Kafolišk cerkven list«
Tečaj XII.	V Ljubljani 13. vinotoka 1859.	Li*t 21.
JMof perri pozdrav
združenim farantinskim škofi jnuaw r Mariboru.
(Poslovenjeno.)
V večer svojiga življenja sini s svojim zvestim korar-stvam vred zapustil lepo rodovitno deželo, ki se prav po pravici imenuje koroški raj. Zapustili smo pokopališč svojih očetov in veliko luhijočih sere svojih duhovnih otrok, in prišli smo k Vam, prepoštovani, noviga prenočevanja iskat — najt med Vami. po dokončanim zemljskim popotvanji pa miren grob.
Kaj nas je nagnilo, de smo toliko prijazno deželo zapustili? Volja Božja in ljubezen do Vas. Kaj se nadjamo pri Vas najti? Vašo ljubezen. Ako smo na-li v resnici ljubijocc serca. kar pričajo darovi, ki ste jih. Vi prepoštovani. darovali k našimu sprejetju, potem imamo v-e. česar zamore iskati skof od svojih podložnih, višji pastir od svoje čede. oče od svojih ljubljenih otrok. ..Kjer prava ljubezen kraljuje, tamkej velike reči dela, če ne, ni ljubezen.u Sv. tire gori.
Spolnjene so Vaše želje od dolzih let. Cesar so Vaši očetje stoletja želeli in niso dosegli, to ste dosegli Vi, prepoštovani! Škofijski sede/, i/. Lavama jc zdaj med Vami postavljen, s tega vidma (zvišeniga mesta) se bo v prihodnje razlegal glas Vašiga pastirja čez prijazne vinske gorice in rodovitne ravni spodnjiga Stajarskiga. s tega dvakrat častitljiviga kraja bodo posihmal lavautinski škofje hodili s pastirsko palico Kristusovo čedo past. Kdo zapopade imcuit-nost tega dneva, kdo osteje blagorne nasledke te vesele prigodbe za vesoljno domovino? — Zares je ta dan. ki ga je Bog dal. de se ga veselimo «n rad ujmo! „Ce-šen in hvaljen na visokim bodi llog zanj!"' Pa tudi mir ljudem ua zemlji! De bo pa res tisti sladki, nebeški mir. kteriga vrednost vse preseže, svoj pot kraljeval med pastirjem iu njemu zročeno cedo. poglejmo rezno v svojo prihodnost. in odgovorimo si z ravnim scrcam ua imenitno prcimcnitiio vprašanje: Kaj pričakujete Vi od nas? Kaj pričakujemo Mi ud Vas ' Kaj pričakuje Bog od nas vsih *
Kaj pričakujete Vi od sv o j i g a škofa iu njegovih casitlji\ih pomočnikov v težkim skofov-kiui opravilu'* — I.|!t'ljc na zemlji sj tolikerih it; tolikih reci žele iu vo-sijo. de jih |im veliki svet pod milim »oiniam spolnih ne more : kako bi zauiogr-l reven človek . ako )«• tudi skof, v vsim zadovoljevati, kar -e želi in pričakuje! To je gotovo, in se bo tudi nad nami. kolikor že. <polno\alo de si človek, ko kaj prieakujc. zmiraj vec obeta. kak"i pa potlej res doseže. De <c eden druziga ne okauimo. menim. dr je moja višji pastirska dolžnost. Vam o pervim svojim pozdravu povedati, česa Vam je od nas pričakovati. Ne zlata nc srebra nimamo, kar pa imamo, bomo /. Vami delili v imenu Njega, ki je nas poslal. Mi vam želimo biti:
1. Oznanovavci miru. ne ti-tiga truhljiviga mini. ki ga nam svet daje. temveč uniga nebeškiga mini. k'
nam ga jc nas Gospod iu Zvelicar z nebes piincsel. k ktc-rimu so angeli pri Jezusovih jaslicah sreč«- ljudem vosili z naj lepši obzibelsko pesmijo: Čast bodi llog ti po višavah i n m i r I j u d e m na z e m I j i. k i so d o b r e v o I j c ; za hudobne namreč ni mirti. Tisti mir Vam hočemo naznano-vati. ki ga nam je Jezus zapustil, kadar je z zemlje k svojimi! Očetu odhajal iu je rekel: „Svoj mir vam zapustim. svoj mir vam dam.a
Prišli smo k Vam. Vam tisti predragi mir prinest, ki je Jezus svojim ozuanovavcam zapovedal. de naj ga razglasu jejo: ..Kamor koli pridete, recite nar pred: Mir bodi tej h i š i. A k o tam s t a n u j e j o o t r o c i m i r ii. b o vaš m i r u a >1 nji iii i p o č i v a I. č e pa n c . s c b o mir na vas povem i I.** Torej bodi moje pervo pozdravilo od velikiga altarja v novi stolni eeikvi: Pav vobis: Mir vam bodi! — iu poslednji dihljej moje višji pastirske slu/.be hotli: Mir ostani z Vami: sladki mir z Bogam. s svojo vestjo iu z vsie.i ljudmi na zemlji, ki pošteno mislijo in hočejo. Mir Bo/.j. počivaj nad tem novim škofijskim mestaiu, nad vso lepo štajarsko deželo, počivaj v vsih človeških scrcih! Dragi mir pa je sin praviga spoznanja Božjiga in njegove pre-svetc volje, iu pride le k tistim, kteri Božje zapovedi na tanko spoluujcjo.
