Upanje je kot mleko: če predolgo traja, se skisa. Italijanski pregovor naš tednik Številka 17 Letnik 49 Cena 15,- šil. (150,-SIT) petek, 2. aprila 1997 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITIRANO Veljavni zakon o narodnih skupnostih je zakon deficitov. Mag. Marjan Pipp PREDSEDNIK CAN Dobrla vas končno dobi dvojezičen vrtec ..- ■ ..— — _ Stran 6 Smrtnikovi navdušili V Šmihelu. Redko poprej je nastop gostujočega zbora tako navdušil šmihelsko publiko, kot so to preteklo soboto bratje Smrtnik iz Kort. V nabito polni farni dvorani so gostje iz občine Železna Kapla predstavili del svojega izredno obširnega programa ter z njim pridobili srca poslušalcev, ki bi verjetno še nekaj ur poslušali Smrtnikovim, če bi ostali na odru. Program sta popestrila kvintet Smrtnik ter domači trio Korenika. li t. I' >r ŠPORT Pliberk-SAK je nogometni derbi, ki vedno privabi večje število navijačev. Stran 15 PODPISNA AKCIJA Podpora bralcev NT za zagotovljeno prihodnost manjšinskega časnikarstva. Strani 8/9 IZ NAŠIH OBČIN Pesnica Milka Hartmann je postala častna občanka občine Pliberk. Stran 5 I0.-Oktober-Str. 22 Prispelo pravočasno za materinski dan • svilene rože • keramične figure • kosmetika in se mnogo vec NOVO V CELOVCU y V X_V-JLV^ V V-1-*.. Številka 1 pri nizkih cenah! Največja 10.- ats trgovina v Celovcu. 2 Politika Politika 3 Janko Kulmesch Komentar NAŠEGA TEDNIKA Pred kongresom FUENS Nekaj je treba deželnemu glavarju dr. Zemattu priznati: je eden redkih, če ne edini vodilni koroški politik, ki se je od vsega začetka jasno zavzel za demokratično, neposredno izvoljeno zastopstvo slovenske narodne skupnosti. Za zastopstvo tako v obliki zajamčenega deželnozborskega mandata kakor neposredno izvoljenega manjšinskega parlamenta oz. zbornice. Zato je tudi prve neposredne volitve novega NSKS zelo pozdravil in izid volitev komentiral kot „uspešen test za nadaljnje odločitve slovenske narodne skupnosti“. Pomen demo-kratično legitimiranega zastopstva je poudaril tudi pretekli torek v odgovoru na vprašanje zastopnika NT, kaj pričakuje od bližajočega se kongresa Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti (FUENS) na Koroškem (od 7. do 10. 5.). Osrednja tema kongresa bo namreč prav vprašanje manjšinskega zastopstva. Zernatto je sicer menil, da pričakuje od kongresa impulz vsaj za minimalno rešitev zastopstvenega vprašanja; po tem modelu naj bi imela manjšina samo možnost, da v posameznih dežel-nozborskih gremijih deluje brez glasovalne pravice. Vendar je tudi upravičeno opozoril na dejstvo, da SPÖ in FPÖ nimata nobenga posluha za demokratično legitimirano manjšinsko zastopstvo na osnovi neposrednih volitev, medtem ko je njegova stranka dejansko prešibka, da bi lahko tako ureditev ustrezno uveljavila. V vsakem primeru pa je vztrajal pri tem, da mimo legitimiranih (izvoljenih) manjšinskih zastopnikov ni poti. Bo kongres FUENS pomagal razjasniti daljnosežni pomen urejenega manjšinskega zastopstva? Že te izjave koroškega deželnega glavarja dokazujejo, kako pomembna je bila odločitev FUENS, daje svoj kongres na Koroškem namenila vprašanju manjšinskega zastopstva. Izkazala se je kot evropska zveza narodnih skupnosti, ki je pripravljena dosledno upoštevati pereče potrebe narodnih skupnosti. Med članice FUENS spada tudi NSKS, ki je - ob sodelovanju manjšinskega biroja pri koroški deželni vladi - soprire-ditelj letošnjega manjšinskega kongresa FUENS. Znano je, da polaga NSKS na urejeno manjšinsko zastopstvo izredno važnost. To preprosto zato, ker se dobro zaveda, da v nasprotnem primeru postane vsaka družbena skupnost, torej tudi narodna, zanesljivo plen političnih igric tistih, ki zanjo ne kažejo potrebnega razumevanja. Vsem pripadnikom slovenske narodne skupnosti bi namreč moralo biti jasno kakor beli dan: če nam ne bo uspelo verodostojno in prepričljivo rešiti vprašanje, kdo zastopa narodno skupnost, nikoli ne bomo prišli na zeleno vejo. Pri tem bi bilo tudi absolutno zgrešeno, lotiti se zadeve ali ustvarjati vtis v smislu: kako pohoditi ali požreti političnega konkurenta. V vsakem primeru se mora uveljaviti načelo demokratičnosti, pravnosti in politične pluralnosti. Toliko bolj bi bilo važno, da bi kongres FUENS pomagal razjasniti daljnosežni pomen urejenega manjšinskega zastopstva. To v interesu narodne skupnosti, navsezadnje pa tudi cele Koroške. V paragrafe vli slaba vest Avstrije KSŠŠD (Klub slovenskih študentk in šttov) je priredil razpravo o manjšinski zaščiti. Ignorantski odnos do avstrijskih narodnih skupnosti „Šele 21 let po podpisu avstrijske državne pogodbe je Avstrija sprejela zakon o narodnih skupnostih“, je ugotovila nam dobro znana žurnalistka Trautl Brand-staller (KHD jo je zaradi njenega objektivnega poročanja o koroških Slovencih ozmerjal kot „Brandstifter“), ko je kot diskusijska voditeljica odprla razpravo o novelizaciji manjšinskega zakona. Nato pa je poudarila: „Najmanj tako dolgo pa bo verjetno tudi trajalo, da bo prišlo do spremembe tega zakona.“ O zelo motenem odnosu Avstrije do svojih manjšin pa priča tudi dejavnost zvezne vlade, ki po 2 letih še ni zavzela stlišča do osnutka o temeljnem zakonu narodnih skupnosti, je dejal predsednik dunajskega CAN mag. Marjan Pipp. Veljavni „zakon deficitov“ da je treba nujno spremeniti, ker je nedemokratičen, nepopoln in restriktiven. Najboljši dokaz za to je poskus „atomizacije“ manjšinskih pravic („samo za koroške Slovence obstoja 13 kategorij različnih pravic“, tako Pipp), in škandalozno preziranje štajerskih Slovencev. Pipp je samokritično priznal določene zamude tudi s strani manjšin, predvsem, kar se tiče gospodarstva položaja manjšinskih pripadnikov, ki živijo zunaj avtohtonega naselitvenega prostora Namesto poročila Na tem mestu bi morali objaviti poročilo o občnem zboru Slovenskega kulturnega društva Ivan Cankar na Dunaju. Da ga ne objavljamo, gotovo nima vzroka v tem, da bi občni zbor bil preložen ali odpovedan. Nasprotno: Odbor je bil navzoč, tudi zadovoljivo število članov je bilo navzočih, potek občnega zbora je bil živahen in napet kot „kriminal“. In padel je tudi smrtni strel: žrtev - SKD Ivan Cankar! Ob navzočnosti slovenske ambasadorke, pod streho slovenskega kulturnega centra „Korotan" je bil - kot iz belega neba - sklenjen razpust društva. Zakaj? Ne, ker bi manjkalo članov (vpisanih jih je nad sto), tudi ne manjka interesentov (700 je dobivalo redna obvestila) in tudi ne, ker bi društvo bilo leno. Celo blagajnik je z zadovoljstvom razpolagal s črnimi številkami. Do razpusta je prišlo, ker stari odbor ni hotel voditi društvo naprej, drugih, novih odbornikov, pa se ni javilo niti pet. To je ena plat. Druga pa je bolj mafiozijska - in zato na žalost tudi slovenska! (npr. Dunaj). Tudi poslanka Zelenih, Terezija Stoisič, je označila manjšinski zakon kot „v paragrafe vlito slabo vest Avstrije", pa čeravno v parlamentu vidi resnejši pristop do manjšinskih vprašanj. Vendar, „rezultati so le bolj suhi“. Če bi se Avstrija prikopala do priznanja mnogovrstnosti, podpore in zaščite manjšin, bi to lahko pomenilo upoštevanje vzornih elementov evropskega manjšinskega prava. Tudi tretji podijski diskutant, dr. Hannes Tretter, vodja Ludwig Boltzmann inšituta za človekove pravice, se je ustavil pri evropski manjšinski politiki, zahteval skupinsko načelo in ob tej priložnosti skeptično ocenil predlog Zelenih glede ustavnega določila (Staatszielbestimmung). Izjemno stvarno in odprto diskusijo so obogatili angažirani študentje z aktualnimi prispevki o „novih manjšinah“, javnih občilih in kritičnem položaju avstrijskih narodnosti. „Močnejši ima odgovornost do šibkejšega“, je povzela predsednica Kluba, Nada Zerzer, in s tem pojasnila politično odgovornost vlade, tako jasno se ta ne zdi niti vladnima strankama, ki se povabilu k razpravi niso odzvali -in to brez opravičila . . . Herbert Seher Ustavimo se pri škandaloznem, nekulturnem in kaotičnem obnašanju nekaterih članov, polni nezaupanja, nevoščljivosti in obrekovanj, ki so zreli za sodnijo. Ali nesposobnost pripravljanja in vodenja občnega zbora (točke „razpust" niti ni bilo na dnevnem redu), dunajski partikularizem med „potentnimi“ in manj važnimi kulturnimi centri ter klubi, in kar se ob tej priložnosti res ne da spregledati: anahronistično sortiranje na slovenske, zdomske in zamejske Slovence. Pa naj še omenim dvoboj med tradicionalnimi in sodobnimi gledanji na „nizko" in „visoko“ kulturo, ostanki tehno-kratizma in fundamentalizma, manj in bolj „katoliškimi" Slovenci, med Korošci in Dunajčani... Končno: „Divide et impera!" Po slovensko: manj Slovencev - več društev! Epilog: Zadnji zdihljaj ju-go-slovenske avanture: Pravila društva, ki izvirajo iz leta 1972, določajo namreč ob razpustu, da preide premoženje v roke SFRJ! No, denarja bi bilo dovolj še za par takih pogrebščin ... h. s. Odprto pismo zveznemu kanclerju Klimi, v katerem zahtevajo CAN, FUENS in Družba za ogrožene narode takojšnjo priznanje štajerskih Slovencev kot narodne skupnosti. Federalistična unija narodnih skupnosti (FUENS), Center avstrijskih narodnih skupnosti (CAN) in Družba za ogrožene jezike poudarjajo v odprtem pismu kanclerju Klimi, da je odnos avstrijske vlade do narodnih skupnosti ignorantski. Tako npr. noče obravnavati konkretnih predlogov manjšinskih organizacij Stranka Slovenskih krščanskih demokratov (SKD), ki je bila med najbolj zalsužnimi za Prehod iz partijskega enoumja v demokratično družbo in za osamosvojitev Slovenije, je v Oloboki krizi. Neuspeh na lanskih decembrskih državnih volitvah, ko so osvojili samo deset poslanskih sedežev, kasneje pa jim je k LDS prebegnil še Ciril Pucko, je stranko razklal. Najprej je v Medijskih toplicah 29 članov stranke sprejelo Deklaracijo za oživitev SKD, sebe pa imenovalo Alternativa SKD, kasneje pa je nastala še Skupina 11, ki je podpisala izjavo Kakšno stranko hočemo. Se je za prve značilno, da so brez konkretnega političnega Programa, saj je glavna zahte-va odstop vodstva SKD in takojšen sklic izrednega kongresa, ima Skupina 11 kratek, vendar jasno razpoznaven političen program, ki pravi, da ^ora delo SKD „temeljiti (. . .) na krščanski etiki evropskega duha, laičnosti, spoštovanju Pluralnosti in humanizmu, ki je lasten temeljem evropske demokratične tradicije. Le s pogledom v prihodost lahko presežemo stare zamere.