Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 6.
Cena posamezni številki din 3a—
Leto XXIII.
V Ljubljani dne 15. marca 1941.
„NAŠ GLAS“ izide vsakega prvega, in petnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto din 40’—, za pol leta din 20'—, za četrt leta din 10'—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. =
Uredništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne in samoupravne nameščence in upokojence
Za zvišanje
Predsedniku in podpredsedniku kr. vlade, fin. ministru in banu dravske banovine so naše strokovne organizacije poslale tole spomenico:
Podpisane organizacije smo v mnogih spomenicah in predstavkah opozarjale na obupen položaj, v katerega so zašli javni uslužbenci in upokojenci in njih družine zaradi ogromnega porasta cen prav vsem življenjskim potrebščinam. V vsaki teh predstavk smo poudarili neodložljivost pomoči, ki bo uspešna le tedaj, če bo naše delo nagrajeno v razmerju s tržnimi cenami tako, da bodo naši osebni kakor skupni družinski prejemki predstavljali resničen eksistenčni minimum. V poslednjem času smo naslovili na Vas zopet dve predstavki, prvo dne 14. oktobra leta 1940., drugo letos dne 27. januarja. V obeh so podrobneje prikazane utemeljene zahteve, zato jih danes ne ponavljamo. Opozarjamo le, da se je v mescu januarju t. 1. po ugotovitvah Narodne banke zopet dvignil življenjski indeks in je bil ob koncu tega mesca za 53,3 % večji kakor ob začetku evropske vojne. V dravski banovini se je indeks povečal še bolj.
Ker vse naše dosedanje stremljenje, vse naše spomenice in predstavke niso prinesle uspeha, se danes ponovno obračamo na Vas v polnem pričakovanju, da bomo našli razumevanje za čim hitrejšo in uspešno ureditev našega položaja.
Po vesteh, ki so jih prinesli dnevni listi, pripravlja kr. vlada uredbo, po kateri bi se za drž. uslužbence in upokojence uvedla posebna aprovizacija.
S podporo, ki bj jo dajala država, naj bi jim bila omogočena v nabavljalnih zadrugah nabava življenjskih potrebščin za nižjo ceno. Ker uredba še ni izšla, nam je nemogoče zavzeti do tega in takega reševanja našega gmotnega vprašanja določno stališče. Kljub temu pa izražamo dvom, da bi mogle take aprovizacijc urediti naš gmotni položaj. Za resnično ureditev obstajata po našem globokem prepričanju samo dve možnosti: ali znižanje cen vsem industrijskim in kmetijskim proizvodom ali pa zvišanje naših prejemkov na višino, ki bo ustrezala naraslim cenam. Da bi bila rešitev trajna, bi bilo v bodoče naše prejemke avtomatsko uravnavati vsak mesec v razmerju s cenami po indeksu Narodne banke.
Istega dne so naše organizacije poslale skupni predstavki tudi kr. namestnikoma gg. Peroviču in Stankoviču. Predstavki glasita:
Ogromno narasle cene vsem tudi najneogibnejširn življenjskim potrebščinam so spravile vse javne uslužbence in upokojence in njih družine v naravnost obupen položaj. Življenjski indeks je po ugotovitvah Narodne banke porastel od septembra 1939 do januarja 1941 za 53,3 %. Neogibno so potrebni takojšnji ukrepi, s katerimi naj se naši osebni in družinski prejemki dvignejo na višino, ki bo sorazmerno naraslim cenam predstavljala resničen eksistenčni minimum za nas in naše rodbine. Ureditev posebne aprovizacijc za drž. uslužbence in upokojence, kot jo namerava uvesti s posebno uredbo kr. vlada, našega položaja ne bo mogla rešiti.
V svoji veliki stiski se obračamo na Vas, g. kralj, namestnik, s prošnjo, da nas podprete v naših upravičenih zahtevah in pripomorete s svojim vplivom k čim prejšnji ureditvi našega položaja.
29 stanovskih organizacij nameščencev in upokojencev, ki imajo svo-
prejemkov
je sedeže v Ljubljani, je poslalo kraljevskemu namestništvu naslednji dopis:
»Akcijski odbor organizacij državnih in javnih nameščencev ter upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani prosi najvišje zaslombe v pravični borbi za dosego človeškemu dostojanstvu primernega življenja.
