144 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
dose`enim napredkom ohranjajo danes tudi `ivljenja, ki jih lastniki nimajo ve~ za `ivljenja vredna, ka`e
morda izpostaviti kje drugje…
Enako izrazito se po branju Clime vtisne v zavest tudi znatna sprememba statusa zdravnika kot ~lana
dru‘bene skupnosti, sprememba, ki je posledica usmeritve razvoja moderne znanosti. Muznik je bil {e
holist s {irokim razponom razli~nih znanj, splo{no razgledan intelektualec. Tako kot je bil dobrodo{el v
vseh plemi{kih hi{ah, sta ga dol‘nost in poklicna radovednost vodili tudi v ko~e zadnjih reve‘ev, ki so
potrebovali njegovo pomo~. Zdravnik je v 18. st. skupaj s sodnikom {e predstavljal najodli~nej{o, intelek-
tualno plast me{~anstva in v dru‘bi u‘ival nesporen ugled. Kaj pa zdravniki danes? V dru‘bi, ki je vse
razen meritokratska in odmerja ugled predvsem glede na premo‘enje, so preslabo nagrajeni, da bi ga bili
dele‘ni. Medicinska veda vsled neobvladljivega razvoja zahteva tak{no specializacijo, da prenekateri
zdravnik danes preprosto nima ve~ ~asa za vsestransko {irjenje duha. V imenu hladne znanosti je pogosto
le {e razosebljen mehanik zapletenega ~love{kega stroja (~eprav je ob‘alovanja vredno, da se je ne le ena
Muznikova bolnica raje odpovedala ‘ivljenju kakor srame‘ljivosti, je njeno odklanjanje zdravni{ke pomo~i
vendarle pomenilo tudi, da se v zdravniku zaveda mo{kega, osebe).
“Napredek”. Veliko prinese in veliko odvzame.
C i r i l a  To p l a k
Slovenska Istra v boju za svobodo. Druga, dopolnjena izdaja. Ur. Vid Vremec, Raul [i{kovi~, Jo‘e
Ho~evar. Koper : Zalo‘ba Lipa, 1998. 871 strani.
Obse‘na knjiga je monografsko zasnovano skupinsko delo 41 avtorjev in {tevilnih drugih sodelav-
cev; vodila jih je ‘elja, da na enem mestu celovito in natan~no opi{ejo politi~ne in socialne boje ljudi
Slovenske Istre za njihovo socialno in narodnostno osvoboditev. Iz{la je ob petdesetletnici zdru‘itve
Primorske z mati~no domovino kot dopolnitev in raz{iritev knjige z enakim naslovom Slovenska Istra v
boju za svobodo, objavljene leta 1976. Upravi~enost potrebe po novi, raz{irjeni izdaji je utemeljil uredni{ki
odbor z objektivnim dejstvom, da je v ~asu od prvega izida (1976)1  iz{lo kar nekaj knjig in razprav, ki so
prinesle nova spoznanja o preteklem ~asu Slovenske Istre. V tem kontekstu velja opozoriti na strokovno
uveljavljene izdaje Zgodovinskega dru{tva za ju‘no Primorsko in Znanstveno-raziskovalnega sredi{~a
Republike Slovenije v Kopru: interdisciplinarna znanstvena revija Annales (Anali za istrske in mediteran-
ske {tudije), zborniki v zbirki Acta Histriae, monografije v knji‘ni zbirki Knji‘nica Annales.
Tako kot prva tudi druga izdaja zaobsega geografsko obmo~je dana{njih obalnih ob~in Koper, Izola,
Piran in na italijanski strani ob~in Dolina in Milje. Seveda ne gre prezreti, da je to ozemlje zaradi svoje
prehodnosti in obmorske lege do‘ivljalo burna zgodovinska dogajanja. Na njem so v zadnjih stoletjih
vladali Bene{ka republika, kratkotrajen Napoleonov protektorat in Zdru‘ene ilirske province, avstro-
ogrsko cesarstvo, italijanska kraljevina itd. Vsaka od teh dr‘av je Slovenski Istri zapustila svojo dedi{~ino
in zaznamovala usodo in ‘ivljenje njenega prebivalstva slovenske in italijanske narodnosti. [e posebno so
istrski Slovenci okusili tegobe raznarodovanja in rev{~ine v obdobju vladavine italijanskega fa{izma, kar
je odlo~ilno vplivalo na tok korenitih dru‘benih sprememb, ki jih je do‘ivljal ta izjemno pomemben in
ob~utljiv geopoliti~ni prostor po drugi svetovni vojni.