“ S tako definicijo, ki je značilna za kon- o pozitivni spremembi manjšinske zakonodaje. Poudarjajo, da vlada zaradi te svoje nepripravljenosti sili narodne skupnosti v asimilacijo. Kot najnovejši primer navajajo dejstvo, da štajerski Slovenci že 42 let čakajo na to, da bi jih uradno priznali kot narodno skupnost. In to, čeprav so pravice štajerskih Slovencev zapisane v državni pogodbi. S tem Avstrija ne krši samo državne pogodbe, temveč tudi določilo o evropski manjšinski zaščiti. FUENS, CAN in Družba za ogrožene narode tudi opo- servativne stranke zahodnih demokracij, bi v SKD našli v zadnjih letih „izgubljeno identiteto“. Alternativa SKD in Skupina 11 imata samo eno skupno točko - odstop vodstva in volitev novega, kjer lahko kandidira vsakdo. V vsem drugem pa se precej razlikujeta. Medtem ko Alternativa SKD (gre za krog ljudi okoli nekdanjega glavnega tajnika SKD Edvarda Staniča) nasprotuje združevanju s Slovensko ljudsko stranko, saj meni, da mora SKD ostati samostojna, toda strateško vezana na vladajočo Drnovškovo LDS, Skupina 11 dopušča tudi možnost združitve s Stranko Marjana Podobnika. Sicer Skupina 11 (idejni vodja je podpredsednik SKD Miroslav Mozetič) predsedniku SKD Lojzetu Peterletu najbolj zameri, ker je dal takoj po volitvah prednost koaliciji stranko slovenske pomaldi, ne pa analizi volilnega poraza SKD. S tem se je, po mnenju Skupine 11, hotel izogniti objektivni odgovornosti za volilni neuspeh in odgovorom na vprašanja, zakaj ljudje SKD niso več zaupali, zakaj ljudje menijo, da niso sposobni reševati ključ- zarjajo na to, da se Avstrija na eni strani vehementno zavzema za pravice Južnih Tirolcev in se na evropski ravni udejstvuje kot uradni branilec manjšin, na drugi strani pa da se doma kratkomalo zanika obstoj štajerskih Slovencev. Zato je zahteva manjšinskih organizacij tembolj jasna in konkretna: Avstrija naj takoj prizna štajerske Slovence kot narodno skupnost, poleg tega naj vlada razširi ustavnopravno zagotovljeno manjšinsko zaščito na vse avstrijske narodne skupnosti. nih in najpomembnejših vprašanj. SKD je šla na volitve v prepričanju, da bo dobila najmanj toliko poslancev, kot jih je imela (15), pri tem pa je zanemarila program, ki ni ponudil pravih rešitev, se ni lotil vprašanj, ki so sicer obrobna, za navadne ljudi pa zelo pomembna. Skratka, SKD je šla na volitve precej „šlampasto", zato je slovenska krščanska demokracija danes pred razpotjem in pred pomembno preizkušnjo. Najbrž je prihodnost SKD v samostojni poti, seveda če bo stranki uspelo redefinirati_svoja programska izhodišča. Če pa bo poskus kadrovske in programske prenove pozno pomladi (najkasneje konec junija bo izredni kongres) spodletel, se utegne zgoditi, da stranke z imenom krščanska ne bo več. Del se bo stopil s SLS, del bo prebežal k Janševim socialdemokratom v SDS, del pa bo skušal ohraniti SKD, vendar bo najbrž doživel klavrno usodo izginotja iz Slovenskega političnega prizorišča. Podobno kakor se je zgodilo z Demokrati, stranko, ki je ob boku s SKD največ naredila za samostojno Slovenijo. Jože Biščak Konec krščanske demokracije? Manjšinski kongres FUENS „MANJŠINA IN VEČINA-PARTNERJA ZA EVROPO“ od 7. do 11. maja 1997 v kongresnem centru „Seeburg“ v Porečah ob Vrbskem jezeru ČETRTEK. 8. 5. 1997 14.00 Pozdrav in otvoritev kongresa: Pomedi Arquint, predsednik FUENS Pozdravne besede raznih predstavnikov Temeljno predavanje „Manjšina in večina - partnerja za Evropo“, zastopnik komisije OZN za človekove pravice v Ženevi Asbjorn Eide 15.30 Temeljno predavanje „Politična reprezentacija in participacija narodnih manjšin“, dr. Joseph Marko, Gradec/G raz 19.00 Sprejem koroške deželne vlade v hotelu „Werzer-Astoria“, deželni glavar dr. Christoph Zernatto, Celovec/Klagenfurt PETEK. 9. 5. 1997 9.00 Uvod v tematiko obravnave v delavnicah Uvodni referati: Mustafa Bey Dzhemilev, predsednik združenja krimskih Tatarov,,Medzhlis", Simferopol Nanti Olip, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, Celovec Anka Spoorendonk, poslanka volilne skupine „Südschleswigscher Wählerverband" (SSW) v deželnem zboru za Schleswig-Holstein v Kielu 9.45 Delavnica (Workshop) I: Zakonsko zajamčeno zastopstvo narodnih manjšin v splošnih zastopstvenih telesih Moderator: dr. Stefan Troebst, European Center for Minority Issues (ECMI), Flensburg 9.45 Delavnica (Workshop) II: Samoorganizacija narodnih manjšin v obliki javnopravnega zastopstva Moderator: dr. Stefan Oeter, Max-Planck-Institut für öffentliches Recht und Völkerrecht, Heidelberg 14.00 Uvodni referati: Bretonci v Franciji Madžari v Romuniji Nadaljevanje v delavnicah 20.00 Kulturna prireditev, prireditelj: Narodni svet koroških Slovencev Pozdravne besede predsednika Narodnega sveta Nantija Olipa SOBOTA. 10, 5. 1997 9.00 Razprava in sprejetje zaključkov obravnave v delavnicah 10.30 Glasovanje o vloženih resolucijah 14.00 Zborovanje delegatov FUENS LOČE - BEKŠTANJ Občina bo povečala vrtec Novi občinski svet občine Bekštanj je minuli četrtek, 24. aprila, na svoji prvi seji odločal tudi o razdelitvi nalog župana in članov pred-stojništva ter njihovih namestnikov. Dodeljeni referati v glavnem niso bili ospora-vani, le FPÖ je namesto težavnega in zelo občutljivega turističnega referata zahtevala „mirnejšega“ - šport, umetnost in kulturo. 2. podžupan Sitter (FP) je namreč menil, da je njih frakcija po zadnjih volitvah postala tako močna, da jim pristaja referat po njihovi volji, katerga si lahko vsekakor tudi izberejo. Pri glasovanju pa so se razen FPÖ izrekle vse frakcije, torej tudi EL, za predlog predstojništva, ki se je glasil takole: finance, javni red, gasilstvo, ribištvo - župan Harnisch (SPÖ); šole in vrtci - Urschitz (ÖVP); šport, umetnost in kultura - 1. podžupan Michelz (SPÖ); kmetijst-vo-Mischkot (FPÖ); okolje -Wucherer (SPÖ); turizem -2. podžupan Sitter (FPÖ). Glasovalo se je tudi o reprezentativnih sredstvih, ki naj bi se nasplošno povišala med 10 in 15 odstotkov. Tudi ta predlog predstojništva ni bil neosporavan, kajti frakciji FPÖ in EL sta glasovali proti. Bil pa je sprejet z relativno večino. Erika Wro-lich (EL); „Povsod moramo varčevati, zakaj ne tudi v tem primeru!“ Kar zadeva zemljišče za razširitev otroškega vrtca v Ločah, pa seje občinski svet soglasno izrekel za nakup. Tam se bo torej na račun obstoječega igrišča v prihodnje razširil otroški vrtec, igrišče pa se bo preselilo na drugi kraj ob vrtcu. Občinski svet se je posvetoval tudi o potrebni sanaciji otroškega vrtca v Ledincah. Le-ta je namreč izredno zanemarjen in po mnenju nekaterih celo neprimeren namenu. Zaradi tega naj bi se sanacija izvedla čim prej, še pred razširitvijo vrtca v Ločah. Franc Sadjak Iz naših občin Na Bistrici župan Pajank opravlja vse referate sam Na minuli občinski seji je bistriški občinski odbor sklenil, da bo odslej vse referate opravljal župan Janko Pajank (SP) sam. V prejšnji mandatni dobi sta referate imela tudi oba podžupana. Župan Janko Pajank je opustitev referatov obrazložil in utemeljil s tem, da je bilo v prejšnjih 6 letih več dela zaradi ločitve od občine Pliberk. Član predstojništva Andrej Wakounig (EL) je z dobrimi in tehtnimi argumenti razložil, zakaj EL ni več za razdelitev referatov. Med drugim je povedal, da bodo dobili odbori večjo težo. S tem bodo frakcije primorane tudi v odborih konstruktivno sodelovati. Wakounig pa je tudi dodal, da je LFA samo umetni konstrukt, s katerim sta hoteli VP in FP skupno prehiteti EL. Občinski odbornik JUL Pepej Pototschnig je povedal, da je za razdelitev referatov in EL opozoril, kako bi reagirala, če bi bila ona na mestu LFA in s tem imela podžupana. Na seji so razdelili tudi odbore. V bistriški občini bodo odslej delovali štiri odbori s petimi člani, le odbor za kontrolo bo imel štiri člane. Ta predlog je bil večinsko sprejet z glasovi EL in SP. Župan Janko Pajank bo i/ naslednjih 6 letih ime! v rokah vse referate. Soglasno so tudi sprejeli oz. odobrili letni račun za leto 1996. Prav tako so bistriški občinski odborniki sklenili pristop k društvu „Regionalentwicklung Südkärnten“, kjer bo občino zastopal član občinskega predstojništva Andrej Wakounig. S pomočjo tega društva naj bi pridobili več sredstev iz skladov EU. I. R. Razdelitev odborov: (prvoimenovani so predsedniki) Odbor za gradnje in načrtovanje: podžupan Peter Winkl (SRÖ) Franz Raulitsch (SPÖ) Franz Höller(JUL) Valentina Kušej (EL) Franz Koschutnig (LFA) Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo: podž. Dl Friedrich Flödl (LFA) Franz Raulitsch (SPÖ) Alfred Kral (EL) Josef Pototschnig (JUL) Christine Liminger (LFA) Odbor za okolje, kulturo, regionalni razvoj, EU podpore, lov: Andrej Wakounig (EL) Stanko Grilc (EL) Hermann Velik (SPÖ) Josef Pototschnig (JUL) Dl Friedrich Flödl (LFA) Odbor za družine, šole in socialne zadeve: Josef Kraut (SPÖ) Lorene Paulič (SPÖ) Jozej Blažej (EL) Marko Mert (JUL) Friedrich Golautschnig (LFA) Odbor za kontrolo: Franz Möller (JUL) Alfred Kral (EL) Hermann Velik (SPÖ) Hermann Innerwinkler (LFA) Globaški občinski svet je razdelil referate in odbore Globaški občinski svet je soglasno sklenil razdelitev referatov in < odborov. Letni obračun za 1996 pa je bil tokrat sporna točka. ! Globaški občinski svet je na svoji drugi občinski seji pretekli torek razdelil delovni krog župana in podžupanov. Frakcije so soglasno sklenile, da bo župan Paul Robnik opravljal finance, varstvo pred poplavami, gradnje, družine, socialna vpašanja, zdravstvo, otroške vrtce, šole in kulturo. 1. podžupan Bernard Sadovnik (EL) je dobil okolje, čiščenje odplak, vodo, kmetijstvo in gozdarstvo, lov in gradnjo podeželskih poti. 2. podžupan Simon Harrich (BÜL) bo odogovoren za sledeče referate: prostorsko urejanje, gospodarstvo, pospeševanje gospodarstva, EU projekti, turizem, požarne brambe, šport, mladina ter krajevni in regionalni razvoj. Prav tako soglasno so razdelili! posamezne odbore, ki so po področjih praktično enaki z referati: Odbor za finance itd.: Predsednik: Valentin Schmacher (SPÖ); člani: Arnold Groß, Siegfried Werkl (oba BÜL), Hanzej Bricmann, Marko Gregorič (oba EL). Odbor za varstvo okolja itd.: Predsednik: Marko Gregorič (EL); člani: Simon Harrich, Stefan Pototschnig (oba BÜL), Gottfrrid Rudolf (SPÖ), Hanzej Bricmann (EL). Odbor za kmetijstvo: Predsednik: Hubert Kordež (EL); člani: Bernardka Kordesch (EL), Wut-te Georg (SPÖ), Markitz Willi, Simon Harrich (oba BÜL) Odbor za gospodarstvo itd.: Predsednik: Stefan Potoschnig r (BÜL), Hanzej Bricmann, Marko Gre- f gorič (oba EL), Siegfried Krall (SPÖ). I' L Odbor za kontrolo: Predsednik: Marko Gregorič (EL); člani: Bernardka Kordesch (EL), Ar- s nold Groß (BÜL), Valentin Schamcher " (SPÖ). n C Edina točka, ki ni bila sklenjena f( soglasno, je bil finančni obračun 5 za 1996. EL se je pri glasovanju n vzdržala, ker je bila mnenja, daje j; občina v letu 1996 izgubila za 1 « mio. šil., ker finančni referent pri ^ proračunu ni pravočasno upošte-val določene podpore in je zaradi tega dežela Koroška dala občini 1 ^ mio. manj izrednih podpor. Milka Hartman in Ki ki Kogelnik častni občanki Dolgoletni predlog EL o podelitvi častnega občanstva prof. Milki Hartmann je v občinskem svetu končno dobil večino. Skoraj 20 let je trajalo, da je občina Pliberk ustrezno počastila Pesnico Milko Hartman. Na minuli občinski seji je občinski svet podelil pesnici častno občanstvo, Proti katermu sta glasovala le Mandatarja FPÖ Paterer in Gla-war, ki sta pred glasovanjem skušala spraviti ostale mandatarje v škripce s tem, da sta vložila dopolnilni predlog, naj se podeli častno občanstvo tudi Gottfriedu Glavvarju. Šele ko sta dobila zagotovilo, da bo predlog obravnal odbor, sta ga zaenkrat umaknila. Soglasno je občinski svet skledi1 podelitev častnega občanstva umetnici Kiki Koglenik, ki je umrla 'etos 2. februarja na Dunaju. Fric kumer je v svojem govoru pouda-r|l. daje pravilno, da občina poča-stj tako zalužni umetnici. Kumer: "Ce želi biti Pliberk res kulturno Mesto, potem mora biti taka podelitev samoumevna.“ Kulturni regent občine Pliberk Gottfried Stöckl (ÖVP) pa je dejal, da oseb-. no podpira sklep, če je EL mnen-L da je Milka Hartmann vredna )ri j®9a odlikovanja. Stöckl: „Če bi e. 0'la pripadnost k večini kriterij za ,j 'ako odlikovanje, potem bi neka-1 jsd nikoli ne dobili odlikovanja.“ kljub večinsko sprejetemu sklepu Nova častna občanka prof. Milka Hartman iz Libuč. sta kritične misli izpovedala mandatarja EL Jurij Mandl („dolgih 20 let je bilo treba čakati) in Blaž Kor-desch („Milka Hartman je stara že 96 let, kako dolgo ste hoteli še čakati?