^^dipromet na gorenjskih cestah v teh dneh potrjuje, da poletna turistična sezona Se ni končana. — Foto: F. Perdan Leto XXIX. Številka 64 Vftanovitelji: občinske konference SZDL i^nice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka '"Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni reanik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar Glasilo socialistične zveze delovnega Dan sejnih enot JLA Tako kot po vsej domovini 80 tudi na Gorenjskem proslavi 15. avgust — dan mejnih *not JLA. V minulih dneh so karavle na Gorenjskem obokali predstavniki družbenopolitičnih in delovnih organi-**cij; letošnji praznik grani-c»rjev pa so ponekod prosla-yili tudi s športnimi srečanji la različnimi prireditvami. V ^edeljo, na sam praznik, pa je °ua na vseh karavlah svečana Postrojitev mejnih enot. Ob tej Priliki pa so bili prebrani sezami o priznanjih. ,V počastitev praznika mej-enot pa so se v radovljiški °°čini že 9. avgusta začela "Portna tekmovanja. Poveljstva mejnih enot iz Radovlji-5?»Karnizije JLA in Bohinjske ,.ele» predstavniki Postaje mi-*Ce Radovljica, upravnih or-JJanov za ljudsko obrambo o t-cjHske skupščine in štaba te-^torialne enote Radovljica so 8e Pomerili v malem nogometu« streljanju in kegljanju. Najuspešnejši na teh tekmd-Vftnjih so bili starešine po-VeUstva mejnih enot. .Osrednja slovesnost v obči-111 Pa je bila v petek, 13. avgusta, ko je bila zvečer v hotelu ^voboda na Bledu svečana podelitev odlikovanj in priznanj P^padnikom mejnih enot in *JaJboljšim športnikom. Slovesnosti so se udeležili poleg starešin JLA tudi predstavni-jl občinske skupščine in ^u*benopolitičnih organizacij. Zastor Colomba se je dvignil Na V. vrhunski konferenci neuvrščenih držav v glavnem mestu Sri Lanke Colombu sodeluje 86 polnopravnih članic, 10 opazovalk, 10 gostov in predstavniki 11 osvobodilnih gibanj, kar pomeni, da so v Colombu zbrani predstavniki več kot tri četrtine držav sveta oziroma dve tretjini svetovnega prebivalstva — Predsednik Tito osrednja osebnost vrhunskega srečanja žandarmerija je aretirala, tepla, mučila Kji š°vini8tični demonstraciji koroškega heimatdiensta in raznih dru-50 nacionalističnih organizacij, ki delujejo pod njegovim ostrešjem, dj^ *e prejšnjo nedeljo ob odkritju spomenika »bojevnikom prve in 8|8® svetovne vojne ter tako imenovanega obrambnega boja« v ce ^Jar»u, se je z vso brutalnostjo pokazalo, kaj čaka koroške Sloven-nVD -8e ne Dodo uklonili diktatu preštevanja in če si bodo upali še Pogodb?antevat* izpolnitev svojih pravic, kot so zapisane v državni Pred^a n- Povsem Jasno povedal le ki molči in se podreja večini, vsi dru-ot a.sednik koroškega heimatdien- gi pa so »slovenski nacionalni komu- stH, ki 1 priznava samo tisto manjšino, nisti«. ki romajo v Jugoslavijo in jo ščuvajo proti Avstriji. To je še posebej pokazal brutalni'nastop žandarmerije proti slovenskim mladincem, ne da bi ti sploh izvedli kakšne demonstracije ali kako drugače motili prireditev in ki se je spremenila v odkrit teror proti pripadnikom sloven- Nadaljevanje na 12. strani sezonska razprodaji • Sezonska razprodaja KRANJ konfekcije, pletenin, majic in usnjene galanterije — otroške, ženske in moške 20—50 % V Globusu, blagovnici Kokra na Titovem trgu, prodajalni Tekstil, Gorenje in Mojca Kranj ter Slon Zin od 15. avgusta do 19. septembra 1976 Kranj, torek, 17. 8. 1976 Cena: 2 dinarja List izhaja od oktobru 1947 kot tednik od januarja 1958 kot poltednik, od janu arja 1960 trikrat tedensko, od januarji 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah od julija 1974 pa ob torkih in petkih d •' LJUDSTVA ZA GORENJSKO COLOMBO — Včeraj se je v palači Bandaranaike dvignil zastor V. srečanja voditeljev vlad in držav neuvrščenega sveta, na katerem sodelujejo najvišji voditelji 86 neuvrščenih držav, predstavniki dvajsetih držav, ki imajo status opazovalca in gosta ter predstavniki enajstih osvobodilnih gibanj. Podatek, da Colombo združuje tri četrtine vseh svetovnih držav, v katerih je dve tretjine človeštva, je impozanten! Potrjuje, da je postala neuvrščenost svetovno gibanje, ki ga niti najmočnejše, najmogočnejše in najreakcionarnejše sile sveta ne morejo prezreti, čeprav se na vse kriplje trudijo, da bi ga zavrle, onemogočile in vrgle nanj slabo luč. V teh namerah imajo temelje pritiski na nekatere vodilne neuvrščene države (Jugoslavija, Indija, Alžirija, Zambija, Mehika, Peru), zlasti s strani Združenih držav, in na države, ki se skušajo temu gibanju pridružiti. Tu tičijo vzroki za netenje sporov med nekaterimi neuvrščenimi državami. Najlepši primeri so Ciper, Bližnji Vzhod, Zahodna Sahara itd. Nadalje so neuvrščene države tarča gospodarskih pritiskov in togih stališč razvitega sveta do nerazvitega in manj razvitega. To se je pokazalo na majski konferenci Združenih narodov o trgovini in razvoju v Nairobiju in na pariški konferenci o ekonomskem sodelovanju, ki je bila februarja v Parizu. Končno pa so tu še ideloški pritiski in vsiljevanja modelov razvoja, kar naj odvrne neuvrščene od lastnih poti v prihodnost. • Vrhunski konferenci je bil včeraj predložen dnevni red, ki so ga pripravili pred tem zunanji ministri neuvrščenih držav, zbrani v Colombu. Dnevni red je obsežen, saj so vanj vključeni poročilo predsednika 4. zasedanja Bumediena, ki je bilo v Alžiru leta 1973, razprava o dokumentih ministrskega sestanka, organizacija dela vrhunske konference in splošni pregled ter ocena mednarodnega političnega položaja in vloge neuvrščenih, kjer so v ospredju afriški jug in kolonialna vprašanja, položaj na Bližnjem Vzhodu, Palestina, Ciper, Koreja, Latinska Amerika, Indijski ocean kot območje miru, razorožitev in mednarodna varnost ter vmešavanje v notranje zadeve drugih. Na dnevnem redu so tudi razprava in ocena mednarodnega gospodarskega položaja, pregled in ocena ukrepov za krepitev ekonomske solidarnosti in sodelovanja med neuvrščenimi ter drugimi deželami v razvoju. Tudi pri tej točki izstopajo nekatera pomembnejša vprašanja kot so. uresničevanje dogovorov v Limi in Dakarju, trgovina in politika pomoči, kmetijstvo in proizvodnja hrane, sodelovanje na finančnem področju, industrializacija, . znanost, tehnologija in uporaba jedrske energije v miroljubne namene, tuje investicije itd. Zunanji ministri tudi predlagajo razpravo o strategiji krepitve miru in mednarodne varnosti ter načine, kako še krepiti neuvrščeno gibanje ter sodelovanje med neuvrščenimi in deželami v razvoju. • Neuvrščeno gibanje ima globoke zgodovinske korenine. ?a enega od temeljev štejemo brionsko deklaracijo iz leta 1956, ki so jo podpisali Tito, Naser in Nehru. Rojstvo organiziranega neuvrščenega gibanja pa pomeni beograjska prva konferenca neuvrščenih leta 1961. Na njej je sodelovalo 25 članic in tri opazovalke. Druga konferenca je bila leta 1964 v Kairu, na kateri je sodelovalo že 47 polnopravnih članic in 11 držav- opazovalk. V Lusaki je bila leta 1970 tretja konferenca neuvrščenih. 2e 62 članic in 10 opazovalk je sodelovalo v njenem delu. Četrta konferenca je bila leta 1973 v Alžiru. Na njej je sodelovalo 75 članic in 9 opazovalk. Colombo je najmogočnejši doslej. V veliki osmerokotni marmornati palači se je zbralo 86 voditeljev vlad in držav neuvrščenega sveta, razen njih pa so v Colombu zastopane države- opazovalke in gostje. Skupno jih je 20. Kakor na prejšnjih konferencah so tudi v Colombu predstavniki osvobodilnih gibanj. Zbralo se jih je 11. Že te številke potrjujejo nezadržno razraščanje neuvrščenega gibanja. • Jugoslavija igra že od začetka neuvrščenega gibanja eno najpomembnejših vlog. Med drugim je bila gostiteljica prvega, beograjskega srečanja neuvrščenih pred petnajstimi leti. Naša - država s predsednikom Titom na čelu je vsa leta neutrudna sno-valka in povezovalka neuvrščenega sveta, zato ni čudno, če uživa tudi v Colombu izjemen ugled. Predsednik Tito, ki je prispel v Colombo v petek, je osrednja osebnost srečanja. S člani delegacije ne pozna počitka. Od svojega prihoda dalje sprejema na ladji Galeb, zasidrani v pristanišču Colombo, obiske predsednikov vlad in držav, ki so zastopane v Colombu. Tudi v glavnem mestu Sri Lanke veljajo njegove besede, ki jih je nekoč izrekel v imenu neuvrščenih držav: »Ne borimo se za naše boljše mesto v svetu, temveč za boljši svet v celoti!« J. Košnjek Poziv udeležencem stavk! Prihodnji mesec bo v Savskem logu v Kranju osrednja slovenska proslava v počastitev 40-letnice stavk tekstilnih in gradbenih delavcev. Ker bi radi čimveč zvedeli o štrajkih od neposrednih udeležencev in spomine objavili v Glasu, prosimo vse, ki so sodelovali v štrajkih, da sporočijo v naše uredništvo točen naslov in v kateri tovarni so delali. Veseli bomo tudi naslovov kmetov in obrtnikov, ki so pomagali zbirati hrano za delavce. Naš naslov je: CJP Glas, Kranj, Ulica Moše Pija-deja 1 Naročnik: Pohištvo za Poljsko Šest jugoslovanskih izvoznih delovnih organizacij bo do konca leta izvozilo na Poljsko za 10 milijonov dolarjev pohištva. Pogodbo o tem so podpisali v gospodarski zbornici Jugoslavije s predstavniki varšavskega uvoznega podjetja. Med izvozniki bo tudi ljubljanski Slovenijales. 500 let Loža Nalsednje leto bo Lož praznoval 500-letnico. Zaradi tako pomembnega zgodovinskega datuma je krajevna konferenca SZDL že pripravila program praznovanj, nad kate-rim je pokroviteljstvo prevzela "občinska skupščina Cerknica. ' Za jubilej bodo skušali zbrati u zgodovinsko dokumentacijo in 11 jo združiti v publikaciji, ki bi predstavljala edinstven zgodovinski vir Ložke doline. Pripravili bodo tudi več razstav, gzlasti o vlogi Loža med NOB. Med prvimi i S proizvodnjo 75 tisoč ton je Jugoslavija postala ena največjih evropskih in svetovnih proizvajalk hibridne koruze, ki v našem podnebju dobro napreduje, primerna pa je za sejanje na vseh celinah. V Evropi je po pridelovanju hibridne koruze pred nami samo Francija. Sava 76 Udeleženci tretje izmene mladinske delovne akcije Sava 76 so pretekli teden začeli z delom. Do 3. septembra bodo urejali športno- rekreacijski center Jerun, odvodni kanal pri Zagrebu in prometne zveze v mestu. V tej izmeni največje delovne akcije v državi sodelujejo mladi ljudje iz Kikinde, Beograda, Sarajeva, Ljubljane, Kumanova, Kraljeva, Maribora in še nekaterih drugih krajev. Pridružilo se jim je tudi 20 brigadirjev iz Finske, Francije, Češkoslovaške, Poljske in Tunizije. »Golf« sredi novembra Do konca tega desetletja bodo v tovarnah UNIS izdelali 60 tisoč avtomobilov tipa golf v raznih variantah. To proizvodnjo bodo izpeljali v sodelovanju z nemško firmo Volksivagen. Prvi golfi naj bi prišli s tekočih trakov sredi novembra, drugo leto pa jih bodo izdelali že 15.000. Izsuševanje zemljišč V prihodnjih petih letih , bodo v severovzhodni Slove-i niji izsušili približno 17 tisoč hektarov močvirnih zemljišč h.liin s tem razširili kmetijsko proizvodnjo. Izsušena zemlji-' llča bodo delno nadomestila ]{;A.'i5.000 ha zemlje, ki jo bodo iz-gubili v prihodnjih letih zara-Vi gradnje hiš, tovarn, šol in j"V cst. Po letu 1980 pa bodo za-"Seli-izsuševati zemljišča na l)'l¥)olenjskem in v Slovenskem primorju. V Sloveniji je še £50.000 ha močvirne zemlje. M17, A Šampion iz Ormoža Vino iz Ormoža Klub Slovin je od naših vin dobilo naslov šampion 76. Ta sklep je pred svetovno razstavo vin v Ljubljani sprejela mednarodna komisija, ki je pregledala več kot 100 vzorcev vin iz 23 držav. Obnovljena bolnišnica V Cerovcu pri Šentjurju so v nedeljo odprli prenovljeno partizansko bolnišnico Zima. Bolnišnico so zgradili sredi leta 1944 in je imela 23 postelj. V njej so se zdravili borci 14. divizije. Obnovo pa je omogočil občinski odbor ZZB NOV Šentjur. IV*»(.'» vv ».-' V_ Radovljica V petek, 20. avgusta, se bo pri občinskem svetu zveze sindikatov Radovljica sestala komisija za kulturo. Na seji bodo obravnavali poročilo o uresničevanju programa kulturne akcije za delovne kolektive v prvem polletju. Pregledali pa bodo tudi uresničevanje družbenega dogovora, ki so ga podpisali organizacije in temeljne organizacije združenega dela, občinski svet zveze sindikatov, kulturna skupnost in zveza kulturno prosvetnih organizacij o financiranju kulturne akcije. Ker v številnih delovnih kolektivih niso poravnali niti lanskih obveznosti, je finančni skiad za to akcijo že skoraj prazen. Zato bo treba zagotoviti izpolnitev lanskih in letošnjih obveznosti. Na seji pa bodo sprejeli tudi program priredi rev in gostovanj v okviru kulturne akcije za letošnje drugo polletje. JR Obisk v radovljiški občini Radovljica — Član sekretariata KP Bolgarije Savo Dlbokov, ki se je prejšnji teden kot gost CK ZKJ med oddihom v Sloveniji mudil na Go- Ocenili bodo javne razprave Radovljica — Predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov Radovljica bo v četrtek, 19. avgusta, ocenilo dosedanje akcije v organizacijah in temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih in samoupravnih interesnih skupnostih glede javnih razprav o osnutku zakona o združenem delu. Ugotovili bodo, kje so razprave organizirali zgolj formalno in površno, brez temeljitih analiz samoupravnih razmer in o organiziranosti, in kje jih sploh niso imeli. Povsod, kjer bodo to ugotovili, bodo razprave prihodnji mesec morali ponovno organizirati. Razen tega pa naj bi potek razprav ocenili tudi vsi odbori občinskih sindikatov. JR Izvajanje sklepov ZK Radovljica — Komite občinske konference zveze komunistov Radovljica se bo v četrtek, 26. avgusta, sestal na 27. redni seji. Razpravljali bodo o delovnem programu občinske konference od septembra do konca leta, o poteku in rezultatih akcij ter prireditev ob letošnjem tednu Komunista ter ocenili izvajanje sklepov 12. in 13. zasedanja občinske konference zveze komunistov, ki se nanašajo na problematiko prostorskega načrtovanja, stanovanjske gradnje, črnih gradenj in varstva okolja. JR Pobratenje brigad V soboto in v nedeljo je bilo na obisku pri brigadirjih na zvezni akciji Posočje 76 v ZaročiŠču pri Kobaridu 50 brigadirjev z zvezne mladinske delovne akcije Palic 76. Brigadirji so navezali stike konec preteklega meseca v Nišu, kjer so se brigadirji zveznih delovnih akcij srečali na posvetovanju o kulturnem in športnem življenju v brigadah. Na srečanju v ZaročišČu pa so se v soboto dopoldne pomerili v športu, zvečer pa sta se brigadi pobratili. Boter pobratenja je bil sekretar republiške konference ZSMS Zdenko Mali. V nedeljo pa so brigadirji z obeh delovnih akcij obiskali obmejne karavle in se pogovarjali z gra-ničarji ob dnevu graničarjev. -lb renjskem, je bil tudi na dvodnevnem obisku v radovljiški občini. Skupaj s sekretarjem komiteja občinske konference zveze komunistov Radovljica Jožetom Bohincem se je v tovarni Plamen in UKO v K ropi z vodstvenimi in samoupravnimi organi pogovarjal o samoupravni organiziranosti, prilagajanju notranje organizacije podjetij osnutku zakona o združenem delu, nadalje o proizvodnih posebnostih teh dveh delovnih organizacij in o izvajanju srednjeročnih razvojnih načrtov. Še posebej se je gost iz Bolgarije zanimal za kmetijstvo. Tako je v škofjeloški in radovljiški občini obiskal več Usmerjenih kmetij. Povedal je, da je presenečen nad dobro organizacijo dela, prizadevanji delavcev in nad kvalitetno proizvodnjo. Prav tako pa ga je zanimala stanovanjska gradnja pri nas in še posebej nekateri turistični objekti. Med obiskom si je ogledal tudi spomenik v Dražgošah, muzej talcev v Begunjah, grobišča v Dragi ter turistične zanimivosti Bleda in Bohinja. Kdaj montažni vrtec za Tolmin? Precej časa je že, ko je predsedstvo republiške konference zveze socialistične mladine sklenilo, naj vsak član prispeva deset dinarjev za prizadete prebivalce v Posočju. Akcija še ni končana. Nekaj osnovnih organizacij ZSMS je že zbralo denar, večina pa še ne. Po zbranih podatkih na Gorenjskem akcija še v nobeni občini ni končana. Ponekod pa se niti še ni začela. Zato velja ponovno poudariti stališče medobčinskega sveta ZSMS, da bi z zbranim denarjem na Gorenjskem postavili v Tolminu montažni vrtec. Ker akcija poteka bolj po polževo, se vsiljuje vprašanje, kdaj bo montažni vrtec v Tolminu postavljen in bo lahko sprejel v varstvo malčke. Res je, da je zdaj čas počitnic in dopustov, vendar to ne more biti razlog, da bi z akcijo za ta čas prenehali. Saj menda nobena občinska konferenca' ZSMS ni ves mesec oziroma vso poletno sezono na dopustu?! Skratka, gre za to, da bo v kratkem jesen in da po drugi strani obljuba dela dolg. Zato je najbrž skrajni čas, da mladi v vseh gorenjskih občinah uskladijo začrtano akcijo in jo tudi uresničijo. J.Rabič SOVODENJ V POLJANSKI DOLINI - V nedeljo, 15. avgusta, so prebivalci Sovodnja v Poljanski dolini toplo pozdravili prek 40 gostov, ki so prišli na obisk v Sovodenj iz prijateljske občine Sovodnje v Italiji. Že v zgodnjih jutranjih urah je prijatelje iz zamejstva v Cerknem sprejel in pozdravil predsednik sovodenjske krajevne organizacije SZDL Franc Bevk. Še posebno prisrčen pa je bil sprejem le dobre pol ure kasneje v Sovodnju. Gostje iz Sovodenj v Italiji so si nato v spremstvu gostiteljev ogledali muzej v Škofji Loki in mesto pod Lubnikom, obiskali so Dražgoše, kjer so si s posebnim zanimanjem ogledali dražgoški spomenik, nazadnje pa so Sovodenjčani Sovodenjce povabili še na veliko gasilsko veselico v Sovodnju. Treba je povedati, da so bili gostje zares zadovoljni z vzdušjem na prireditvi, še posebno pa z nastopom priljubljenega ansambla domače zabavne glasbe, z nastopom ansambla Ottavija Brajka iz Izole. Gostitelji in gostje so si med seboj izmenjali tudi darila, obenem pa so se dogovorili za srečanje v Sovodnju v Italiji. Sovodenjčani so povabilo z zadovoljstvom sprejeli, (-jg) — Foto: J. Govekar . i w Nedeljskega slavja na Poreznu se je udeležilo prek 1000 obiskovalcev. Srečanja, ki so enkratna .. • Na 1622 metrov visokem Poreznu se je v nedelj0 zbralo več sto obiskovalcev — Med gosti tudi Član sveta federacije Miha Marinko — Slavja so se udeležili mnogi preživeli borci bitke na Poreznu in v Jesenici, borci XIX. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade Srečka Kosovela, Gorenjskega vojnega področja in drugih partizanskih enot — Obnovljen spomenik z grobnico Je delo pisatelja in kiparja Toneta Svetine 4 Protestno pismo proti sedanjim dogodkom n&. Koroškem — Spomini na dogodke v zadnji vojni vihri so se obujali še v pozno popoldne Srečanje v nedeljo na Poreznu )e bilo zares enkratno. Preživeli bore XIX,'SNOUB Srečka Kosovela, G* renjskega vojnega področja s k?' mandanti mest in partizanski'1 straž, inženirksega bataljona XXX1, divizije ter borci in aktivisti iz drU' gih partizanskih enot so ,y lep?111 sončnem vremenu obujali spormne na vojne dni še v pozno popoldni Pripovedim borcev slavnih partiz811' skih enot pa so z velikim zanim^' njem prisluhnili tudi taborniki, padniki teritorialnih enot, planinc1' mladi in drugi obiskovalci Porezna-Besedilo in slike: J. Govekar Porezen, 15. avgusta — Danes je bilo na 1622 metrov visokem Poreznu veličastno partizansko slavje. Obiskovalci, na vrhu se jih je zbralo prek 1000, prišli pa so iz vseh smeri, iz Železnikov, iz Petrovega brda, iz Leskovice in Robidniškega brda, iz Cerkna in Še iz nekaterih drugih smeri, so počastili spomin na padle borce, na borce, ki so izgubili življenje v zadnji vojni vihri, v bitki na Poreznu in v bližnji vasi Jesenici 24. marca leta 1945, Ob tej priložnosti pa je bil odkrit tudi prenovljen veličasten spomenik. Spomenik je delo pisatelja in kiparja Toneta Svetine. »S smrtjo ste postali nesmrtni,« je zapisano na njem. »Tale ideja, ideja o spomeniku na Poreznu, tak kot je zdaj, je v meni tlela že dlje časa,« mi je na nedeljskem slavju na Poreznu pripovedoval Tone Svetina. »Za uresničitev načrta pa sem se dokončno odločil lani. Zares hvaležen sem delovnemu kolektivu .Veriga' iz Lesc, ki je mojo zamisel spomenika na Poreznu ,pre-_ lil' v kovino. Zares zadovoljen sem z njihovim delom.« Nedeljsko proslavo na poreznu so pripravili: odbor XIX. SNOUB Srečka Kosovela, odbor Gorenjskega vojnega področja ter zveze združenj borceb NOV Cerkno, Gorje in Ore-hek. Številni obiskovalci Porezna pa so v nedeljo v svoji sredi še posebno toplo pozdravili člana sveta federacije Miho Marinka. Udeleženci proslave so ustreznim organom poslali tudi protestno pismo, v katerem so ostro obsodili sedanje dogodke na avstrijskem Koroškem. Ostro so obsodili zadnja proti: slovenska zborovanja v sosednji državi in načrt o popisu slovenske manjšine. »Mi smo ostali tu, in vendar smo z vami šli - čeprav smo ugasnili v smrt na pragu miru,« je zapisal pisatelj Miha Klinar na spominsko ploščo, ki je le streljaj oddaljena od spomenika. V tem smislu pa je izzvenela tudi nedeljska veličastna proslava na Poreznu. Protestno pismo proti sedanjim &. godkom na avstrijskem KoroŠkei^J na Poreznu prebral udeleženec čevske bitke v zadnjem letu vOJ vihre na tem vrhu Andrej Babic- Odbor za medsebojna razmerja Kemične tovarne Podnart — p.o« objavlja naslednji prosti delovni mesti: 1. finančni knjigovodja II. 2. knjigovodja osebnih dohodkov II. Pogoj za zasedbo delovnih mest: ekonomski tehnik Prijave je poslati splošnemu sektorju v roku 15 dni od dneva objave. Uspešni le usposobljeni aktivisti r h. kongres slovenskih sindikatov, ki je bil predlansko jesen v "Jelju, je dal poseben poudarek družbenemu izobraževanju sindikalnih Jjejavcev. Izobraževali naj bi se vsi, ki so aktivni v organizaciji - od Oelavcev v sindikalnih skupinah, OOS, občinskih sindikalnih svetih a° aktivistov v republiških in zveznih organih. Le usposobljeni in ^gledani aktivisti lahko vplivajo na spreminjanje družbenih odno-*°v in zastopajo svoje interese in interese sodelavcev. Tudi v programu dela občinskega 8veta Zveze sindikatov v Kranju 2avzema izobraževanje pomembno ^esto. V letošnjem prvem polletju 80 Že izvedli izredno širok program ^minarjev, predavanj in drugih Pplilc usposabljanja sindikalnih aktivistov. O tem pripoveduje sekretar °bČinskega sveta ZZS Miran Štefe. >Ko smo pred dvema letoma na °očnem zboru občinskega sindikalna sveta sprejeli programske osno-Ve za prihodnja štiri leta, smo dali Pomembno mesto izobraževanju, zavedali smo se, kako je izobraževanje pomembno za delovanje sindikatov. Tej ugotovitvi potem sledimo Vsako leto, ko pripravljamo letne Agrarne dela občinskega sindikalna sveta. Pri sestavljanju izobra-pValnega programa pa upoštevamo gUdi izobraževalni program republika sveta ZSS, drugih družbenopolitičnih organizacij in SIS ter pro-Srarne izobraževanja temeljnih organizacij. Program potem izvajamo ^.sodelovanju z delavsko univerzo v Kranju, izobraževalnimi centri v Ve^jih delovnih organizacijah in republiškim centrom za izobraževanje, hkrati pa upoštevamo, da sodoben ^ačin političnega dela ne prenese zastarelih metod, ampak morajo biti 2obraževalne oblike prilagojene so-J°bnim oblikam dela. Le tako lahko plavci osvajajo znanja, ki jim omogočajo pravilno reagiranje na družine probleme in pojave in jim dajo Potrebno znanje za uspešno izvršenje sprejetih nalog.« ,*Pmenili ste, da morajo biti olike izobraževanja prilagojene 8°dobnemu načinu dela. Katere so to?« »Z večletnim delom smo ugotovili, .a sta najbolj primerni obliki zobraževanja politična šola in semi-jj*ry letošnjem prvem polletju smo smen začetno politično šolo, ki je ob- egala ioo ur predavanj, razprav, Pogovorov in nalog in se jo je udele-tud' ^ slušateljev. Pripravili smo \ ^3 različnih seminarjev; 11 dinarjev za vodstva osnovnih . rganizacij. Obsegali so 200 učnih ur J8« jih je udeležilo 590 sindikalnih elavcev. 4 seminarje smo pripravili *a Člane občinskih sindikalnih sve- 0v- Skupaj so trajali 71 ur in se jih ^enar za krajevne skupnosti Za svojo dejavnost so letos štiri |^Jevne skupnosti na medvoškem Področju zbrale približno tri četrtine Predvidenih sredstev od temeljnih *"ganizacij združenega dela po iq^l°upravnem sporazumu za leto 75. V krajevnih skupnostih bodo enar porabili za ureditev del po rr°gramu ter bodo tako na Topolu p. v Smledniku asfaltirali del cest, v j^ničah popravili gasilni dom, v edvodah pa pomagali godbi na pi- J. v ^on je udeležilo 232 aktivistov. Za člane delavskih svetov smo pripravili 16 seminarjev s 320 urami programa in se jih je udeležilo 560 delavcev, 4 seminarji so bili za kolektivne izvršilne organe in so obsegali 80 ur programa, udeležilo pa se jih je 120 slušateljev, za organe samoupravne delavske kontrole je bilo pripravljenih 5 seminarjev s skupno 100 urami predavanj in razgovorov, udeležilo pa se jih je 248 članov, za delegate SIS je bilo organiziranih 15 seminarjev, ki se jih je udeležilo 1400 slušateljev, za mlade delavce v TOZD 4 seminarji, ki se jih je udeležilo 220 slušateljev in 3 seminarji za organe, ki urejajo medsebojna razmerja v združenem delu. Obsegali so 60 iz- obraževalnih ur in se jih je udeležilo 96 delavcev. Skupaj srno torej v letošnjem prvem polletju izvedli 1350 izobraževalnih ur za 3544 udeležencev. To se pravi, da smo v naš izobraževalni program zajeli več kot destino delavcev zaposlenih v kranjski občini.« »S tem ste poleg vodstev OOS in občinskih konferenc zajeli v izobraževanje širši krog delavcev.« »Res je. Poleg vodstev smo pr« d-vsem v TOZD zajeli tudi druge sindikalne aktiviste. Pri vključevanju svojih aktivistov v izobraževanje so se posebno izkazali v Planiki, Živilih, Letališču Brnik in še nekaterih drugih TOZD. Poleg naših pa so organizirali tudi svoje seminarje. Ob tem pa moram povedati tudi to, da je še vedno precej temeljnih organizacij združenega dela in OOS, ki se v izobraževanje niso vključile. V nekaterih -organizacijah se- namreč še vedno srečujemo z miselnostjo, da je delo najboljša oblika usposabljanja (kar ni za podcenjevati) in, da zato družbeno usposabljanje sploh ni pomembno in ne potrebno.« »Spomladi je bil ustanovljen klub samoupravljavcev. Kakšna je njegova vloga v izobraževanju?« »Klub je bil ustanovljen, da bi v njem delavci izmenjavali izkušnje o samoupravljavski praksi in bo zato predstavljal izredno pomembno mesto pri organizaciji izobraževanja. Vendar delo ne bo -moglo steči, dokler ne bodo urejene še nekatere tehnične zadeve. Predvsem je treba zato urediti primerne prostore. Kranjski klub samoupravljavcev jih bo dobil v delavskem domu. Prav tako bo moral klub za uspešno delo navezati stike z drugimi klubi in z republiškim klubom.« »Kakšni so načrti za jesen?« »Za jesen že pripravljamo program izobraževanja. Obsegal bo izvedbo politične šole druge stopnje, seminarje za aktiviste v OOS, delegate SIS, člane delavske kontrole, delavskih svetov in druge člane sindikata. Posebno pozornost pa bomo morali posvetiti usposabljanju delavcev v zvezi z uvajanjem novega zakona o združenem delu v prakso.« L. Bogataj JjJa- pri nabavi instrumentov ter p ispevali k graditvi gasilnega doma . kori. Po samoupravnem sporazu-; u za letos bodo posamezne kralj V^e skupnosti dobile denar za položene programe del v obrokih, oodo odvisni od plačevanja obvezati posameznih temeljnih orga-n»zacij. -fr Jesenice, Kranj — V četrtek, 12. avgusta, je bil na Jesenicah in v Kranju referendum o spojitvi Splošnega gradbenega podjetja Sava Jesenice in Splošnega gradbenega podjetja Projekt iz Kranja. V obeh organizacijah združenega dela je referendum uspel. Na Jesenicah se je od 836 vpisanih volivcev glasovanja udeležilo 732. 78,58 odstotka ali 657 jih je glasovalo »za«. Tudi pri Projektu so zabeležili razveseljiv izid glasovanja. Glasovanja bi se moralo udeležiti 1086 zaposlenih. Volilo je 967 delavcev, od katerih jih je bilo 891 ali 82 odstotkov »za«. Te dni se bosta sestala delavski svet Splošnega gradbenega podjetja Sava Jesenice in centralni delavski svet Projekta in verificirala izid referenduma ter razpravljala o po- Mercator Vsem cenjenim potrošnikom, kateri so zaupali svoje *elje in potrebe MERCA-TORJU v času letošnjega letnega sejma v Kranju, se z* naklonjenost in zaupanje zahvaljujemo in vam poljubljamo, da bomo kupljeno blago v čim krajšem kožnem času tudi dostavili. Vsem še enkrat najlepša hvala, obenem pa vam tudi v prihodnje priporočamo obisk in nakup v bogato založenih specializiranih prodajalnah MERCATOR-JA v Tržiču. ^osebno pa vam priporočamo obisk in nakup v blagovnici Mercatorja v Tržiču! L rt OKROG 160.000 OBISKOVALCEV - Kranj, 16. avgusta - Sinoči so v Sav skem logu v Kranju zaprli letošnji XXVI. mednarodni Gorenjski sejem Odprt je bil od 6. avgusta in si ga je ogledalo okrog 160.000 obiskovalcev. Čeprav vreme v sejemskih dneh ni bilo najbolj naklonjeno obiskovalcem in razstavljavcem, so bili vsi z letošnjo tradicionalno prireditvijo zadovoljni - A. Z. - Foto: F. Perdan Letovanja mladih so stik med mesti Jeseniška Sava in kranjski Projekt združena Do konca letošnjega leta se bo novo podjetje imenovalo Gorenjsko gradbeno podjetje, potem pa bo naziv izbran na natečaju ročilu komisije. Začel se bo tudi postopek za vpis novega podjetja, ki bo imelo 11 temeljnih organizacij združenega dela in samoupravno skupnost skupnih služb, % sodni register. Do 1. 1. 1977 se bo podjetje imenovalo Gorenjsko gradbeno podjetje. Potlej pa bo izbrano ime na natečaju. Spojitev Projekta in Save je doslej največja in najpomembnejša v gorenjskem gradbeništvu. Gorenjsko gradbeno podjetje bo združevalo okrog 1900 delavcev, letna realizacija pa bo letos dosegla 70 milijard starih dinarjev. Sodilo bo med pet največjih slovenskih gradbenih organizacij in bo še naprej član poslovnega združenja GIPOSS. Omeniti velja, da novo podjetje ni zaprta organizacija združenega dela, temveč se je voljna širiti. Z uspelim referendumom se je končala dobro pripravljena politična in samoupravna akcija, ki je dobila podporo pri jeseniški in kranjski občinski skupščini, na družbenopolitičnih organizacijah in na medobčinskih organih. J. Košu jek Komu zazidalna zemljišča? Radovljica — Komisija za stanovanjska, gradbena in komunalna vprašanja pri svetu krajevne skupnosti Radovljica je na seji 10. avgusta obravnavala predloge za dodelitev zazidalnih zemljišč na območni mesta Radovljice. Vloge za dodelitev zemljišč je poslalo 81 prosilcev iz radovljiške in drugih občin. Izvršni svet občinske skupščine je vse interesente seznanil, če so ob dodelitvi zemljišča pripravljeni prispevati tudi po 1000 dinarjev za komunalno ureditev. S takšnim stališčem se je do roka strinjalo 43 prosilcev. Komisija pri svetu krajevne skupnosti je menila, da je treba najprej zagotoviti zemljišča 18 občanom, ki žive in so zaposleni na območju krajevne skupnosti. O vrstnem redu ostalih interesentov pa naj odloči izvršni svet. Takšno mnenje in priporočilo komisije naj bi konec meseca obravnaval in potrdil še svet krajevne skupnosti. JR Prejšnji teden, 10. avgusta, je 40 pionirjev iz kranjske občine odpotovalo v Dobilo vas na Koroškem, kjer bodo preživeli 20-dnevne počitnice skupaj z 80 koroškimi otroki slovenske in koroške narodnosti. V istem času pa bo 40 koroških otrok na počitnicah v Gorenjskem letovišču v Novigradu. Letovanje kranjskih otrok na Koroškem ima že dolgo tradicijo, saj je bilo letos organizirano že 22. takšno letovanje, kar je vsekakor plod vsestranskega prizadevanja tako Zveze prijateljev mladine občine Kranj in pa Kinderland Junge Garde iz Celovca, organizacije KP Koroške za delo z mladimi. Tradicionalna izmenjava letovanj otrok iz Kranja in Koroške pa ni edina izmenjava organiziranih letovanj naše in tuje mladine. Kot vemo, je