Državni in samoupravni nameščenci ter upokojenci in naše družine živimo zaradi velikanskega dviga cen najnujnejšim življenjskim potrebščinam naravnost v bedi. Vsak drug sloj je dosegel sorazmerno povišanje dohodkov, le mi, ki služimo državi in samoupravnim oblastvom ali ki smo jim dali nekoč svoje najboljše sile, imamo plače, ki so daleč pod eksistenčnim minimom in veliko slabše od dohodkov katerega si bodi drugega delovnega sloja v državi. Zato nas tarejo pomanjkanje, dolgovi in moreča skrb, kako bomo jutri nahranili in oblekli sebe in svoje družine. Niti za te izdatke že davno več ne zadostujejo naše mesečne plače. Da ne pretiravamo, je javno ugotovil dne 17. februarja 1941 sam g. ban dravske banovine v svojem ekspozeju pri proračunski razpravi banskega sveta v Ljubljani.
V neomajnem zaupanju, da bo kralj, namestništvo zastavilo ves svoj vpliv, da bo kr. vlada nemudoma pravično uravnala naše osebne in družinske prejemke v razmerju z naraslo draginjo, prosimo, da sprejmete zagotovilo naše globoke vdanosti.«
Iste organizacije so poslale predsedniku in podpredsedniku kr. vlade, fin. ministru ter ministroma dr. Kulovcu in dr. Kreku spomenico:
»Pomanjkanje in dolgovi, ki ženejo drž. in javne uslužbence ter upokojence spričo nevzdržne draginje v bolezen in obup, na drugi strani pa odlašanje z ureditvijo njih dohodkov v razmerju k naraščajoči draginji, silijo podpisane organizacije, da se danes vnovič obrnejo na Vas in Vas opozore na potrebo nujne in uspešne rešitve tega neodložljivega vprašanja.
Pri največji uvidevnosti, da zahtevajo izredni časi prav od nas, ki nam je država in javno oblastvo delodajalec, žrtev, in pri najboljši volji, da dajemo kot dobri državljani drugim slojem vzgled, smo prisiljeni ugotoviti, da je naš položaj dan za dnem obup-nejši. Nikakor ne zmoremo več izdatkov za najosnovnejše življenjske potrebščine. Le še z zadolževanjem in iskanjem izrednih dohodkov se borimo zoper bedo. Celo uradniki višjih položajev so daleč pod eksistenčnim minimom, kako je šele z uradniki nižjih skupin, z zvaničniki, služitelji in dnevničarji.
Da naš klic po neodložljivi pomoči ni izraz notoričnega nezadovoljstva, je javno ugotovil sam g. ban dravske banovine, dr. Marko Natlačen, na zasedanju banskega sveta v Ljubljani dne 17. februarja 1941, ko je z vso uvidevnostjo in dobrim poznanjem razmer priznal 39 tisočem javnih uslužbencev v naši banovini patriotizem, disciplino in skrajno požrtvovalnost. Ugotovil je, da so bili dohodki za januar 1941 za okroglo 40 % pod eksistenčnim minimom v razmerju z eksistenčnim minimom v letu 1938. in da je ,del uslužbenstva proletariziran, drugi del pa živi podproletarsko'. Odstotek v takih razmerah živečega aktivnega drž. nameščenstva znaša po njegovih navedbah 89, če bi pa upošteval še upokojence bi se dvignil gotovo na 95 %. Njegovim pomenljivim besedam, da ,je potrebno storiti vse‘,
da se državnim, javnim uslužbencem in upokojencem ,dvignejo prejemki do višine, ki bo omogočala človeškemu dostojanstvu primerno življenje1, nimamo dostaviti drugega kot to, da ima zavlačevanje rešitve našega gmotnega vprašanja dan na dan hujše posledice.
Prepričani smo, da tudi Vi uvide-vate potrebo po nujni rešitvi iz naše stiske, ki je možna zdaj le še s povišanjem naših plač v sorazmerju s> podražitvijo vseh življenjskih potrebščin, zato Vas prosimo, da zastavite za pravično ureditev naših dohodkov ves svoj vpliv.