“). Referati. Soglasno je občinski svet sklenil razdelitev referatov, ki so sledeče razdeljeni. Ref. I. (župan Raimund Grilc - ÖVP) - personal, voda, čiščenje odplak Ref. II (podž. Phillip Hainz/ÖVP) - finance, gospodarstvo, šport, turizem. Ref. III (podž. Stefan Visot-schnig - SPÖ) - požarne brambe, trg, občinsko komunalno podjetje, občinske ceste, osvetljava). Ref. IV (m. sv. Fric Kumer / EL) - kmetijstvo in gozdarstvo, lov, občinska vodna oskrba, prostorsko Nova častna občanka umetnica Kiki Kogelnik iz Pliberka. načrtovanje, Interreg - projekti. Ref. V (m. sv. Gottfried Stöckl /ÖVP) - kultura, umetnost, galerija W. Berga, kopališče, občinska stanovanja. Ref. VI (m. sv. Hans Jurz /SPÖ) - ljudske šole, otroški vrtci, glasbena šola, varstvo okolja in odstranjevanje smeti). Soglasno so bili razdeljeni tudi odbori, ki jih bo sedem. Podrobno jih bomo objavili v naslednji izdaji. Soglasno je občinski svet prodal 1.758 m2 veliko zemljišče v obrtni coni podjetju Prutej (keramične plošče), ki je za podjetjem Liesnig že drugo podjetje, ki se je tam naselilo. Zdaj upajo, da bodo prišla še druga podjetja. Silvo Kumer Pisma bralcev Offener Brief Im Naš Tednik vom 11. April 1997 wird die Frage aufgeworfen, ob ein Kärntneranzug noch zeitgemäß ist. Als Antwort schreibe ich Ihnen, sehr geehrter Herr Redakteur, daß die die Frage der Zeitgmäßheit sich so gar nicht stellt, denn ein Kärntner hat immer Saison. Außerdem ist eine Angelobung für Gemeinderäte keine Stammtischrunde, sondern ein feierlicher Akt, zumal vom Volk gewählte Mandatare einen Eid able-gen. Weiters möchte ih Ihnen mitteilen, daß ich mir die Freicheit nehme einen Kärntneranzug zu adäqau-ten Anlässen, welche ich bestimme, anzuzihen. Ich werde, so wie ich es bis heute gehalten habe, nicht um eine Trageerlaubnis beim Naš tednik ansuchen. Übrigens: Mich stört Ihre Adjustierung, wie immer Sie angezogen sein mögen, nich im geringsten. Nicht einmal, wenn Sie mit der Badehose zu Feierlichkeiten erscheinen. Abschließend würde ich Sie bitten, sich nicht zu kratzen, wo es nicht beißt. Thomas Lintschniger (SPÖ), Gemeinderat in Bleiburg Nekateri častni občani mestne občine Pliberk Prof. Milka Hartman - pesnica Kiki Kogelnik - umetnica Dr. Werner Berg - umetnik Dr. Alexander grof Thurn Val- sassina - legacijski sekretar Ferdinand Graf - avstr, minister (imel je zasluge za gradnjo šole na Komlju, pliberške kasarne in Grenzlandheima) Dr. Karl Gruber - avstr, zunanji minister (zasluge v I. in II. svetovni vojni) Karl Hecher - ravnatelj šole Hubert Seblatnik - župan 1933-35 in marca 1938 Valentin Paulitsch - ravnatelj (zasluge v „Abwehrkampfu“) Ludwig Hülhgerth - feldmaršal (zasluge v „Abwehrkampfu“) ZGODOVINSKI PREOBRAT Glavni referati v rokah Marolta Škocijan. Po izgubi absolutne večine je SPÖ v Škoci-janu izgubila tudi pogajanju pri razdelitvi referatov in odborov. Pretekli teden je občinski svet z glasovi ÖVP, FPÖ in GWL sklenil razedeli-tev, ki ni bilka po volji socialdemokratov. Zelo pomembni referati so zdaj v rokah Hein-za Marolta in Josef Peketza, ki pa sta seveda slekoprej odvisna od večine v občinske svetu, brez katere ne bosta mogla svojih idej in predstav realizirati. GWL je dobila žel-jeni referat in načelno pričakuje, da bo v novem občinskem svetu možno tudi več storiti za slovensko narodno skupnost, saj je tozadevno še dovolj odprtih točk. Referenti: Župan Albert Holzer (SP): družine, otroški vrtec, šolstvo; podž. Thomas Krainz (SP); komunlano podjetje, pokopališče; podž. Josef Peketz (ÖVP): finance, ceste, kultura, kopališča; Heinz Marolt (FPÖ): personal, turizem, gospodarstvo, gradbeništvi, mladina; Martin Sertschnig (SPÖ): varstvo narave, kanalizacija; Franz Starz (GWL): kmetijstvo in gozdarstvo, prostorsko načrtovanje. Samo SPÖ je glasovala proti dvojezičnemu vrtcu 52 let je SPÖ v Dobrli vasi vladala z absolutno večino, katero je 9. marca letos izgubila. Ostale frakcije so si zdaj prvič razdelile referate in odbore po svoje. Mag Rudi Vouk (EL) je dejal, da je Dobrla vas med zadnjimi občinami i/ Podjuni, ki bo zdaj končno dobila dvojezični vrtec. V občinskem svetu imajo FPÖ, ÖVP in EL imajo skupno 12 glasov, SPÖ pa 11. S to tesno večino, na katero so mnogi čakali celih 52 let, so pretekli torek izglasovali razdelitev novih odborov in zasedbo referatov. SPÖ se sprva z razdelitvijo sploh ni strinjala, na koncu pa je bila pripravljena sprejeti predlog, če ji ostanega kultura in šolstvo. Prav kultura naj bi bila končno največja sporna točka, saj je to dobila EL (mag. Rudi Vouk). SPÖ pa je z vso silo želela doseči, da bi jo kot referent opravljal ravnatelj Wedenig. Ker se SPÖ ni mogla domeniti z ostalimi, so proti njeni volji razdelili referate in odbore. Tako so županu Pfeifferju dodelili le lov, pokopališče in varstvo narave. Več kompetenc so dobili dr. Siegfried Karner (FPÖ), ki ima mdr. personal, finance, šport in šole. Gerhard Grascher (ÖVP) je mdr. dobil gradnje, vodo, gospodarstvo, prostorsko urejanje in otroški vrtec. Podžupan Gottfried Wedenig (SPÖ) je dobil v upravo mdr. zdravstvo in družine, Josef Schle-schitz (SPÖ) pa mdr. kanal in gasilstvo. Mag. Rudi Vouk (EL) pa je odgovoren za kulturo, kmetijstvo in gozdarstvo ter zaščito okolja. Vrtec. Proti glasovom SPÖ so EL, ÖVP in FPÖ sprejeli tudi načelni sklep za uvedbo dvojezične skupine v občinskem otroškem vrtcu v Dobrli vasi. Župan Josef Pfeiffer je tozadevno napadal ostale frakcije in je nekaterim mandatarjem FPÖ in ÖVP očital „da so okrog padli“. Martin Wastl (EL) je v zvezi s tem opozoril Pfeifferja, da je v vseh volilnih bojih razglašal, da bo župan za vse občane. Wastl: „Če bi se tega držal, bi moral že zdavnaj uvesti dvojezično skupino.“ Kot izgovor je Pfeiffer nato dejal, da načelno ni proti dvojezični skupini, toda po njegovem čas še ni zrel za dvojezično skupino v Dobrli vasi. Silvo Kumer Novi občinski svet čaka veliko dela V Zitari vasi so se EL, ÖVP in FPO domenile za razdelitev odborov, kar ni bilo čisto po volji SPO, ki je vsa leta sama vladala z absolutno večino. Želja po referatu za EL pa je bila zaenkrat odklonjena. V občini Žitara vas na konstitutivni seji niso mogli skleniti razdelitev odborov, ker se SPÖ ni strinj-jala s predlogom EL, ÖVP in FPÖ in je zapustila sejo. Pretekli ponedeljek bi lahko EL, ÖVP in FPÖ same, tudi brez navzočnosti SPÖ sklenile razdelitev, kar pa potem le ni bilo potrebno. SPÖ je bila prisotna in občinski svet je razdelil odbore. Zastopnik EL, podžupan dipl. trg. Joža Habernik, zdaj predseduje odboru za gradnjo in finance, ki je pristojen tudi za vodo, odplake, pospeševanje gospodarstva, načrtovanje prostora, za regionalni razvoj in za gasilstvo. Nadomešča ga Karl Hren. Zastopnik v odboru za kmetijstvo, ki ga vodi Stefan Omelko od ÖVP, je Tomaž Petek (zastopnik Pepej Hobel). V odboru za varst- vo okolja je Karl Hren (zastopnica dr. Brigitte Einspieler-Urban). V odboru za družino bo deloval Paul Stern (zastopnica dr. Brigitte Einspieler-Urban). V kontrolnem odboru zastopa EL Paul Stern (zastopnik Pepej Hobel). Referati. EL je stavila predlog, da občinski odbor uvede referate, kjer bi EL pristajal en referat. Na žalost ÖVP in FPÖ zaenkrat na ta predlog nista pristali, rečeno pa je bilo, da se ta predlog stavi čez nekaj časa še enkrat na dnevni red npr. zaradi problematike kanala. Nadalje so bili člani EL izvoljeni v sledeče instance: komisija za promet z zemljišči - Tomaž Petek; zveza za vodne odplake - dipl. trg. J. Habernik Sklenjeno je bilo, da bodo odškodnine za občinske seje ostale enake kot v prejšnjih letih. Pri najemu gostilne na Ženeškem jezeru se je občinski odbor iz nerazumljivih vzrokov odločil za Theuermanna iz Grebinja, čeravno je bil Franz Rutar iz Dobrle vasi najugodnejši ponudnik in je domačin Pepej Mischitz imel pet let v najemu to gostilno. Enotna lista je tu urgirala, da se podaljša najemniška pogodba Pepeju Mi-schitzu in če občinski odbor tega ne bi sklenil, mora nato biti upoštevan najugodnejši ponudnik Franz Rutar. Ljudska šola. Za novo ljudsko šolo oz. za prenovljeno ljudsko šolo v Št. Lipšu se je kupila oprema za okoli šil. 1,5 mio šilingov. Tudi delavci občinske delavnice (Wirtschaftshof) bodo veseli, saj se je občinski odbor odločil za nakup nekaj novih strojev za delo na cestah. Občinska seja je trajala tokrat samo nekaj več kot eno uro. Prevladovalo je soglasje, razen v tistih zadevah, kjer se je na novo postavila struktura za naslednjih šest let. Naloge. Občino Žitara vas pa čakajo v naslednjih šestih letih nove zahtevne naloge, saj ima še vedno probleme s pitno vodo, ker vrelci v Št. Lipšu ne zadostujejo in ne dajejo dosti kvalitetne vode. Zato se bo treba skupaj z občino Železna Kapla domeniti za koriščenje „Jakobovih vrelcev“ na Rebrci. Poleg tega pa bo EL v naslednjih mesecih zahtevala obširno informacijo prebivalstva v zadevi kanala, kjer naj bi se preučile druge možnosti, akorav-no je prejšnji občinski svet že izglasoval pristop k Zvezi odplak Velikovec/Podjunsko polje (Völ-kermarkt/Jaunfeld). 7 Deželna razstava Novo ustanovljeni Komorni zbor SPD „Borovlje" je bi! na odprtju deželne razstave v Borovljah odličen zastopnik slovenske kulture. Dobra priprava zagotavlja uspeh! Če velja ta stari pregovor, potem je uspeh za letošnjo deželno razstavo v Borovljah VSE JE LOV že zagotovljen, kajti priprave so bile res skrbne in temeljite. Tri znamenja so stala ob dolgi poti do uresničitve: leta 1990, ob 50-letni-ci plebiscita, je mesto Borovlje uporabilo denarni prispevek za , nakup boroveljskega gradu, kjer , so danes široko zastavljeni raz- stavni prostori. Z ustanovitvijo Regije Carnica-Rož leta 1993 oziroma 1995 je bila vključena v priprave boroveljska okolica in s tem je bil zastavljen cilj razstave: gospodarsko in turistično pospeševanje za vso rožansko regijo. 750-letni-ga mesta Borovlje, leta 1996, je še bolj spodbudila Borovljance, da so napeli vse sile za obnovitev mesta in sprejem stotisočih obiskovalcev. t Župan dr. Helmut Krainer je ob otvoritvi s hvaležnostjo potrdil, da so se napori vseh obrestovali 3 in povabil Koroško in sosedne 1 države na obisk v Borovlje. Mag. Hartwig Pucker, gonilna sila razstave, je z olajšanjem in s pono-3 som poročal zbranim gostom, da 1 je njegovo delo uspešno opravlje-3 no in da je pripravil vsej regiji po-r memben kulturni dogodek, pred-n vsem pa pogoje za gospodarski, '■ turistični in kulturni napredek oko-0 lice. Saj je tudi dobršen del go-r spodarskih organizacij (Hirter a Brauerei, Raiffeisen-Bank, Kärnt-v ner Milch, Wiener Städtische) fi-a nančno podprl deželni projekt; z v njihovo okrepitvjo je okrepljena e tudi splošna blaginja. Prof. dr. >' Günther Hodi, znanstveni vodja -' razstave, je na otvoritvi razložil ■k gostom iz kulture in politike, pa tu-I' di zbranirn obiskovalcem, smisel razstave: Človek je središče razstave, ker je bil lov prvo kulturno Vsi na lov! V Borovljah je letos deželna razstava „Vse je lov“, zgodovina lovske kulture. V petek, 25. 4. jo je deželni glavar Zernatto slovesno odprl, trajala pa bo do 26. oktobra 1997. udejstvovanje človeka: v vsej zgodovini človeštva so se uveljav-lale vse vrste lova: lov na živali in ljudi, lov za preživetje in uveljavitve, lov na dobrine sveta, lov za ravnotežje in ekološko gospodarstvo. Pri odprtju deželne razstave je sodeloval tud! Horst Ogris, ki je glavna referata povzel v slovenščini. Deželni glavar dr. Christof Zernatto je s svojima zastopnikoma dr. M. Ausserwinklerjem in mag. K. H. Grasserjem poudaril, da so politiki zadolženi in odgovorni za napredek v deželi. Deželna razstava je viden uspeh njihovih naporov, uresničitev želja občanov in dobra naložba denarja davkoplačevalcev. Med gosti smo videli cerkvene oblastnike (katoliški škof in protestanski Superintendent), deželne poslance in župane okoliških občin, pogrešali smo zastopnike sosednih zveznih dežel in zveze. Sosedje Koroške so bili prijateljsko zastopani: italijanski in slovenski generalni konzul v Celovcu, predsednik regije Furlanije, župana pobratenih mest Tržič (SLO) in Sponheim (BRD); prišli so tudi diplomati arabskih držav, ki so ravno obiskali Koroško. Tudi tokrat smo slišali, da je Borovlje stičišče treh kultur, toda v glavnem je prišlo do izraza le dejstvo, da je Borovlje mesto na dvojezičnem področju. Župan je pozdravil tudi v slovenščini, še posebej Tržičane, Horst Ogris je v slovenščini povzel glavna referata o pripravi in pomenu razstave. Med kulturnimi društvi mesta je bilo vključeno tudi SPD Borovlje in pri otvoritvi je bil novo ustanovljeni Komorni zbor društva odličen zastopnik slovenske kulture. V okviru deželne razstave sta sodelovali tudi slovenski osrednji kulturni organizaciji KKZ in SPZ: slovenska društva so pripravila posebne razstave, o katerih bomo ob priliki posebej poročali (SPD Borovlje, Posojilnica-Bank Borovlje, K&K center Šentjanž, KPD Sveče). Že v soboto, 3. maja, bo SPD Borovlje pokazalo dokumentarni film „Puškarji“, 11.5. bo „Kranjska nedelja“, slovensko romanje v Gli-nje, v okviru razstavnih prireditev bo tudi letošnji Kulturni teden koroških Slovencev (12.