kranjska občina pobratena z vrsto tujih mest, s katerimi goji že dolgoletne stike; sodelovanje s temi prijateljskimi mesti vključuje tudi izmenjavo mladinskih kolonij, kar omogoča mladim spoznavanje značilnosti prijateljskega mesta ali občine in seveda prispeva k poglabljanju razumevanja med mladimi različnih narodnosti. Vsako drugo leto odhaja v pobrateno angleško mesto Oldham skupina kranjskih mladincev, prav tako pa angleški mladinci preživljajo v Kranju del svojih počitnic. Letos je odšlo v Oldham 27 najbolj delavnih kranjskih mladincev iz osnovnih, organizacij Zveze socialistične mladine iz več krajevnih skupnosti. TOZD in posameznih šol. Med 18. dnevnim bivanjem v Oldhatnu so spoznali številne znamenitosti tega mesta in okolice ter seveda izmenjali svoje delovne izkušnje s tamkajšnjo mladino. P red "dobrim tednom so se v Kranju končale tudi počitnice za 24 mladincev iz pobratenega francoskega mesta La Ciotat. Mladi Francozi so si v Kranju ogledali vrsto delovnih organizacij, obiskali so Bled, Bohinj in še nekatere druge znane kraje v Sloveniji, imeli pa so tudi več športnih srečanj s kranjskimi mladinci. Ob vrnitvi y domovino jih je spremljalo 27 kranjskih mladincev, ki bodo do konca avgusta gostje mladine v La Ciotatu. Vsekakor je treba v vrsti izmenjav omeniti še tabornike iz italijanskega mesta Rivoli, pobratenega s Kranjem, ki so bili tokrat prvič gostje kranjskih tabornikov. Ze utečene oblike i/menjave mladinskih kolonij velja vsekakor ohraniti še vnaprej. Vredna razmisleka pa je tudi ideja, da-bi v te že utečene oblike sodelovanja, vključili še mladino iz nekaterih jugoslovanskih občin, ki gojijo s Kranjem prijateljske stike. Tako naj bi po zamisli vodstva občinske konference ZSMS Kranj organizirali izmenjavo s pobratenim mestom Zemunom ter še nekaterimi mesti, s katerimi je doslej kranjska mladina sodelovala predvsem na športnih in kulturnih srečanjih mladih. L. M. Kljub počitnicam živahno Radovljica — Počitnice in dopusti delo mladih v radovljiški občini niso zavrli. V predsedstvu občinske konference ZSMS se pripravljajo na jesensko volilno konferenco. Spremljajo delo študentskega vojaškega centra na Pokljuki, posebna komisija je obiskala osnovne organizacije ZSMS v občini. Kritično pa so ocenili tudi letošnje mladinske delovne akcije. Med obiskom v študentskem vojaškem centru na Pokljuki, v katerem so na usposabljanju študentje prvih letnikov višjih in visokih šol, (med njimi jih je tudi okrog 60 iz radovljiške občine), so se pogovorili o delu in življenju v centru. Ugotovili so, da ni bilo narejeno vse, da bi bilo počutje mladih v centru posebno ob prostem času čim prijetnejše. Zato bo treba prihodnje leto temu posvetiti večjo skrb. Sicer pa so na Pokljuki mladi iz osnovne organizacije ZSMS Podnart in Lesce v začetku avgusta sodelovali na športnih srečanjih v malem nogometu in namiznem tenisu, pred dnevi pa so za študente v centru pripravili kulturni program. V njem so sodelovali mladinski mešani zbor KUD Ljubno in folklorna skupina DPD Svoboda Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice. Poleg omenjenih pa je bilo v centru tudi še več drugih obiskov. Ugotovitve komisije, ki je obiskovala osnovne organizacije ZSMwS v občini, niso spodbudne. Predvsem so mladi neaktivni v večjih občinskih središčih, čeprav nimajo toliko težav s prostori in drugih, kot na primer v manjših krajevnih skupnostih. Zato pa je zanimivo, da so prav v oddaljenejših krajih mladi bolj delavni. Zdaj se v vseh osnovnih organizacijah ZSMS v občini pripravljajo na problemske konference, ki bodo prihodnji mesec. Kritična je tudi ocena letošnjih mladinskih delovnih akcij. Udeležba v letošnjih akcijah je le 70-odstotna. Ugotavljajo, da so se posamezniki, ki so se prijavili za akcije, potem neresno in neodgovorno umaknili. Nekaj težav pa je bilo tudi, ker delovne organizacije niso omogočile udeležbo mladim na akcijah. Zaradi pomanjkanja denarja in neprimernih organizacijskih pogojev pa tudi niso mogli izvesti delovne akcije na Nemškem rovtu in v Begunjah. JR Krajevni praznik Orehka in Drulovke V dneh od 15. do 22. avgusta se bo v krajevni skupnosti Orehek — Dru lovka v počastitev krajevnega praznika zvrstilo več družabnih prireditev. Tako bo v četrtek, 19. avgusta, ob 17. uri na Orehku nogometna tekma — mladinci Orehka in Drulovke bodo igrali z Mavčičami, naslednji dan se bodo pa »poročeni« pomerili s »samci«. V soboto, 21. avgusta, bo še ena nogometna tekma med pionirji obeh krajevnih skupnosti, ob 17. uri bo pred osnovno šolo na Orehku gasilska vaja, ob 19. uri pa kulturni program mladinskega aktiva in osnovne šole. Ob 20. uri bo Eredvajan slovenski film IDEA-IST, nato pa bodo mladinci zakurili kres. Za nedeljo, 22. avgusta, pa je sklicana slavnostna seja krajevne skupnosti in odborov družbeno političnih organizacij. D. D. Kmetijstvo in gozdarstvo v tržiški občini Več hrane in kubikov Tržiški kmetijci in gozdarji načrtujejo do L 1980 vlaganja v namakalni sistem na Križkem polju in v nekatere druge kmetijstvu potrebne objekte, v gradnjo gozdnih cest in vlak in v razvoj visokogorskih ter obmejnih področij — Vzpodbudnejša davčna politika in učinkovitejša pospeševalna služba ter izobraževanje lahko veliko pomagajo na tem področju Tržič — Naloge Kmetijske zadruge Tržič, edine kmetijske organizacije združenega dela v tržiški občini, za obdobje med letoma 1971 in 1975 so v glavnem uresničene. Med pomembnejše pridobitve kaže vključiti tehtnico in odkupno mesto za živino v Križah, oblikovanje enotnejše kmetijske politike, urejevanje zbiralnic mleka in obnova trgovine s kmetijskimi pripomočki, precejšnjega pomena pa je tudi modernizirana mesnica Kmetijsko živilskega kombinata iz Kranja v Križali. I Za leta, ki prihajajo, ostajata proizvodnja hrane in drugih kmetijskih dobrin prednostni nalogi. Položaj tržiške Kmetijske zadruge se je okrepil z združitvijo z nakelsko, kranjsko in cerkljansko zadrugo. Z oblikovanjem temeljne zadružne enote pa je postalo popolnejše tudi samoupravljanje, v katerega so vključeni kmetje tržiškega področja. Tržiška zadružna enota si veliko Iz glasila C or•nIske NOVICE &LASI10 DELAVCEV POOJETM ZA PTT PROMET KRANJ JAVNE RAZPRAVE Kot poročajo v julijski številki glasiU delavcev podjetja za PTT promet Kranj, so se v njihovi delovni organizaciji konec junija končale javne razprave o osnutku zakona o združenem delu. Ob tem pa ugotavljajo, da bodo do sprejema novega zakona morali uskladiti notranjo organiziranost in zato novemu zakonu prilagoditi samoupravne akte. Pri tem pa bodo morali upoštevati, da bo PTT dejavnost, kot dejavnost posebnega družbenega pomena, morala upoštevati tudi to,xda bo zanjo izdan poseben zakon o minimalnih kriterijih za organiziranje TOZD. Na eni od skupnih razprav o osnutku zakona so ugotovili vrsto pomanjkljivosti, ki jih bo treba odpraviti in uskladiti do sprejetja zakona. Seveda pa bo končni rezultat in izhodišče za uskladitev njihove organiziranosti z določili osnutka zakona o združenem delu šele analiza, ki jo pripravljajo v republiškem merilu, in zakon o organizaciji PTT dejavnosti. obeta od novosti, ki jih načrtuje lani nastala Gorenjska kmetijska zadruga in druge gorenjske kmetijske organizacije, nekaj investicij pa je predvidenih tudi v sami občini. To je v prvi vrsti namakalni sistem na Križkem polju, ki ga namerava do leta 1980 urediti Gorenjska kmetijska zadruga ter s tem še pospešiti že sedaj intenzivno pridelovanje zelenjave. Za namakalni sistem bo potreben poldrugi milijon dinarjev. V tržiškem srednjeročnem kmetijskem programu imata pomembno mesto tudi nova zbiralnica mleka v Križah za področje K rižev, Ziganje vasi in Gozda ter v Lomu za področje Loma. „ Med srednjeročne razvojne naloge kmetijstva uvrščajo v tržiški občini tudi izdelovanje usmeritvenih in preusmeritvenih programov kmetij, kar je naloga predvsem pospeševalne službe, izobraževanje kmetov, kmečkih žena in kmečke mladine, oblikovanje pašnih skupnosti in razvijanje kmečkega turizma. Ugodnejši položaj kmetijstva pa bo končno odvisen tudi od zemljiške in davčne politike ter prostorskega planiranja. Za Tržič kot obmejno občino velja še posebna sknb za obmejne predele in njihovo poselitev oziroma zadržanje ljudi doma ter za visokogorske kmetije. Delež gozdarstva v družbenem proizvodu tržiške občine je večji od deleža kmetijstva. Razen tega ima gozd še številne druge prednosti, zato ni čudno, če so v gozdovih tržiške občine v preteklih petih letih zgradili 35 kilometrov cest, do leta 1980 pa jih nameravajo še 13. V tem obdobju se bo posek lesa v družbenem sektorju povečal za 7 odstotkov, v zasebnem pa za 26 odstotkov. Naraščanje poseka iglavcev in listavcev bo enakomerno in bo letna količina dosegala 33.000 kubikov lesa. Ceste in vlake so izrednega pomena za odpiranje in izkoriščanje gozdov. V tržiški občini se nameravajo do leta 1980 usmeriti predvsem na podljubeljsko področje, v Jelen-dol in na Dolgo njivo. V primeru ugodnih finančnih možnosti bodo gozdarji obnovili cesto Slap — Jelen-dol in Jelendol — Medvode. Novih vlak načrtujejo za 25 kilometrov. Le-te so načrtovane na vseh področjih občine. Preurejene in nove gozdne ceste Dolga njiva —Fenča—Brez-nina, Ravni— Matizovec, cesta v Kukovnico in Kotlov jarek in cesta Beli potok —Sija ne bodo imele zgolj gozdarskega pomena, temveč bodo veliko prispevale k razvoju kmetijstva, turizma, pašništva in rekreacije. Seveda pa ceste in vlake ne smejo škodovati varstvu narave. J. Košnjek Hotel Creina Kranj ECREinfl K K * IM J prireja v četrtek, 19. avgusta 1976, ob 20. uri na terasi hotela zabavno prireditev pod naslovom IZBIRA NAJSI M PATI ČNEJ ŠEGA OBISKOVALCA Gost večera: Ljubiša Pavič, humorist Igra ansambel ARGO Vabljeni! Predprodaja vstopnic v recepciji hotela Manjši osebni dohodki Osebni dohodki v Sloveniji izplačani v prvih petih mesecih letošnjega leta so v primerjavi z enakim lanskim obdobjem narasli za 17,5 odstotka, v negospodarstvu pa celo nekaj več in sicer za 19,6 odstotka. Vendar pa le v negospodarstvu dvig normalnih osebnih dohodkov dohiteva tudi realne osebne dohodke; v gospodarstvu so namreč realni osebni dohodki v prvih petih mesecih letošnjega leta nižji za 1 odstotek od lanskih realnih osebnih dohodkov. Letošnja resolucija sicer predvideva tudi porast realnih osebnih dohodkov, sicer nekaj nižji porast kot naj bi bil porast produktivnosti dela. Ker pa le-ta tudi letos ne narašča v skladu z resolucijo, je očitno kam bi naraščanje realnih dohodkov pripeljalo — namreč do dviga cen, kar bi onemogočilo rast kupne moči pre-bivlastva. V okviru bruto osebnih dohodkov se letos v večji meri izdvajajo sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb, predvsem njunih potreb družbenega standarda. Izplačani bruto osebni dohodki so v prvih petih mesecih porasli za nekaj več kot 19 odstotkov, kar je nekaj več kot porast neto osebnih dohodkov. Prispevki iz osebnih dohodkov pa so se letos v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečali za skoraj 24 odstotkov. Tako je letošnja situacija dokaj protislovna: ob razmeroma naglem porastu osebnih dohodkov zlasti v primerjavi z rastjo celotnega dohodka, je vpliv osebnih dohodkov na rast popraševa-nja prebivalstva precej skromen: to pa je na domačem trgu tudi eden od vzrokov letošnje šibkejše gospodarske rasti. Le normalna rast osebnih dohodkov ob ugodnejših pogojih kreditiranja osebne potrošnje lahko odločilneje spodbudi gospodarsko aktivnost v še preostalih mesecih leta. Tržiška Lepenka načrtuje velike . investicije Tržič — Temeljna organizacija združenega dela Lepenka Tržič, ki je del Kartonažne tovarne iz Ljubljane, si je zadala izredno zahteven srednjeročni razvojni program, ki bo lahko uresničen le na račun velikih vlaganj. Lani je bilo v Lepenki zaposlenih pičle 3 odstotke od vseh zaposlenih Tržičanov, leta 1980 pa naj bi jih bilo že skoraj 4 odstotke. V papirni industriji so investicije izredno zahtevne in drage, saj je oprema večinoma uvožena. Domača strojegradnja zahtevam panoge ni kos, razen tega pa ima tržiška temeljna organizacija Lepenka tudi precejšnje energetske potrebe. Do leta 1980 namerava Lepenka vložiti v osnovna sredstva 216,407.000 dinarjev in v obratna sredstva 32,743.000 dinarjev. 30 odstotkov denarja za vlaganje v osnovna sredstva bo zagotovila organizacija združenega dela, 70 odstotkov pa bodo znašala bančna posojila. Lepenka bo dobila številne nove stroje, ki bodo proizvodnjo podvojili in celo pol rojili, na nekaterih področjih pa povečanje še znatnejše, hidrocentralo in druge energetske naprave, priprave za transport, poslovne prostore itd. Eden od rezultatov vlaganj bo večji izvoz. Sedanje razmere v svetu kažejo, da se bo popraševanje po izdelkih papirne industrije v prihodnjih letih večalo in to predvsem na račun rasti življenjske ravni v deželah v razvoju. Vrednost izvoza dosega sedaj dobrih 5 milijonov dinarjev, leta 1980 pa naj bi se povzpela na 8 milijonov dinarjev. Precejšen pa bo tudi uvoz surovin in reprodukcijskega materiala. Za zdaj znaša poldrug milijon dinarjev, leta 1980 pa bo dosegel dva milijona dinarjev. -jk Poraba električne energije Jesenice — V jeseniški občini bodo morali v naslednjih letih pospešeno širiti elektroenergetsko omrežje, saj računajo, da bo znatno večja poraba električne energije zaradi naraščanja prebivalstva oziroma zaradi večjega števila gospodinjstev ter predvidenega razvoja gospodarstva. Poraba električne energije se bo povečala od 50 milijonov kilovatnih ur v letu 1974 na 78 milijonov kilovatnih ur v letu 1980, oziroma s 7.6-odstotnim letnim naraščanjem porabe električne energije. Maksimalna moč se bo povečala od 13.500 kilovatov v letu 1974 na 17.500 kilovatov v letu 1980 ozrioma s 4-odstotnim letnim naraščanjem. Vsa potrebna električna energija bo prihajala iz razdelilne transformatorske postaje v hidroelektrarni Moste. Od tod se energija razdeljuje po 35 kilovatnih kablih in daljnovodih do razdelilnih transformatorskih postaj RTP Završnica, RTP Jesenice in RTP Kranjska gora. Področje mesta Jesenic in okolice (od Koroške Bele in Belce) jemlje energijo iz RTP Jesenice. Področje Kranjske gore in okolice (od Belce, Rateč m Vršiča) jemlje enrgijo iz RTP Kranj.