Ako bi bila ureditev našega položaja z rednimi davčnimi viri nemogoča, naj pristopi država k izrednim meram, eventualno tudi k oddaji premoženja, da se s tem ustavi naraščanje draginje in utrdi vrednost denarja.«
Banu dravske banovine so poslale organizacije sledeči dopis:
»Akcijski odbor drž. in javnih nameščencev ter upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani je na svoji seji dne 4. marca 1941 sklenil, da se Vam iskreno zahvali za tehtne besede, ki ste z njimi pravično predočili javnosti naš obupni gmotni položaj. S priznanjem našega patriotizma, discipline in skrajne požrtvovalnosti ste dali naši borbi, da se povišaje naši osebni in družinski dohodki v razmerju s podražitvijo življenjskih potrebščin, neprecenljivo moralno oporo. Le to bi si dovolili pripomniti, da so se Vaše bc-
V zadnji lanski številki našega lista smo objavili besedilo tožbe, ki jo je glavna kontrola vložila proti odločbi fin. ministrstva, s katero je bila neki neomoženi hčeri državnega uradnika priznana podpora v smislu čl. 7. uredbe od 8. marca 1940, M. s. št. 319. — Tam smo tudi obljubili, da objavimo razsodbo državnega sveta v tej stvari', ko jo prejmemo.
DosTej prizadeta stranka v svoji zadevi še ni prejela razsodbe od drž. sveta, pač pa smo dobili v Toke neko drugo razsodbo v popolnoma podobnem primeru, kjer se je proti priznanju navedene podpore prav tako pritožila glavna kontrola pod št. 136.705 z dne 31. oktobra 1940. Državni svet je izdal razsodbo štev. 28.141/40 z dne 23. decembra 1940. Utemeljevanje te razsodbe se glasi takole:
»Z izpodbijano odločbo je bila dovoljena podpora imenovani kot ne-cmoženi hčeri bivšega državnega uslužbenca na podlagi čl. 7. uredbe z dne 8. marca 1940, M. si št. 319.
Glavna kontrola v tožbi proti tej odločbi navaja, da se hčeram bivših drž. upokojencev more dovoliti podpora samo pod pogoji, če je bila tem hčeram dovoljena in -če se jim je izplačevala pokojnina po očetovi smrti in so potem to pokojnino uživale do uveljavljenja navedene uredbe in če so jo izgubile, že ko je veljala ta uredba. Ker v tem primeru prizadeta ni uživala rodbinske pokojnine do uveljavljenja te uredbe niti ni iste, ko je uredba že veljala, izgubila, je izpodbijana odločba nasprotna zakonu in. bi jo bilo zato treba razveljaviti.
Državni svet je spoznal: Po čl. 7., odst. L, uredbe M. s. št. 319/40, ne-omoženim hčeram drž. uslužbencev, ki po zakonih, ki so bili uveljavljeni pred L aprilom 1931, izgube pravico do pokojnine o-z. vzgojmne po dopolnitvi določenih let starosti in ni zakonske možnosti, da bi se jim še naprej izplačevala pokojnina, življenjska renta, milostna oskrbnina ali podpora,
sede nanašale le na aktivne nameščence, da pa so v enakem položaju tudi naši upokojenci. Odstotek tistih aktivnih in upokojenih drž. in javnih nameščencev, ki so njih dohodki pod eksistenčnim minimom, bi ob upoštevanju le-teh pokazal še poraznejše število, saj bi gotovo presegel 95 %.
Prepričani smo, da bo Vaš poudarek, da je takojšnja pomoč neodložljiva, vendarle izzval poklicane činitelje, da ne bodo več odlašali z rešitvijo tega prevažnega socialnega vprašanja. Prosimo Vas, velespoštovani gospod ban, da tudi v bodoče podpirate naše napore in nenehoma apelirate na kraljevsko vlado, naj to nevzdržno stanje brez odloga odpravi in nam omogoči človeškemu dostojanstvu primerno življenje. Le tako bomo rešeni morečih skrbi, ki nam jih povzročata obupno pomanjkanje in zadolževanje, in bomo spet sposobni v polni meri izvrševati svoje poklicne dolžnosti.«
Finančnemu ministru in ministru za prehrano je poslal akcijski odbor naslednjo brzojavko:
»Akcijski odbor organizacij drž. in samoupravnih uslužbencev in upokojencev v Ljubljani, v katerem sodeluje 29 stanovskih organizacij, ugotavlja, da uvedba uradniške aprovizacijc ne more urediti položaja drž. nameščencev in upokojencev, in je zato proti uzakonitvi uredbe o uradniški aprovizaciji. Rešitev vprašanja vidimo le v fiksiranju cen in zvišanju prejemkov.«
sme pristojni minister (oz. ban banovine Hrvatske) v soglasju s fin. ministrom dovoliti podporo od 250 do 500 din na mesec brez pravice do doklade, če nimajo drugih sredstev za vzdrževanje.