-16. 5.), 14. 5. premiera Finžgarjeve igre „Divji lovec", da opozorimo samo na nekatere slovenske prispevke v naslednjih tednih. Posebej moramo opozoriti na izredno idejo, pri kateri je sodelovala tudi Posojilnica-Bank Borovlje; Deželna razstava je izdala tako imenovano Rosental-Card, kartico (stane šil. 170,-), ki je obenem vstopnica za razstavo v Borovljah in še za 5 drugih razstav v okolici, na primer pri Cin-gelcu na Trati, v K&K-centru v Šentjanžu in drugje. Alojz Angerer 8 9 Podpisna akcija Rož - Podjuna - Žila Solidarnostni poziv naših bralk bralcev Bralci Našega tednika smo z veliko zaskrbljenostjo sprejeli vest, daje Naš tednik kot izredno pomemben posredovalec slovenske besede in slovenskega življenja na Koroškem ogrožen v svojem obstoju. Pozivamo pristojne organe Republike Avstrije in Republike Slovenije, da hitro ukrepajo in zagotovijo sistemsko rešitev koroško-slovenskega časnikarstva v smislu časnikarskega pluralizma. Zavedamo se, da je za ohranitev in razvoj koroških Slovencev nujno potrebno tudi sodobno urejeno manjšinsko časnikarstvo. PISMO_______ IZ UREDNIŠTVA Drage bralke, spoštovani bralci! Ko smo pred tremi tedni sporočili javnosti, da grozi Našemu tedniku smrt na obroke, nekateri morda tega niso hoteli verjeti, mnogi pa so to vest sprejeli z veliko zaskrbljenostjo. Marsikdo od njih je - v okviru podpisne akcije - tudi že ustrezno reagirat in izrazi! potrebno podporo. Za to se jim na tem mestu iskreno zahvaljujemo. Na žalost moramo ponovno opozoriti, da se slovensko kul-turno-politično časnikarstvo na Koroškem nahaja v izredno kritičnem položaju. To v glavnem zato, ker avstrijska vlada sploh ni pripravljena, da bi zagotovila prihodnost sodobnega manjšinskega časnikarstva. Republika Slovenija pa je v preteklem letu znatno zmanjšala potrebne subvencije. Naša zahteva, da je treba nujno in hitro najti za slovensko častnikarstvo na Koroškem sistemsko rešitev, je več ko upravičena. Trdno smo prepričani, da mimo take rešitve ni poti! Če do nje ne bo prišlo, če ne bo uspelo zagotoviti časnikarstvo v smislu priznanega medijskega pluralizma in svobode, če ne bo uspelo čimprej ustvariti pogoje za sodobno časnikarstvo, bo narodna skupnost zanesljivo utrpela nepopravljivo škodo. Zato Vas tudi iskreno prosimo, da nas pri tem podpirate -med dugim s sodelovanjem pri podpisni akciji. Prepričani smo, da bomo s skupnimi močmi omogočili rešitev, ki bo končno zagotovila uspešen razvoj slovenskega časnikarstva na Koroškem. Uredništvo Marko SMRTNIK (Korte), Valentin PAULIČ (Obirsko), Hubert BUDA! (Mohliče), Regina SMRTNIK (Korte), Brigitte PREŠERN (Bela), Daniel PASTERK (Bela), Traudi UR-SCHITZ (Železna Kapla), Stanko PODBREGAR (Lobnik), Danijel BRUMNIK (Obirsko), Andreas UR-BANTSCHITSCH (Bela), Lado HAJNŽIČ (Rebrca), Franc SMRTNIK (Korte), Franc URSCHITZ (Železna Kapla), Frančiška BRUMNIK (Obirsko), Werner BRUMNIK (Obirsko), Silvia ORA-SCHE (Lepena), Žalika SMRTNIK (Železna Kapla), Folti SMRTNIK (Železna Kapla), Lenart PAULIČ (Obirsko), Vida BRUMNIK (Obirsko), Gabi OSOJNIK (Železna Kapla), Martina STORGL (Lobnik), Vesna MICKL (Bela), Slavko MEŽEK (Žirovnica), Jakob JER-LICH (Lobnik), Robert KAUER (Lobnik), Hedwig LOP1NSKY (Dvor), Margarethe LOPINSKY (Dvor), Justina HRIBERNIK, (Blato pri Galiciji), Milka HUDOBNIK (Nonča vas), Bernard SADOVNIK (Podroje), Franc SADJAK (Celovec), Vincenc GOTTHARDT (Celovec), Alojz PUŠENJAK (Celovec), Pavel ZABLATNIK (Brezje pri Galiciji), Milica JANEŽIČ (Lese), Veronika DOVJAK (Sele-Borovnica), Maria HORNBÖCK (Št. Janž), Andrea RAKUSCHEK, Celovec, Angelika UŽNIK (Sele-Cerkev), Rosina KASSL (Celovec), Mirko ISOPP (Gorinčiče), Maria JEROLITSCH (Polana), Christine KAKL (Celovec), Johann MLEČNIK (Celovec), Miha KREUTZ (Pliberk), Lukas KOR-DESCH (Globasnica), Valentin MLEČNIK (Sele-Zg. Kot), Zali WRULICH (Lipice), Sabina ANDERWALD (Dobrla vas), Karl KULMESCH /Zg.Žamanje), Helga LEIMISCH (Libuče), Joži KUŠEJ (Šmihel), Josef IGERC (Dvor), Ferdinand MERT (Bistrica), Marjan FERA (Dvor), Ignac RAMUŠ (Strpna vas), Stefan KRISTAN, ml. (Bistrica), Franc PÖRTSCH (Bistrica), Igor KRAUT (Bistrica), Franc KRISTAN (Bistrica), Ana HRAST (Mala vas), Ignac JERNEJ (Črgo-viče), Gottfried KRAJpER (Štrpna vas), Janez KUŠEJ (Šmihel), Andrea BOROTSCHNIK (Libuče), Karl WUTTE (Breška vas), Franc KU-EŽNIK (Dob), Stanko SADJAK (Strpna vas), Christian STEFAN (Konovece), Alois GREGORIČ (Čepiče), Dragan VUJOVIČ (Globasnica), Stanko SCHEST (Strpna vas), Anton SADJAK (Podjuna), Karl SADJAK (Mala avs), Michael ŠUMNIK (Črgoviče), Branko HUDL (Mala vas), Hans LESJAK (Goselna vas), Hans FUIKO (Go-selna vas), Elmar KUNAUER (Drveša vas), Ana KUNAUER (Drveša vas), Ursula KRIŠTOF (Vidra vas), Monika POLANC (Blato), Monika BRICMAN (Strpna vas), Helena KRIŠTOF (Vidra vas), Jasmin PIRKER (Vidra vas), Josef POGANITSCH, dr. (Konovece), Johanna POGANITSCH (Konovece), Joachim ENZI, Pliberk, Walter KARNER (Pliberk), Dietmar ROSCHER (Dolinčiče). Bernardka SADOVNIK (Podroje), Matilda SADOVNIK (Podroje), Radovan MARKITZ (Mala vas), Guido SADJAK (Globasnica), Daniel GREGORIČ (Mala vas), Angelika MLINAR (Blato), Florian KRIVOGRAD (Šmihel), Veronika KRIVOGRAD (Šmihel), Christa RATSCHNIG (Dolinčiče), Maria RATSCHNIG (Dolinčiče), Maria GOLAVČNIK (Podjuna), Florian KORDESCH (Podgrad), Mario IGERC (Mala vas), Jurij OPETNIK (Šmihel), Pol-dej SADJAK (Vidra vas), Gitka OPETNIK (Vidra vas), Mirjam OPEJ-NIK (Vidra vas), Milan HOBEL (Št. Primož), Mario HOBEL (Nagelče), Silvo MARKO (Horce), Daniel HOBEL (Nagelče), Matevž SMREČ-NIK (Mala vas), Janez PETJAK "(Šteben), Konrad OUNITSCH (Vonogradi), Martin JENSCHATZ (Globasnica), Monika SCHEST (Stpna vas), Florian KULMESCH (Vogrče), Roswitha KULMESCH (Vogrče), Radovan MARKO (Horce), Johann DUMPELNIK (Šteben), Lidija KRIŠTOF (Blato), Vinko KUŠEJ (Blato), Sophie RAKEB (Blato), Rosalia RAKEB (Blato), Jutta_ RIEDL (Šmihel), Štefan BLAŽEJ (Letina), Reinhard GRO-BELNIG (Pliberk), Alois BERCHTOLD (Dolinčiče), W. BERCHTOLD (Dolinčiče), Paul VERHNJAK (Dvor), Stanko VER-HNJAK (Dvor), Bernadette STROPNIK (Libuče), Štefka KORDESCH (Mala vas), Tatjana KORDESCH (Mala vas), Johann PA-JANK (Bistrica), Johann KAISER (Velikovec), Peter WINKL (Bistrica), Silvia RIEDL (Bistrica), Tevž SMREČNIK (Mala vas), Norbert GELBMANN (Sinča vas), Christian JAMMER ( Večna vas), Ludmilla RIEDL (Libuče), Franc JELEN (Libuče), Simon RIEDL (Libuče), Roman KERT (Letina), Florian WAUTSCHE (Letina), Bernhard OPETNIK (Metlova), Veronika TERBUCH (Libuče), Gottfried PERČ _ (Rinkole), Veronika LUT-NIK (Šmihel), Stanko BLAŽEJ (Drveša vas), Alois KUSCHNIG (Šmihel), August BLAŽEJ (Libuče), Dieter HOBER ( Šmihel), Norbert RAŽUN (Šmihel), Martina WROLICH (Šmihel), Helmut KAISER (Črgoviče). Hubert KORDEŽ (Podjuna), Hubert DUMPELNIK (Šteben), Astrid DOBROVNIK (Libuče), Martin ORAŽE (Celovec), Dominik MAK (Sele-Borovnica), Verena OLIP (Sele-Cerkev), Erich ORAŽE (Sele-Borovnica), Erich BERCHTOLD (Črgoviče), Maria BLAŽEJ (Letina), Ana KUMER (Blato), Johan BRESNIK (Šmihel), Jože PARTL (Bistrica), Valentina KUŠEJ (Šmihel), Anton PUKEL (Dvor), Janez IGERC (Podkraj), Franc PERNAT (Bistrica), Franz SOHL (Sp. Libuče), Alois KRIŠTOF (Nonča vas), _ Franc GRILC (Libuče), Franc ČEBUL (Šmihel), Peter BRICMAN (Strpna vas), Valentin ČEBUL (Šmihel), Stanko VAVTI (Šmihel), Willi NERZ (Bistrica), Jože BALŽEJ (Letina), Josef DEMŠAR (Konovece), Matilda RATSCHNIG (Dolinčiče), Marko KAPUN (Konovece), Erwin JOP (Dvor), Marjan KUMER (Blato), Kati KERT, Konovece, Josef KERT, Konovece, Peter KERT (Konovece), Peter GREI-NER (Globasnica), Lorene KUMER (Blato pri Pliberku), Robert GERM (Vetrinj), Andreas ORAŽE (Sele-Cerkev), Markus KRIŠTOF (Dobrla vas), Peter KRAWANJA, Evelin BURJAK (Pliberk), Hannes TOLMAJER (Sp. Rute), Marcel Franc SUMPER (Celovec), Rudolf URBAN, mag. (Dobrla vas), Veronika GREGORIČ (Mala vas), Josef MOCHAR, ml. (Nagelče), Edi KER-BITZ (Celovec), Cvetka WUTTEJ (Pogrče), Melitta KOCMATA (Vetrinj), Sonja KOLTER (Celovec), Marta KUCHLING (Celovec), H. BORSTNER, mag. (Celovec), Andrea WIENER (Tinje), Margit CUTOVNIK (Podjuna), Jakob HIRM (Dolnja vas), Milena PRU-TEJ (Vogrče), Sonja STARZ (Škocijan), Maja DIETRICH (Straßburg), Stanislav M. MARŠIČ (Celovec), Franc KATT-NlG (Rožek), Franc OPETNIK (Konovece), Vida FERA (Dvor), Nina KRIŠTOF (Dvor), Hans BRITZMANN (Šmihel), Sieg-mund KOTSCHNIG (Šmihel), Martha HRAST (Sp. Libuče), Miha TRAP (Dvor). Ernst BRITZMANN (Pliberk), Stefan KORDESCH (Mala vas), Bernardka KORDESCH (Mala vas), Lorene MLINAR (Blato), Franc WUTTE (Breška vas), Alex BAJER (Dobr-'a vas), Franz HAIMBURGER (Šmihel), Kristo SRIENC, dekan (Šmihel), Gerhard SLANITZ (Globasnica), Michaela ZANKL (Mala vas), Franc ELBE (Šmar-kež), Jakob BLASCHITZ (Rožek), Marica SOMMEREG-GER (St. Primož), Friedrich EGGER (Šteben), Joža GREGORIČ (Podjuna), Rozina JOP (Nonča vas), Ana DLOPST (Večna vas), Apolonija ŽMAVCER (Šteben), M. KAISER (Večna vas), Maria MARKITZ (Mala vas), Milka BLAŽEJ Zalibič, Franc HAFNER (Večna vas), Štefanija APOVNIK (Borovje), Janez APOVNIK (Borovje), Danica OGRIS (Dra-bunaže), Rafaela BOJNIK (Kocelj), Stefan GREGORIČ (Mala vas), Helena MOČNIK (Šmihel), J- POŠNIKJŠteben), Sabine EG-GER (Šteben), Reinhold SCHATZ (Čepiče), Maria PIT-S.CHEK (Šteben), Anka JERNEJ (Črgoviče), Gretka GREGORIČ (Mala vas), Igor ROBLEK (Sele-Borovnica), Martina ROBLEK (Sele-Borovnica), Rožca ROBLEK (Sele-Borovnica), Ivan KE-blH (Sele-Cerkev), Heribert KULMESCH (Sele-Borovnica), Mario DRAŽE (Sele-Fara), Franc RO-BLEK (Sele-Borovnica), Johan '•'CG (Sele-Borovnica), Johan BOBLEK (Sele-Borovnica), Mar-,an OLIP (Sele-Cerkev), Florijan G-JG (Sele-Cerkev), Hanzi ČER-TOV, Dl (Sele-Cerkev), Franc JUG (Sele-Cerkev), Toni OLIP (Sele-Sajda), Hanzi OGRIS (Se-6-Šajda), Angela ROBLEK (Se-le-Borovnica), Pepca ROBLEK (Sele-Borovnica), Angela KULMESCH (Sele-Borovnica), Max DRAŽE (Sele-Borovnica), Susa-n9 ORAŽE (Sele-Borovnica), Veronika ROBLEK (Sele-Borov-ö'ca), Karl HREN (Goriče), Max ^MauZER, ml. (Vogrče), Max SMauCER, st. (Vogrče), Olga ZMAUCER (Vogrče). MoPZ Trta predstavil pesem okteta Suha Na tradicionalnem vigrednem koncertu KPD Drava pri Hafnerju v Gornji vasi pri Žvabeku so bili tokrat v gosteh „Vogrški puejoi“ in moški pevski zbor Trta iz Žitare vasi, ki je poskrbel za pravo presenečenje. Ob zaključku svojega programa je kot drugo dodatno pesem zapel pesem okteta Suha „Kaj narediš“ (tekst Hermann Germ). Presenečenje je uspelo, Žvabečani pa so žitrajske pevce nagradili z bučnim aplavzom. Prav tako navdušili so mladi Vogrški puebi, katere vodi mag. Bertej Logar. Mladi zbor se je predstavil z ljudskimi pesmimi (Nekoč v starih časih ipd.) ter s sodobnimi ritmičnimi (Ostani z nami ipd.) Popolnoma nov program pa je predstavila Pevsko instrumentalna skupina Žvabek, katero v zadnjih mesecih umetniško vodi mag. Bertej Logar. Medtem ko je zbor doslej slovel predvsem po svojih ritmičnih pesmih z instru- mentalno spremljavo, je novi program zgrajen zgolj na petju, pri katerem je mag. Logar precej zahteval od svojih pevk, ki so morale v zadnjih tednih zelo veliko in trdo vaditi. Rezultat je pa je bil vsekakor ustrezen napornim in zahtevnim pripravam. Na vigrednem srečanju je nastopil tudi domači oktet Suha, Christa Meklin pa je skrbela za povezavo in dekoracijo. Silvo Kumer Prerana smrt Folteja Podgornika V 49. letu starosti je v Vidri vasi pri Pliberku umrl učitelj Foltej Podgornik. Njegova smrt je prišla za vse nepričakovano, saj se je tri leta uspešno boril proti zahrbtni bolezni in je bil še tik pred svojo smrtjo prepričan, da jo je premagal. Vsemogočni pa