Vaši učeni ki, od Boga poslani hočemo biti. na leči. v učilnici, dc ne pozabite, kaj je volja llozja. — namreč: Vaše posvečevanjc. in de se nad \ami spolnuje lepi glas ovencaniga pesnika Davida: rKako ljube/, njive s o pota n jih. ki v c s e I o o z n a u i I o iii i r ii prinašaj o. ki dobro o z n a n u jej o.tt — Vašim duhovnim sodnika m nam je biti v sod nji m stolu milosti, v sveti spovedi, ne de bi Vas obsojevali in pogubljali, temveč, de bi Vam zgubljeni mir povračevali. ki ga umerljivim tolikrat poropa svet s svojim poželenjem. - Pa tudi stražniki mini Vam moramo in hočemo biti. nc enaki spijoceiu čuvajem: zakaj, kadar ljudje spijo, pride sovražnik in na'ros i I j u like m e d v s e n i c o. Kakor trobenta lioecmo s\ oj gij.. zagnati . ko bo nevarnost pravimu miru žugala: brez kakoi^niga koli strahu pred svetam bomo govorili zoper pregrehe ljudstva, bodi prijetno ali neprijetno. r\ihčc nam za zlo n«- jcmlji, ko bomo to težko dolžnost -polnovah /. vriikim -kotam Krizostomam naprej rečem: ker nihče ne bo enkrat /.a na-pred sodbo stal. iu za na- odgovora dajal.' Gorje meni. ako molčim!"'
2. Del i ve i skrivnost Božjih \ am hoectno biti. po besedah velikiga apostelna narodov, -v. Pavla -akti ■» n a * c e n i za <1 u z a b n i k e K r i s t u - o v e i n »I e-I i v c e < k r i v n o - t |{ o y. j i h. T u k a j pa - e t i i j a o <1 deli v-cov. de bo vsa k ter i zvest najden.' Ktere -o te skrivnosti Božje0
Je milost ali gnada in zveličavna ljubezen nasiga Gospoda iu Zvelicarja Jezusa Kristu-a. ki nam tolikanj bla-gerno govori: ,..lez -itn vinska ter t a. vi ste moje mladike: brez mene ne p r c iii o re t e n i č. I.e kdor /
menoj z e d i n j e n ostane, kakor mladika z vinsko t e r t o, o n bo veliko s a d ii obrodil za večno življenje." Pripravljeni hočemo biti, nevedne podučevati, svetovati omahljivim, tolažiti žalostne, poterdovati slabe, poterte, vzdihovati jih z milostjo od zgorej: Vsim želimo vse biti. de bi vse za Jezusa pridobili, ki nas toliko ljubeznjivo vabi: ^Pridite vsi k meni, ki terpi t e in ste o b 1 o ž e n i. j c s t vas bom poživil."
Deliti hočemo naj veči skrivnost ljubezni v nar svetej-šim sakrameniu, to pravo hrano angelsko za večno življenje; zakaj: ,,K d o r je moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jest v njem; njega bom obudil k večni m u življenju.-
Xaj veči veselje med vami mi bodi to, de vas ob vsih n-Jeljah iu praznikih prav obilno število vidim pri mizi Božji.