S tem predpisom se je torej hotelo neomožene hčere drž. uslužbencev, upokojenih po zakonih, ki niso priznavali neomoženim hčeram drž. uslužbencev pravice do rodbinske pokojnine oz. vzgojnine do omožitve, temveč samo do določene starosti (do 16., 18., 21. ali 24. leta), kolikor toliko izenačiti glede pravice do rodbinske pokojnine s hčerami drž. uslužbencev, upokojenih po zakonih iz leta 1931. Zato st jim, ker ni zakonske možnosti, da bi se jim dala rodbinska pokojnina, življenjska renta, milostna oskrbnina rdi podpora, sme dovoliti podpora, ki je glede prejemanja vezana samo na pogoj, da so izgubile ali bi bile izgubile pravico do rodbinske pokojnine oz. vzgojnine po zakonih, po katerih so bili upokojeni njihovi očetje, in razen tega, da nimajo drugih sredstev za vzdrževanje. Da je to bila zakono-davčeva intencija pri izdanju tega določila, se jasno vidi tudi iz 2. odstavka čl. 7. iste uredbe, po katerem se pravica do podpore izgubi ravno v tistih primerih, v katerih se izgubi tudi pravica do rodbinske pokojnine. Za uporabo čl. 7. navedene uredbe torej ni bistveno to, da je neomoženim hčeram drž. uslužbencev morala biti priznana rodbinska pokojnina, ki se jim je prencala izplačevati že, ko je veljala ta uredba, temveč je bistveno, da bi ipo zakonu, po katerem jim je bil upokojen oče, same po določeni starosti me mogle uživati niti rodbinske pokojnine niti vzgojnine, življenjske rente, milostne oskrbnine niti podpore in da v trenutku podelitve podpore nimajo drugega vzdrževanja. Nič ne vpliva okolnost, ali jim je oče umrl, preden so dosegle to starost, ali potem, kakor tudi nič ne vpliva dejstvo.
Podpore neomoženih hčera
Stran 2.
»NAŠ G L A S«
Štev. 6.
ali se jim je rodbinska pokojnina izplačevala ali ne. Iz teh razlogov je prva trditev v tožbi glavne kontrole neutemeljena.
Prav tako je neutemeljena tudi druga trditev, da je morala prizadeta uživati rodbinsko pokojnino do uveljavljenja te uredbe in da jo je morala izgubiti, ko je ista že veljala, češ da čl. 7. uredbe M. s. št. 319/40 nima vzvratne moči. V čl. 7. te uredbe je govor o tistih neomoženih hčerah državnih uslužbencev, ki so po prejšnjih zakonskih predpisih, to je po zakonskih predpisih, ki so veljali pred uveljavljenjem uradniškega zakona z dne i. aprila 1931, izgubile ali bi bile iz-
V nekem upokojenskem listu smo čitali prvi del spomenice, ki jo je vložilo Društvo državnih upokojencev v Splitu (pri katerem tudi naši stanovski tovariši sodelujejo) na vojnega ministra zaradi različnega postopanja pri določitvi, kdo ima pravico na dra-ginjsko doklado kot služitelj in kdo kot zvaničnik. Tu gre za vse tiste upokojene orožnike, ki so bili upokojeni po bivših avstrijskih predpisih. Na razna vprašanja, kaj je s tem, odgovarjamo: to vprašanje za nas ni novo in smo že v tem smislu dosti storili, da se določno reši. Stališče, ki ga pri tem zavzemamo, je tole: kdor ni bil leta 1920. v aktivni službi, ni kaplar, ker zanj ne velja tisti odlok vojnega ministrstva, da bi iz vodnika ali podstražmojstra postal kaplar s služiteljsko draginjsko doklado. Ti so po tedaj veljavnih predpisih bili podčastniki in kot taki upokojeni. Zanje odlok vojnega ministrstva ne velja, zato jim tudi pripada doklada kot podčastnikom oz. po zadevni uredbi kot zvanični-kom. Dejstvo je, da so veliki župani pri prevedbah iz kronske na dinarsko pokojnino ravnali različno. Nekateri so bili formalno prevedeni v kaplarje pri določitvi dinarske pokojnine, drugi so bili spet v svojem bivšem činu enostavno z novimi dekreti prevedeni s kron na dinarje. Zato je danes zaradi različnih nazorov referentov pri velikih županih toliko vrst prevedbe-nih dekretov.