je odločil drugače in je Folteja prej poklical k sebi, čeprav je imel rajni še velike načrte in je bil poln življenjske volje. Foltej Podgornik se je rodil na Komelju, gimnazijo je obiskoval na Plešivcu in je nato opravil izobrazbo za glavnošolskega učitelja. Poučeval je na glavni šoli v Pliberku, kjer je bil zelo priljubljen učitelj. Že v svojih mladostnih letih se je ukvarjal z umetnostjo in pisateljevanjem (pesmi je objavljal v časopisu Kres). Slikanju in risanju je ostal zvest tudi po koncu študija. Bil je nad 10 let sodelavec Pliberškega časopisa, v katerem je oblikoval in risal znanega Fike-ja; šele pred kratkim je izšla zbirka teh del pod imenom „Fi- kej in Anej pripovedujeta“. Svoja druga likovna dela pa je Foltej Podgornik javnosti predstavil tudi na številnih razstavah. Njegov drugi veliki konjiček pa je bila Humška skupnost, katere ustanovitelj je bil. Ž velikom veseljem in idealizmom je skrbel za razvoj športnega centra v Vidri vasi, še na smrtni postelji je imel načrte in ga je skrbelo, kako bo potekalo letošnje humško žegnanje. Stvarnik pa mu ni dal več časa, da bi svoje delo na- daljeval in končal. Veliko vrzel je Foltej zapustil tudi v domači hiši, kjer so ostali brez očeta trije mladoletni otroci, ki so svojega očeta zelo ljubili, ker je bil izredno srčen in skrben oče, za katerega je pomenila družina vse. Pretekli ponedeljek se je na pokopališču v Nonči vasi od rajnega poslovila velika množica. Pogrebne obrede je vodil mestni župnik mag. Ivan Olip ob somaševanju duhovnikov Marka Jerneja in Simona Wutteja. Ob odprtem grobu so se Folteju Podgorniku zahvalili Siegfried Schwänzer (za glavno šolo), Fric Kert (za učitelje in Pliberški časopis), Silvo Kumer (za SAK) in Günther Marko (za Humško skupnost). Foltejevi mami Mariji, ženi Mathildi ter otrokom Karin, Ha-raldu in Claudiji izrekamo naše iskrene sožalje. Folteja Podgornika bomo ohranili v častnem spominu. Naj mu bo domača zemlja lahka. Silvo Kumer 10 Rož - Podjuna - Zilja Rož - Podjuna - Zilja ČESTITAMO Pred kratkim sta na dunajski univerzi zaključila študij defektologije (Heilpädagogik) Sabina Stern-Novak in Marko Stern iz Celovca. Mladima magistroma iskreno čestitamo. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo starši in sorodniki. Rojstni dan je te dni obhajala Apolonija Šmavcer iz Štebna pri Globasnici. Želimo obilo osebnega zadovoljstva, predvsem pa tudi zdravja! Osebni praznik so prav tako praznovali Lenčka in Erih Šmaucer ter Katrin Rubinik. Tudi njim veljajo naše prisrčne čestitke. Na Obirskem je praznovala osebni praznik Sredica Sa-dolšek. Na mnoga leta! Pretekli petek je praznovala rojstni dan Marica Hartmann, ravnateljica dvojezične Mohorjeve ljudske šole. Številnim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. 25. pomlad praznuje Veronika Gregorič iz Male vasi pri Globasnici. Prisrčno čestitamo! Visok življenjski jubilej - 75. rojstni dan - je slavila Apolonija Trehtar iz Doba pri Pliberku. Želimo obilo zdravja in osebnega zadovoljstva. Na mnoga leta! Priljubljeni slikar-samouk ter veliki ljubitelj gora Hanzi Mleč-nik iz Sel na Kotu je praznoval 30. življenjski jubilej. Želimo obilo osebnega zadovoljstva, sreče in uspeha pri umetniškem ustvarjanju. Zagnanemu kulturno-politič-nemu delavcu Toniju Miksche-ju želimo za osebni praznik obilo poslovnega uspeha ter osebne sreče. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo EL, NSKS, domače društvo „Zvezda“ in pevci Hodiškega okteta. Stanko Vauti, bivši občinski odbornik EL Bistrica in podpredsednik Društva upokojencev Pliberk, je praznoval osebni praznik. Iskrenim čestitkam Društva upkojencev Pliberk se pridružuje uredništvo Našega tednika. Znana smučarska zvezda Sabine Egger iz Globasnice je te dni slavila 20. pomlad. Uredništvo Našega tednika ji prisrčno čestita in želi obilo športnih uspehov. Člana SPD Jepe-Baško jezero Joško Oschgan in Ferdi Schleicher ml. sta obhajala okrogel življenjski jubilej. Čestitkam društvenikov se pridružuje uredništvo Našega tednika. V Galiciji bo obhajal rojstni dan Florijan Juch st. Naše najboljše čestitke, želimo mnogo ČESTITKI TEDNA Peter Stern iz Stare vasi je te dni praznoval 65. življenjski jubilej. Kdor slavljenca pozna, dobro ve, da mu je slovenska kultura in politika velika srčna zadeva. Še danes je zelo prizadeven, zlasti kot pevec, mdr. pri žitrajskem MoPZ „Trta“. V tem duhu je vzgojil tudi svoje otroke - mdr. sina Pavlija, ki je prav tako imel rojstni dan. Sicer pa poznamo Pavlija kot uspešnega zborovodjo „Trte“ ter občinskega politika, ki so mu volilci EL zaupali mesto v žitrajskem občinskem odboru. Za osebni jubilej želimo jima obilo sreče, osebnega zadovoljstva ter Božjega blagoslova. zdravja, zadovoljstva in dobre volje v krogu najdražjih. V Pugradu pri Bilčovsu obhaja svoj 50. življenjski jubilej Mici Schellander. Želimo obilo zdravja, družinskega veselja in osebnega zadovoljstva. Na mnoga leta! Osebeni praznik je obhajal Ljubo Urbajs, bivši urednik Slovensega vestnika in predsednik Slovenskega planinskega društva. Vse najboljše in na mnoga leta! Prav tako je praznovala osebni jubilej Mici Ettinger iz Žo-prač. Obilo Božjega blagoslova ter predvsem zdravja! Vse najboljše, obilo zdravja in Božjega blagoslova želimo za življenjsko slavje Ani Kassl iz Štriholč. Na mnoga leta! Na Obirskem je obhajal 66-letnico življenja Florjan Smrtnik. Naše prisrčne čestitke! V mesecu majniku praznujejo naslednji člani kulturnega društva „Peter Markovič“ osebni praznik: Katarina Pitschek (Semislavče), Marija Perda-cher (Rožek), Hanzi Lesjak (Žihpolje) in Ana M. Kattnig (Spodnje Goriče). Naknadno čestitamo še Oti liji Gabriel z Brega in Matildi Lepuschitz z Raven, ki sta obhajali že 17. aprila svoja rojstna dneva. Čestitkam kulturnega društva „Markovič“ in Enotne liste Rožek se pridružuje uredništvo Stefan Kordesch, p.d. Kuk man, je te dni srečal Abrahama. Slavljenec je od mladostnih let naprej vnet zadružnik in kulturnik. Mdr. sodeluje pri MoPZ „Franc Leder-Lesičjak“ in glo-baškem cerkvenem zboru. Prav tako je vedno zvesto podpiral samostojno politično gibanje koroških Slovencev. Nikoli ni silil v ospredje, toliko bolj pa z veseljem pomaga domačim kulturnopolitičnim ustanovam. Kot kmet pa je priznan tudi zaradi odličnih domačih pridelkov. Prisrčnim čestitkam NT se pridružujejo EL, SKD Globasnica in SPD „Edinost“ Šteben. NT in kliče jubilantom na še mnoga, zdrava leta! V društvu upokojencev Podjuna praznujejo osebni praznik Zofija Reinwald iz Lovank, Alojz Hobel iz Vesel, Ana Wutej iz Gluhega lesa in občinski odbornik Tomej Petek iz Žago rij. Vsi ostali člani društva slavljencem prisrčno čestitajo in kličejo na mnoga zdrava, vesela in sreče polna leta! Čestitkam se pridružuje uredništvo Našega tednika. Na Kostanjah praznuje svoj osebni jubilej gospa Roza Zeichen. Slavljenki iskreno čestitajo vsi domači in znanci in ji kličejo še na mnoga zdrava leta. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo NT. Bavčev oče, Florijan Dlopst iz Podgore je 1. maja praznoval visok življenjski jubilej - 89. rojstni dan. Želimo vse najboljše, predvsem zdravja in Božjega blagoslova. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo hči Gretka z možem Hanzijem, vnuki Micka z Georgom, Hanzej in Gretka s Seppijem, mala Kristina, krstni otroci Matilda, Pepca, Marija in Bernard z družinami ter družina Sadovnik. Prav tako prisrčno čestitajo Društvo upokojencev Pliberk, SKD Globasnica in EL. Društvo upokojencev prisrčno čestita za osebni praznik Anki Zdovc iz Goseljne vasi, Heleni Igerc iz Podkraja nad Pliberkom in Alojzu Rpsenzopfu iz Breške vasi pri Šmihelu. Čestitkam se pridružuje uredništvo Našega tednika. LEDINCE Mladinski zbori so se srečali v Ledincah Prejšnjo nedeljo, 27. aprila 1997, je bilo tradicionalno srečanje mladinskih zborov, ki ga vsako leto prireja Krščanska kulturna zveza (KKZ). Letošnje srečanje je bilo v Ledincah v občini Bekštanj. Dvorana kulturnega doma je bila nabito polna. Lepo je bilo videti, kako so se vse skupine trudile, da bi čim bolje zapele svoje pesmi. Skupine je zelo posrečeno povezoval Niko Küpper. Kot častne goste je prireditelj lahko pozdravil predsednika NSKS Nantija Olipa, konzula Republike Slovenije Antona Novaka, tajnika KKZ Nužeja Tolmaierja ter občinsko odbornico EL Eriko Wrolich. Skupno je nastopilo 12 skupin iz celotnega dvojezičnega ozemlja. Tako so nastopili: Mladinska skupina iz Ledine (vodi Anica Lesjak Ressmann), šolski zbor ljudske šole Ledince (Erika Zwischenberger), Tam-buraški ansambel Loče (vodi Erika Wrolich), Mlada Podjuna (vodi Vera Sadjak), Dekliški zbor Sele (vodi župnik Štefan Krampač), mladinski otroški zbor „Amabilis" 'z Galicije (vodita Mira Slažej in Sonja Ver-del), zbor Mohorjeve ljudske šole (vodi Michaela Traunik), otroški zbor SRD Ra-diše (vodita Sandra in Heidi Lampichler), mladinski zbor Sele (vodi župnik Štefan Krampač), otroški zbor SPD Gorjanci (vodi Danica Hanu-na), pevska skupina Št. lij (vodita Katja Kernjak in Katrin Hafner) ter Pevska skupina iz Slovenjega Plaj-berka (vodi mag. Mirko Lausegger). Publiko, ki ni prišla zgolj iz Roža, temveč iz vseh predelov južne Koroške, je navdušila vsaka nastopajoča skupina. Posebno pa je navdušil tudi harmonikar Marko Kargl, ki je samozavestno zaigral tri skladbe. Srečanje mladinskih zborov je v teku časa gotovo postalo eno izmed pomembnejših pevskih srečanj med koroškimi Slovenci. Dobro se vidi, da je kulturno udejstvovanje velikega pomena za ohranitev narodne zavesti. Prireditelju je treba za uspelo srečanje čestitati. Igor Roblek 1. slika: Eden izmed naj mlajši h zborov, ki so nastopili na srečanju mladinskih zborov, je bi! gotovo otroški zbor SPD „Gorjanci“ iz Kot-mare vasi pod vodstvom Danice Hanune. 2. slika: Harmonikar Marko Kargt iz Bekštanja je samozavestno zaigra! nekaj pesmi. 3. slika: Občinstvo je navdušila tudi Mlada Podjuna iz Pliberka pod vodstvom Vere Sadjak. DJEKŠE: ROZEK Smrt Ferdinanda Hobla Minulo je že kar nekaj dni, odkar smo pospremili k zadnjemu počitku Ferdinanda Hobla na domače pokopališče v Rožeku. V sedemdesetem letu svojega življenja je zaključil svoje zemeljsko bivanje po dolgi, zahrbtni bolezni, ki jo je prenašal vdano in potrpežljivo. Rodil se je pri Wassermanu na Selah pri Miklavčevem v Podjuni kot prvi od štirih otrok. Bil je strokovni sodelavec legendarnega Blaža Singerja na Kmetijski zbornici v Celovcu in strokovni učitelj v bivši Kmetijski šoli v Podravljah. Zadnjih 25 let je služboval pri KELAG. Z Majarjevo Anijo z Dul pri Rožeku je ustanovil družino pred točno 40 leti - dobila sta tri sinove. Pogrebni obred so rajnega zavednosti primerno s svojim petjem olepšale pevke in pevci domačega cerkvenega zbora pod vodstvom magistra Aleksa Schusterja. Žalujočim iskreno sožalje ob izgubi dobrega moža in očeta. PMF Klasična sba v Tinjskem domu Kot organizator koncertov Änistka Vlasta Doležal-Ruš, je luje Dom v Tinjah morda neM'y ves čas na zavidljivi višini, ko v zatišju drugih, bolj znar,sak od njiju obvalda svoje glas-ustanov, ali vendar so tudi t/^o brezhibno, brez oklevanja in na sporedu nemalokrat zelo k;Strahu sta interpretirala glasbo -kovostni koncerti. Eden teh jetUrr|irjeno in spokojno. Čutilo se na vsak način koncertni večet16' da sta že dobro privajena drug tremi sonatami za violino in Klfna drugega, kar v komorni glasbi vir različnih skladateljev prete^1 vedno tako. ponedeljek zvečer. In rektor k' Dodatno je bil program, ki sta peinig se je tudi že začel usp^a predstavila, zelo privlačen: no truditi za izboljšanje tonsh°nata v Es Paula Hindemitha, kvalitete že nekoliko priletne(a6|o, ki ima predvsem v drugem, Steinway-a. a°časnem delu močno izpoved- Koncertni večer torej - že dele - morda bo postalo to izboljšanem klavirju - ki sta !ae|o še stalnica v repertoarju -, oblikovala violinist Drago Arkovo Beethovnova sonata za vio- lino in klavir v D-Duru