Vprašali ste
ALI BO SLOVENŠČINA IZGINILA?
V času hitrega razvoja tehnike in tesnih gospodarskih in političnih stikov med narodi se rojevajo tudi nove besede, s katerimi poimenujemo nove stvari, pojme, odkritja itd. Posledica tega je rast besednega zaklada vseh jezikov. Besede nastajajo seveda na kraju, kjer se je nova stvar pojavila, nato pa jo prevzamejo še vsi drugi jeziki. Pri tem sta dve možnosti:
—¦ jezik določeno besedo preprosto prevzame takšno, kot je nastala (seveda so večkrat prisotne manjše spremembe, npr. fonetični zapis — tako kot se izgovarja),
— jezik besedo na novo ustvari po svojih jezikovnih značilnostih in zakonih.
Tako je tudi v slovenskem jeziku. Na žalost smo Slovenci preveč leni, da bi se poslužili druge možnosti nastajanja novih besed, ampak besede preprosto prepisujemo iz tujih jezikov. Za primer naj navedem samo delček tega prepisovanja iz angleščine
— kavboj (cowboy) kravi (crawl) klovn (clown)
iz francoščine
— konferansje (Conferencier) šanson (chanson)
Vse navedene besede smo sprejeli z odprtimi rokami za svoje. Vidimo, da je vse, kar smo storili pri tem le to, da smo jih prepisali, kot jih izgovarjajo Angleži oziroma Francozi, čeprav trdimo, da je slovenski pravopis etimološki (ravna se po zgodovinskem nastanku besed) in nefone-tični, kot je na primer hrvaški pravopis, ki se ravna po Karađićevem nauku: »Piši kao što govoriš, čitaj kako je napisano!« Kako daleč bomo šli s tem prepisovanjem iz tako imenovanih svetovnih jezikov, verjetno še sami ne vemo, vendar mislim, da bo treba že prav kmalu postaviti debelo zarezo, ki je ne bomo več prestopili; zato pa bomo morali sami graditi svoj jezik.
Zelo zanimiva beseda, ki se danes bohoti v vseh sredstvih javnega obveščanja, je angleška beseda show. Poglejmo si jo malo natančneje! Kdo pravi, da je ne bomo čez nekaj let pisali, kot jo danes izgovarjamo, torej šou ((tako kot že pišemo kavboj, kravi itd.). Ugotovimo lahko, da sta
176
se V besedi šou znašla skupaj dva samoglasnika, Tega slovenščina ne trpi. Pa poskusimo besedo sklanjati, tako kot sklanjamo domače moške samostalnike, in sicer v fonetičnem zapisu;
EDNINA
1. svinčnik
2. svinčnik-a
3. svinčnik-u
4. svinčnik
5. svinčnik-u
6. s svinčnik-om
sou
šou-a (šoua) šou-u (?šouu) šou
šou-u (?šouu) šou-om (šouonil
DVOJINA
1. svinčnik-a
2. svinčnik-ov
3. svinčnik-oma
4. svinčnik-a
5. svinčnik-ov
6. svinčnik-oma
šou-a (šoua) šou-a (šoua) šou-ov (šouov) šou-ov (šouov) šou-oma (šouoma) šou-oma (šouoma)
MNOŽINA
1. svinčnik-i
2. svinčnik-ov
3. svinčnik-om
4. svinčnik-e
5. svinčnik-ih
6. svinčnik-om
šou-i (šoui) šou-ov (šouov) šou-om (šouom) šou-e (šoue) šou-ih (šouih) šou-om (šouom)
Ali je ta sklanjatev še sploh podobna slovenščini?! Kaj pa bomo naredili z domačo besedo NASTOP?
Drugi problem, ki me muči, so tujke. Tu mislim tuje besede, za katere smo Slovenci uspeli napraviti lepe, domače izraze. Najprej je treba seveda izvzeti razne znan-
stvene vede, kjer uporabljamo tki. mednarodne izraze, za katere nimamo domačih besed (če domače besede imamo, je treba te postaviti na prvo mesto, ali pa uporabljeno tujko vedno pojasniti; v pisavi lahko to naredimo v oklepaju) in so te potrebne. Toda ostanimo pri vsakdanjem pogovoru in čitanju časopisov, revij ipa.
Žalostna resnica je, da so tujke tukaj prisotne in izpodrivajo naše izraze. Čeprav imamo na voljo več domačih besed za isto sLvar, rajši sežemo po tujki.
Na raznih reklamnih plakatih lahko večkrat beremo: degustacija, ki je izpodrinila domača izraza pokušnja, pokušanje. Z njimi vabimo ljudi, tudi neizobražence, na po-kušnjo pijač ali živil, ti pa se sprašujejo kaj je to degustacija. Spomnimo se še besed, kot so: varianta, spontanost, preokupacija, a priori itd. itd.
Ce bomo tujke še naprej tako množično vključevali v slovenski jezik in se z njimi izražali, si bo moral vsak Slovenec kaj kmalu nabaviti slovar tujk v priročni izdaji in ga nositi v zadnjem žepu. Že res, da se bomo tujkam privadili, jih sprejeli in osvojili, toda takrat se bomo med seboj spraševali: »Cuj, tovariš, kako se že reče tisto po slovensko?«
Rabo tujk podpirajo tudi časopisi. Samo primer iz novejšega Večera na tretji strani: »KDO BO SUBVENCIONIRAN?«
Torej, čim prej je potrebno omejiti (lokalizirati?!!) rabo tujk. Izražajmo se z domačimi besedami!
D I a g o   G u m z e j Pedagoška akademija Maribor