Eni prejemajo služiteljsko doklado, drugi zvaničniško, dasi so vsi v istem činu.
Finančna direkcija se drži pravila, da, kdor ima v dekretu besedo kaplar, dobiva služiteljsko doklado, kdor pa ne, dobiva zvaničniško.
Glede tistih pa, ki jih med drugim omenja splitska spomenica, ki so bili upokojeni že v Jugoslaviji in so bili leta 1920. prevedeni v kaplarje, dasi so bili prej podčastniki in s tem v vrsti zvaničnikov, a so bili vendar upokojeni kot degradirane! kaplarji, je danes prepozno za popravlja-
Poziv na sodelovanje. Vnovič vljudno prosimo vse tovariše, ki so vešči pisanja, naj vstopijo v krog sotrudnikov našega lista. S sodelovanjem pripadnikov raznih strok službe in tovarišev iz raznih krajev bi postal list še vse zanimivejši in bolj vsestranski. Zlasti veljaj to vabilo samoupravnim tovarišem, zlasti banovinskim uslužbencem in upokojencem, katere še prav posebno vabimo k sodelovanju.
Osrednji odbor pri fin. ministru. Dne 3. marca je dr. Šutej sprejel odposlanstvo Osrednjega odbora organizacij drž. uslužbencev v Beogradu. Finančni minister je v razgovoru, kako bi se nam pomagalo, označil svoje namere in izjavil, da so že zagotovljena potrebna denarna sredstva za organizacijo prehrane in preskrbe drž. uslužbencev in upokojencev z najpotrebnejšimi življenjskimi potrebščinami. Zato je naše odposlance napotil k pristojnim ministrom, ki bodo izdelali v podrobnostih ta načrt. Poudaril je, da morajo drž. uslužbenci tudi sami sodelovati, da se to vprašanje kar
gubile pravico do rodbinske pokojnine zaradi določene starosti. S to odredbo se torej urejajo primeri, ki so nastali v minulosti ali ki bi bili nastali na podlagi zakonov, ki so veljali pred 1. aprilom 1931, toda glede priznavanja in izplačevanja podpor pa velja ta določba pro futuro. Zato v izpodbijani odločbi upravno oblastvo, ko je določilo, da prizadeti pripada podpora od 1. julija 1940 dalje, ni napačno uporabilo uredbe za ta konkreten primer, kakor to trdi tožba.
Iz vsega navedenega sledi, da trditve tožbe niso utemeljene v zakonu in je bilo zato treba tožbo glavne kontrole kot neutemeljeno zavrniti.«
nje. V smislu naredbe ministrstva za narodno obrambo z dne 4. junija 1914, Dep. XX, št. 3005, so bili v orožništvu vsi titular-ni čini odpravljeni in določeni le čini: žandar, to je bil vsak aktivni orožnik s kor-poralskim činom. Drugi je bil vodnik, preveden iz žandarma tit. postajevodja, tretji pa podstražmojster, prej žandarm tit. narednik. Vojno ministrstvo je na predlog komandanta žandarmerije v svojem Službenem listu št. 17 iz leta 1920., str. 589 do str. 590, vse te tri vrste činov vrglo med kaplarje. Po drugi strani je pa isto ministrstvo v Službenem listu št. 47 iz leta 1919., str. 1227—29, v stalni vojski vse uslužbence vključno korporala prevedlo v kaplarje. Med te bi spadal samo definitivni žandar. Vodniki so bili prevedeni v podnarednike, v orožništvu pa v kaplarje. Naredniki (Feldwebel) so postali naredniki. Pri orožništvu je bil tretji čin podstražmojster (Vize Wachtmeister) enak naredniku v vojski; ta je bil torej tudi degradiran za kaplarja. Sledili so čini višjih podčasnikov kakor: stražmojster II. razreda in stražmojster I. razreda. Prvi je bil degradiran za podna-rednika, slednje in z njim vse višje položaje, ki so bili uvrščeni med gažiste brez čina, je pa vojno ministrstvo uvrstilo med narednike,
Danes je pač tako, ker se takrat ni nihče pritožil. — Vse to omenjena spomenica obdelava na desetih straneh, toda danes, pa dvajsetih letih, je za tako popravljanje prepozno in ni nobenega upanja na uspeh.