ter Franckova edina violinska sonata. Posebno slednja sodi v sam vrh romantične glasbe, lahko da bo ostala še desetletja neprekos-Ijiva. Interpretacija obeh je bila ves čas tiste vrste solidnosti, pri kateri ti nikoli ne postane dolgčas, ker temelji na globokem poznanju glasbila in skladbe, povrhu pa imata oba izvajalca dar koncentracije in kar je morda še pomembnejše, zelo simpatično ponižno ali bolj respektno držo pri igranju. Andrej Feinig -sT- Povezanost Slovenske gimnazije z „Lipo“ Preteklo nedeljo je slovensko prosvetno društvo „Lipa“ vabilo na vigredni koncert v ljudsko šolo na Djekšah. Koncert, ki je bil letos v znamenju s povezavo Slovenske gimnazije (40-letnice obstoja), je bil zelo pester in zanimiv. Jubilejno leto je bilo tudi uvod za povabilo ansambla in zbora slovenske gimnazije, tako mag. Zalka Kuchling v pozdravnih besedah. Da je bil koncert uspešen, se je dalo videti in slišati tudi po zadovoljivem obisku, saj je bila dvorana v ljudski šoli polna. Čeprav je zbor slovenske gimnazije kratkoročno odpovedal, so nastopajoči (Lipa in ansambel slovenske gimnazije) ta izostanek s kako- vostnim ritmičnim petjem in igranjem zelo lepo oblikovali vigredni koncert. Ansambel slovenske gimnazije pod vodstvom mag. Romana Verdela je z raličnimi glasbenimi stili navdušil publiko, kajti igrali so pesmi iz vsega sveta. Poleg petja ljudskih in ritmičnih pesmi so člani prosvetnega društva Lipa z recitiranjem pesmic še na poseben način olepšali ta nedeljski popoldan. Ob koncu bi rad čestital slovenskemu prosvetnemu društvu Lipa za uspelo prireditev. Daniel Košutnik T PETEK, 2. maj 18.10-19.00 Kulturna obzorja A SOBOTA, 3. maj 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi - od srca do T srca E NEDELJA, 4. maj 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor- D gen, Kärnten. Duhovna misel (H. Kelich) F 18.00-18.30 6x6 ■m PONED., 5. maj N 18.10-19.00 Kratki stik v TOREK, 6. maj 18.10-19.00 Otroška oddaja R SREDA, 7. maj 18.10-19.00 Glasbena A mavrica Večerna 21.04-22.00 D 1 ČETRTEK, 8. maj 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Kärnten, duhovna misel (dr. M. Ostravsky) U 18.00-18.30 Praznična (P. Zunder) ®®©Bß ®ÄK] J j NEDELJA, 4. maj 97,13.30 PONEDELJEK, 5. maj 1997 ORF 2, ob 1.30________ TV SLOVENIJA 1,0b 16.20 40 let Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu 9. maja 1957 je tedanji minister za prosveto dr. Heinrich Drimmel podpisal dekret št. 43.833-21/57, s katerim se je „uradno“ rodila Slovenska gimnazija v Celovcu. Polnih osemnajst let je bilo nato treba čakati, da se je uresničila velika želja: lastno poslopje. Leta 1975 so se preselili profesorji, dekleta in fantje iz poslopja „realke“ na Križni gori v svoj dom. V šolskem letu 1962/63 je Slovensko gimnazijo zapustilo prvih 17 maturantov, v štiridesetih letih okoli 1300. V nekaj tednih bodo končali zrelostni izpit maturanti letnika 1996/97. Zaupanje staršev v to ustanovo je slej ko prej neomajno. Slovenska gimnazija praznuje svoj 40. rojstni dan. Tudi slovenska televizijska oddaja „Dober dan, Koroška“ bo prihodnjo nedeljo, 4. maja 1997, popolnoma v znamenju te pomembne obletnice. Dokumentacijo bo pripravil Jurij Perč. Petek, 2. maj SVEČE Otvoritev razstave in predstavitev knjige - „Oblačilna kultura v Rožu“ Kraj: v stari šoli v Svečah Čas: ob 20. uri Besedilo: Marija Makarovič Ilustracije: Jana Dolenc Knjigo in razstavo bo predstavila avtorica dr. Marija Makarovič Pevski spored bo oblikoval cerkveni pevski zbor Sveče Prireditelj: Krščanska kulturna zveza, Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, SPD Kočna - Sveče BOROVLJE Kmečki trg Kraj: na glavnem trgu Čas: ob 14. uri Prireditelj: mestna občina Borovlje Sobota, 3. maj BIKARJA VAS Redni občni zbor „Društva upokojencev Podjuna“ in srečanje ob materinskem dnevu Kraj: v gostilni Mochoritsch Čas: ob 11.30 uri ŠMIHEL Premiera senčne igre: „Vsiljenka“ Kraj: v farni dvorani Čas: ob 20. uri Nastopa: skupina „Gledališče senc“ ŠmiheJ Prireditelj: KPD Šmihel ROŽEK „Musical Highlights“ najlepše melodije iz musika-lov „Čats, Grease, Elisabeth, West side Story, Jesus Christ Superstar, Fantom opere" itd. s koroškimi pevci in pevkami... Kraj: v ljudski šoli Rožek Čas: ob 20. uri Predprodaja vstopnic: pekarna Mitsche v Rožeku in odborniki društva Prireditelj: kulturno društvo „Peter Markovič" VETRINJ Maša ob obletnici vetrinjske tragedije Kraj: v farni cerkvi v Vetrinju Čas: ob 12. uri OBIRSKO Redni občni zbor SPD Valentin Polanšek Kraj: pri Kovaču Čas: ob 20. uri Predvajali bomo video-film „O potovanju kvinteta Smrtnik po Argentini“ Nedelja, 4. maj ZILJSKA BISTRICA Gledališka predstava: „O ne, ščuke pa ne!“ (Tone Partljič) Kraj: v kulturni dvorani Čas: ob 20. uri Nastopa: Gledališka skupina SPD Bilka iz Bilčovsa Prireditelj: SPD Žila Torek, 6. maj TINJE Koncert harfa - violina - klarinet Pavla Uršič Kunej, Slavko Goričar in Vera Belič so se našli in zbrali v zanimivo, nenavadno zasedbo in pripravili program, obsegajoč dela znanih skladatelev, kot so Corelli, Bach, Debussy, Massenet, Migot, llbert in Mil-haud Kraj: Kat. dom prosvete Čas: ob 19.30 uri Soprireditelja: Krščanska kulturna zveza in PD „Lipa“ Velikovec Sreda, 7. maj BIKARJA VAS Koncert bratje Smrtnik in Trio Korenika „Utrinki iz Argentine“ povezano z videofilmom in diapozitivi o koncertnem potovanju skozi Argentino Kraj: Mehrzweckhaus Riegersdorf/Rikarja vas Čas: ob 20. uri Soprireditelj: SPD „Dobrač“ na Brnci Četrtek, 8. maj VOGRČE Koncert Kraj: pri Florijanu v Vogrčah Čas: ob 19.30 uri Sodelujejo: Oktet Suha. Vokalna skupina VOX, Dekliški zbor NOMOS iz Škocijana, Otroški zbor iz Vogrč Prireditelj: Katoliško kulturno društvo Vogrče PLIBERK Otroški dan pod geslom „Dasiba, dobro jutro, guten Morgen Afrika!“ Cas: 10.30 zbiranje pred Zadrugo, 11.00 sv. maša, 12.00 kosilo, 13.30 popoldanski spored Prireditelja: Katoliška otroška mladina Avstrije in VOX ŽITARA VAS 90 let SPD „Trta“ Koncert pod geslom „Mi smo mi“ - moški pevski zbor SPD Trta predstavlja svojo novo zgoščenko Čas: ob 20. uri Kraj: v kulturnem domu KUMST Prireditelj: SPD Trta OBIRSKO Materinska proslava Čas: ob 19.30 Kraj: pri Kovaču Nastopajo: Mladinska skupina z Obirske, MoPZ Valentin Polanšek, Kvartet bratov Smrtnik, Pegrin Trio Prireditelj: SPD Valentin Polanšek Sobota, 10. maj CELOVEC Slavnostna akademija ob 40-letnici ustanovitve ZG in ZRG za Slovence v Celovcu Kraj: v veliki dvorani Doma glasbe v Celovcu Cas: ob 20. uri V filmu, sliki, plesu, pesmi, glasbi in besedi bi radi izmerili včerajšni, današnji in jutrijšnji dan te najpomembnejše šolske ustanove koroških Slovencev skupno z Vami. Veselimo se Vašega obiska. Prireditelj: Šolska skupnost na Zvezni gimnaziji in Zvezni realni gimnaziji za Slovence v Celovcu Četrtek, 15. maj CELOVEC Lutkovna igra: „Pekarna mišmaš (Svetlana Makarovič) Kraj: Gemeindezentrum St. Ruprecht / Občinski center Št. Rupert Čas: ob 10.45 Nastopa: Lutkovno gledališče iz Maribora Prireditelj: Krščanska kulturna zveza Sobota, 17. maj ŠKOCIJAN Premiera pravljične igre: „Kaj se skriva za velikim trebuhom?“ (Vika Grobovšek) Režija: Peter Militarov Kraj: Kulturna dvorana Kassl Čas: ob 20. uri Nastopa mladinska gledališka skupina KD Škocijan Sobota, 14. junij LJUBELJ Mednarodna spominska svečanost in polaganje venca pri nekdanjem koncentracijskem taborišču Ljubelj - sever Čas: ob 9.30 uri Prireditelj: Društvo „Mauthausen Aktiv Kärnten/KoroSka“ v sodelovanju z notranjim ministrstvom in s Celovško univerzo. jagd... Sobota, 3. maja, 19.30 Dokumentarni film „Puškarji“ Kulturni dom SPD Borovlje pri Cingelcu na Trati Poned., 12. maja, 18.00 Otvoritev kulturnega tedna koroških Slovencev (12.-16. 5.1997) Odprtje: dr. Caspar Einem Rathaus (mestna hiša) Borovlje, velika dvorana Torek, 13. maja, 18.00 Otvoritev razstave: Zorka Loiskandl-Weiss, Rudi Benetik, Gustav Januš literarno branje: Gustav Januš, Posojilnica-Bank Borovlje Razstava bo odprta do 26. oktobra 1997, v poslovnem času Četrtek, 15. maja, 18.00 Odprtje razstave „Kultura - Delavstvo - Narodnost“, Borovlje 1848 do danes: nato predavanje „Kulturna zgodovina Borovelj“, predava: dr. Augustin Malle Nekdanja Posojilnica-Bank, Postgasse 4 Razstava bo odprta do 26. oktobra 1997, vsak dan od 9. do 18. ure Petek, 16. maja, ob 20.00 Predstavitev videofilma „Biča, biča, su su su...“ (Schafzucht ohne Grenzen), pripravila dr. Herta Maurer-Lausegger Kulturni dom SPD „Borovlje“ pri Cingelcu na Trati Nedelja, 18. maja, 16.00 Ponovitev igre „Divji lovec“, nastopa igralska skupina SPD Borovlje Kulturni dom SPD „Borovlje“ pri Cingelcu na Trati RAZSTAVE CELOVEC Razstava „Pot v realnost“ skupinska razstava umetnikov iz Tržiča (Monfalcone) in okolice Kraj: Galerija v Mestni hiši Razstava bo odprta od 26. 4. do 3. 5. vsak dan od 10.-13. ter od 16.-19. ure Prireditelj: Club tre popoli CELOVEC Razstava Simona Veratschniga „Skandinavske Impresije“ Kraj: Univerza v Celovcu Razstava bo odprta od 11. aprila do 9. maja 1997 ŠENTJANŽ V ROŽU Razstava „Krivi lov v Karavankah“ - etnološka in socialno-zgodovinska razstava Kraj: v k&k centru Prireditelj: k&k in SPZ CELOVEC Razstava Tatjane Jenko Kraj: kavarna Karner, Universitätsstraße 23 ROŽEK Razstava Alfred Hrdlicka Kraj: v galeriji Šikoronja Razstava je odprta do 11. maja od srede do nedelje, od 15. do 19. ure ali po telefonskem dogovoru. BEGUNJE Razstava slik Rudija Simčiča Kraj: galerija Avsenik RAZNO Pädagogische Akademie des Bundes in Kärnten AKADEMIJA Dvojezično šolstvo Za duhovno podobo Koroške je že od nekdaj značilna kulturna in jezikovna raznolikost. Upoštevaje to dejstvo imajo starši na območju dvojezičnega šolstva, na katerem živi slovenska skupnost, možnost, da svoje otroke prijavijo za dvojezični pouk na ljudskih šolah ali pa za slovenski pouk na glavnih šolah. Za izobraževanje dvojezičnih učiteljev oz. učiteljev slovenščine, pa tudi t. i. drugega učitelja, ki pri pouku v dvojezičnih razredih sodeluje z razrednim učiteljem, skrbi Zvezna pedagoška akademija v Celovcu.Namen izobrazbe je tudi ohranitev koroške kulturne dediščine. Pedagoška akademija vidi tu pomen slovenske skupnosti kot mostu za „pot do soseda". Zato imajo absolventi Pedagoške akademije prav na tem področju dobre možnosti za zaposlitev. Študijski pogoji: • odprtost do sveta, z zavestjo za ohranjanje regionalne identitete • zanimanje in zavzetost za medkulturno vzgojo in izobraževanje • dobro znanje slovenskega jezika (posebej če si želi kandidat pridobiti sprečevalo za dvojezičnega učitelja) Poleg tega nudi Pedagoška akademija izpopolnjevalne tečaje slovenščine ter začetniške tečaje, na katerih se učitelji usposabljajo za poučevanje predmeta „neobvezne vaje iz slovenščine" (= izbirni predmet) Učiteljem, ki že poučujejo, je tudi omogočeno pridobivanje dvojezične kompetence, vendar zunaj rednega študijskega programa Pedagoške akademije. Podrobnejše informacije: Zvezna Pedagoška akademija na Koroškem, Hubertusstraße 1,9020 Kla-genfurt/Celovec, tel.: 0463/23785 Informativna prireditev Srečanje dvojezičnih družin v soboto, 3. maja 1997, od 10. do 17. ure Namen prireditve je posredovanje potrebnih informacij, kako lahko starši ohranijo slovenščino tudi pri svojih otrocih ter jih vzgajajo v dveh kulturah - v kulturi matične države in v kulturi slovenskega naroda, kateremu pripada eden od staršev. Vabljene so dvojezične družine z otroki od 2. do 14. leta. Vsebina: • Načela in praksa dvojezične vzgoje • Koristi dvojezične vzgoje za otroke • Video-filmi o mednarodnih srečanjih družin z dvojezičnimi otroki • Posredovanje potrebnih informacij o mednarodnem srečanju dvojezičnih družin v Sloveniji • Vprašanja udeležencev in odgovori Predavatelja: Zlatko Tišljar, Slovenija, Zsuzsa Cziszar, Madžarska Prispevek: za kosilo: šil. 100,- (otroci: šil. 60,-) Namen tega projekta je organizirati 7-dnev-no mednarodno srečanje dvojezičnih družin iz Avstrije, Italije, Madžarske in Slovenije. Družine, ki bodo sodelovale pri tem seminarju in druge, ki že vzgajajo otroke dvojezično, se bodo lahko udeležile mednarodnega srečanja dvojezičnih družin, katerim je eden izmed vzgojnih jezikov slovenščina. Predvideni termin za srečanje je konec julija 1997. Nadaljnje informacije prejmete v soboto, 3. maja, v Tinjah Prireditelj: Dom v Tinjah Novo mesto - Jezikovne počitnice za mlade od 10. do 16. leta „Igraje se učiti slovenščino v Novem mestu na Dolenjskem - kjer izvirajo slovenska književnost, kultura in samobitnost" Kraj: Novo mesto, osnovna šola GRM Čas: od 29. junija do 19. julija 1997 Prijave sprejema: Krščanska kulturna zveza v Celovcu, 10. Oktoberstr. 