Deliti Vam hočemo sladko vteho svete vere, kose solnce življenja zahaja in se omračuje; deliti Vam sakra-mente za umirajoče, vender ne za smert, ampak za večno življenje. v J e s t sim vstajenje in življenje. Kdor v me veruje, bo ž i v e I, d e s i t u d i u m e r j e. In kdor veruje, in v meni živi, vekomaj ne bo umerl,u U v esela luč naše edino zveličavne vere. ki nam s tako obilnim tolažilam razsvetluje temne vrata smerti; o sladka vteha sv. vere. ki nam grenko torilo smerti tako ljubeznjivo pohladi! Od zibeli do groba Vam bomo delili skrivnostne milosti Božje; še več:
3. Vaši vidni angeli varhi želimo biti. Kakor ima slehern človek svojiga lastniga angela varha, — tako ima vsaka duhovnijska občina, vsaka cerkvena srenja svojiga lastniga angela stražnika. Tudi stara in častitljiva vladija l.avanška ima svojiga angela varha, kteriga vidni namestnik je poleg skrivniga i azodenja škof ali vladnik svoje vladijc ali škofije. In od tega je pisano: rLej. pošljem svojiga angela. kteri poj de pred teboj, in te bo po poti varoval, in te pripeljal na mesto, kteriga sim ti pri p ra v i I. G Iej n a n j ega in p o si u š a j njegov g I as, ter nikar de bi ga z a n i č v a I; kajti, ne bo ti zanesel. ako grešiš: ker moje i ni e j e v nje m.tt O de bi mi bila ta sreča, voljo Božjo med Vami spolnovati, pa tudi Vašim pravičnim željam v svoji sveti službi vstreči! Pomoč m o j a je v imenu Gospodovi m. V Te, o Gospod! sim zaupal, ne bom osramoteii.	(K. nasl.)
#>f infirmi* nc tnoribuntiis viftiianUis *).
Attende. quaeso. voci deprecationis meae. quae est: ut cum voeatus ad aegrotum fueris, moiiita, hic apposita, ad aniussini observarc nuni|uam non studeas.
1	) Pracprimis cogita, quanti sit momenti et <|uantum verae eharitatis opus, provimo dccumbeiiti spiritualem de-ferre opem. Intimnim visitans Christum visitas. Sentisnc hujus ineitamenti vini ?
2	» Ouapropter. ijuoties et ad quemcunquc aegruni sa-eramentis munieiidum vocaris, mox sepositis omnibus, sint lieet dulcissima. sine tergiversatione cum invisere propera, Christi, cujiis vices agis, in hoc evemplum secutus, qui vocalus a 1'enlurioue di\it: E g o v en i a ni et curabo e um.
3) Perpendc, rogo te per viscera benignissimi Salva-toris uostri. socordiam aut dilationem hoc in puneto summc damnabilem et periculosam, dum nimirum anima inaestima-bili redemta pretio, absque saeramentis interea disecdcrc ex hae vita possit. et aeternum perire. (Juam. quacso, lle-demtori diviuo in die judicii dabis retributioneni pro anima illa?
1) Potius moj ardens in semet e\cita salu t is animae
•) Usui praeripue eorum. <|ui ex scholis ad curam animarum pri-mum eniittuntur. a quodam paroeho archidioec. Pragensis. (Ma-nudle ministri 11 e i. Pragae 1845.)
desiderium, pro qua Dominus noster Jesus non dubitavit crucis subire tormentum.
5)	Omnein conatum tuum, simul et infirmum devote commenda patri misericordiaruni. qui est Deus totius con-solationis, simulque memento, repraesentare te Salvatorem, qui aegrotis promtissime subvenit, cosque sanavit.
6)	Agnosce coram Deo humiliter inbecillitatem tuam, et sibi diffidens, omnem spem bene perficiendi, quod inten-dis, in divino auxilio constitue, meinor. Dei, non homiuis opus esse, moribunduni confortare ad beatani mortem juvta eflatum Apostoli: Non vol en t is, iiequ? currentis, sed miserentis est Dei. Et iterum: \eque qui plantat, est a!iquid: n e q u e q u i rigat, sed qui i u c r e m e n t u m dat Deus.
7j Vadcns ad aegrotum veste non curta; sed talari et super ea superpellicco ct stola semper iudutus sis. prout muneris sanetitas efflagitat.
8)	In via ad aegrotum ea, quae sacerdotes Domini decet, honestate et gravitate in omni habitu et gestu te habeas oportet. Cave igitur quain mavime, ne colloquia varia misceas, risu m tollas, vel jocos proferas, aut profanae regulas urbanitatis comitatisque striete observes. Etenim cum, quae Dei suut, agere progrederis, omittas, quae sunt mundi. neccsse est, imo decet.