Knjiga obsega 22 poglavij, razdeljenih v dva temeljna vsebinska dela. Prvi zajema zgodovinsko
obdobje od naselitve Slovanov do druge svetovne vojne (str. 7–298), drugi pa narodnoosvobodilni boj
1941–1945 (str. 299–812).
Raul [i{kovi~ je v uvodnem poglavju Zemljepisni polo‘aj in prebivalstvo predstavil geografski
prostor Slovenske Istre, ki obsega ozemlje treh sedanjih obalnih ob~in (Koper, Izola, Piran), naselja na
Podgorskem krasu in naselja sedanje ob~ine Dolina ter nekaj naselij ob~ine Milje na Tr‘a{kem. Salvator
@itko je prispeval strnjeni oris zgodovinskega razvoja Slovenske Istre od naselitve Slovanov do zloma
habsbur{ke oblasti; posebno pozornost je namenil {irjenju italijanskega iredentizma v 19. in 20. stoletju ter
1 Prikaz prve izdaje sem objavil v Z^ 1977, str. 403–404.
145ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
prebuji slovenske narodne zavesti v 19. stoletju in njenih te‘njah, ki sta jih jasno izoblikovala pomembna
ljudska tabora v Kubedu in Dolini. Pomen {olstva in ljudskoprosvetne dejavnosti pod Avstrijo sta opisala
Milan @erjav in Vlasta Beltram; {e posebej sta izpostavila {ir{i pomen ustanovitve in delovanja u~itelji{~a
v Kopru ter Ciril-Metodove dru‘be.
Tematski sklop “med obema vojnama” je v sedmih poglavjih celovito predstavil Vid Vremec. Avtor
uvodoma obravnava razmere v Istri po prihodu italijanske vojske v za~etku novembra 1918, nastanek in
razvoj fa{izma, nasilje ob parlamentarnih volitvah maja 1921 in poudarja, da je bil upor v Marezigah 15.
maja 1921 posledica fa{isti~nega divjanja. V nadaljevanju se osredoto~i na represalije novih oblastnikov
ter na pogubne posledice izrednih fa{isti~nih zakonov, sprejetih leta 1926; ti niso prinesli samo ukinitve
slovenskih {ol, organizacij in dru{tev, pa~ pa tudi nasilno prekinitev politi~nega, gospodarskega, kulturne-
ga in dru`benega ̀ ivljenja slovenskega prebivalstva pod Italijo ter drasti~no zatiranje nasprotnikov fa{izma.
Po nastanku tajne protifa{isti~ne organizacije BORBA na Tr`a{kem,2  ki se je mo~no raz{irila v dolinski
ob~ini, drugod na Primorskem pa TIGR,3  in po izvedbi {tevilnih uporni{kih akcij s po‘igi fa{isti~nih
potuj~evalnic ({ol, otro{kih vrtcev in fa{isti~nih sede‘ev) je bilo leta 1930 aretiranih ve~ upornikov in so
bili tega leta obsojeni pred Posebnim sodi{~em na prvem tr‘a{kem procesu. @rtve tega procesa proti
slovenskim narodnjakom so postale ne samo simbol pa~ pa tudi spodbuda za nadaljnji protifa{isti~ni boj,
poudarja Vremec. V nadaljevanju nam pisec {ir{e predstavi socialisti~no gibanje, ki je na istrskem narod-
nostno me{anem obmo~ju pognalo globoke korenine ‘e pod Avstrijo. Vklju~evalo je ribi~e in pomor{~ake,
solinarske delavce in tudi obrtnike, v okolici mest kolone in v nekaterih poljedelskih obmo~jih tudi kmete,
zlasti tiste, ki so se v bli‘njem Trstu zaposlili kot priu~eni delavci. Po ustanovitvi Komunisti~ne stranke
Italije leta 1921 je pre{la ve~ina nekdanjih socialistov v njene vrste. V Istri so delovali ilegalno. Trpeli so
pod fa{isti~nim nasiljem, obsojali so jih na zaporne kazni in konfinacije. Med drugim so organizirali leta
1932 v Dekanih in Kopru odmevne protifa{isti~ne kme~ke demonstracije in tiskali protifa{isti~ne letake
ter glasilo Kmetski glas. V zaklju~nem poglavju prvega dela Protifa{isti~na dejavnost v letih 1933–1940
avtor razgalja fa{isti~ni teror v Istri in procese pred posebnimi sodi{~i proti nasprotnikom fa{isti~nega
re‘ima. Vremec poudarja, da je bil 2. tr‘a{ki proces v decembru 1941 prelomni dogodek v odporu proti
fa{izmu, saj je bil usoden za celotno Primorsko in Istro. [tevilne aretacije so prizadele pripadnike razli~nih
svetovnih nazorov in dru‘benih slojev in s tem prakti~no obglavile vodstvo protifa{isti~nega gibanja.