25, tel.: 0463/516243; Fax: 0463/502379 Katoliška otroška mladina Avstrije in VOX vabita na OTROŠKI DAN 8. maj 1997 v Pliberku Dasiba, dobro jutro, guten Morgen 10.30 zbiranje pred Zadrugo 11.00 sv. maša 12.00 kosilo 13.30 popoldanski spored Dopustniški dnevi za starejše ljudi v Tinjah Kdaj: od ponedeljka, 5. maja 1997, prihod med 17. in 18. uro, do ponedeljka, 26. maja 1997, odhod po kosilu ob 13. uri Vodi in spremlja: Majdi Blčiml, Šentjanž Cena: Tisti, ki so zavarovani pri Kmetijski zavarovalnici (Sozialversicherungsanstalt der Bauern), plačate na dan le tisto vsoto, ki Vam bo pismeno določena od zavarovalnice: nič ali šil. 70,- ali 125,- na dan - od-visi od Vaše upokojnine, ter prispevek za program šil 300,-Tisti, ki ste zavarovani pri Koroški pokrajinski zavarovalnici (Kärntner Gebietskrankenkasse) zaradi varčevalnih ukrepov ne boste več dobili dovoljenja! Zato Vam Dom v Tinjah ponudi znižano ceno! Važno: Tisti, ki niso dobili dovoljenja od svojih zavarovalnic, plačajo: dnevno znižano ceno šil. 290-, vsota za 21 dni šil. 6.090,- prispevek za ves program šil. 300,-Celotna vsota šil. 6.390,- Prireditelj: Dom v Tinjah Nastop učencev Glasbene šole Sreda. 7. mala 1997. ob 19. uri v farni dvorani v Pliberku: Koncert učencev Glasbene šole Slovenj Gradec in Glasbene šole na Koroškem Četrtek. 8. mala 1997. ob 19. uri v kulturnem domu Bistrica na Zilji: Javni nastop učencev Glasbene šole in materinska proslava (prireditelja SPD Žila in Glasbena šola) OPOZORILO: Vpisovanje novih učencev za šolsko leto 1997/98 bo že meseca maja, in sicer od ponedeljka, 26. 5. do srede, 28. 5.1997. Točen razpored bomo še objavili! Dvojezična zvezna trgovska akademija „smo v internetu" http: /www.borg-graz.ac.at/khak/hak.htm W tJÜHMÄKI v petek, 2. maja, ob 19. uri Večeri slovenščine Voditelj: dr. Miha Vrbinc od sobote, 3. maja, od 15. ure do nedelje, 4. maja, do 13. ure Seminar za zakonce: „Govoriva medseboj" Spremljevalca: Christine in mag. Alois Kügerl v nedeljo, 4. maja, ob 14.30 Schüßlerjeve soli Voditeljica: Ingrid Weiss V ponedeljek, 5. maja, ob 20. uri Predstavitev knjige: Ziljske freske Avtorica prof. Breda Vilhar v torek, 6. maja, ob 19.30 Ljubiti pomeni imeti čas - kako nam Bog govori o času Predavatelj: prof. dr. Otto Betz v petek, 9. maja, ob 19.30 Predavanje: Sanje v sv. pismu Predavateljica: dr. Maria Riebl v soboto, 10. maja, od 9. do 16. ure Seminar: Sanje - ogledalo duše -kažipoti v zavestno življenje Predavateljica: dr. Maria Riebl v soboto, 10. maja, od 9. do 18. ure Kako si sproti osvežiti spomin? Predavateljica: Trude Janach-Chri-stian ROMARSKA IN IZOBRAŽEVALNA POTOVANJA 1997 od ponedeljka, 26. maja do sobote, 31. maja 1997 Po sledovih sv. Hildegarde von Bingen Voditeljica: dr. Grete Schmidt od sobote, 12. julija do sobote, 19. julija 1997 Izobraževalno potovanje na Irsko Voditeljica: Patricia Gerlich OGLASA IMPRESUM NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa predsednik Nanti Olip, 9020 Celovec, I0.-Oktober-Straße 25/IV. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, I0.-Oktober-Straße 25/IV. Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel.0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, I0.-Oktober-Straße 25/IV, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 3500,-SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,- šil.; Slovenija: 150,- SIT. •AUTOSERVICE • REIFEN FIRMA Rudolf ČIK Breška vas 28, 9143 Šmihel telefon 0 42 30 / 323 MICHELIN Oddajamo v najem opremljeno stanovanje (45 m2) v Žrelcu telefon 0463/35215 p-žJjjL. KMEČKA L'- IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST vabi na predavanje „Pridobivanje kakovostnih travnih silaž“ Vsebina: • pravila in tehnike siliranja • preprečevanje napačnega vrenja • posebnosti silaž v balah • ocenjevanje kakovosti silaž Kdaj: sreda, 7. maj 97, ob 19.30 uri Kje: gostilna Seher, Velinja vas Referent: dr. Karl Buchgraber (vodja oddelka za travništvo - zvezni zavod za alpsko kmetijstvo/Bundes-anstalt für alpenländische Landwirtschaft, Gumpenstein, Štajerska) Prispevek: S 50,- Ekskurzija v Mostviertel Vsebina: 1. projekti za sadjarstvo, kmečka predelava sadja in trženje (mošt, sokovi, suho sadje itd.), galerija mošta. 2. rezalni stroj za okroglice (Rundholzfräse), predelava, uporaba in trženje okroglic Kdaj: petek - sobota, 16. in 17. maj 1997 Odhod: petek, 16. 5. ob 6.30 v Borovljah Vrnitev: Sobota, 17. 5. zvečer Stroški: S 850,- (brez kosila) Prijave: najkasneje do srede, 7. maja pri KIS, Paulitschgase 9, 9020 Klagenfurt, tel.: 0463/54864 14 Sport PODLIGA VZHOD Bilčovs ■ Klopinj 4:1 (2:0) Bilčovs: Slapnik 3, J. Paril 3, Rajnovič 4, G. Lipnik 5, Kues 4, Andrejčič 3, Gartner 3 Tributsch (85. Weratschnig 0), Durnik 4, A. Quantschnig 4, Schriefl 3 (60. Strugger 3) Sodnik: Eberhard (dober) Strelci: Quantschnig (25.), Tributsch (35.), Strugger (68. in 73.) Bilčovščani so tekmo dobro odigrali in tako je bila visoka zmaga popolnoma zaslužena. Predvsem v 2. polčasu so bili jasno močnejša ekipa. 1. RAZRED D Sele - Frantschach 2:1 (1:0) Sele: E. Oraže 4, Božič 4, I. Kelih 4, M. Mak 4, Jordan 4, D. Mak 4, Kert 4 (68. R. Roblek 0), K. Hribernik 4, M. Oraže 4, A. Mak 4 (58. F. Dovjak 4), I. Maver 5 Sodnik: Schellander (dober) Strelec: Maver (40. in 49. minuta) Sekcijski vodja Selanov E. Oraže je pred tekmo ukrepal in pridobil do konca sezone napadalca Igorja Mavra, ki je pred dvema sezonama še igral za Selane. Igor Maver je kljub svoji starosti (38 let) eden izmed najboljših napadalcev v 1. razredu. To je nedvomno dokazal z dvema zadetkoma na tekmi proti Frantschachu. Selani so se ločili tudi od dosedanjega trenerja Stojanoviča. Šmihel ■ Železna Kapla 3:2 (1:2) Šmihel: Suschnig 5, Janet 3, Buchwald 3 (46. Lubscha 5), B. Figo 4, H. Motschilnik 4^ Hribernik 4, Tratar 3 (85. Rodler 0), A. Gros 4, Žohar 4, W. Motschilnik 4, Ch. Gros 4 (57. W. Kräusler 4) Sodnik: Schattenberger (dober) Strelci: Ch. Gros (11.), W. Motschilnik (70.), Lub-scha (78.) za Šmihel, Deisinger (7.) in Schorli (41.) za Železno Kaplo Rdeči karton: Janet (50. - Šmihel) V 1. počasu so bili Kapelčani močnejša ekipa in so bili zasluženo v vodstvu. Nato pa so v 2. počasu zaigrali žejo samozavestno domačini in zasluženo zmagali. Šmihel je od 50. minute dalje igral samo z 10 igralci, kajti Janet je bil izključen. Bolj se je tekma bližala koncu bolj so Šmihelčani napadali in so v zadnjih 20 minutah zadeli še dva gola in tako zasluženo odnesli zmago s 3:2. 2. RAZRED F Reichenfels ■ Globasnica 1:1 (1:0) Globasnica: Smrečnik 3, Mischitz 3, Zanki 3 (46. Hren 4), G. Sad jak 4, Tominc 4, Wölbl 5, Pas-terk 4, Silan 3, Buchwald 4 (72. Kordesch 0), Szabo 3 (72. Hribar 0), Blažej 3 Sodnik: Janesch (dober) Strelec: Hribar (79.) Tekma je bila zelo borbena in na visokem nivoju. Globašani so imeli nekaj lepih priložnosti, ki jih pa je odlični vratar domačinov branil. Kljub temu pa je točka za Globašane velikega pomena. Rikarja vas ■ Preitenegg 0:1 (0:1) Rikarja vas: Kaiser 3, Truschner 3, Oraže 3, Sa-petschnig 3, Lipnik 3, Pandel 3, Mochar 3, Blajs 3, Urch 3, Figoutz 3, Schorli 3 (70. Neuwirsch 0) Sodnik: Kreuz (dober) Kljub nekaterim dobrim šansam domačinom ni us- Galicija - Žvabek 2:1 (1:0) Žvabek: Jakob 4, A. Berchthold 3, Wriesnig 3, Jammer 3, V. Berchthold 2, E. Berchthold 2 (60. Homer 3), Sumper 2, Čebul 3, Juvan 1 (75. Feliks 0), Karner 2, Kap 2 Sodnik: Osebitz (slab) Strelec: Wriesnig (75.) Izredno slab sodnik je vplival na potek tekme. Žva-bečani tudi niso imeli sreče, kajti tri krat so zadeli prečko. Prav tako je Juvan zastrelil tudi 11 -metrov-ko. Naslednja tekma: 4. maj Preitenegg - Žvabek. Žvabečani želijo odnesti iz Preitenegga 3 točke. Trener pa je napovedal tudi spremembe v moštvu. Grabštanj - Dobrla vas 1:2 (1:1) Dobrla vas: Petschnig 2, Jörg 3, Kampi 3, Roger 3, Opietnik 4, Zunder 4, Kastrun 4, Matt 3, Hudi 3, Kulterer 3, Petek 3 Strelca: Zunder (43.) in Kastrun (55.) Po začetnih težavah so se Dobrolčani ujeli in zasluženo odnesli zmago iz Grabštanja. Naslednja tekma: 3. maj Sinča vas - Dobrla vas (17.00 uri). Dobrolčani bodo nastopili z isto postavo kot proti Grabštanju. Selani še vedno upajo na obstoj v 1. razredu Igor Maver se je vrnil -bo on rešil Selane? Selani so odpustili tudi svojega trenerja in že so prvič zmagali. Zdaj spet upajo. Sele - Selani so po zadnjih neuspehih odpustili trenerja Stojanoviča, ki cele zadeve ni jemal preveč resno. V Sele pa se je vrnil Igor Maver, ki je sicer svojo kariero že končal, zdaj pa se je dal pregovoriti in je spet obul nogometne čevlje. Maver je svojčas zelo uspešno igral za ATUS Borovlje v koroški ligi in je štel med najboljše napadalce na Koroškem. Proti Frantschachu je 38-letni napadalec iz Slovenije dal oba gola za Selane- Proti Etwegu Selani spet upajo na gole simpatičnega Igorja, ki bi lahko postala rešitelj selskega nogomega, kajti pot nazaj iz v 1. razred je veliko težja pot, kot se letos rešiti izpada. Šmihel. Končno prva zmaga. Sekcijski vodja Lojze Kužnik si je po derbiju proti Železni Kapli zelo glasno oddahnil, saj je kritika že zelo glasno strašila po Šmihelu. Celo o koncu šmihelskega nogometa je bil govor. Zdaj se Šmi-helčanom ni treba več bati izpada. Zelo vesel zmage je novi igralec trener Walter Kräusler. Globasnica. S točko v Reichenfel-su je Christian Wölbl s svojo ekipo že skoraj na cilju. Sekt pa zaenkrat še ostane v hladilniku. Ko bo končno naslov sigruen, pa bo v Globasnici „državni praznik“. Christian Wölbl: „Sekt zaenkrat ostane v hladilniku". Igor Maver bi lahko postat selski nogometni heroj. Lojze Kužnik je bi! že nervozen, zdaj je Šmihel le zmagal. z 1 (O Kapetan Selanov Mak je spet poln upanja, da bodo Selani ostati v 1. razredu, kamor pridejo letos tudi Globašani. PODLIGA VZHOD 1. Šentandraž 20 14 5 1 37:13 47 2. Vetrinj 20 12 5 3 43:14 41 3. ASK 20 9 4 7 40:29 31 4. Liebenfels 19 9 4 6 27:21 31 5. Mostič 20 8 6 6 27:21 31 6. Welzenegg 20 8 5 7 23:22 29 7. Metlova 20 8 2 10 17:27 26 8. Bilčovs 19 6 6 7 31:32 24 9. DSG Borovlje 19 6 6 7 22:24 24 10. Pokrče 10 7 2 10 19:23 23 11. Podkrnos 19 7 2 10 17:26 23 12. ATUS Borovlje 20 4 7 9 22:28 19 13. Blatograd 19 4 5 10 14:28 17 14. Klopinj 20 4 3 13 17:43 15 ■ Prihodnji krog (4./5. maj): Liebenfels - Mostič, Bilčvos - Podkrnos, Pokrče - Št. Andraž, Metlova - Vetrinj, Welzenegg -Klopinj, ATUS Borovlje - DSG Borovlje, Blatograd -ASK 1. RAZRED D 1. Šentpavel 19 2. Ruda 19 3. Železna Kapla 20 4. Frantschach 20 5. Grebinj 20 6. Žitara vas 19 7. Šmihel 20 8. Labot 20 9. St. Leonhard 19 10. Marija Rojach 19 11. Eitweg 19 12. Haimburg 19 13. St. Stefan 19 14. Sele 20 12 4 3 35:15 40 10 7 2 29:13 37 10 4 6 46:23 34 8 7 5 27:14 31 8 5 7 28:24 29 8 4 7 25:22 28 8 4 8 32:33 28 7 3 10 33:32 24 6 5 8 24:29 23 6 4 9 29:41 22 5 6 8 22:33 21 6 3 10 18:40 21 5 5 9 22:27 20 5 3 12 20:44 18 ■ Prihodnji krog (4./5. maj): Šentpavel - St. Stefan, Marija Rojach - Frantschach, Sele - Eitweg. Šmihel - Vovbre, Ruda - Labod, Žitara vas - Železna Kapla, Grebinj - St. Leonhard 2.RAZRED F 1. Globasnica 19 17 2 0 76:13 53 2. Reichenfels 19 13 2 4 43:22 41 3. Žvabek 19 12 1 6 37:25 37 4. Galicija 19 11 3 5 40:29 36 5. Sinča vas 19 9 3 7 35:25 30 6. Šentpeter 18 7 5 6 32:34 26 7. Dobrla vas 19 7 4 8 16:25 25 8. Važenberg 18 6 4 8 21:29 22 9. Preitenegg 18 6 1 11 9:24 19 10. Tinje 18 5 4 9 16:36 19 11. Rikarja vas 19 5 3 10 23:32 18 12. Djekše 18 5 3 10 21:32 18 13. Mauterndorf 19 2 6 11 21:44 12 14. Grabštanj 18 2 4 12 25:45 10 ■ Prihodnji krog (4,/5. maj): Preitenegg - Žvabek, Rikarja vas - Tinje, Sinča vas - Dobrla vas, Grabštanj - Reichenfels, Galicija - Mauterndorf, Št. Peter - Djekše, Važenberg -Globasnica CFNTER PLIBERK il SAK U 14 zdaj na prvem mestu p Z visoko zmago proti Greibnju je ekipa U y 14 (trener Silvo Kumer) prevzela vodstvo. Tudi vsa ostala moštva so zmagala. Ruda U 16-SAK 2:7(Tisnikar 2, Rudolf Zechner, Javornik); SAK U 14 I - Grebinj (Paril 3, Šuler 2, Verdel 2, Babič, Olip); Št. Peter U 12 - SAK I 2:7 (Paril 3, Kreutz 2, Olip, Riedl): SAK U 101 - Železna Kapla 10:2 (D. Dlopst 2, K, Dlopst 3, Fračko 2, Grilc, Dobrovnik, Prutej). ■ Prihodnji krog - petek, 2.5: SAK U 10 Št. Primož - SAK Pliberk (17.00); sobota, 3.5. turnir U 8 (14), SAK U 14 - St, Andraž(16); nedelja, 4. 