9)	Accedens ad aegrotum praeprimis cogita, ut hilari vultu et suavi allocutione ejus, queni ad beatain mortem praeparare opitulante Dei gratia, et muneris officio compa-res, sibi pares coufideutiam, ita ut coguoscat facile iulir-mus, visitari se lubenti a te ac promto animo, neque com-parere te tamquam inaestum inortis nuntium, sed tainqiiam suavem ainicum. qui se au\ilio solatioque adjuvarc est paratus.
10)	Prudenter ages. si mo\ post acccssum conliteri aegrotum non urgebis, sed nonnullas prius de morbi cir-cumstantiis praemittes quaesitiones , ut suo loco dicetur. tjueiu cognoveris patieutem et voluntatis Dei obsequentem, lauda ct conlirma; e contra conquerentem patieuter audi, in Deo consolare, ad patientiain e.vcita, recrea, et postea paulatim ad salutaria facias progressum.
11)	Eida tene memoria, ne sermocinationibus, adnto-nitionibus aut prolixis precibus aegruni oneres; hoc enim modo molestiain, non vero solamen ei parares. Plus črede, proticies, si. quae <le ofTicio censes proferenda, succinctc proferes, quani si prolixum neeteres sermoneni. (Juando tu sermocinando lassum te cogitas. eo magis infirmus audieudo est ofTensus.
12)	Charitati et benevolentiae tuae quemlibet aegrotum. qui humanis est destitutus auxiliis, quam diligcntissime babe cominendatiim; cujus si ipsi neccssitatibus succurrere de propriis non potes, alienam saltem non dedigneris implo-rare opem.
13)	Patrem fainilias, qui periculose decumbit. non sis immeinor sedulo et mature commonefacere, quatenus conli-ciat testamentum justa praccepta justitiae et eharitatis. ut eo defuneto cuivis contentioni ansa praecaveatur; item ut bona, quae vivens exequi potest, non relinquat in testanieuto post discessum suum facieuda.
14)	Sequens quaeso suh peetore fi.vtim nuinjuain desine servare monitum. (juodsi advertis, aegrotum ex iis esse, qui usque ad morbum. quo decumbunt, vitam duverint sane iuhonestam ; de quo igitur suspicari licet. aut longa anno-runi serie plane nullas. vel autcin sacrilegas absolvisse confessiones: tali si teinporis circnmstantiae vel iniirinitatis admittunt, generaleni «t coinmendes et inculees confessio-nem, tua et aegroti salus tihi commendat inculcatque.
15)	Studiossime cura, ut aniinuni aegroti patientiae sensibus atque resignationis in voliintatem divinam totum impleas, quod si excitaveris, animumque ejus inbecillum
*) Veniens praeprimis non munitus ss. Saeramentis.	Vr.
confirinaveris, plurimum gaude. ad animae corporisque ejus te contulisse sanitatem.
16) Decumbenti, cuilibet da fidem, te in Missae sa-crifk-io ejus meinorem futurum, et pro eo oraturum, ut Deus illi opem ferat. et aut sanitati euin restituat aut in hora mortis recipiat aniinam ejus iu numerum electorum suorum. Oua promissione pia. inultiplici esperientia testante. dulcissi-iiiuin sane ei parabis soiatium. Sed vide, ut re ipsa praestes.
17. Abiturus domesticos hortare, ut non solum corpo-raleni, sed praeprimis spiritualem aegroti curam suscipiant, ut niinirum cum lilo, quoad fieri potest,et pro illo oreut ad Deum. patreiu misericoriarum.
18) Admone denique aegrotum. ut si divina favente clementia convaluerit, ad EeeleHiani veniat, ubi Deo gra-tias agat de restituta valetudine, ac deinde meliorem vitae disciplinam teneat.
Vtovek popotnik r nebeško domačijo.