Mi se bomo trudili, da za vse tiste, ki so bili upokojeni po bivših avstrijskih predpisih, in o katerih uredba vojnega ministrstva ne določa, da tudi zanje veljajo ti predpisi, dosežemo odločbo, da so ostali podčastniki in s tem upravičenci do zvanič-niških doklad. Ponovno vlogo v tej zadevi bomo predložili odločujočim in, ko dobimo rešenje, ga bomo objavili na tem mestu.
najbolje uredi in da morajo sporazumno pomagati pri naporih, ki bodo v tem smislu potrebni. Odposlanci so s fin. ministrom obravnavali tudi vprašanje kreditov, ki so potrebni za ureditev dolgov drž. uslužben-stva. Osrednji odbor bo v vseh navedenih vprašanjih nadaljeval svoje delo, o katerem smo že svojčas poročali.
Za izboljšanje našega položaja. Na zadnjem zasedanju banskega sveta je ljubljanski občinski predsednik in član banskega sveta dr. J. Adlešič predlagal sprejetje naslednje resolucije za zvišanje naših prejemkov. Resolucijo je objavil »Slovenec« in se glasi: »1. Državna uprava naj izvede ureditev plač vseh javnih nameščencev in jim zajamči vsaj eksistenčni minimum, ki bo ustrezal današnjim prehranjevalnim cenam; 2. da bo ta ureditev plač javnih nameščencev ostala trajna, naj državna uprava izda potrebne mere, da se ustavi naraščanje draginje in da se ustalijo cene vseh življenjskih potrebščin; 3. ako državna uprava ne more doseči predlaganih mer z
rednimi davčnimi in finančnimi viri, naj pristopi k izrednim meram, eventualno tudi k oddaji premoženja, da se s tem ustavi naraščanje draginje in ohrani vrednost dinarja.«
Še o prevedbi častniških pokojnin. V posameznih redkih primerih se je dogodilo, da so častniške pokojnine po nedavni prevedbi nižje kakor pred njo. Vsi taki častniki oz. njihove družine imajo pravico, da se odločijo za prejšnje, višje prejemke. Finančno ministrstvo je zdaj pojasnilo, da naj direkcije takoj, ko prizadeti zahtevajo izplačevanje prejšnjih prejemkov, vrnejo plačilne naloge za nakazilo prevedenih pokojninskih prejemkov in prizadetim izplačujejo še naprej stare, neprevedene pokojnine. Zato bodo direkcije, ko prejmejo plačilne naloge in ugotove, da so pokojnine po prevedbi nižje, pozvale tiste častnike oz. njihove družine, naj izjavijo, katere prejemke žele prejemati. Zadevne prošnje bodo predlagale ministrstvu, prosilcem pa še naprej izplačevale stare prejemke.
Obleke kemično čisti, barva, plisira In lika tovarna J O S. REICH.
Upokojenec
Izredni prispevek in staroupokojenci. S
finančnim zakonom za leto 1934/35 je bil uveden kot samo začasna davščina tako imenovani »izredni prispevek«, ki se je odmeril v višini enega odstotka obveznikom uslužbenskega davka od prejemkov, zavezanih temu davku. Izjemoma so tega davka, ki je bii nato z vsemi sledečimi finančnimi zakoni podaljšan, tako da se je iz začasnega pretvoril v trajno obremenitev, ki zdaj po nemarnem nosi ime »izrednega« prispevka, oproščeni izmed državnih uslužbencev orožniki, graničarji, podčasniki in staroupokojenci. Po uredbi o proračunskih dvanajstinah za april—julij 1940 so pa oproščeni tudi dninarji (dnevninarji) za ponavljajoče se prejemke, ki jih za nazaj prejemajo za dejansko opravljene posle. — Bil bi že skrajni čas, da se ta izredna obremenitev obveznikov uslužbenskega davka, kamor spadamo vsi javni uslužbenci in upokojenci, odpravi, ker ni utemeljena in že po naslovu samem ni bila uvedena z namenom, da ostane trajna.