Zaradi smrtnih obsodb, skoraj 1.000 let zapornih kazni vsem obsojencem, ter zaradi mnogih konfinacij je
proces zelo zloglasno odmeval doma in celo v svetu. “Ta proces, kakor tudi mnogi drugi dogodki in
dejstva, potrjuje nesporno resnico, da Primorci niso klonili fa{izmu. Nasprotno, prvi v Evropi so se mu
uprli. Napovedali so mu neizprosen boj,” zaklju~uje Vremec.
V drugem delu knjige je v 11 poglavjih, ki so jih napisali avtorji – udele‘enci NOB, temeljito prikazan
narodnoosvobodilni boj. V njem je istrski ~lovek za ceno velikega {tevila padlih borcev in ‘rtev na
doma~ih tleh, med prekomorci, na Notranjskem in Dolenjskem, prispeval pomemben dele‘ za zmago nad
naci-fa{izmom. Ustanovitev OF slovenskega naroda je pomenila tudi za Slovensko Istro zgodovinsko
prelomnico. Prvi organizatorji OF, ki sta jih na to podro~je poslala Izvr{ni odbor OF in CK KPS, so tu
na{li zanesljive sodelavce; dokaj hitro jim je uspelo razpresti organizacijo OF po domala vsem pode‘elju,
protifa{isti~ne somi{ljenike pa so na{li tudi med pripadniki italijanske narodnosti v obalnih mestih. Prvi
odbor OF je nastal ‘e 1. decembra 1941 na Plavjah, {e pred kapitulacijo Italije pa je za~ela delovati tudi
tehnika za ju‘no Primorsko (maj 1943), kasneje imenovana Na{ dom, ki je razmno‘ila veliko narodnoo-
svobodilnega tiska. Kljub poostreni policijski kontroli in aretacijam je mladina po‘rtvovalno in uspe{no
opravljala kurirske in druge naloge. Kmalu so bili organizirani tudi okro‘ni komite KPS in okro‘ni odbor
OF, organizacija SKOJ in sedem rajonskih ter {tirideset krajevnih odborov OF, poleg tega pa {e mno‘i~ni
organizaciji mladine in ‘ena, ZSM in SP@Z. Le oboro‘enih partizanskih enot tedaj {e ni bilo na tem
obmo~ju, saj so bili mo{ki zve~ine vpoklicani v italijansko vojsko.
Po padcu fa{izma 25. julija 1943 je ob splo{nem ljudskem navdu{enju in po hudem vojnem trpljenju
8. septembra 1943 pri{lo do kapitulacije Italije. Iz oddaljenih italijanskih internacij, zaporov in ujetni{tev
2 Ve~ o tem: Drago @erjal, Spomini in razlage o protifa{isti~nem boju primorske mladine med vojnama,
Trst 1990.