-ke gore. Sedanja transformacija v RTP Završnica se bo še letos razširila, montirali bodo še en transformator, s tem pa se bo prenosna moč sedanjih daljnovodov povečala /a 100 odstotkov. Padec napetosti pa bo zmanjšan za štirikrat. Delno povečanje zmogljivosti bo zadostovalo vse do leta 1979, ko bo potrebno na jeseniškem območ)11 graditi razdelilno transformatorsK postajo na Plavžu ter priključeni daljnovod Moste - Plavž. V tem obdobju bodo morali več 10 kilovolt-nih kablov nadomestiti z novimi 2U kilovoltnimi ter postaviti nove d° novih transformatorskih postaj. Do leta 1980 bodo morali v jeseniški občini zgraditi še 20 novin transformatorskih postaj in sicer osem v novih stanovanjskih naseljuj ter dvanajst v sedanjih naseljih. v tem obdobju bo potrebno obnoviti s* osem kilometrov sedanjega prost -vodnega omrežja zaradi dotrajanosti ali prešibkih presekov sedanjega omrežja. Predvidene investicije zna* šajo skupaj 157 milijonov dinarjev. V tem programu pa ni omenjen? jeseniška železarna, ki sama porab' 278 milijonov kilovatnih ur elektriC; ne energije, za leto 1980 pa predvideva porabo v 382 milijonih kilovatnih urah. Tako znaten porast Je načrtovan zaradi nove hladne va-Ijarne na Beli in zaradi obratovanja nove elektro peči ob koncu petletnega obdobja. Železarna Jeseni*? predvideva sama izgradnjo 25 M™ parne centrale, ki bo dajala maksimalno 125 milijonov kilovatnih ur ter s tem pokrivala predvideno povečanje porabe zlasti v primeru P0' manjkanja električne energije ,z omrežja. D. S. Krajevni praznik KS Ljubno Družbeno življenje in gospodarski utrip KS Ljubno Pred vojno je bilo na področju, ki danes sestavlja KS Ljubno, močno razvito obrtništvo in kar 6 je bilo gostišč. Cez 50 je bilo samostojnih obrtnikov, po večini čevljarjev, potem mizarjev itd. Zaposlovali so od 1 do 10 pomočnikov. V Ljubnem je bila nadaljevalna večerna obrtna šola. V Otočah je bila manjša obrtna tekstilna zadruga, ki so jo ustanovili odpuščeni tekstilni delavci zaradi štrajka v Kranju. Po vojni je iz te zadruge zrasla manjša tekstilna tovarna. Ko je njene objekte pred 15 leti prevzela Iskra Kranj, je število zaposlenih v tej delovni organizaciji naglo naraščalo. Sedaj je zaposlenih v Iskri O toče nad 500 delavcev, od tega okoli"200 domačinov KS Ljubno. Tovarna merilnih inštrumentov Iskra Otoče je pred kratkim za svoje proizvodne uspehe in kvalitetne dosežke svojih izdelkov dobila priznanje skupščine občine Radovljica. Marsikateremu je bližina tovarne pripomogla, da se je lahko zaposlil. Vse to pa močno vpliva na življenjsko raven prebivalcev. Će naj bo merilo standarda avtomobil, televizor, pralni stroj, teh ne manjka skoraj v nobeni hiši. Struktura prebivalstva se je iz obrtniško-kmetijske spremenila v delavsko. V KS Ljubno delujejo 3 društva: TD Partizan, KUD in Gasilsko društvo Ljubno. Partizan je bolj ali manj delaven vseh 30 let obstoja. Prosvetno življenje se je — razen nekaj let po vojni, ko je v okviru tedanje 0F obstajal Prosvetni svet — odvijalo kot sekcija Partizana. V prvih letih po vojni je bila živahna dramska dejavnost. Vsako leto sta bili uprizorjeni po ena ali dve igri, s katerimi so ljubenski igralci tudi gostovali na sosednjih odrih. Prav tako so sosednje gledališke skupine gostovale na ljubenskem odru. Kulturno umetniško društvo — KUD Ljubno je bilo ustanovljeno pred dvema letoma in deluje zelo uspešno. Ima recitatorsko, lutkovno in dramsko sekcijo ter mešani mladinski pevski zbor. V tem letu se je izredno izkazala dramska sekcija, ki je s svojimi uprizoritvami tudi gostovala. Pevski zbor je bil s svojimi nastopi zelo uspešen doma in v drugih krajih ter tudi na Koroškem. Gasilsko društvo je leta 1973 praznovalo 70-letnico obstoja. S pomočjo KS in z lastnim prizadevanjem si je nabavilo gasilski avtomobil in sodobno črpalko ter svoje poslanstvo uspešno izvršuje. Knjižnica je bila ustanovljena kmalu po vojni, kot nadaljevanje skromne knjižnice predvojnega so-kolskega društva. Ustanovil jo je Prosvetni svet. Knjige so nabavljali v glavnem iz dohodkov odrskih prireditev. Pozneje je knjižnico prevzela OF oziroma SZDL, sedaj pa posluje kot podružnica matičn* knjižnice v Radovljici. Knjižni fon*! je 1300 lastnih knjig in približno 50u iz matične knjižnice, ki jih občasn0 zamenjajo. V preteklem letu je bu izposojenih okrog 900 knjig, kar Je več kot ena knjiga na prebivalca. Zelo uspešno je nekaj let delova'0 Kino podjetje Ljubno. Ko pa se začela razvijati televizija, je obi-1* zelo upadel in podjetje je leta 19" prenehalo s kino predstavami. Nekaj let je tudi obstajalo '° uspešno delovalo Turistično društv0 Posavec, ki je bilo v glavnem vezan0 na prehodni turizem po stari avtomobilski cesti skozi naselje PosaveC' Društvo je zamrlo po otvoritvi n°' vega odseka gorenjske ceste, ki r sicer speljana čez območje KS Lju°' no, katera pa nanj nima priključka-Vedno odbita prizadevanja KS z* priključek oziroma dostop na cestni odsek so predmet upravičeni1! pritožb in nejevolje krajanov skoraj na vsakem sestanku. Razmeroma razgibano družben0 življenje je pripisati v veliki rnef dokaj ustreznim prostorom v domu Partizana, kar je predvsem zaslug« vodstev TV, KUD, KS in mladinske organizacije. Leta 1974 so se namre organizirano in v veliki meri udarniško lotili obnove doma, ki je Pre\ več let služil kot skladišče Kemični tovarni Podnart. Pred nedavnim sl je tudi KS v domu uredila svojo Vx' sarno. Z ozirom na vsestranske P°* trebe dom že postaja pretesen in r* že misli na njegovo razširitev. Štirirazredna osnovna šola, ki )e enota osemletne šole v Radovljici- )e v nad 100 let stari stavbi, potrebg obnove. Kaže, da bo prizadevanj krajevne skupnosti le uresničen* adaptacija šole v Ljubnem je zaj*V v družbenem planu' 1976- 1980 ob*-1' ne Radovljica. * j Trgovina v Ljubnem je v skrajfj. neustreznih prostorih. S peče rU' Bled, ki ima trgovino na Posavcu 1 j v Ljubnem, ostaja doslej gamo P1 obljubah. Treba bo še veliko skup nega dela, da bo trgovina v Ljubu4'1 dobila ustrezne prostore. Z večanjem tovarne Iskra OllU so se večali tudi stanovanjski P'l| blemi. Večji del jih je tovarna lV'a vala tako, da je za svoje delavce K*. povala stanovanja v oddali*'1 Radovljici. Dodatni strošek k I*1*1 . pa pomenijo tudi prevozi delavc na delo v Otoče. KS in Iskra *JJ končno predvideli zazidalni 'U*1 blizu tovarne, na Posavcu. Zavod urbanizem Bled je načrt že izd/el*" ^ je pred sprejetjem na pristop'^ forumih. Za naselje Ljubno je l\. uspel manjši popravek urbanist k j ga reda. Izdelan je bil lokacij/j. načrt za zidavo 14 hiš v 8podnJ**J delu vasi. Interesenti domačim parcele že odkupili in na njih raste.) nove hiše. . F. CvenM Polke in valčki v Ptuju Slikar Sorica — Miro Kačar, ki poučuje na osnovni Soli Železniki, se v pros-stem času ukvarja tudi s slikarstvom. Kot slikar-amater ima najraje domačo pokrajino z macesni in kozolci, slikovito pokrajino Sorice, ki jo kot impresionist predstavlja v svojih delih. Slika največ v olju. Ptuj — V petek, soboto in netijo, 20., 21. in 22. avgusta, bo v Ptuju že VIII. festival slovenske domače zabavne glasbe. Prvi dan, v Petek, se bodo .obiskovalcem, ki ^.jih vsakokrat na festivalskem Prizorišču — dvorišču ptujskega j^bioritskega samostana, le-ta *ahko sprejme več sto obiskovalcev — predstavili vsi sodelujoči ^sambli z dvema prav za to prijaznost napisanima skladbama. Bo,jih kar osemnajst. Za nastop ^ je sicer prijavilo blizu trideset 8la8benih skupin, vendar pa je 8vojo besedo pri izbiri imela tudi stroga strokovna komisija. Med Prijavljenci je izbrala le najbolj-y' Osem ansamblov se bo letos festivalskemu občinstvu predstavilo prvič, mnogi med nastopajočimi pa so že stalni gostje Ptuja. ^a najvišje priznanje na festivalu X Ptuju — bronastega Orfeja z uro — se bodo potegovali: Dobri Prijatelji iz Brežic, Gorski instrumentalni kvintet iz Velenja, Gripi kvintet iz Griž, ansambel ivana Korošca iz Cerknice, an-^mbel bratov K ranjc iz Ptuja, ar»sambel Ludvika Lesjaka iz Do-°°ve, Koroški vokalni kvintet in ansambel Amtiček iz Novega me-sta, bratje Plesničar iz Melbour-m v Avstraliji, ansambel Prija-"^jj iz Trbovelj, Revirčani iz Zagorja ob Savi, ansambel Šesterica ^adih iz Maribora, ansambel ganeta Škode iz Izole, ansambel Jožeta Šaleja iz Velenja, ansambel Francija Zemeta iz Vojnika, skupina Jureta Zdovca iz Slovenskih Konjic in ansambel Vikija Asiča iz Celja. Torej Gorenjcev, ki so na dosedanjih festivalih dosegali že lepe uspehe (ansambel Ivana Ruparja s Puštalskimi j^fiti iz Škofje Loke in ansambel p-u/ado z Jesenic), na ptujskem festivalu letos ne bo! ^a drugem festivalskem veče-u» torej v soboto, se bodo obiskovalcem festivala predstavili še £nkrat najboljši slovenski ansam-j u domače zabavne glasbe: udeleženci letošnjega ptujskega festi-yala. Deset ali največ dvanajst fi-°alistov bo namreč za sobotni na-8^°P, za nastop za nagrade, že v Petek zvečer izbrala posebna strokovna komisija. Ob koncu urugega festivalskega večera bo Podelitev nagrad in priznanj najboljšim. v* nedeljo popoldne pa se bodo Poslušalcem še enkrat predstavili ^Jboljši z nagrajenimi skladba- Poleg tekmovalnega programa si bodo ljubitelji slovenske do-zabavne glasbe vsak večer oko ogledali tudi zanimive na-vl°Pe najbolj priljubljenih slo- ?0skih pevskih in glasbenih sku-jjj1' ^ petek zvečer bodo nastopili jOru.ženj pevski zbori slovenske bol?6 mdustrije — med njimi gOdo tudi pevci okteta Jelovica iz *0rJe Loke — v soboto večkratni niagovlari festivala domače za-j Yne glasbe v Ptuju, ansambel ožeta Krežeta iz Maribora, v j^O-eljo pa bodo za svoje privrže igrali Štirje kovači iz Slo-j ,nJ. Gradca, letos praznujejo 20-ptr»ico igranja, in ansambel ranca Miheliča iz Ribnice. Žal tudi letos festivala ne bo P>renašala ljubljanska televizija. ot kaže pa letos ne bo na voljo j*11 festivalske plošče in niti ne *8ete. Je to morda načrten j^Por ljubljanskih radijcev in te-wV*zijcev proti ansamblom do-8nS zabavne glasbe? Po vsemu SpoČ je tako! Pa četudi je med kjovenci zelo veliko privržencev n glasbene zvrsti. Temu dejstvu DH*m°re nmče oporekati. O tem Ki h vsak° leto velika udeležba veoalcev in poslušalcev na festi- aiskem prizorišču v Ptuju. J. Govekar W ovi ravnatelj i^**ttnik - Ivan Justinšek je bil He ^sen dolžnosti ravnatelja osnovka ;J}f Frana Albrehta v Kamniku, V Lj°rn.aJa na novo službeno mesto bij j D^Jauo. Za novega ravnatelja je uPra enovan Pavel Slabe, dosedanji ayitelj osnovne šole v Tunjicah. Sprva je delal s slikarsko lopatico, zdaj pa po nasvetu raje dela s čopičem. »Slikarstvo me je že od nekdaj zelo veselilo in ostal mu bom zvest vse dotlej, dokler bom le mogel,« pravi Miro Kačar, »ne zadovoljujem se le z realističnim prikazom krajine, vedno težim k temu, da po končanem delu slika tudi nekaj izpoveduje, pripoveduje. Izraža počutje, govori in sporoča. Če mi uspe, sem zadovoljen, vesel zaradi tega, ker sem v svojem čustvenem odnosu do krajine postal pripovednik. Slikar-amater je včasih preveč odklonilno ocenjen, vedno znova se primerja z akademskim slikarjem. Vendar pa kljub temu, da prav gotovo amaterski slikar ne more doseči akademskem«, teži za tem, da bi se izpopolnil, da bi resnično delu dal njegov umetniški izraz. In mnogim amaterskim slikarjem uspeva, da se izredno lepo in dovršeno izražajo in prav vse ne bi smeli enostavno odklanjati. Vsak ima svoj čustveni svet in svoj odnos, do motiva, do recimo, krajine, vsak svoj stil in način.« Miro Kačar, predan slikarstvu, se ukvarja tudi z linorezi in se včasih odloča za akvarel. V Sorici so nanj in na njegova dela ponosni. V prostorih družbenopolitičnih organizacij kraja je tudi njegov portret Tita, ki je najboljši dokaz tega, kako intenzivno živi slikar v svojem likovnem svetu. D. S. V petek, 13. avgusta, so v galeriji Mestne hiše v Kranju odprli razstavo akvarelov Aladina Lanca. Razstavljenih je 28 akvarelov, naslikanih po motivih gorenjske pokrajine. Vendar to niso dokumentirani prikazi, so prej zbirka tenkočutnih zapisov občutljivega opazovalca, ki mu narava pomeni predvsem sredstvo za izpovedovanje njegovih občutij. Razstava bo na ogled do 2. septembra. — Foto: F. Perdan Mladi gledališčniki pred premiero Tržič — Amatersko gledališče Tržič je pred nedavnim ustanovilo mladinsko sekcijo, ki se je "Vneto lotila dela. Za prvi nastop so mladi gledališčniki izbrali komedijo Marjana Marinca Srečka. Razen osmih igralk in igralcev sodeluje pri pripravah komedije več mladih, ki se zanimajo za kulturo in so dragoceni pomočniki predvsem po tehnični plati. Amatersko gledališče je glavne vloge zaupalo Tomažu Jazbecu, ki ga poznamo iz. televizijske nadaljevanke Mladost na stopnicah, Mojci Kapljevi, Janezu Zupanu, Jakobu Kepicu in Jelki Zagarjevi. Na prvi predstavi bodo gledalci spoznali tudi nekaj novih mladih igralcev. Komedijo režira Jože Zupančič ob pomoči asistentke Nataše Savs, za razsvetljavo pa bosta skrbela Jože Pogačar in Bojan Kokali. Mladinska sekcija razen omenjene komedije pripravlja tudi literarni večer Cankarjevih del, ki bo 29. novembra. Posebna skupina pod vodstvom Borisa Kuburiča že pripravlja prireditev. Nujno bo tudi sodelovanje z recitatorsko skupino Pobratenie. Mladinska gledališka sekcija pa finančno ne more biti odvisna le od pomoči občinske konference ZSMS, ki je bila pobudnik za ustanovitev sekcije. Mladim bodo morale pomagati tudi organizacije, ki imajo nalogo poživiti kulturno dejavnost v tržiški občini. J. Kepic Zgleden kulturni razvoj V galeriji Prešernove hiše v Kranju razstavlja svoja dela slikar-grafik Velimir Matejič iz Beograda. Umetnik, ki se to pot prvič predstavlja kranjskemu občinstvu, je razstavil trinajst lesorezov in dve risbi. Razstava bo odprta do 2. septembra. — Foto: F. Perdan Ljubno — Vsestranski hiter razvoj v zadnjih letih v krajevni skupnosti Ljubno v radovljiški občini se ne kaže le v novih asfaltiranih cestah, kanalizaciji, električni napeljavi, vzorno urejenih dvoriščih, v pobeljenih pročeljih lepih gorenjskih domačij. Nič manjši ni napredek v kulturnem, družbenem in športnem LESNIM-MEBLO mm RAZSTAVA POHIŠTVA MEB10 V SUMI LESNIMA - PRIMSKOVO Pogoji: • do 30.000 din kredita\.s. • ip^lačna dostava do 3p lim • I % popust za izdelke Mi&LO i$ 28. avgusta NUDI BOGATO IZBIRO LASTNEGA POHIŠTVA 1 * KRANJ — PRIMSKOVO življenju. Tudi to je rezultat skupnih prizadevanj vseh krajanov in še posebno mladih, ki med starejšimi uživajo vso podporo. Društvena dejavnost je skokovito napredovala posebno v zadnjih dveh letih, ko so s prostovoljnim delom, materialnimi in denarnimi prispevki krajanov in ob delni pomoči kulturne in telesnokulturne skupnosti obnovili dom Partizana. Le-ta je zdaj središče celotnega družbenega življenja v kraju. V njem imajo prostore vse družbenopolitične organizacije, TVD Partizan in od januarja lani tudi novoustanovljeno kulturno umetniško društvo Ljubno. Slednjemu velja še posebno priznanje, saj vse bolj postaja nosilec živahnega družabnega in kulturnega življenja. Predsednik KUD Ljubno Jože Ravnik pravi, da ima danes društvo 53 članov. V mešanem pevskem zboru sodeluje 10 mladink in 18 mladincev, v dramski sekciji 8. v lutkovni 7 in v reeitatorski 5 članov. Imajo tudi fotokino sekcijo in zelo delaven upravni odbor. Poprečna starost vseh članov ne presega 19 let. Poleg omenjenih pa se v društvo uspešno vključuje tudi okrog 20 pionirjev domače štiriletne osnovne šole. V letošnjem prvem polletju so v domu pripravili šest različnih prireditev, na katerih so sodelovale vse sekcije, udeležilo pa se jih je okrog 900 domačinov. Štirikrat pa so gostovali v drugih krajih. Ugotovili so tudi, da je obisk na njihovih prireditvah letos narasel skoraj za polovico. Podatki pa tudi kažejo, da je pevski zbor za vaje in za nastope letos porabil 121 ur, dramska sekcija 71, lutkovna 35, recitatorska 18 in pionirska kulturna skupina 42. Nedvomno bodo takšna složna prizadevanja mladih in razumevajoč odnos starejših krajanov tudi v prihodnje pripomogla k še hitrejšemu kulturnemu in družbenemu razvoju kraja nasploh. JR Obnovili šolo v Retečah Škofja Loka — Osnovna šola Cvetko Golar ima podružnico tudi v Retečah. Te dni je dobila novo podobo. Obnovili so streho, preple-skali so stene znotraj in ZUtmj in uredili stanovanja /a učitelje. Sola je št irira/.redna. Izobraževalna skupnost je dala /a ureditev strehe iu stanovanj i;{•_>.ooo dinarjev, pleskanje pa je financirala šola sama i/ sredstev amortizacijo. -Ib Soričani o svojem kraju ... 