Vsigamogočni Bog, Stvarnik vsih reči. je človeka iz nič v svoji neskončni ljubezni vstvaril, in na svet postavil, samo iz tega namena de bi, kot pravi popotnik na tem svetu, po dokončanim teku tega zemeljskiga življenja prišel k Njemu, ki je njegov poslednji cil in konec; de bi prišel v večno veličastvo, v svojo pravo domovino, de bi Boga z vsimi Njegovimi neskončnimi zakladi iieiztnerniga veli-častva in neminljivi«ra veselja vžival. I.jubi Bog je človeka iz tega namena po Sebi vpodobil. de bi ves cas svojiga življenja Njemu služil. Ga iskal, in si prizadeval z velikim iu gorečim hrepenenjem k Njemu v nebesa priti, dobro ve-doe. de kakor je od Boga prejel telo in neuinerjočo dušo. pamet, voljo iu spomin, z vsimi dušnimi in telesnimi močmi, darovi in milostmi. za tega voljo mora tudi on vse svoje moči. telo iu dušo obračati k Njemu, svojimu edinimu src-dišu in pokoju svojiga serca. To serce v resnici ne more od nobene še tako imenitne posvetne lepote in blišavc brez Boga nasiteno in vpokojeno biti, po spričevanju sv. Avguština: (Sib. 1. Conf. c. 2.) »Naše serce je nemirno, dokler, n Gospod! v Tebi ne počiva.u Ako je temu tako, in tudi v resnici drugači biti ne more. o kako je vender mogoče. le eno samo človeško serce najti, de bi se od tega ediniga cila odvernilo. in nasladnosti bogastva in nečimer-nosti tega goljufniga sveta pohlepno iskalo!
Pa koliko, oh koliko je ljudi na tem svetu, ki hočejo sc modri in umni veljati, pa vender tako slepo in neumno tavajo, de Boga, nebesa, svoj pravi cil in konec spred oči brezskerbno pustijo, in le za tem goljulnim svetam in hitro minljivimi sladnostini dirjajo iu svojo slast in veselje v na-sitovanji z otrobi in nagnusiiimi stvarmi išejo! Ker jc veliko ljudi na svetu, de se od prave zveličavne pot. proč, pa na nevarne poti goljuiiviga sveta obernejo. tedaj vsaciga posebej vprašam z besedami našiga Zveličarja I Jan. 16. 5): „Kani greš?** si ti na pravim potu? ali pelje tebe ta pot k Bogu. v nebeško domačijo?" Oh srečen si. če si na pravim potu. ali nesrečin. oh uesrečih, če se na ti poti ne znajdeš. Kako neutrudno iu brez nehauja de bi mogel človek po Bogu iu m besih goreče zdihovati. teci iu hiteti, de bi sc z Njim zedinil. tega ima že nad neobčiituimi stvarmi dosti zgledov. Glej bistri potočič, kako izvira spod sinje skale, tece in suinlja hitro v široko morje, iz kteriga izhaja. »le svoj cil doseže; zmiraj naprej teče. tu ga čisti sreberuoheli in zlatorumeni pesek, tam lepo zelene in pisane cvetlice vabijo, iu zopet v senčnih dolih iu gajih zvergoleče ptičice pozdravljajo; ali on sc ne zmeni in v svojim teku ne opotavlja. Visoke skale in kamni ga stiskam: vender se brez zaderzka s silo po njih vali. kakor I»i hotel reci: naprej, naprej v široko morje, ta je moj vir iu začetek, ono nai bo tudi moj cil in konec! On tece polu veselja, in sc v morje populi.ama zgubi in v eno vodo zdruzi. Ali ni to lep in podučiven zgled? O duša. o duša!
ali je vender mogoče, de se kdo na svetu najde tako slep in razmišljen, de bi ga ne bilo sram, če ta zgled, ki ga ljubi Bog človeku k podučevanju in naslrdovanju dan na dan pred oči stavi, le količkaj premisli in prevdari? Oj nečimerni posvetnež! povej mi, ali nisi tudi ti kakor majhin potočič iz neskončniga morja dobrote Božjiga Stvarnika izšel? Povej mi, te vprašam: kam greš? Glej tekoči potočič se nikjer ne mudi in ne postaja, ti se pa od vsakiga ger-mička še tako inajhniga posvetniga in nečiinerniga veselja pustiš zaderževati, in od Boga svojiga cila in konca od-vračevati. O gorje! koliko si jih je v okusu le kapljice posvetnih sladnost smert zavžilo, de bodo vekomej zdihovalil Kakor uni v sv. pismu, rekoč: „Lej malo meda sim okusil in moram umreti!" Ali kakor tisti mladeneč, od kteriga Sodali Partheni piše, ko je hotel svojo tovaršico iti obiskat, s ktero je v grešni zvezi živel, in hotel svoje čevlje obuti, ga zadene nagla smert, in ui mogel druziga izgovoriti kot to strašno vprašanje: »Oh moja duša. kam greš zdaj?-
Glej, nečimerni posvetnjak! potočič, bi ga ljubi Bog vsaki dan za izgled pred oči stavi, se ne pusti nikjer zaderževati, ne od srebernobeliga ali zlatorumeniga peska, čez kteriga teče; ti pa zavoljo malo venarčkov, za del majhniga kmalo minljiviga posvetniga bogastva stopiš s poti nebeške domovine, in prodaš Boga, nebesa. večnost, čednost. ljubezen, pravico, vero, telo in duš . -a malo geide nasladnosti, za pest srebra ali zlata, iu tu pomisliš kuin de greš. Oh koliko jih je to zapeljivo pot hodilo, iu se od neprevidene smerti zadeti s praznimi i. kam i v peklu zakopane z evangeljskim bogatinam zriajdej« l.c iši ti zlata žel juh velikih zakladov, teci kamor hočeš. p*i vedi, dc ni ravnišiga pota v pogubljenje, kakor krivično bogastvo, na kteriga je vse tvoje serce navezano; poslušaj kaj Kristus pravi (pri sv. Mat. lit, 14J: »l.ožcj gre kamela skoz šivankino uho, kakor bogatin v nebeško kraljestvo." Vzemi si tc besede k sercu. moj kristjan! in pomisli kain dc greš?