3 Ve~ o tem: Milica Kacin-Wohinz, Prvi antifa{izem v Evropi. Primorska 1925–1935, Koper 1990.
146 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
so se tedaj mnogi doma~ini vra~ali v Slovensko Istro, {tevilni slovenski pripadniki posebnih kazenskih
bataljonov pa so se pridru‘ili na jugu Italije nastajajo~im prekomorskim brigadam in se v njih borili skupaj
z drugimi jugoslovanskimi partizani vse do osvoboditve Slovenskega primorja in Istre.4  V prekomorske
brigade so se prav tako vklju~evali interniranci in vojni ujetniki; med njimi je bilo precej Istranov.
V Slovenski Istri je septembra 1943 ‘e nastala 1. slovenska istrska brigada. V pomo~ doma~im
partizanom je vodstvo NOV v Sloveniji poslalo izku{eno [ercerjevo brigado, Hrvatje pa 1. bataljon 2.
hrva{ke istrske brigade. Politi~ne organizacije (KPS, SKOJ, OF) so usmerile svoje napore v dvig splo{ne
ljudske vstaje proti ostankom fa{izma in v obrambo porajajo~e se ljudske oblasti.
Toda novi nem{ki okupator je po divjanju na Primorskem prodrl tudi v Slovensko Istro. 2. in 3.
oktobra se je s {tevilnim voja{tvom in te‘kim oro‘jem spopadel s partizanskimi enotami slovenskih,
hrva{kih in italijanskih borcev. Po‘gal je nad 50 naselij in zaselkov, streljal talce in izvajal hudo nasilje.
Nemci so okupirali obalna mesta in kmalu so se – z njihovo podporo – tu ustanovile oboro‘ene fa{isti~ne
skupine, ki so zagre{ile na pode‘elju {tevilna grozodejstva. Navkljub uni~evalni po‘igalski ofenzivi odpor
ljudstva ni bil zlomljen. @e pred iztekom leta 1943 so nastale nove enote: Istrski odred, VOS za Slovensko
Istro in Italijanske akcijske skupine GAP. Do konca februarja 1944 so te enote izvedle ve~ uspe{nih akcij
in sabota‘ proti okupatorjevim silam. Zaplenile so precej oro‘ja in streliva. Okupator se je z represalijami
ma{~eval nad prebivalstvom in {tevilne doma~ine odgnal v je~e in tabori{~a smrti. Toda kljub temu sta
nastali dve novi partizanski enoti, ~eprav so bile geografske razmere neugodne za njuno bivanje in
delovanje: Komanda Istrskega vojnega podro~ja s sede‘em v Brkinih je ustanovila Komando mesta
Koper, iz GAP pa je nastal italijanski Bataljon Alma Vivoda.
Velik dose‘ek je bil nastanek partizanskega {olstva. Tako je v {olskem letu 1943/44 delovalo v okro‘ju
Slovenske Istre 30 {ol in te~ajev s 1.100 u~enkami in u~enci ter 33 u~iteljicami in u~itelji, od katerih sta bila
le dva poklicna. Po dolgih letih potuj~evanja so se otroci lahko v {oli ponovno u~ili pisati in brati v
materinem jeziku. Da so bile razmere za delovanje partizanskih {ol v Slovenski Istri zelo te‘ke, dokazuje
tudi dejstvo, da je padlo sedem partizanskih u~iteljic, t.j. najve~ v ju‘noprimorskem okro‘ju.
Izredno uspe{no je delovala mladina, organizirana v ZSM in SKOJ; vzdr‘evala je kurirske zveze,
opravljala propagandne akcije in obve{~evalne naloge ter skrbela za partizansko {olstvo.5
Okupatorju pa ni uspelo na Istrskem organizirati domobrancev, ~eprav je stopnjeval nasilje. Po‘gal je
Gabrovico, sredi{~e NOB v Slovenski Istri, mnoge doma~ine pa odgnal v je~e, internacije in v tabori{~a
smrti. ̂ eprav je postavljal ~edalje gosteje posejane postojanke na pode‘elju in poostril nadzor nad prebi-
valstvom, so pripadniki OF organizirali volitve v KNOO in okrajne NO skup{~ine za socerbski, loparski
in istrski okraj; za obalni okraj jih ni bilo mogo~e izvesti, zato so tu v organe ljudske oblasti za~asno
delegirali predstavnike politi~nih organizacij.