30RICA NAD SELŠKO DOLINO - Prav nič, zares prav nič ni bilo prijazno vreme prejšnjo sredo, tisti dan, ko smo »Glasovci« obiskali sorico, prijazno, a dokaj odmaknjeno vasico nad Selško dolino. Deževalo je, močno je deževalo. In gori pod Soriško planino, tam gor pod »smučarskim rajem« tudi pretirano toplo ni bilo. Skorajda zeblo je! Toda nič zato. Z obiskom smo zares zadovoljni. »Pogrel« nas je topel sprejem domačinov, prijaznih domačinov, sicer nekoliko odmaknjenih od »sveta«, a zato nič manj zadovoljnih, domačini-skorajda zares tie znajo izreči kritike na katerikoli račun, ljudi, ki so navajeni vsakršnih preizkušenj, ljudi, ki jih zlepa ne vrže s tira nobena stvar. To jih je naučilo življenje! Naučilo jih je življenje, ki je bilo narsikdaj trdo, neizprosno in polno rmogih preizkušenj. Toda danes se e življenje na Soriei dosti sprenie-lilo. Soričani so našli zaposlitev v lolini, zaposleni so v bližnjih Zelez-ukih, v Alplesu, Iskri in drugih pod-etjih ter v Škofji Loki. Tu si je narsikateri prebivalec s teh prede-ov našel svoj zaslužek. Treba pa je )ovedati, da po svojem delu v tovar-lah še vedno obdelujejo svoje kme-ije. In zares le težko bi se možje in 'ene, fantje in dekleta s Sorice in >koliških zaselkov preselili v dolino. Kajti preveč so navezani na svoj kraj, na svoje rodne vasice! To smo občutili vsi, ki smo minulo sredo obiskali Sorico: glavni urednik Igor Slavec, fotoreporter Prane Perdan, novinarka Darinka Sedej in pisec pričujočega zapisa. In kaj mislijo lornačini o svoiem kraiu? O Soriei in okolici? To nas je zanimalo! Takole so odgovarjali: lahko le pozimi, ko smučam na Soriški planini ali na Starem vrhu. Pa tudi v domačem kulturno umetniškem društvu sodelujem. Ce bom dobila službo v Železnikih, bom prav gotovo ostala kar na Soriei.« Janez Fajfar iz Zgornje Sorice: »Po poklicu sem cestar. Šestnajst let že delam na tem odseku, prej pa sem ,fural' les iz bližnjih gozdov. Kar prek devel kilometrov ceste je bilo včasih ,na mojih ramenih'. To pa zares ni bilo malo. Kajti cesta doli proti Petrovemu brdu je zelo slaba. Zdaj so mi odsek nekoliko skrajšali. Toda skoraj šest kilometrov jo še vedno vzdržujem. Zato je seveda zame moja največja želja asfalt m ureditev ceste proti Petrovemu brdU. Upajmo, da se bo moja želja Čimprej uresničila. Dokler pa se to 9. Recpiirscai in pace (slovensko ! Svečenik Anion Kofol, P lest išče ir>. 9. IHH9. La/e I.;. 10. I9.~>9 Počivaj v miru!» Torej narodnjak kot je pokojnik bil. ni smel niti na nagrobniku rine ti slovenske besede! Sicer pa je l ■ i na-a posebna bolečina na laških tleh skoro nobenega slovenskega napisa na pokopališčih Kanalske doline in na Trinkovem grobu na Trčnuinu sem videl, vklesano našo besedo. V Reziji pa sploh nobene . . . KAPLAN ČEDERMAC Sam pisatelj France Bevk je povedal: »Ko sem zveded, da je v čedadski bolnišnici umrl elektrike. Pa tudi ugodne avtobusne zveze z dolino zares niso od muh. Na nekaterih področjih pa, vsaj tako mislim, Sorica nazaduje. Zakaj? Kar poglejte. Nekdaj smo v kraju imeli mizarsko delavnico, imeli smo kmetijski proizvodni okoliš, zadnje leto sem bil celo upravnik le-tega, zadruga je odkupovala les . . . Zdaj ni od tega ničesar več. Pa asfalt na cesti gor od Zalega loga seveda potrebujemo. In cesto bo sploh treba rekonstruirati. Na njej je veliko preveč kritičnih točk. Kajpak pa bo treba začeti misliti tudi o kanalizaciji.« Franc Kokalj iz Bukovščice: »Nisem Soričan, toda Sorico in So-ričane že dobro poznam. Kajti že od leta 1962 stalno vozim avtobus na progi Škofja Loka-Sorica. In kar zadovoljen sem, da so mi zaupali to progo. Na Sorico zdaj prihajam vsak dan dvakrat. Ob enih in ob pol treh sem tu! Kot šofer si seveda želim proti Soriei čimboljšo .prometno žilo'. Asfalt si seveda želimo vsi šoferji. No, saj zdaj je cesta, čeprav je makadamska, še kar dobra. Ze velikokrat je bila slabša. Mislim, da bi dobra cesta marsikaterega Soričana zadržala doma. Kajti že dobre avtobusne zveze, morda bi jih sicer kazalo še nekoliko .popraviti', so zaustavile izseljevanje domačinov v Železnike in drugam.« Ivan Drol iz Spodnje Sorice: »Zaposlen sem v tovarni pohištva Alples v Železnikih, prej pa sem lep čas živel v Kranju. Na Soriei se je v zadnjih letih marsikaj spremenilo, marsikaj pa bi bilo treba še tudi izboljšati. Trenutno za nas predstavlja največji* problem, to mislim, da so potrdili tudi drugi, slaba, dokaj slaba cesta. Pa. seveda, vodovod bi bilo treba zgraditi. Nov vodovod bi bil /a nas velika pridobitev. Pri izviru S ore bi bilo potrebno zgraditi vodni zbiralnik in /a vso vas bi bilo dovolj yode. Z avtobusnimi vezami pa moram reči. da smo kar zadovoljni, Se posebno med šolskim letom, ko jih je nekaj več. Ob nedeljah pa bi jih bilo morda lahko tudi več. In boljšo telefonsko povezavo / dolino bi potrebovali. Kaj bi bilo. denimo, če pride do p<»žara,« Bernarda Gasar iz Srednje Sorice: »Za mlade na Soriei pa zares skorajda ni poskrbljeno za nikakršno zabavo. Te pa mladi zelo pogrešamo. Zaposlena sem tule v trgovini. Pravzaprav sem zdajle šele na pf*'1' si. S svojimi predpostavljenimi 86 odlično razumem. Prav tako tudi i našimi strankami. Zal mladi na Sonci nimamo niti svojih prostorov, Rj^r bi se lahko zbirali. Pa niti malo mladih nas ni tule na Soriei. K8'*''1 trideset nas je zagotovo. Mladinske organizacije ni! Zato se mladi organizirano niti ne srečujemo. Srečujemo se pač le vrstniki med seboj; Menim, da bi mladi tule na Sond morali delati bolj aktivno. Če bi se to zgodilo bi nam prav gotovo prj* skočili na pomoč tudi predstavni«1 krajevnih družbenopolitičnih orga* nizacij in krajevne skupnosti.« Besedilo: J. Govekar Slike: F. Perdan »Največ ve ta skušen« Sorica — Ob našem nedavnem obisku Sorice in njenih prijaznih ljudi smo se srečali tudi s kmetom, 731-letnim Petrom Čufarjem iz Zabrđa. Trden kmet, vedno pripravljen na šalo, na dovtip in tudi na pametno misel in besedo, je bil prijeten sogovornik. Prijeten zato, ker ob problemih, ki jih doživlja sam kot hribovski kmet vedno najde tudi smisel in besedo za vse dobro, ki prihaja, kajti sam je v življenju marsikaj hudega doživel. Peter Čufar je bil -med drugo svetovno vojno v partizanih, njegova kmetija pa vedno odprta za vse tiste, ki so po gozdovih nosili puško na ramah,' v srcu pa misel na svobodo. Kot kmet je imel tedaj v hlevu precej glav živine, nikdar pa se ni pritoževal, če je odhajala iz hleva — naravnost v gozdove nad domačijo. »Preživljali smo zares težke dni, posebno kmetje podgorskih vasi,« pravi Peter Čufar, »kajti trdo smo morali delati. Tudi zdaj imamo probleme, težave, zdaj, ko so drugačni časi, vendar živimo precej bolje kot tedaj. Radi bi cesto, ki bi bila turističnega pomena in velika pridobitev za nas same. Prav gotovo bi morali primerno urediti tudi pašnike, s stajami, z gnojili. Številni pašniki so se že zarasli, naši gozdovi pa so težko dostopni, zato se kmetje neradi odločamo za posek. Ne tako nepomemben problem so naše kmetije, ki bi jih radi modernizirali, si nabavili traktorje, a kaj, ko naši otroci odhajaj0. Odhajajo tudi zaradi tega, kC gospodinj, ki bi bile pripravlje°e živeti in delati v visokogorskei" svetu, ki prinaša s seboj kopic° vsakdanjih neprijetnosti, ni l**1" ko dobiti,« pravi Peter Čufar 'n resne probleme, ki jih prinaša," seboj življenje v težko dostopnem lf] odmaknjenem svetu, ovije v prij«tn° šalo. Peter Čufar že ve, resnično m? sika j grenkega mu je prineslo živij? ' nje. Vendar pa kljub temu, .da J delal na svoji kmetiji, ni hotei pu; stiti življenja kar tako mimo. Ved"^ se je aktivno udejstvoval tudi -družbenem življenju, se seznanja*, problemi svoje, okolice in prispe^ , svoje izkušnje, upoštevanje vred' pripombe k posameznim odločit VH^ In prav ima, ko pravi: »Največ bo vedel ta skušen!« ' I). s. Anton Cuffolo, kaplan v Laza h pri Podhonest u \ Beneški Sloveniji, sem se boleče /drznil: Moj Martin Čedermae! Številne stratii te moje knjige so opisovale ("iiffolpvo notranjo podobo boja za svoj in svojih rojakov materinski je/ik. Predolgo sem se pripravljal, da ga zopet enkrat obišče m. Ni me čakal. Odšel je V svojem sedemdesetem letu. /daj leži pri cerkvi svoje majhne duhov-nije. — Tedaj, ko sem nabiral gradivo (bilo je to v letih pred drugo svetovno vojno), da opišem boj beneških Slovencev /a svoj je/ik. sem nekajkrat obiskal kraje in ljudi ob Nadi/i. Največkrat, v saj trikrat, sem se oglasil pri kaplanu Cuffolu. Priporočil mi ga je njegov vzornik in učitelj Ivan Trinko. pri katerem sem se večkrat oglasil v Vidmu. — ("uffo-io me je vsakokrat prijazno sprejel. Bilo mi je nerodno zaradi njegovega gostoljubja, zakaj male beneške dlihovnije so / do revne. — Njegove \ nanje podobe se po tolikih letih komaj še spominjam. Pil In. v zadregi, če bi ga hotel opisali. Ni bil podoben slokemu, že osivelemu Martinu Cedermacu v knjigi. Toda ceder-rnacova notranja podoba je bila večji (Ud njegova.«. Kar brž. pa moram povedati, da je pisatelj Bevk sv'ojo knjigo o Cedermacu objavil pod psevdonimom (izmišljenim imenom) Pavle Sedmak. Kajti pisatelj France Bevk je bil pri takratnih laških oblastnikih (fašistih) slabo zapisan. Utegnili bi ga preganjati zavoljo knjige. Prav tako bi utegnila knjiga škodovati duhovniku Cuffolu, če bi Lahi zvedeli, da je imel Bevk njega v mislih. No, prav za t o je pisatelj njegovo vnanjo podobo tako spremenil. REŠEVANJE SLOVENSKIH KNJIG Naj še vzporedini nekaj resničnih Cultolovih dejanj, ki sta jih knjiga in film o Cedermacu zvesto posnela. Res je Cuffolo doživel, da so mu ponujali denar, če odstopi od svojih trdnih narodnostnih stališč. — On je bil. ki je v lemni noči nesel slovenske katekizme v neko samotno cerkev (če ni bila to ona v Landarski jami?), da jih je rešil pred zaplenitvijo. — Tudi dejstvo, da so Cuffola domačini opozorili pred fašisti, ki so ga iskali, da bi ga aretirali, in odgnali, je resnično. Sredi noči je zato Cuffolo bežal iz svoje vasi ter se je po skritih stezah v goščavah ob Nadiži ter med čedadskimi polji prebil do Vidma in planil pred škofa. Kljub vsej dolžni stanovski ponižnosti seje preganjani duhovnik zapletel s svojim nadrejenim v razburljiv pogovor. Zdaj živi in deluje v Beneški Sloveniji več Čedermacev. Razumljivo bo bralcem, ker njihovih imen in krajev službovanj ne Sinem zapisati. Saj bi jim povzročil le težave. Toda pogovori z njimi so bili edine svetle luči v temi, ki leži že stoletja nad dežcdieo, še vedno hčerko DesetIIico matere Slovenije . . . je to res naštejmo pivih devet hčera Slovenije: Koroška. Štajerska, renjska, Notranjska, Dolenjska. I '. morska, Goriška, Bela Krajin* 1 Prekmtirje s Porabjem. '*eS,ti). hčerka je resnično — Beneška venija. Uboga naša Deset niča. t" sama v svojem svetu . . . Zapisalo se mi je — Deset ni*_•' Mar je to res tudi doslovno? rV'1. malt"1 (',('- Anton Cuffoh* Bevkov »Kaplan CcderniO''' ŽE DRUGIČ V TEM MESECU VABLJIVA UGODNOST VELEBLAGOVNICI nama Škof j a Loka V ČASU OD 7. 8. 1976 DO 17. 8. 1976 VELEBLAGOVNICI m nama l^tm^i Škofja Loka RAZPRODAJA moške, ženske in otroške POLETNE KONFEKCIJE 30 50% ZNIŽANJE PRODAJNIH CEN o^NjSKl PLANINCI NA MANGARTU - Planinsko društvo Kranj in daljS- Za športno rekreacijo telesnokulturne skupnosti kranjske občine na-8°&o/ ta 8P^ninskimi izleti v okviru akcije »Vsi Kranjčani hodijo v gore«. V oiggi?' ^4. avgusta, so kranjski planinci organizirali izlet na 2678 metrov UdeUxV?anSart> ki se 8a Je udeležilo 76 planincev, kar je ena od najboljših rnetje ° na tovrstnih izletih. Planinci so se z avtobusom pripeljali skoraj 2000 tour®v visoko, kar je zasluga izredno požrtvovalnih in veščih šoferjev Alpe-in ^ 'Kranjčani so se na Mangart povzpeli po italijanski in slovenski smeri terjal VzP°nom na vrn naleteli na veter, dež, točo, grmenje in sneg. To je tikaj? °d udeležencev in še posebno od vodnikov Emila Herleca, Francija hoSfia' Franca Gašperlina, Vinka Grilca in Dušana Feldina obilo priseb-P0g '..iznajdljivosti in previdnosti. Planinski izlet se je končal z obiskom °va in Vršiča. Cena izleta je bila 40 dinarjev, (jk) - Foto: F. Perdan Asfalt v Mostah Moste — V Mostah pri Kamniku je krajevna skupnost poskrbela, da je zdaj središče vasi bolj urejeno. Na različnih mestih so položili asfalt. Asfaltirali pa so tudi prostor pred gasilnim domom in odcepa razširjene ceste proti Kamniku in Mengšu. Hvalevredna je tudi skrb vaščanov, ki so uredili vrtove in s cvetjem okrasili okenske police ter balkone. -a SOVODENJ - Planinska postojanka na Ermanovcu, na 1026 metrov visokem vrhu nad Poljansko dolino, bo zagotovo zgrajena že prihodnje leto. Člani planinskega društva iz Sovodnja so že skopali prek 1000 metrov dolg »rov« za vodovod ter položili vodovodne cevi. Pri tem so sovodenjski planinci opraviti več sto prostovoljnih delovnih ur. Delali so v glavnem ob sobotah in nedeljah. Zdaj bo na vrsti kopanje temeljev za planinsko postojanko, še pred zimo pa naj bi se začela sama J gradnja. Načrt za dom je izdelal * inž. arhitekt Peter Pokorn iz Škofje Loke. (jg) — Foto: S. Hribar ° ~ Mnogo Soričanov se prevaža na delo v dolino. V Železnike ali pa Uf0 °po Loko! Prvi avtobus odpelje delavce iz Sorice navzdol že pred peto l>UanJutraJ, tiste na popoldanski »šiht« pa ob enih. Delavci prihajajo na avto-^Uhi^08taJ0 2 V8en strani. Nekateri imajo do Sorice tudi po pol ure, uro ali ^ttaW^° uro peš hoje. Toda poleti še nekako gre. Pozimi je mnogo huje. Q.li u r zapade veliko snega pa je treba celo pešačiti v dolino: do Zalega loga ^kojfp do Podrošta. Že čez dober mesec bo gneča na avtobusih proti Želez-Hiikv *e fnnogo večja, kajti v dolino se bodo začeli prevažati tudi šolarji. Na ^ed odhodom na popoldanski »šiht«.(-jg) — Foto: F. Perdan Zakaj so delovne akcije vse bolj privlačne? Prostovoljno delo mladih postaja v Sloveniji vse bolj zanimiva oblika delovanja in družbenega udejstvovanja mladine. O tem pričajo podatki o vedno večjih zveznih in republiških mladinskih delovnih akcijah. Poleg teh pa mladi organizirajo tudi delovne akcije v občinah, krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. V primerjavi z letom 1973 je bilo leto dni kasneje akcij dvakrat več in lani spet še enkrat toliko. Na lokalnih delovnih akcijah mladi gradijo pomembne družbene objekte; ceste, vodovode, športna igrišča, urejajo prostore za družbeno delovanje, spominske parke itd. Na zveznih in republiških pa je poleg dela prisoten tudi duh solidarnosti in hu-v manosti, ki se izraža v pomoči manj razvitim območjem. Ekonomski, politični ter vzgojni vidiki prostovoljnega mladinskega dela predstavljajo celoto, ki dokazuje, da delo ni le »rentabilno«, temveč je izredno pomembno tudi na vzgojnem področju. Hkrati pa se na teh akcijah krepi solidarnost. Ta solidarnost je pravzaprav dvojna: na eni strani solidarnost družbenopolitičnih skupnosti in interesnih skupnosti, da zagotove sredstva za stroške akcije in solidarnost delovnih ljudi v organizacijah združenega dela, ki omogočajo udeležencem akcije dopust v času akcije in na drugi strani solidarnost brigadirjev, ki so se odločili pomagati prizadetim krajem. Po podatkih raziskav o interesih mladih v Sloveniji zanimanje za udeležbo v brigadah med mladino skokovito narašča in je potrebna temeljita selekcija. V zadnjih letih lahko odide v brigado le aktiven mladinec. Hkrati pa je to veliko zanimanje tudi obveza za družbeno politične skupnosti, da organizirajo še več delovišč. Zlasti je veliko zanimanje za udeležbo v brigadi pri tistih brigadirjih, ki so že bili na delovnih akcijah. To pomeni, da imajo dobre izkušnje. Pomembno je tudi to, da večina mladih meni, da se v brigadah najbolje kuje enotnost med mladimi ter bratstvo kot ideal sodelovanja med narodi. J. Žerdin Odlikovani člani Gasilskega društva Preddvor, ki je slavilo 80. obletnico delovanja. V prvi vrsti z leve proti desni predsednik občinske gasilske zveze Kranj Franc Košnjek, Janez Celar, kije gasilec že od leta 1919 dalje, Janez Rozman, član društva od leta 1927, in sedanji predsednik G D Preddvor Franc Pave. (jk) - Foto: F. Perdan Visok jubilej preddvorskih gasilcev Ob 80. obletnici gasilskega društva Preddvor je 13 članov prejelo značke za 50, 40, 30, 20 in 10-letno delovanje v gasilski organizaciji, Janez Celar, ki se je vključil v gasilstvo leta 1919, pa je bil odlikovan s plaketo gasilskega veterana — V nedeljo uspela zabavna prireditev Preddvor — Iz orumenelih listin, ki jih je okupator zaplenil in odnesel v svoje blejsko gnezdo, kjer jih je našel Franc Jekovec, so Preddvorča-ni spoznali, da je bilo njihovo gasilsko društvo ustanovljeno 3. decembra leta 1896 na pobudo takratnega kaplana Žužka in še devetih prebivalcev Preddvora, Brega ob Kokri, Mač, Nove vasi in Srednje Bele. Društvena kronika, obogatena z ustnimi izročili in spomini članov, potem pripoveduje, da je 30. maja leta 1897 prišla v Preddvor prva ročna brizgalna, da je imelo društvo leta 1911 30 članov in.