Pogrebnina, čeprav smo že neštetokrat pisali o tem in navedli točno vse zadevne predpise, nas vendar še vprašujejo posamezni naročniki za podatke oz. navodila, kako se doseže priznanje pogrebnine oz. kdaj ta pripada upravičencem. Zato ponavljamo, da se izplačajo po smrti aktivnega uslužbenca (-ke) ali osebnega upokojenca (-ke) kot pogrebnina celotni enomesečni prejemki umrlega. Iz tega torej sledi, da pogrebnina ne pripada po smrti rodbin-
Profesorji pri prosvetnem ministru. Sredi februarja je prosvetni minister dr. M. Krek sprejel predsedništvo glavnega odbora Jugoslov. profesorskega društva. Odposlanci so mu izročili tri spomenice in ga prosili, naj podpira njihove težnje, izražene v teh vlogah. To so: omogočenje rednega napredovanja profesorjev v III./2. položajno skupino, dalje priznanje službenih let profesorjem, ki so bili prej začasni predmetni učitelji ali začasni učitelji osnovnih in meščanskih šol, za napredovanje po skupinah in vnovično priznanje doklad omo-ženim drž. uslužbenkam. Prosvetni minister je profesorjem izjavil, da se morejo z zaupanjem obračati nanj kot na svojega prijatelja in zaščitnika in da jim bo skuša! ustreči, kolikor mogoče. Glede napredovanja v III./2. položajno skupino je izjavil, da sq bili potrebni koraki že storjeni in da je upati, da bo ta zahteva izpolnjena. Tudi glede ostalih vprašanj bo profesorske želje zastopal z vsem poudarkom. Prav tako je pokazal prosvetni minister pripravljenost, da v raznih osebnih zadevah ugodi upravičenim željam in popravi vse morebitne nepravilnosti. —■ Isto odposlanstvo je obiskalo tudi trgovinskega ministra in ga zaprosilo za podporo glede istih zadev. Minister dr. Iv. Andres je izjavil, da on sam misli, da je treba vsem drž. uradnikom s popolno fakultetsko izobrazbo omogočiti redno napredovanje v III./2. položajno skupino. Za napredovanje vseh profesorjev na srednjih strokovnih šolah njegovega resora bo pa zahteval odobritev naknadnih kreditov. Tudi se bo zavzel za priznanje let začasne službe.
Sodelovanje monopolskih uradnikov v Osrednjem odboru. Združenje monopolskih uradnikov v Beogradu je obvestilo ondotni Osrednji (centralni) odbor organizacij drž.
■um MU ODI. USLUlBElitEI
Ljubljana, Vodnikov trg št. 5 VABILO NA
XIX. REDNI LETNI OBČNI ZBOR
ki bo v dvorani Del. zbornice v Ljubljani, Miklošičeva cesta, 29. marca 1941 ob 19,30 s sledečim dnevnim redom:
1.	Konstituiranje občnega zboru.
2.	Poročilo upravnega odbora.
3.	Poročilo nadzornega odbora.
4.	Razpravljanje in sklepanje:
a)	o odobritvi poročila uprav, odbora;
b)	o odobritvi poročila nadzor, odbora;
c)	o odobritvi sklepnih računov;
č) o predlogu za razdelitev poslovnega prebitka;
d)	o razrešnici upravnemu in nadzornemu odboru.
5.	Dajanje pooblastila upravnemu odboru in določitev:
a)	najvišjega zneska, do katerega se sme zadruga skupno zadolžiti;
b)	najvišjega zneska, do katerega se sme posameznim zadružnikom kreditirati.