5.: Sinča vas U 16 - SAK (10), Globasnica U 12 -SAK (10.30) CFNTFR CELOVEC Grujičev! fantje so zmagali Ekipa trenerja Valda Grujiča (U 16) je slavila končno prvo zmago in to visoko. ASV U 16 - SAK I11:6, (K. Woschitz 3, Priušnik 2, Lampichler) SAK U 14 II • Podkrnos 0:0, SAK U 12 II - Donau 0:6: Vetrinj U10I-SAK II 6:0. ■ Prihodnji krog - petek, 2. 5.: SAK u 10 -Welzenegg. sobota, 3. 5.: SAK U 14 - ASK II (17), Oberglan U 16 - SAK (16.30) nedelja, 4. 5.: Austria 1)12-SAK (9), furnir U 8 (10) CFNTER ŠENTPPRIMOŽ Danes derbi s pliberškim SAK V petek, 9.4., se bosta ob 17. uri v Rikarji vasi pomerili še nepremagani ekipi SAK U 10 Št. Primož in SAK Pliberk. Na derbi pričakujejo večje število navijačev. Metlova U10 - SAK III 0:7 (Starmuž 5, Klösch 2). ■ Prihodnji krog - petek, 2. 5..: SAK U 10 • SAK U 10 I. nedelja , 4,5 turnir U 8 (14) 15 Sport igralca SAK Marijana Šmida (desno) je derbi i/ Pliberku posebna motivacija. Marijan je namreč že nekaj časa pliberški občan in stanju v Dobu. Ta teden pa je Marijan vstopi! tudi v trenerski štab SAK in trenira najmlajše sakovce od 6 do 8 let. SAK na žalost Pliberku nima ničesar za podariti Ker je SAK izgubil proti Pöllauu je s tem škodoval samemu sebe in seveda tudi Pliberku, proti kateremu bo moral igrati s polno paro. Nič ni bilo s pomočjo za Pliberk. SAK je doma izgubil proti Pöllauu 'n mora zdaj sam paziti, da ne bo Prišel še v težave. Za Pliberk v nedeljo šteje samo zmaga, to vedo NOGOMET V SLOVENIJI Maribor že na 1. mestu V 28. krogu so Mariborčani Prehiteli Primorje. V tem krogu mora Maribor s svojčas velikemu derbiju proti Olimpiji, ki je še vedno v nevarnosti za izpad. Korotan Prevalje ima ta krog v Kopru možnost, da popravi polomijo Pretekle sobote doma proti Celju. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA 1- Maribor 28 16 6 6 52:25 54 2- Primorje 28 15 7 6 51:18 52 3- HIT Gorica 28 13 9 6 43:29 48 4- Publikum 28 11 8 9 45:44 41 5- Mura 28 9 10 9 29:34 37 Rudar 28 9 9 10 34:39 36 l SCT Olimpija 28 9 8 11 38:37 35 8- Korotan 28 9 6 13 22:31 33 9- Beltinci 28 7 6 15 27:53 27 '0. Koper 28 5 5 18 20:51 20 ■ Rezultati 28. kroga: Rudar - Maribor 0:2, Koper -bjmpija 2:1, Korotan Prevalje - Publikom Celje 0:1, Primorje ■ Mura 0:0, Beltinci - Hit Gorica 0:0 ■ Prihodnji krog: Maribor - Olimpija, Hit Gorica -Pudar, Mura - Beltinci, Publikim Celje - Primorje, Ko-Per-Korotan Prevalje tudi Pliberčani, ki pa so še polni upanja, da se bodo še rešili. S tem optimizmom v hrbtu so Pliberčani doma gotovo favoriti. Toda derbiji imajo vedno svoje zakone, predvsem to velja za vedno mladi derbi med Pliberkom in SAK. V 80-tih letih so gledalci še v kola-nah romali na igrišče, ko sta si stala nasproti Pliberk in SAK in trenerja dr. Ramšak in Lojze Jagodič. V teku let se je derbi reduciral zgolj na nogometno srečanje, v katerem je precej manj emocij kot svojčas. Kljub temu bo tekma Pliberk - SAK tudi letos spet eden izmed sezonskih viškov podjunskega nogometa. SVG Pliberk - SAK v nedeljo, 4. maja, ob 16. uri na stadionu v Pliberku. V prejšnjih letih so bili derbiji med Pliberkom in SAK še zelo velik športni in družbeni dogodek v Podjuni. SAK Brez dveh Sadjakov je bil SAK le polovico vreden Izpad libera Simona Sadjaka in kapetana Lojzeta Sadjaka je spet enkrat pokazal, kje trenutno SAK stoji. Če namreč izpadeta taka dva ključna igralca je ekipa le več polovico vredna. Na tem ničesar ne spremeni volja mladih igralcev, od katerih je bil najboljši Saša Si-enčnik, ki je odigral solidnega libera, in na tem tudi ne more kaj spremeniti trener Pušnik, ki je ob liniji že skoraj pre živčen, ker si je očitno že letos vigredi pričakoval boljše rezultate. Pušnik je dobil od kluba nalog za leto in pol in šele jeseni bo možno njegovo delo resno meriti. Saša Sienč- nik je bil najboljši igralec SAK SAK ■ Pöllau 1:2 (0:1) SAK: Preschern 3, Sinčnik_4, Zanki 2, Wuntschek 3, Šmid 3 (34. Machbar 3),, Škerjanec 2, M. Sadjak 2, Kriwitz 2, Omerovič 2 (59. Kesselbacher 4), Grujič 3, Eberhard 3 (72. Oraže 0), Stadion: 200 gled.; sodnik: Liedlmayer (nervozen, in nesiguren); streleca: Grujič (78.); Tuttner (41.) in Voko (71.) rdeči karton: Wuntschek (41.) Ključ ocen: 0 brez ocene, ker prekratko na igrišču, 1 je popolnoma razočaral, 2 slab, 3 povprečen, 4 dober, 5 zelo dober, 6 izreden nastop ter zrel za višje naloge. SVG PLIBERK Zdaj sme Pliberk spet upati St. Florian - Pliberk 0:1 (0:0) Matschek 4, Lutnik 4, F. Wriesnig 5, E. Pleschgatternig 4, J. Krewalder 4 (46. D. Wriessnig 3), Th. Höller 4, Škof 4, Be-sič 4 (80. Postreinig 0), Hribar 4, Miklau 5, Lisic 4 (85. Piuk 0) Sodnik: Polzi (zelo dober) Strelec: Miklau (55.) Zaslužena zmaga Pliberčanov, ki so že v 1. polčasu imeli nekaj stoodstotnih priložnosti za gol, a jih niso izkoristili. Tako je Miklau v začetku 2. polčasa izkoristil priložnost in zadel v gol. Domačini iz St. Floriana nikoli niso bili zmožni, da bi ogrožali vrata Pliberčanov. Proti koncu tekme so imeli Pliberčani spet dve izvrstni priložnosti, ki sojih pa klavrno zapravili. REGIONALNA LIGA 1. Wels 18 13 4 1 36:11 43 2. WAC 18 11 3 4 42:15 36 3. VSV 18 10 3 5 27:19 33 4. Leibnitz 18 9 6 3 23:16 33 5. Gratkorn 18 9 4 5 24:19 31 6. Austria 18 8 5 5 23:17 29 7. Voitsberg 18 8 4 6 26:16 28 8. SAK 18 7 3 8 18:23 24 9. Pöllau 18 5 6 7 24:28 21 10. St. Florian 18 4 5 9 10:22 17 11. Esternberg 18 4 311 19:30 15 12. Rohrbach/ß. 18 3 511 16:29 14 13. Pliberk 18 3 411 16:35 13 14. Trg/Feldk. 18 2 511 10:34 11 ■ Rezultati 18. kroga: WAC - Gratkorn 0:1, Esternberg - Austria 1:2, Trg/Feldkirchen -VSV 0:5, St. Florian - Pliberk 0:1, Leibnitz -Wels 0:0, Voitsberg - Rohrbach 1:0, SAk - Pöllau 1:2 ■ Prihodnji krog petek: Wels - Esternberg sobota: Ausria - Gratkorn, VSV - Leibnitz, St. Florian - WAC, Rohrbach - Trg/Feldkirchen, Pöllau - Voitsberg: nedelja: Pliberk - SAk (16.00)) CELOVŠKA MESTNA HIŠA Pot v realnost Pod okriljem Cluba tre popoli razstavlja devet umetnikov iz Furlanije Julijske krajine svoja dela v Celovcu z namenom širšega prikaza svoje ustvarjalnosti. V vrsti umetnikov je tudi mojster Enzo Furlani, izkušen in občutljiv slikar, ki je tudi umetniški vodja razstavljajoče skupine. Posebne omembe vreden je slikarski veteran in salezijanski pater Viktor Godnič, ki je bil v madlih letih znan profi-nogome-taš in ki danes v svojih slikah z močno simboliko upodablja večnost človeške duše. Nema govorica črt in barv predstavljata ne samo kreativni in rekreativni moment, temveč tudi priložnost za skupno delitev občutkov, želja, bolečine in sočutja. To je govorica, ki presega človeške pregrade in različne idiome, ter je pristno in učinkovito sporočilo o ljubezni in miru med ljudstvi. Deveterica slikarjev, ki sodeluje v koroški izkušnji, je naslednja: Marija Grazia D'Acierno iz Pierisa, Enzo Furlani iz Ronk, Marija Ghezzo iz Starancana, Viktor Godič iz Nabrežine, Franca Mi-chelon iz Sesljana, Pietro Missio iz Tržiča, Loris Toffolo iz Ronk in Clara Zi-molo iz Starancana. Kot je razvidno iz naslova razstave se slikarska pot deveterice razvija v razne smeri realnosti, vendar se različne a sorodne čutnosti srečajo in prepletajo v vsebinah, ki so bližje lastni duševnosti. Globok vzajemnostni čut in želja po skupnih doživetjih predstavljajo moč te skupine. Zares lahko trdim, da sem bila prijetno okužena s to harmonijo. Razstava je še odprta do petka, 2. maja 1997, vsak dan od 10.00 do 13.00 ter od 16.00 do 19.00 ure. Milka Hudobnik Gimnazija gori... ... na srečo ne. Prejšnji petek je „gorelo“ samo za vajo, katere namen je bil, da bi dijaki in učiteljski zbor SG/Dvojezič-ne TAK pravilno ravnali v primeru resničnega požara. Pri vaji je sodelovalo petdeset celovških gasilcev pod vodstvom Alfreda Janescha. Taje bil z dijaki in učitelji zelo zadovoljen. Navzoč je bil tudi novi gasilski referent občine Celovec Gustav Possegger. suka: Fera GLAS IZ LJUDSTVA FRLOZEV LUKA Čudno je že, čudno, v najvišjih krogih v politiki, gospodarstvu, predvsem političnem, pa še kje. Nadrejeni pritiska na podrejenega. Vse je prav in v redu, dokler se kolesje skladno vrti, ko pa se kje kaj zatakne in ustavi, če se kaj ponesreči in se privalijo dejstva, se pravi resnica na dan, seveda nihče ni ničesar zakrivil in nobeden ne odgovarja za nič in za nikogar. V domačnostnem vzdušju Minulo nedeljo sta v Celovcu v Cafe Karner (Uni-versitätsstr. 23) v krogu prijateljev in znancev predali na ogled ljubiteljem lepih umetnosti svoja slikarska dela Tatjana Jenko in Majda Kogovšek iz Ljubljane. Ob prijetnem pogovoru in nazdravljanju s šampanjcem je bila tako neformalno odprta slikarska razstava, na kateri Kogovško-va predstavlja male akvarele s cvetličnimi šopki, Jenkova pa nekoliko večja akrilna platna, ki se tematsko tako ali drugače navezujejo na element vode (krajine in tihožitja). Obe ljubiteljici čopiča in barv sta se s tovrstnim ustvarjanjem intenzivneje pričeli ukvarjati šele v zadnjem desetletju, ko jima končno čas dopušča, da uresničujeta zaradi drugih obveznosti do nedavnega zatajevane želje, ki tlijo v njiju že iz mladostnih dni. Kogovškova se ukvarja z dekorativno umetnostjo, kar dokazujejo razstavljeni šopki; njena prednostna ljubezen pa je sicer slikanje na svilo, izpod njenih rok prihajajo lepe rute, katere krasi z motivi iz slovenske umetnoobrtne zakladnice; za svilene izdelke ji je bilo podeljenih tudi nekaj certifikatov, ki jih za tovrstne kvalitetne stvaritve izdajajo Narodni muzej v Ljubljani in drugi slovenski pokrajinski muzeji. V primerjavi s Kogovškovo, ki svoja dela prvič predstavlja izven Slovenije, pa je za Jenkovo že nekaj mednarodnih predstavitev; svoja platna je razstavljala ne le v Sloveniji, temveč tudi v Italiji, na Švedskem in v Avstriji. V Celovcu se zdaj predstavlja drugič: maja 1991 je svoja dela postavila na ogled koroškemu občinstvu v knjigarni Mohorjeve. V zadnjih petih letih je v opusu Jenkove mogoče zaznati precejšnje spremembe: v formalnem pogledu si v njeno ustvarjanje vztrajno utira pot abstrakcija, ki je zaenkrat še plaha, vendar očitna: motivno ostaja pri krajini, kar od-slikava njeno ljubezen do narave; formati platen postajajo nekoliko večji: posebnost in izrazita novost pa so mestoma poslikani enostavni okvirji, s čimer je slikarska površina razširjena in gledalčevi domišljiji pušča prosto pot do neskončnosti, kar je v nasprotju s klasično vlogo okvirja, ki sliko strogo omeji in zaključi. Iz razstavljenih del je moč raz- brati, kod vodijo Jenkovo pota. N pa skrivnost, da rada pride tudi nä Koroško, s katero je povezana iz mladostnih dni. Tudi zdaj jo p0' večkrat zanese prek KaravanK zato se nadejamo, da bo čez ne kaj let predstavila na platnih tud delček Koroške, videne skozi sve je ustvarjalne slikarske oči. Prodajna slikarska razstav* Tatjane Jenko in Majde Kogovše* je v Cafe Karner na ogled predvl doma do konca meseca maja. *