- da je leto kasneje začel nemški pritisk, ki se je najbolj izražal v nasprotovanju slovenskemu poveljevanju. Leta 1919 je društveno delo spet zaživelo. Arthur VVurtzbach iz Preddvora je podaril zemljo in junija leta 1922 so gasilci otvorili nov dom. Šest let kasneje sledi nova motorna brizgalna Rosenbauer, 29. junija istega leta pa so preddvorski gasilci vzidali temeljni kamen za nov dom, katerega izgradnjo je preprečila vojna. Društvo je raVlo in se opremljalo, potem pa je delo začelo plahneti. Leto 1966, ko so v Predvodoru slavili 70. obletnico gasilskega društva, pomeni preporod. Društvo se je opremljalo, se številčno krepilo in doseglo zavidljivo raven, o čemer pričajo priznanja in oprema, vredna okrog milijon dinarjev. v petek, 13. avgusta in v nedeljo, 15. avgusta, so v Preddvoru pod pokroviteljstvom KS Bela slovesno proslavili 80. obletnico gasilskega društva. V petek zvečer je bila pred domom slovesnost, na kateri je govoril predsednik KO ZB Preddvor Ivan Tekavec, nato pa je bila v dvorani Vzgojnega zavoda slavnostna seja društva. Razen članov društva so se je udeležili predstavniki krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij Preddvora, Bele, Kokre in Trstenika, predsednik in tajnik občinske gasilske zveze Kranj in predstavniki sosednjih gasilskih društev. Med gosti je bil tudi Član sveta federacije Miha Marinko. Na seji, za katero so kulturni program pripravili pevci in recitatorji z Bele, so podelili Janezu Rozmanu, Antonu Rehbergerju, Francu Brešarju, Francu Pavcu, Janezu Snedicu, Francu Šavsu, Matiji Zupanu, Janezu Ekarju, Ivanu Hočevarju, Jožetu Jekovcu, Petru M ubiju, Andreju Sodniku in Andreju Vrtaču znake za 50, 40, 30, 20 in 10-letno sodelovanje v društvu. Janez Celar z Brega ob Kokri pa je prejel plaketo gasilskega veterana, saj je član preddvorskega društva že od leta 1919 dalje. Proslavljanje jubileja se je nadaljevalo v nedeljo s parado in z družabno prireditvijo, na kateri je igral ansambel Lojzeta Slaka s pevci. J. Košnjek Umrl je Franc Bernot-Filip V 84. letu je v Kamniku umrl Franc Bernot-Filip. Takoj po ustanovitvi odbora OF je aktivno delal na območju Kamniške Bistrice, 1943. leta pa je kot član kamniškega okrožnega odbora odšel v partizane in bil nato vse do osvoboditve načelnik gospodarske komisije v Pokrajinskem odboru OF za Gorenjsko. Ko je bil upokojen, je aktivno delal v družbenopolitičnih organizacijah v Stranjah pri Kamniku. Posebno uspešno pa je vodil turistično društvo Kamniška Bistrica in organiziral več planšar-skih prireditev na Veliki planini. Za vestno in prizadevno delo je dobil več priznanj in odlikovanj. Pokopali so ga v Nevljah, kjer se je od njega v imenu organizacije in članov zveze borcev poslovil Lado Podbevšek. -a Izleti društva upokojencev iz Radovljice V Domu v Kamniški Bistrici so bili dobro postrežem, nato pa so se razvedrili ob ob zvokih harmonike, kvarteta, prisluhnili pa so tudi krajšemu kulturnemu programu, v katerem so počastili obletnico rojstva Ivana Cankarja. Ob tej priložnosti so izletniki, ko so obujali spomine na pretekle izlete po zamejstvu in domovini, opozorili na nasilje nad Slovenci na Koroškem, se izrekli proti preštevanju manjšine in zahtevali spoštovanje in izpolnitev člena 7. državne pogodbe. Društvo upokojencev iz Radovljice je 10. avgusta letos organiziralo za svoje člane že stoti izlet: toliko jih je bilo od leta 1970, kar je vsekakor lepa številka. Jubilejni izlet, ki se ga je udeležil tako stari kot novi upravni odbor društva, je bil organiziran v Kamniško Bistrico; pot jih je vodila preko Ljubljane v Volčji potok, kjer so si izletniki ogledali Arboretum. Kljub deževnemu vremenu, ki ni skalil razpoloženja izletnikov, bo ta izlet društva upokojencev iz Radovljice vsem ostal v prijetnem spominu: za to ima nedvomno zasluge vodstvo izleta kakor tudi vsi šoferj Alpetoura. Društvo upokojencev In"; naslednji izlet organiziralo 7. sep tembra in sicer na Pohorje. Upokojenci iz Radovljice, Lesc, Begunj, Lancovega, Černivca in Posavca Smlednik še privlačnejši? V srednjeročnem razvojnem načrtu so člani turističnega društva Smlednik nanizali vrsto akcij, ki naj bi kraj naredile še bolj privlačen za Obisk turistov. V povezavi s Kulturno skupnostjo Ljubljana, republiško kulturno skupnostjo in Zavodom za spomeniško varstvo Ljubljana bodo nadaljevali z deli pri ureditvi Starega gradu, skupaj s šolsko mladino uredili nekdanje partizanske poti, si prizadevali urediti smučišča, uredili jezerno obalo, skupaj z ribiško družino Kranj uredili ribiški pristan za organiziran ribolov ter si prizadevali za razvoj kmečkega turizma. -fr mali oglasi • mali oglasi NOVO! O NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVOJ r Mali oglas lahko oddaste pri naši malo-oglasni službi pri GLASU v Kranju in . h vseh poštah na Gorenjskem. Cena malega oglasa je 20 din za 10 besed, vsaka nadaljnja beseda pa stane 3 din. Prav tako lahko oddajate osmrtnice in zahvale. Po želji te objavljamo za dodatnih 60 din tudi s fotografijo. Naročniki imajo pri malih oglasih, osmrtnicah in zahvalah 25 % popust. Letna naročnina znaša 140 din, polletna 70 din. Vse informacije dobite na telefon številka 23-341. Turistično društvo Skofja Loka sprejema male oglase vsak delovnik od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. prodam Prodam kompletno SPALNICO po ugodni ceni. Kranj, Nazorjeva 12, stanovanje 9 5127 ŽAGO za obžagovanje lesa železne konstrukcije, malo rabljeno z novim elektro motorjem ali brez, ugodno prodam. Zorman, U tik 17, Vodice 5128 Prodam kuppersbusch PEČ. Ra-kovec Stane, Zg. Besnica 106 5129 Prodam skoraj novo termoaku-mulacijsko PEČ, 4 KW. Trstenik 48, Golnik 5130 Prodam dve KRAVI in 16-colski GUMI VOZ. Zg. Brnik 36, Cerklje 5131 Prodam dva PRAŠIČA po 8() kg težka. Pšata 12, Cerklje 5132 Poceni prodam dvoosno traktorsko PRIKOLICO. Svetelj Stane, P odgorje 45, K a m n i k 5133 Prodam kombiniran, dobro ohranjen OTROŠKI VOZIČEK. Stara Loka 54, Skofja Loka 5134 Prodam 6 PUJSKOV, 7 tednov stare. Hribar, Šobčeva ul. 14, Lesce, tel. 74-013 5135 Prodam GAJBICE. Tenetiše 18, Golnik 5136 Prodam barako za orodje in 1500 kosov rabljene strešne OPEKE špi-čak. Jeler, Cadovlje 5, Golnik 5137 Prodam SPALNICO in MOPED T 12, v dobrem stanju. Šenčur, Sve-telova 21 5138 Prodam motorno ŽAGO STIHL KONTRA. Zaplotnik Peter, Smlednik 24 a. Ogled v nedeljo 5139 Prodam 1 leto starega BIKCA in mlado KRAVO s teličkom ali brez. Mače 4, Preddvor 5140 Prodam BOJLER, 50-litrski, obnovljen za 800 din, trajno žarečo PEČ GORENJE za 1100 din, PEČ RUBIN Banoviči za 800 din, kombiniran ŠTEDILNIK, 4 plin, 2 elektrika za 2000 din. Pečnik, Tomšičeva 23, K ran j 5141 Prodam BANJO, dva LIJAKA, predsobno steno. Kuhar Peter, Va-ljavčeva 5, Kranj 5142 Ugodno prodam ŠIVALNI STROJ, TELEVIZOR Nikola Tesla in PONY EKSPRES. Milka Zelnik, Podreča 77, Kranj 5143 Prodam KRAVO s teletom. Dolžan Anton, Ilovka 1, Kranj 5144 Prodam suha mehka ali trda DRVA. Sr. vas 10, Golnik 5145 Prodam novo, brezhibno PONY KOLO po nekoliko nižji ceni od prodajne. Hribar Jože, Vidmarjeva 2 A, Kranj 5146 vozila Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. UoTr Geni, Sp. Besnica 177 5147 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968, generalna motor — menjalnik, registracija do konca aprila 1977. Barle, K rašnova 5, K ranj 5148 Prodam osebni avto AMI 8, letnik december 1970, registriran, motor delno v okvari. Rejc, Levstikova 1, tel. 23-951 5149 Prodam MENJALNIK za VW 1200. Paklec Jože, Begunje 125 5150 Prodam OPEL REKORD, dobro ohranjen, tudi na posojilo. Jova-novič, Partizanska 29 a, Kranj 5151 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1964, v voznem stanju. Krni-čar Janez, Sr. vas 9, Gorice, Golnik 5152 Prodam FORD TAUNUS 12 M ali menjam za ZASTAVO 750. Planina 26, telefon 24-891 5153 Prodam tovorni avto STAYER diesel 4,5 tone za 25000 din in osebni avto FIAT 110. Lesce, Alpska 48 stanovanja Mati z otrokom nujno išče STANOVANJE v Kranju ali okolici, za Izdaja ČP Glas, Kranj; Ulica Mose Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja . 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 140 din, polletna 70 din, cena za 1 številko 2 dinarja. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. dobo 2 let. Ponudbe pod »Dobro plačam« m 5154 GARSONJERO, opremljeno ali neopremljeno vzame v najem mlada uslužbenka. Ponudbe pod »Plačilo po dogovoru« 5155 Oddam enosobno STANOVANJE v bližini Jesenic starejšemu zakonskemu paru brez otrok, ali upokojencema. V poštev pride tudi kmečki samski fant, ki se želi zaposliti v železarni. Ponudbe pod »Trezen« posesti Kupim GARAŽO ali vzamem v najem na Planini blizu stolpnic. Naslov v oglasnem oddelku. 5157 zaposlitve VAJENCA sprejmem. Ključavničarstvo, Jalen, Huje 23, K ranj 5064 Takoj sprejmem dva VAJENCA za mizarsko obrt. Ovsenik Alojz, K ranj, Jezerska 108/c 5069 Iščem VARSTVO za 17 mesecev starega fantka. Čas varstva od torka do petka. Vincarje 16, Skofja Loka Dve prijateljici prevzameta zapuščeno hišo v OSKRBO. Ponudbe pod »Zadovoljiv dogovor« 5159 prireditve BALINARSKI, KLUB TRATA pri Škofji Loki prireja v soboto, 21.8.1976, ob 17. uri VRTNO VESELICO s srečelovom. Zabaval vas bo ansambel ČADEZ iz Zirov. Vabljeni balinarji! 5160 GASILSKO DRUŠTVO GORICE pri Golniku priredi v nedeljo, 22. avgusta 1976, ob 14. uri VELIKO TOMBOLO. Glavni dobitki: ZASTAVA 750, de luxe, zastava 750 standard, bik, pony express, štedilnik, pralni stroj, televizor, hladilna skrinja, moško kolo, pony kolo in še več sto drugih dobitkov. Dobiček namenjen za nabavo gasilske opreme in orodja. Pridite v Gorice — sreča vas čaka. 4995 obvestila Na domu strojno čistim vse vrste talnih oblog (tapison, itison, floteks, preproge). Gogala Marko, Kidričeva 38, Kranj 5072 Cenjene stranke obveščam, da bo FRIZERSKI SALON PUNKA zaprt od 23. do 30. avgusta. Se priporoča Ana Horvat, Vodopivčeva 13, Kranj 5161 nesreče Tesno srečanje V četrtek, 12. avgusta, ob 22. uri se je na Jesenicah na Skladišni cesti pripetila prometna nezgoda. Voznik kolesa s pomožnim motorjem Dominik Raspet (roj. 1911) z Jesenic je vozil od železarne proti Prešernovi cesti. Iz nasprotne smeti pa je pripeljal kolesar Milutin Karadžič (roj. 1948) z Jesenic. Ker sta oba vozila preveč po sredini ceste, sta pri srečanju trčila in padla; voznik Raspet je bil pri tem huje ranjen, Karadžič pa laže. Zadel pešca V soboto, 14. avgusta, ob 21.10, se je na regionalni cesti v Cerkljah pred avtobusno postajo pripetila prometna nezgoda. Dragan Milic (roj. 1955) vojak je šel s prijateljema po desni strani ceste proti Zg. Brniku. Milic, ki je hodil vzporedno z ostalima dvema, je bil kak meter oddaljen od desnega roba ceste. Za njimi je pripeljal v osebnem avtomobilu Jože Kepic (roj. 1952) iz Dvorij, ki je pri prehitevanju pešgev z odbijačem zadel Milica, da je padel in se hudo ranil. Štirj irje umrli v trčenju V petek, 13. avgusta, dobre pol ure po polnoči se je na magistralni cesti med Kranjem in Ljubljano pripetila huda prometna nesreča. Proti Kranju je vozil v osebnem avtomobilu nemške registracije turški državljan Erol Bural iz Istambula. iz nasprotne smeri pa je po izjavah očividca pripeljal cik cak voznik osebnega avtomobila nemške registracije Dragan Turudić (roj. 1950) iz Mostarja. Točnega vzroka nesreće se ni dalo ugotoviti: lahko da je voznik Turudić vozil po levi in se mu je voznik umikal na svojo levo stran ter sta oba voznika tik pred trče njem hotel;' spet vsak na svojo desno. Trčenje je bilo tako silovito, da sta na kraju nesreče umrla oba voznika, Buralova žena in sin, drugi sin pa je bil hudo ranjen; v Turudi-čevem avtomobilu pa je bila ranjena sopotnica Blagunče Gregi iz Ohrida. Oba ranjenca so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Na vozilih je škode za 170.000 din. O > o o > o TO-MO-DI uporablja se za peči in kotle od 4.000 do 100.000 Kcal/h TOPLI MONTAŽNI DIMNIK Z GIBLJIVO KISLOODPORNO OGNJESTALNO SAMOTNO CEVJO o > o z 6 > o z iOAON 2 o »m Z s o i 0 i 2 ! g J iOAON iOAON IOAON i O AON IOAON iOAON iOAON IOAON INFORMACIJE — STROKOVNI NASVETI MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE 61000 LJUBLJANA. OPEKARSKA 13 Tel. 22-113, 20-641, Telex 31420 YU KIP IN V VSEH PRODAJALNAH Z GRADBENIM MATERIALOM O BREZ KOPALK GRESTE LAHKO NA DOPUST -BREZ SUPERPIPA NIKAR! O 64 strani križank, ugank, zanimivega in šaljivega branja! O Ce namakate noge v morju ali lavorju - v roki naj bo SUPERPIP! O SUPERPIP vas čaka pri prodajalcih časopisov! Neprevidno čez cesto V soboto, 14. avgusta, ob 16. uri se je na magistralni cesti pri Ljubnem pripetila prometna nesreča. Frančiška Ambrožič (roj. 1914) z Ljubnega je prečkala magistralno cesto, ne da bi se pri tem prepričala, če je prosta. Pritekla je prav pred avtomobil Marjana Vebra (roj. 1937) z Jesenic, ki je prav tedaj prehiteval avtomobil Janeza Zevnika z Jesenic. Voznik Veber se je Ambrožičevi skušal umakniti v levo, vendar jo je kljub temu zadel. Poškodbe so bile tako hude, ^rJa je Ambrožičeva na kraju nesreče umrla. L. M. Našli pogrešanega planinca V četrtek, 12. avgusta, so nad Kokro v Dolskem plazu pod Grin-tovcem našli posmrtne ostanke Rafaela Zorna (roj. 1912) iz Kranja. Pokojnega so pogrešali od začetka oktobra 1971, ko je odšel od doma z namenom, da obhodi Kamniške planine, K očno in Grintovec. Komisija, ki si je kraj ogledala, meni, da je pokojni verjetno zašel s poti in padel s stene okoli 200 metrov globoko. Pri posmrtnih ostankih so našli denarnico z dokumenti, po katerih so pokojnika identificirali. Na pokojnikove ostanke je naletel lovec, ki je zasledoval obstreljenega gamsa. Proizvodno gradbeno podjetje Gradnja Žalec Individualna gradnja je lahko še cenejša, če up0' rahljate pravilne materiale. Uporabljajte naš nov izdelek MONTAŽNO TROPREKATNO GREZNICO in prihranili boste na denarju 'n času. KAKO? Sporočite svoje želje nam ali trgovini z gradbenim materialom na vašem območju. Ponudili vam bomo več tipov montažnih troprekatnih greznic odvisno od števila oseb v gospodinjstvu. IN KAJ MORATE STORITI SAMI? Izkopljite jamo, betonirajte tla in vaše glavno delo je končano. Montaža je enostavna in hitra Prihranek na ceni, času in delu je od 40 — 60% v primerjavi s klasično izvedbo. Proizvajamo, prodajamo, montiramo Proizvodno gradbeno podjetje Gradnja Žalec, Aškerčeva 4, telefon št. (063) 710-740, 710-783, 710-782 ENOTA: proizvodnja in prodaja gradbenih materialov Latkova vas pri Preboldu, tel. št. (063) 722-027 Naše proizvode lahko kupite v vseh prodajalnah gradbenih materialov. Po mnogih letih so nam planine vrnile mojega dobrega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Rafaela Zorna upokojenca Na zadnjo pot ga bomo spremili v torek, 17. avgusta 1976, ob 16. uri na kranjsko pokopališče. Žalujoči: žena Marija, hči Sabina z družino in sestra ter bratje z družinami. Kranj, 16. avgusta« 1976 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je tragično preminila naša draga mama, stara mama in sestra Francka Ambrožič roj. Rant — gostilničarka v pokoju Pogreb drage pokojnice bo v torek, 17. avgusta, ob 17. uri izpred hiše žalosti v Ljubnem na ljubensko pokopališče. Žalujoči: sinova Mirko in Jože z družinama, sestri Micka in Justina ter ostalo sorodstvo. Ljubno, Posavec, 16. avgusta 