V oktobru 1944 je nastal Mornari{ki odred Koper z nalogo, da zbira podatke o stanju, delovanju in
oboro‘itvi okupatorja v obalnih mestih ter pomno‘i svoje vrste in se pripravi na njihovo osvoboditev.
Komanda mesta Koper je vseskozi po{iljala v NOV nove borce in tesno sodelovala s protifa{isti~nimi
organizacijami in prebivalstvom. V februarju 1945 pa je do‘ivela hud udarec, ko je padel njen komandant
in so bili zajeti vsi ~lani {taba ter – razen enega, ki mu je kmalu po zajetju uspelo pobegniti – odvedeni v
Ri‘arno, kjer je za njimi izginila sleherna sled. Kot zanimivost velja omeniti, da je pri Bor{tu nad Koprom
30. januarja 1945 prisilno pristal s padalom ameri{ki pilot Charles Richard Dougherty; partizani Komande
mesta Koper in Mornari{kega odreda Koper so ga re{ili pred Nemci in mu omogo~ili, da se je vrnil v svojo
bazo na jugu Italije.
[tevilo okupatorjevih in njegovih kvislin{kih fa{isti~nih enot v Slovenski Istri se je pogosto spre-
minjalo glede na razmere na tem obmo~ju. Njihova izredna koncentracija in namestitev v stalne postojanke
sta dosegli vi{ek v jeseni 1944, ker je tedaj okupator pri~akoval izkrcanje zavezni{kih enot v Istri. Zaradi
tega je pospe{eno gradil obrambno linijo. V septembru 1944 je imel 32 postojank z nad 7.000 vojaki v
Slovenski Istri, v januarju 1945 pa ‘e 40 postojank, ki so bile razporejene v 88 krajih. Ozemlje je bilo tedaj
strogo nadzorovano, kar je onemogo~ilo tako voja{ko kakor tudi politi~no delovanje partizanskih organi-
zacij. Navkljub temu se je to delovanje nadaljevalo, seveda v {e stro‘ji ilegali in zlasti v no~nem ~asu.
4 Ve~ o tem: Albert Klun, Prekomorci v narodnoosvobodilni vojni, Koper 1976.
5 Ve~ o tem v zborniku: Napredna mladina Slovenske Istre 1919–1947, Koper 1985.
147ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
Italijanski Bataljon Alma Vivoda je tesno sodeloval s hrva{kimi in slovenskimi borci vse do novembra
1944, ko je na obmo~ju Hrvojev-Ku~ibrega utrpel te‘ke izgube in prenehal obstajati. Pre‘iveli borci so se
nekateri razhajkali, nekaj jih je bilo ujetih in odpeljanih v nem{ka tabori{~a, preostali so se pozneje
pridru‘ili Mornari{kemu odredu Koper, Komandi mesta Koper in partizanskim enotam na Tr‘a{kem.
Komanda mesta Koper in Mornari{ki odred Koper sta delovala vse do osvoboditve maja 1945.
V znatnem {tevilu so se mnogi Istrani tedaj in ‘e pred tem vklju~ili v partizanske enote VII. korpusa
NOV in POS na Notranjskem in Dolenjskem, kjer jih je veliko ‘rtvovalo svoje ‘ivljenje za svobodo.
Za ceno velikega krvnega davka padlih borcev in ‘rtev je Slovenska Istra 1. maja 1945 do~akala dan
osvoboditve izpod naci-fa{isti~nega jarma, ko so partizanske enote in aktivisti NOB skupaj s prebi-
valstvom osvobodili obalna mesta Koper, Izolo in Piran. Vendar so bili ti kraji {e skoraj celo desetletje pod
voja{ko upravo jugoslovanske vojske (VUJA), ko so zavezniki odlo~ali o pripadnosti tega ozemlja. S
podpisom pari{ke mirovne pogodbe z Italijo 10. februarja 1947,6  ki je za~ela veljati 15. septembra 1947,
je bila Primorska priklju~ena k Sloveniji v okviru Jugoslavije, Slovenska Istra pa je ostala v coni B
novonastalega Svobodnega tr`a{kega ozemlja. [ele s podpisom Londonskega sporazuma 5. oktobra 1954
je tudi ta pripadla k Jugoslaviji.7
Zadnje – dvaindvajseto poglavje vsebuje sezname padlih borcev in aktivistov v NOB in mednarodnih
brigadah {panske protifa{isti~ne vojne, ‘rtev fa{isti~nih in nacisti~nih je~ ter koncentracijskih tabori{~,
‘rtev fa{isti~nega in nacisti~nega nasilja, ‘rtev bombardiranja in vojnega materiala, pogre{anih, in to po
ob~inah (Koper, Izola, Piran, Dolina, Milje in Hrpelje–Kozina). V tem poglavju je tudi obse‘no imensko
kazalo oseb, ki so omenjene v knjigi, viri in literatura ter nahajali{~a fotografskega in drugega gradiva.