6.	Predlogi in pritožbe zadružnikov.
7.	Volitev treh članov in treh namestnikov upravnega odbora, enega člana in dveh namestnikov nadzornega odbora.
8.	Raznoterosti.
Opomba:
1.	Skupščina sklepa polnoveljavno, kadar je navzoč eden več kot polovica zadružnikov (čl. 51. pravil). Ako na določeni dan in določeno uro ne bi prišlo toliko število zadružnikov, se bo vršil občni zbor pol ure kasneje, to je ob 20. ur:, na istem kraju in z istim dnevnim redom in bo sklepal polnoveljavno brez ozira na število navzočih zadružnikov.
2.	Letni račun za leto 1940. je zadružnikom na vpogled v zadružni pisarni med delovnimi urami od 14. marca t. 1. dalje.
3.	Poročilo upravnega in nadzornega odbora se bo prečitalo na občnem zboru.
Za upravni odbor: Žigon Alojzij s. r., t. č. predsednik.
skih upokojencev (vdove ali sirot). — Za pridobitev pogrebnine je treba predložiti izplačilni blagajni (za aktivne uradu, kjer je umrli služboval, za upokojence pa finančni oz. železniški direkciji, ki mu je izplačevala pokojnino) dvoje listin: mrtvaški list in račun pogrebnih stroškov, ki pa mora biti izstavljen na ime tistega, ki prosi za pogrebnino. Če pa ta nima računa, poravnanega ali neporavnanega, mora predložiti občinsko potrdilo, da je poravnal pogrebne stroške za pokojnim oz. da je dolžan poravnati jih. Ko sta ti dve listini predloženi izplačilni blagajni, se pogrebnina takoj nakaže, tako da jo prosilec že v nekaj dneh prejme.
uslužbencev, da bo navedeno združenje podpiralo delo odbora, dokler isto ne bo nasprotovalo obstoječim zakonskim predpisom. Zato bo za monopolsko združenje prisostvoval sejam odbora odposlanec organizacije in sicer samo informativno. O sklepih in predlogih Osrednjega odbora bo pa upravni odbor Združenja monopolskih uradnikov vselej posebej sklepal in odločil, ab se jim priključi ali ne.
Zadružne vesti
Hranilni in posojilni konzorcij v Ljubljani. Člane te naše najstarejše, zaslužne kreditne zadruge opozarjamo, da je v ponedeljek, dne 17. marca, občni zbor zadruge v njenih poslovnih prostorih v Ljubljani, Gajeva ulica 9. Začetek ob sedmih zvečer.
Pristopanje novih članov v zadruge. Železničarska nabavljalna -zadruga je objavila, da je zadnje mesce vstopilo mnogo članov. Zadrugo to sicer veseli, ker dokazuje, da so ti tovariši končno le prišli do spoznanja, koliko je vredna lastna zadruga, veselje bi pa bilo še večje, če bi se bili ti novi člani tega zavedli že pred sedanjo stisko in že prej pristopili. Daši bo zadruga člane še naprej sprejemala, vendar ugotavlja: »Naši stari člani, ki so zadrugo gradili, ki so s svojim dolgoletnim nabavljanjem, svojim varčevanjem itd. omogočili, da je zadruga lahko zbirala rezervni sklad in uspešno opravljala svojo nalogo, ne smejo biti prikrajšani zaradi novih članov, ki so pristopili šele v zadnjem času. Zato morajo ti novi člani razumeti stališče zadruge, da bo tudi poslej oskrbovala z življenjskimi potrebščinami v prvi vrsti svoje zveste stare člane in šele potem, ko ji bodo odmerjene zadostne količine blaga, tud; nove. Kdor pošteno misli, nam bo priznal, da je to stališče pravilno.« — Tako je!
Kreditna zadruga državnih uslužbencev z o. j.
v Ljubljani, Gajeva ulica št. 9 — v lastni hiši
Najstarejša kreditna zadruga’ državnih uslužbencev v Jugoslaviji, ustanovljena leta 1874. Poštni čekovni račun štev. 10.681. Tel. 3413. Daje le svojim članom posojila največ do 10.000 din po 7 °/o proti zaznambi na plačo na prvem mestu in poroštvu.
Vestnik
Društva žandarmerijskih upokojencev za Jugoslavijo s sedežem v Ljubljani.
Vestnik
Iz organizacij
Izdaja za konzorcij „Naš glas“ odgovorni urednik dr. Karel Dobida. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.