1976 Za ljubitelje tenisa KRANJ - Domači teniški klub Triglav ne skrbi samo za vzgojo mladega teniškega kadra in igralcev, ki nato nastopajo na raznih domačih in mednarodnih turnirjih, temveč vsako leto veliko skrb posvečajo tudi rekreaciji tenisa željnih igranja starejših občanov. Tako bodo tudi letos organizirali začetne in nadaljevalne tečaje za odrasle. Prijave bo klub sprejemal 23. avgusta ob 16. uri na teniških igriščih stadiona Stanka Mlakarja. -dh Pionirji Triglava drugi v SFRJ teh fJe 8V0Jevrstna športna panoga, ki ima tudi pri nas vedno več prija-ce» t> a nedeljski dirki v Ptuju je nastopilo kar 86 tekmovalk in tekmoval-8fa' * udi na Gorenjskem imamo tekmovalce v gokart vozilih. Na fotografiji Uk an zupan, član AMD Bled (št. 30) in Matevž Jenkole, član AMD Skofja °*a s številko 46. (jk) Karting — za Gorenjce nova Športna panoga gouj^^ovanja v kartingu oziroma motociklistična takmovanja na Nov« ,Vozilih 80 8e uvelJavila v Evropi pred dobrimi petnajstimi leti. ^e«Wi'*POrtna Pano8a J« našla največ privržencev v Italiji, Belgiji, likT•lJ1 in^Ve!iki Britaniji. Menda so se gokart vozila razvila v Ame-8«io m.otornin kosilnic. Sprva so bile hitrosti majhne, danes pa dose-^artinajmai^ 80 in naJveč tudi 120 ali cel° 140 kilometrov na uro. l*0 knu-pozna dve kategoriji. V prvi imajo gokart stroji prostornino le »«.ub»čnih centimetrov. So brez menjalnika in ima voznik na voljo ^voro in plin. Samo dve točki od pričakovanih štirih KRANJ — Vaterpolisti Triglava so med sobotnim in nedeljskim vikendom v nadaljevanju druge zvezne lige gostovali v črnogorskem primorju, kjer so bili gostje novincu v ligi Kumborju in djenovičke Riviere. Iz tega težkega gostovanja, ki je odločal že o letošnjem prvaku so se Kranjčani vrnili le s pol izkupička. V prvem srečanju so v Bijeli brez težav premagali domači Kumbor, v Djenovičih pa so morali priznati premoč boljši Rivieri. Tako je vprašanje o prvaku spet ostalo odprto, saj jim je najnevarnejši šibeniški Solaris spet ušel za dve točki. Oboje čaka še nastop v Rovinju, Solaris pa bo v zadnjem kolu gostoval še v Kranju. Ce Rovinju doma uspe, da Šibenčanom odvzamejo vsaj točko, in če Triglav tu dobi obe in dorna premaga še Solaris bo prvak in novi član prve zvezne lige, če ne pa bo ponovno potrebna tretja tekma. Kumbor : Triglav 2:12 (0:2, 0:4, 0:3, 2:3), sodnik Klarič (Split), strelci za Triglav: Kuhar 5, Balderman 3, Z. Malavašič, M. Malavašič, Velikanje in Svare po 1. » Riviera: Triglav 6:4 (2:3, 1:1, 2:0, 1:0), sodnik Klarič (Split), strelci za Triglav: Z. Malavašič 2 terŠvegelj in Balderman po 1. -dh G L iJlanj "J* rnora z voznikom vred tehtati naj-te teJ, ''O kilogramov. Ce gokart in tekmovalec Dn,-e ne dosegata, je treba dodati vozilu utež. 8,°fnf e8°r'Ja kartinga pa so vozila s pro-8° i n° ■ Običnih centimetrov. Opremljena 8froj .nier'Jalnikom. Njihove hitrosti so večje, kil0g ln voznik pa morata tehtati najmanj 150 *tr0je ov\ NaJbolJ znani izdelovalci gokart 8°riji V S° f'rnie Pari»a. Bm in Komet v kate-§acj! kubičnih centimetrov in Yamaha, kubj^ K PC8' Maico in Bultaco v kategoriji 125 la je ln centimetrov. Upravljanje gokart vozi-nera .8orazrnerno enostavno in varno. Gokart se l.rav Prevrne, za kar imajo največ zaslug gume detj uP'at'*cem- Le za dež mora voznik na-v» 8eDne gume s posebnim narezom, ki odri- vv^do na dirkališču. dr0rnpJln' Poznajo posebna dirkališča — karto-jeltt .'. Jugoslavija ima za zdaj le en tak ob-t»ri2' .'80 ga zgradili v Ptuju in bo v nedeljo ui"Ugj dirke za državno prvenstvo. ^č e - ro ""^'tirane površine ali kar širše ceste u»ce. pri nas ima karting vedno več kljub „li" nas Pa uporabljajo za tekmovanja ?ubC" frtui'ueheV k,Jub dragim gokart strojem, tfted . ~° nastopilo več kot 90 tekmovalcev, Za »()„• er'm' bo precej Slovencev. Karting je Vrh,"?-! najbolj razvit v Ptuju, Mariboru, na q 'Ki, v Ljubljani in v Postojni. igra r^njska v slovenskem karting športu ne Sp^j V|dnejše vloge, kar priča, da je nam ta '"leli 1? zvrst Se preeej neznana. Pred leti smo dva sorazmerno dobra tekmovalca Koka- sredino slovenskega in jugoslovanskega kartinga. Njihovi dosežki bi bili zanesljivo boljši, če bi imeli tekmovalci boljše pogoje vadbe. Gorenjska nima urejenega prostora za vadbo in tekmovanja. Po sodbi Jenkoleta, Šerbeca in Nika Matjaža, predsednika AMD Bled in pomočnika ter svetovalca omenjenih voznikov gokarta, bi bila najprimernejša za treninge in tekmovanja asfaltirana (in neizkoriščena) Mer-kurjeva ploščad na železniški postaji v Naklem. Tekmovalci so jo že preizkusili in se je odlično obnesla. J. Košnjek Jenkole 19., Zupane 20. Ptuj — V nedeljo je bila v Ptuju II. dirka za državno prvenstvo v kartingu, na katerem je sodelovalo 86 tekmovalk in tekmovalcev, dirko na kartodromu pa je spremljalo skoraj 8000 gledalcev. Med mladinci je v kategoriji 100 kubičnih centimetrov zmagal Miller iz Križevcev pri Ljutomeru, pri članih pa je bil najhitrejši Novak iz Vrhnike. V tej kategoriji sta vozila tudi člana Avtomoto društva Skofja Loka Matevž Jenkole in Milan Zupane. Prvi je bil 19., drugi P« 20. M. J. Peternela prvaka SRS Ljubljana — Na strelišču na Dolenjski cesti je bilo letošnje člansko in mladinsko republiško prvenstvo pištola-šev, ki je hkrati veljalo še za norme za nastop na državnem prvenstvu, ki bo septembra na istem strelišču. Med posamezniki sta se odlično držala Kranjčana oče in sin Franceta Peternel. Vsakemu je v svojih disciplinah uspelo, da sta si pristreljala po en republiški naslov, ki jima je prinesel še uvrstitev na državno prvenstvo. Rezultati — mladinci: standardna MK pištola: 1. Tržan (Olimpija) 557, 2. Peternel (Kranj) 564, ekipno: 1. Olimpija 2130, 2. Kranj 2108, hitrostrelna pištola: L. Peternel 586, 3. Peternel ml. (oba Kranj) 575, ekipno: 1. Olimpija 2257, 2. Kranj 2160, pištola velikega kalibra: 1. Teržan (Olimpija) 582, 2. Peternel ml. 570, 3. Peternel st. (oba Kranj) 570, ekipno: 1. Olimpija 2267, 2267, 2. Kranj 2261, mladinci: stan-dartna MK pištola: 1. Peternel ml. (Kranj) 586 (rek. SRS). -dh Bleda. Ija Uarle *6 P°sebno Janeza Globevnika Jeni, S| pa v K°kart vozilih srečujemo Matevža Ivan» 7 iz Tr*'ca. člana AMD Skofja Loka, Sle/ Nu,>ana 'Z Žirovnice, ki tekmuje za AMD AKjrJ £J'lana Zupanca iz Ljubljane, člana "»na AiufJa Loka in Lozana Vojka Šerbeca, AMD Skofja I .oka. Po kvaliteti sodijo v Bo prišlo do združitve ; NK Korotan m NK Triglav? lw^NJ — Do letošnjega starta v go-th^k| nogometni ligi nas loči komaj Va|a c "ni. Vsa moštva, ki bodo tekmo-Jj0g v Rorenjskih ligah se več ali manj Saj peSeno pripravljajo na novo sezono, ptl 8e zavedajo, da bodo le z dobro fre? aY'Jeno8tjo lahko kos zahtevnim teltmnjem- Posebno pa še v novi ligi °\a'ni sezoni v elitni gorenjski v pJJl^ 80 se tudi nogometaši vključili **HI» °r?8'te sklepe o pocenitvi in reor-. Tod8^' nogometnih lig. uspešno nastopal v zahodni *'«n J ,igi" V ODen nnoštvih, čeprav je ^*ni t° mo8tvo Triglava igralo v go-•tfh • noKon,etni ligi, je nekaj odlič-i,j '*P*alcev, ki bi, če bi res prišlo do (0j> zitve, v kar pa malo verjamemo ti lP'.L tvorili dobro novo enajsterico, Telesna kultura v tržiški občini Kadri in objekti Večina kvalitetnih športnih objektov in naprav v tržiški občini je pri osnovnih šolah, ki pa so zaradi zahtevnih šolskih delovnih programov pogosto zasedene — Upravičenost gradnje športnega in kulturnega središča ter telesnokulturnih objektov po krajevnih skupnostih v nila kos še tako težavnim nalogam ig^v.enstvu. Toda kaj bo z ostalimi U0y c,> ki ne bi več prišli v poštev za ttiir° nastal° ekipo. Ali bi se lahko z kl0Dn° vestjo sprijaznili z rezervno > j, a'' Pa sploh prenehali z igranjem iH0j vseh teh bi se dalo morda narediti kre v°> ki bi nastopalo v novi re-ohJ^'lski ligi — in aH bi se igralci steJ? m°stev lahko vživeli v novo enaj- V'c°/ Morda, ali pa tudi ne? It^'^akor bi združitev obeh klubov ^OH«8uemu nogometu prinesla veliko. Uv, a' *aj, ko menda že pri novem ime-je h 80 našli skupnega jezika. Predlog "iVatt** Dil» naj di 8e n°vi k,ud ime" Na' ^or°tan-Triglav. to aj °°. kakor bo! Razveseljivo je že Itigi* 80 bili oboji, tako Korotan kot *'tev k- *a združitev. Dokončno odlo- taJe n pa Di mora'a mt' kaJ kma'u» Pa Prepustimo obema kluboma. V I). Humer Tržič — Občina Tržič, čeprav majhna po površini in številu prebivalcev, se lahko pohvali z razvejano mrežo telesnokulturnih organizacij. Kar 14 jih deluje v tržiški občini To so Partizana iz Tržiča in Križev, tržiško in križko Planinsko društvo, Smučarski kljuk Nogometni klub, Avtomoto društvo Tržič, Šahovsko društvo Tržič, športno združenje »5. avgust«, strelska družina »Anton Štefe-Kostja, taborniški organizaciji iz Tržiča in Križev, zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja, šolska športna društva in športna sekcija iz Loma. Najii|nožičnejše je Planinsko društvo Tržič /. več kot 1000 člani, najkvalitetnejše športnike' pa združuje Smučarski klub. I'o podatkih osnovnih telesnokulturnih organizacij, združe nih v občinsko telesnokult urno skupnost, je v tržiški občini 5270 aktivnih športnikov. Podatek po drugi strani tudi pove, da se vsak četrti prebivalec tržiške občine bolj ali manj aktivno vključuje v eno od telesnokulturnih organi/a fij- ...» Objekti in naprave za telesnokulturno dejavnost žal zaostajajo za množičnostjo. V občini je le eno nogometno igrišče, štiri rokometna, dvoje košarkarskih in dvoje prostorov za atletiko. Večina teh objektov in naprav je pri osnovnih šolah, ki imajo precejšnje potrebe in kljub dobri volji šol pogosto za druge športne organizacije ni prostora Razen tega ima tržiška občina letno kopališče, '■} smučarske skakalnice, dvorano za splošno vadbo otrok, pet prog za motokros, razsvetljeno sankaško progo, naravno drsališče, balinišče in dve smučišči z žičnico in vlečnico. Med temi objekti jih je precej dotrajanih in neuporabnih za resnično strokovno delo ali za rekreacijo. Vrzeli se pojavljajo tudi pri strokovnem kadru, čeprav je v tržiški občini skoraj 70 trenerjev, vaditeljev, učiteljev telesne vzgoje in inštruktorjev. Manjka predvsem vaditeljev oziroma strokovnjakov za rekreacijo, bodisi starejših ali mlajših občanov. Pri načrtovanju odpravljanja teh pomanjkljivosti nameravajo Tržičani obdržati sedanje dobre plati telesnovzgojne dejavnosti, hkrati pa menijo, da se morajo šport, rekreacija in množičnost spustiti na raven krajevnih skupnost i in organizacij združenega dela. Na prebivalca bi moralo do leta 1980 odpusti štiri kvadratne metre športne in rekreacijske površine, kar bo moč doseči s popravili sedanjih športnih objektov in naprav ter gradnjami novih. Novo športno središče bi na tem področju odstranilo marsikatero vrzel. Objekt bi uporabljala tudi usmerjena srednja šola, ki jo prav tako planirajo v Tržiču, ■ in kulturne organizacije. Gradnja takšnega središču bi veljala 30 milijonov dinarjev. V Tržiču so odločeni za to investicijo in za dom starostnikov ter komunalne naprave po krajevnih skupnostih razpisati referendum o uvedbi samoprispevka. V Tržiču prav tako nameravajo do leta 1980 uveljaviti m w •-• <*• <. f v. •* mi * m delo poklicnih organizatorjev rekreacije po delovnih kolektivih in drugje ter še naprej organizirati sindikalna, tekmovalna in rekreativna srečanja delavcev. Veliko pa si obetajo tudi od prednostne razvrstitve športnih panog. J. Košnjek V Olševku navdušeni nogometaši Olševek — Športno društvo Grintavec izOl-Aevka je v svojo dejavnost vključilo tudi nogomet, ki ima~ v kraju in okolici lepo tradicijo. Pred leti je začelo društvo na tem področju z načrtnejšim delom. Klub vodita trenerja Božo Naglic in Prane Oebulj, ki sta vpeljala praktično in teoretično delo. Člansko moštvo že pridobiva na kvaliteti. V ekipi so razen domačinov še igralci iz Šenčurja, Britofa, Preddvora in iz okoliških vasi. Njihov največji problem je pomanjkanje denarja za opremo. Nogometni delavci Športnega društva Grintavce upajo, da bodo z leti vzgojili tudi dobri pionirsko in mladinsko moštvo. Zanimanje za nogomet je, saj pionirske treninge obiskuje veliko najmlajših. Nogomet pa pri olševskem društvu nima le tekmovalnega pomena. Grintavec namerava vpeljati rekreacijsko tekmovanje, podobno divji ligi. Tudi zanjo zanimanja ne manjka. Za zdaj je pripravljenih že več kot 10 moštev. -jk Sindikalno prvenstvo v plavanju Radovljica — Pod pokroviteljstvom občinskega sveta zveze sindikatov in zveze telesno kulturnih organizacij Radovljica bo Plavalni klub Radovljica v petek, 20. avgusta na letnem kopališču v Radovljici organiziral občinsko sindikalno prvenstvo v plavanju. Tekmovalci in tekmovalke iz osnovnih organizacij sindikata v občini bodo razdeljeni v pet starostnih skupin. Tekmovanje bo potekalo v štirih disciplinah in sicer 50 metrov prsno, 50 metrov kravi, 50 metrov hrbtno in štafeta 4 krat 50 metrov prosto. Najbolje uvrščene ženske in moške ekipe bodo dobile diplome, najboljši posamezniki pa spominska odličja in diplome. Spominski pokali občinskega sveta zveze sindikatov Radovljica ua bodo pudeljenj na zaključku letošnjih sindikalnih športnih igei P ončim. A. Z Split — V tukajšnjem morskem bazenu so domači plavalni delavci spravili pod streho še zadnje državno prvenstvo za mlajše pionirje A. Slovenski predstavniki so se na tem prvenstvu odlično držali, saj je v moštveni konkurenci kranjski Triglav osvojil izredno drugo, ljubljanska Ilirija pa četrto mesto. Med posamezniki pa so se ponovno izkazali Kranjčani Darjan Petrič, Rok M ihelič, Tatjana Bradaška, Sonja Dvoršak, Vesna Praprotnik in drugi, ki so svojemu moštvu pri osvojitvi druge najboljše plavalne vrste v Jugoslaviji prinesli največ točk, sami so osvojili precej zlata, srebra in brona, za nameček pa so postavili še lepo kopico novih državnih in republiških rekordov v svoji kategoriji. Mladim Triglavanom za osvojeno drugo mesto in leto število prvih, dru-dih, tretjih in ostalih mest naše iskrene čestitke! Ekipni vrstni red: 1. Mladost 21.547,(2. Triglav 15.283, 3. Primorje 8889, 4. Ilirija 7625, r> Ljubljana 7191. Rezultati — pionirji: 100 m kravi: 1. Eveto vič (Senta) 1:06,6, 2. D. Petrič (Triglav) 1:06,6 (rek. SRS), 100 m delfin: 1. Rezmanj (Senta) 1:10,5 (rek. SFRJ), 4. D. Petrič (Triglav) 1:12,6 (rek. SRS), 400 m kravi: 1. D. Petrič (Triglav) 4:51,2 (rek. SFRJ), 200 m prsno: 1. Cabasi (Senta) 2:58,9, 3. M ihelič 3:07,1, 5. Jocič (oba Triglav) 3:11,0, 200 m delfin: 1. Rezmanj (Senta) 2:32,4 (rek. SFRJ), 3. D. Petrič 2:37,0 (rek. SRS), 4 X 100 m mešano: 1. Mladost II 5:10,5 (rek. SFRJ), 8. Triglav II 5:40,5 (rek. SRFJ za mL pionirje B), 1600 m kravi: 1. D. Petrič (Triglav) 19:06,9. 