O upravi~enosti nove izdaje govori dejstvo, da so pisci s svojimi prispevki dopolnili in raz{irili
nekatera poglavja prve izdaje z novimi dognanji, do katerih so pri{li sami s svojimi raziskavami ali pa so
jih objavili drugi zgodovinarji in publicisti v obdobju 22 let od izida prve knjige (geografski pregled,
pregled razvoja skozi stoletja, {olstvo in dru{tvene dejavnosti do 1918, odpor proti fa{izmu, tabori{~e
Ri‘arna). Dopolnjena izdaja pa je obogatena {e z novimi ali na novo napisanimi prispevki (prvi tr‘a{ki
proces 1930, drugi tr‘a{ki proces leta 1941, koprski zapori, specifi~nost narodnoosvobodilnega gibanja
na istrskem narodnostno me{anem ozemlju, udele‘ba Istranov v partizanskih enotah na Dolenjskem in
Notranjskem ter v prekomorskih enotah, spominska obele‘ja padlim in ‘rtvam). Novosti so tudi v sezna-
mu padlih in ‘rtev, ki je pre~i{~en, dopolnjen in zato mnogo bolj precizen. Knjiga je obogatena s foto-
grafskimi prilogami, ki jih je {tevil~no ve~, med njimi pa veliko novih. Tudi zemljevidi so v glavnem na
novo izdelani, dopolnjeni in zato bolj pregledni.
Tako je z vsemi temi dopolnitvami in popravki prve knjige nastala nova, vsebinsko in dokumentarno
obse‘nej{a in bogatej{a knjiga, napisana skladno z zahtevami zgodovinske stroke. Izrecno je treba omeni-
ti, da so prispevki v glavnem zasnovani na izvirnih dokumentih, ki jih hranijo v Arhivu RS, Pokrajinskem
arhivu Koper, Historijskem arhivu v Pazinu, In{titutu “Antonio Gramsci” v Rimu, v Istituto Regionale per
la storia del movimento di liberazione nel Friuli–Venezia Giulia v Trstu ter v knji‘nicah doma in v
zamejstvu, kot tudi na pri~evanjih neposrednih udele‘encev (300) dogodkov v letih 1941–1945. Kot
ugotavljajo avtorji, je pomembno arhivsko gradivo, predvsem v Rimu in Benetkah, {e vedno nedostopno
raziskovalcem, kar pomeni, da se raziskovalno delo na tej tematiki z najnovej{o izdajo {e ni iz~rpalo.
Seveda pa bodo prihodnji raziskovalci preteklosti Slovenske Istre, {e posebno obdobja prve polovice 20.
stoletja, nedvomno s pridom uporabljali dragocene podatke in ugotovitve, ki so jih zapisali pisci knjige
Slovenska Istra v boju za svobodo. In v tem je tudi vrednost pri~ujo~ega dela.
Av g u s t  L e { n i k
6 Glej: Pari{ka mirovna pogodba. Integralno prevodno besedilo Mirovne pogodbe z Italijo, Ljubljana
1997; Acta Histriae VI.: Prispevki z mednarodne konference “Pari{ka mirovna pogodba, nova jugoslovan-
sko-italijanska meja in priklju~itev Primorske k Sloveniji”, Koper 1998.
7 Ve~ o tem: Boris M. Gomba~, Slovenija, Italija: od preziranja do priznanja, Ljubljana 1996; Slovenija,
Italija: Bela knjiga o diplomatskih odnosih, Ljubljana 1996.