4X 100 m mešano: 1. Mladost 4:35,5 (rek. SFRJ), 5. Triglav I 4:52,6; pionirke: 100 m prsno: 1. Bradaška 1:26,9, 2. Dvoršak (obe Triglav) 1:30,4, 100 m hrbtno: 1. Vladovič (POŠK) 1:19,5, 3. Bradaška (Tri-galv) 1:20,0, 200 m prsno: 1. Bradaška 3:08,8, 2. Dvoršak 3:10,4, 5. Praprotnik 3:18,4, 8. Pain-tar (vse Triglav) 3:22,6, 200m hrbtno: 1. Še-parovič (Mladost) 2:43,0, 4. Bradaška (Triglav) 2:56,1, 200 m delfin: 1. Krašovec (Ilirija) 2:43,2 (rek. SFRJ), 5. Praprotnik (Triglav) 3:03,4 (rek. SFRJ za ml. pionirke B), 4x 200 m mešano: 1. Mladost 5:32,5 (rek. SFRJ), 2. Triglav I 5:35,2 (rek. SRS), 200 m mešano: 1. Se-parovič (Mladost) 2:38,9 (rek. SFRJ), 4. Bradaška 2:53,8, 6. Dvoršak (obe Triglav) 2:66,6, 4X100 m mešano: 1 Ljubljana 4:53,4 (rek. SFRJ), 2. Triglav I 4:58,4, 8. Triglav II 5:36,0. -dh Odlične uvrstitve Triglavanov LJUBLJANA — Na prvem mednarodnem plavalnem prvenstvu za »Pokal Ljubljane« je nastopilo nad 200 tekmovalcev in tekmovalk Avstrije, Italije in predstavniki iz vseh najboljših jugoslovanskih in slovenskih plavalnih kolektivov. Med to mednarodno plavalno druščino so nastopili tudi triglavani Božo Linhart, Barbara Štemberger in Irena Berložnik. Vsi trije so odlično odplavali svoje discipline in zasedli prva mesta. Linhart je bil najhitrejši na 100 m krval, Štembergerjeva je bila prva na 100 m prsno in 200 m mešano, Berložnikova pa je bila zmagovalka na 100 in 200 m hrbtno. -d h Razpisna komisija Kinematografskega podjetja Kino Sora p.o. Skofja Loka razpisuje prosto delovno mesto direktorja delovne organizacije Za direktorja je lahko imenovana samo oseba, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje tudi tele posebne pogoje: 1. da ima višjo strokovno izobrazbo in 3 leta delovnih izkušenj na / vodilnih delovnih mestih, ali da ima srednjo strokovno izobrazbo in 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih; 2. da ima opravljen strokovni izpit za kinooperaterja; 3. da ima družbenopolitične in moralnoetične vrline. Rok prijave je 15 dni od dneva objave tega razpisa. Kandidati naj pošljejo pismeno prijavo z osebnimi podatki, dokazili o izobrazbi in nekaznovanju in drugimi dokazili o izpolnjevanju zgoraj zahtevanih pogojev na naslov: Kinematografsko podjetje Kino Sora, Skofja Loka — za razpisno komisijo. MU LE J EVA OČE IN SIN — Tinčka Muleja poznamo kot nekdanjega odličnega alpskega smučarja, navdušenega lovca in nasploh prijatelja športa. Nič čudnega ni, če je bil Tinček tudi med organizatorji zadnje motokros prireditve v Radovljici. Med tekmovalci sta bila tudi njegova sinova Tinček in Aleš. Tinček je bil najboljši v kategoriji 50 kubičnih centimetrov, Aleš pa j četrti v 125-kubični kategoriji. Razen tega sta fanta tudi dobra smučarja, kar priča, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Na fotografiji Tinček Mulej s sinom Tinčkom, zmagovalcem med mopedisti-motokrosisti. (jk) — Foto: F. Perdan ______^ ske narodne skupnosti in članom solidarnost nega komiteja. žandarmerija, katere pripadnikov je na priredit vikar mrgolelo, je očitno imela nalogo, da kakršnokoli pro-tideinonst rai i jo solidarnostnega ko miteja. kot je bila na primer pri po- dobni prireditvi en teden prej v Šentjakobu, zatre že v kali. To so naredili z brutalnostjo, ki ji je le težko najti primero. Po štiri, pet ali tudi več žandarjev se je dobesedno vrglo na posamezne mladince, če so samo posumili, da imajo protestne letake ali pa bi hoteli kako drugače izraziti zahtevo po izpolnitvi manjšinskih pravic, jim zvilo roke na hrbet, kar je ob glasnih krikih bolečin aretiranih povzročilo burno odobravanje in ploskanje navzočih. Pri tem niso delali razlik med fanti in dekleti, nekatere so vse krvave privlekli v občinsko poslopje, kjer je imela žandarmerija sedež, od tam pa so jih odpeljali v policijskih avtomobilih. Aretirali so 17 pripadnikov solidarnostnega komiteja za pravice koroških Slovencev. Omenjena prireditev, čeprav pod plaščem odkritja spomenika »bojevnikom prve in druge svetovne vojne«, torej tudi bojevnikom za Hitlerjeve cilje, je samo ena od mnogih, ki jih nemški nacionalistični krogi organizirajo v zadnjem času v osnju dvojezičnega ozemlja na 'koroškem. Skupno jim je hujskanje proti manjšini ter oživljanje veliko-nemške in nacionalistične miselnosti ter pripravljanje ozračja za nameravano ugotavljanje manjšine. Slike: Naš tednik in Slovenski vestnik Protesti koroških Slovencev Kot poročata glasili koroških Slovencev Slovenski vestnik in Naš tednik tudi pripadniki slovenske narodnostne skupnosti ostro protestirajo proti izpadom nemških skrajnežev na prireditvi v Skoc janu, Šentjakobu in Sinči vasi Zato sta izvršni odbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev v svoji izjavi zapisala, da je brutalno postopanje žandarmerije v Skocjanu vrh že več mesecev trajajočega policijskega terorja proti slovenski manjšini. Očitno hočejo Slovence ustrahovati, da bi jih prisilili k preštevanju, ali da bi se odrekli samemu sebi. Aretacije aktivistov Solidarnostnega komiteja za pravice koroških Slovencev so bile popolnoma brez vsakega vzroka in je policija svoje postopanje skušala opravičiti z neresničnimi podatki. Koroški Slovenci v tej zvezi opozarjajo na proti demokraciji in državi naperjeno ravnanje policije, ki je bila popolnoma brezbrižna ob pohodih na dvojezične napise, danes tolerira razne protislovenske demonstracije. Vsa takšna neodgovorna ravnanja, niti brutalni nastopi, pa ne bodo omajali samozavesti slovenske narodne skupnosti in je ne bodo odvrnili od nameravanega bojkota ugotavljanja manjšine. Srečanje težjih invalidov Gorenjske Delavci obsojajo ravnanje avstrijskih skrajnežev Splošnemu ogorčenju jugoslovanske in slovenske javnosti zaradi brutalnega ravnanja avstrijske policije s pripadniki slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem so se v teh dneh pridružili tudi delovni ljudje in občani Gorenjsko, Osnovne organizacije sindikata, delavski sveti in druge družbenopolitične organizacije v organizacijah združenega dela izražajo popolno solidarnost in podporo Slovencem na Koroškem, hkrati pa najodločneje obsojajo protimanj-šinjsko politiko in brutalno ravnanje avstrijske policije proti koroškim Slovencem. Na teh sestankih in protestnih zborovanjih so delavci postavili tudi vprašanje, če Avstrija lahko sodeluje na konferenci neuvrščenih v Colombu. O protestnih zborovanjih poročajo s kranjskih tovarn: Planika, IBI, Iskra, Sava in Tekstil-indus. V radovljiški občini so se protestom pridružili delavci Verige Lesce, Plamena Kropa, Iskre Otoče, Almire Radovljica in delavci Viatorjevih hotelov. V tržiški občini so imeli protestno zborovanje v BPT, v škofjeloški in jeseniški občini pa bodo protestna zborovanja v vseh večjih delovnih organizacijah danes in jutri. Na zborovanjih in sestankih so sprejeli tudi protestne izjave, ki so jih posredovali Zveznemu izvršnemu svetu, sekretariatu za zunanje zadeve, avstrijskemu veleposlaništvu v Beogradu in republiškemu odboru zveze sindikatov, -lb Čas teče tudi na Tolminskem Predvsem sta v teh dneh pomembni dve akciji, ki tečeta v prizadetem področju v Posočju. Po razpravah v tolminski, novo-goriški in idrijski občini so konec preteklega tedna sprejeli osnutek pravila o dodeljevanju pomoči od potresa prizadetim občanom. Med najpomembnejšimi členi pravilnika sta člena 7 in K, ki določata pomoč socialno šibkim oškodovancem v obmejnih naseljih. Tako bodo prizadeti, katerih mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 1100 dinarjev, lahko dobili 20 odstotkov od vrednosti naložbe za novo stanovanjsko zgradbo brezplačno in prav toliko, če živi oškodovanec v obmejnem pasu in kani graditi hišo v istem kraju. Več določil pravilnika obravnava tudi pomoč prizadetim pri graditvi novih hlevov in drugih spodarskih poslopij. Za takšne naložbe naj bi dobili oškodovanci 20 odstotkov od vrednosti, ki jih ne bi bilo potrebno vrniti. Preostali denar pa bi dobili kot kredit pod ugodnimi pogoji, odvisno od družinskih gmotnih razmer. Posebno določilo osnutka pravilnika obravnava tudi gradnjo skupnih hlevov, po katerem so kmetje oproščeni 40-odstotne vrednosti naložbe. Za najbolj prizadete vasi v Breginjskem kotu kot so Robidišče, Breginj, Selo in Podbela pa velja, da so vlagatelji za skupni hlev oproščeni 60-odstotnega plačila vrednosti novega hleva, manjkajoči denar pa naj bi prispevala kmetijska pospeševalna služba Slovenije in obrat Kmetijstvo kobariške tovarne mlečnih izdelkov Planika. To torej pomeni, da Mednarodni golf turnir na Bledu Bled — Bledu letos sicer ne manj ka različnih turističnih in drugih prireditev, vendar pa se med rekreacijskimi in turističnimi objekti letos nedVomno jmnasa / največjim povečanjem obiska prav veliko goli Igrišče, ('eprav je minilo šele d ve leti. ko je bilo zgrajeno o/iroma odprto, je to igrišče že zelo dobro poznano \ tujini. Zanimanje za ta rekreacijski šport pa iz dneva v dan narašča tudi doma. Letos tako rekoč ni dneva, da na igrišču ne bi bilo nekaj deset igralcev. Med tujimi jih je največ i/. Zvezne republike Nemčije, Avstrije in Italije, pa tudi igralci iz Švedske in Velike Britanije niso redki. Na igrišču pa je bilo letos tudi več organiziranih turnirjev in mednarodnih srečanj. Kno takšnih bo tudi drugi mednarodni go1! turnir za prvenstvo Bleda, ki bo od 20. do 22. avgusta. A Z kmetje iz Breginjskega kota ne bi prispevali svojega denarja za gradnjo skupnih hlevov. Druga, nič manj pomembna akcija, ki je te dni v teku, so prizadevanja za obnovitev in graditev objektov družbenega standarda kot so ceste, vodovodi in šole. Za obnovo in gradnjo šol pričakujejo izdatno pomoč iz solidarnostne akcije, ki je zajela vso Jugoslavijo. Tako bodo posamezne republike s pomočjo solidarnostno zbranega denarja zgradile več šol in sicer: republika Hrvatska bo zgradila novo osnovno šolo v Bovcu z 12 oddelki za več kot 300 učencev. Šola bo veljala več kot 12 milijonov dinarjev. Republika Makedonija bo zgradila v Breginju osnovno šolo s šestimi oddelki, prostori /.i" varstvo in stanovanjem za učitelja, kar bo veljalo 6 milijonov dinarjev. Vojvodina je pripravljena zagotoviti denar za drugo stopnjo novega šolskega centra v Tolminu, SR Srbija pa za gradnjo dijaškega doma v Tolminu. Ob teh razveseljivih novicah pa je treba povedati tudi neljubo resnico, da samoupravne interesne skupnosti v Posočju niso kreditno sposobne za najetje posojil. Poleg denarja, ki ga bodo za izgradnjo šol zbrale druge republike, bi na potresnem območju potrebovali še 35 milijonov dinarjev za ureditev šolskih poslopij. Zbrali pa jih bodo lahko kvečjemu 7 milijonov. . LB. Priznanja Kamničanom Kamnik — Ob občinskem prazniku m 35-letnici vstaje je občinska skupščina Kamnik podelila plakete in priznanja zaslužnim organizacijam in občanom. Srebrno plaketo so dobili krajevna organizacija zveze borcev NOV v Tuhinju, občinska organizaciju UK Kamnik in družbenopolitični delavci Franc Brank (Stol), Slavko Rajh (Titan) ter Božo Matičič in .Jože Biki. Bronasta plaketa je bila podeljena Športnemu društvu Komenda. Stanislavu I pavi u in Francu (Lu-žovcu (Stol), Albinu Kladniku (upokojenec iz Volčjega potoka), Francu Klemenu (Kta). Antonu K lunu in Leopoldu Pečjaku (Titan), Vladu Osolniku (krajevna skupnost Š marca J in Ivanu Peršinu (trener mladih strelcev). Podelili pa so tudi javna občinska priznanja, ki so jih dobili inž. Janez Benkovič (košarkarski klub), Marinka Gregorš (osnovna šola Duplica), M; rko Maksa in Slavka Završnik (Titan) in Bogomira P rosen (Stol). -a Jesenice — Pod naslovom Splošna družbena skrb /a invalide iti pokroviteljstvom kranjske podružnice Ljubljanske banke z enotami na Gorenjskem je bilo v soboto, 14.-avgusta, popoldne v športni hali Podme-žaklo na -Jesenicah drugo srečanje težjih invalidov Gorenjske, Srečanja, ki je bilo lani v sejemski hali v Ktanju. se je tokrat udeležilo okrog .}(><) invalidov iz vseh gorenjskih občin. Med gosti pa je bil tudi predsednik republiške zveze društev invalidov Slovenije Stane Pav rič. Slavnostni govornik na tem tradicionalnem srečanju, ki bo prihodnje leto najbrž v radovljiški občini, je !>il predsednik koordinacijskega odbora društev invalidov za Gorenjsko Konrad Pavli. Poudaril je, da je bilo predvsem v zadnjem času precej narejenega za bolj organizirano delovanje in razreševanje problemov invalidov. V nekaterih delovnih organizacijah, kjer so invalidi zaposleni, posvečajo njihovim delovnim in življenjskim pogojem še posebno skrb. Vendar pa so takšne delovne organizacije pri nas še vedno bolj izjeme. Zato bo nedvomno pripomogel k še hitrejšemu razreševanju številnih problemov na tem področju novi zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, ki bo začel veljati 1. januarja prihodnje leto. Na srečanju so tudi ostro obsodili sedanje razmere na avstrijskem Koroškem in poslali protestno pismo, ki ga je prebrala, predsednica društva invalidov Jesenice Marica Potočnik. Poleg običajne pogostitve so na sobotnem srečanju poskrbeli tudi za kulturni program. V njem so brezplačno nastopili moški pevski zbor Jeklar Železarne Jesenice, Folklorna skupina Jaka Rabič iz Mojstrane in narodno zabavni ansambel Murka iz Lesc. Kot rečeno, bodo takšna srečanja v prihodnje tradicionalna in drugo leto najbrž v radovljiški občini. Ne bi pa bilo napak, da bi ta srečanja poleg sedanjega pokrovitelja — kranjske podružnice Ljubljanske banke — podprle tudi druge večje delovne organizacije na Gorenjskem. Pred popoldanskim srečanjem gorenjskih invalidov v športni hali na Predsednica društva invalidov Jg* niče Marica Potočnik je na srečo n prebrala protestno pismo zaradi danjih razmer na avstrijskem a" škem — Foto: F. Perdan Jesenicah pa je bil dopoldne v K8^ ni na Jesenicah sestanek, ki so udeležili tudi predstavniki dru 1 nopolitičnih organizacij želez*fjj Na sestanku so imenovali inicia11 odbor za ustanovitev aktiva inV.. dov v jeseniški železarni, v kateI\ danes zaposlenih okrog 430 i»lVr dov. Sestanka in popoldanskega čanja pa so se udeležili tudi stavniki aktiva invalidov iz ^epav ne Ravne in društva invalidov** ne. Kranjsko društvo invalidov P€j imelo v soboto v gosteh predsWsj ke društva invalidov iz Maribor*« tej priliki so izmenjali delovne nje in jih popeljali v Dražgoše. %j so si ogledali pred nedavnim od^jj spomenik. Popoldne pa so *4' jj predstavniki društva invalid©*! Maribora udeležili srečanja i"v dov na Jesenicah. A. Zal* Društvo invalidov Jesenice je bilo v soboto popoldne prireditelj letošnji drugega srečanja težjih invalidov Gorenjske - Foto: F. Perdan Oskrbnine otrok v vrtci!* Radovljica — Julija je izvršni otrok socialno ogroženih stan* občinske skupščine je v varstvu brezplačno. » upravna interesna skupnost °*'r ga varstva pa je zavodu praV f zagotovila 1,5 milijona dinarj? ^ regresiranje oskrbnin na n<>v 1'?' Ker sklep izvršnega sveta "Jj trditvi cen oskrbnin velja od P J ja letos, starši pa so nove oskr"J plačevali že od 1. aprila, bo preveč vplačane zneske obrajv^jf pri oskrbninah v septembru. v ^ na sredstva staršem, ki bodo nila h krali izpad dohodka bo nadomestila samoupravna resna skupnost otroškega varst^ '^ V novem šolskem letu je v delke vzgojno varstvenega zav občini prijavljenih 631) otrok. svet radovljiške potrdil letošnje oskrbnine v vrtcih v občini. Vzgojno varstveni zavod Radovljica je zato določil ekonomsko ceno mesečnih oskrbnin. Le-ta znaša 1000 dinarjev. K tej ceni prispeva občinska izobraževalna skupnost 350 dinarjev in še 6,5 odstotka realnih stroškov. Tako morajo starši plačati razliko med ekonomsko ceno in prispevkom izobraževalne- skupnosti. Mesečna oskrbnina v posameznih vrtcih v občini je različna. Določa se po posebni lestvici glede na poprečni mesečni dohodek na člana družine. Najnižji mesečni prispevek staršev za oskrbnino otroka znaša 340 dinarjev, najvišji pa 720 dinarjev. 24 Posvetovanja zasebnib obrtnikov Radovljica — V dogovoru z družbenopolitičnimi organizacijami in štabom za vodenje akcije za vpis posojila za ceste je izvršni svet radovljiške občinske skupščine sklical več posvetovanj v občini z zasebnimi obrtniki. Prvo takšno posvetovanje z obrtniki iz radovljiškega, kropar-skega, leškega in begunjskega območja bo v ponedeljek, 23. avgusta, v Radovljici. V torek, 24. avgusta, bo posvetovanje na Bledu v dvorani Gozdnega gospodarstva za obrtnike z blejskeira in gorianskega območja in v sredo avgusta, v avli osnnv- . { ne šole dr. Janeza Mencinge'V Bohinjski Bistrici za obrtnik« hinjskega območja. Na posvetovanjih bodo ,abrti* ljali o problematiki zasebne o ^ občini in vlogi malega gospo0^,,^ pri uresničevanju srednje1* $ | razvojnega načrta občine._S v# zvezi bodo razpravljali tudi 0 ^i politiki. Pogovorili pa se bodo pt akciji za vpis posojila za.ceSLev'j slej še niso vpisali posojila ■ . obrtniki. Vseh pa je v občin 600.