Glej, o časti željui posvetnjak! potočič jc od visokih scnčuih gajev vabljen, ali on sc nc mudi, le hiti iu teče, de svoj cil in konec doseže; ti pa. de prazno senco visoke časti, posvetne veljave in cene pred ljudmi zadobiš, kam greš? kam tečeš? O kaj je ta čast, služba, veljavnost, po kteri toliko zdihuješ, hrepeniš, tečeš in sc z vso silo dih-tiš: koga jc? Senca, minljiva ncčiincrnost. dim, iu vse to zamore tebe od Boga in nebes odtegniti: o neumnost! Glej, o keršatiska duša! potočič sc ne zmeni za petje zvergolc-čih ptičic. ampak hiti svojo pot v široko morje; iu ti sc pustiš od vsake omamljivc, posvetne, nevarne, šumečo godbe in veselice, in s	govorjenjem, lažnjivo
in goljufivo ljubeznijo svojih prijatlov od poti lložjc. s poti svojiga poklica v duhovski stan odverniti! Tc vprašam, kam greš? Oh. ali tečeš zopet posvetno ncčiiucrno veselje vži-vat, kakor tisti mladeneč, od kteriga oče Abraham od sv. Klare piše. Florimund, mladeneč bogatih iu plemenitih staršev Nin. je čutil od Boga poklic za samostansko življenje. iu si ga je tudi izvolil, dc bi ložej iu varnisi pot do nebeške domovine hodil, iu sc zadnjič z Bogam kakor svojim cil in končam gotovši združil. Poda sc v samostan in začne bogoljubno življenje živeti, ali starši mu ne dajo mirii; zmiraj ga vabijo, de naj pride na dom posvetniga veselja v obilnosti vživat. Mladeneč. dolgo gluh do tega vabljenja, sc nazadnje vender le vda. gre neki dau s samostanskim tovaršem se po vertu sprehajat. Ko na konec verta prideta, ga žc od staršev poslani služabniki čakajo, ga preoblečejo. in mniško oblačilo po tovarMi v samostan pošljejo; opašejo mu meč, ga posadč na konja, iu on se njim v vsim vda, in tako jaha z veseljem v naročje svojih posvetnih iu iiccimcrnih porodnikov. O. Florimund! karu greš. kam jahaš? verni se nazaj! ni prava pot, verni sc na pot svojiga poklica, svojiga praviga cil in konca! Florimund nc posluša. — — Ko zagleda od delec poslopje svojih staršev, se se huje podviza Ko tje prijaha. ga žc
07117179
čakajo starši z razpetimi rokami, ga veselo v naročje sprejeti. Florimund se od veselja s konja zažene, oh! ali kaj se zgodi? O groza! Meč mu iz nožnic odskoči, in on s tako močjo na njega prileti, de mu ves život predere, in v tem trenutku, ko misli svoje nesrečne starše veselo objeti, pa nesrečno svojo ubogo dušo izdihne. O groza, o strah! zastonj so starši po njim plakati; zgubljen je bil, ko je bil pravo pot nebeške domovine zapustil, in se na krivo pot posvetniga. pregrešniga veselja podal, naj bo ta resnična prigodba vsim v posvar, de naj ne odstopajo od prave poti. temuč kakor bistri potočič, naj teko in hite, de se enkrat z Bogam v eno morje združijo.	Korenec.
Kako dobro Je pri «r. masi biti.
Zveličani oče Stnjeri pravi: Ako bi gori v visokih nebesih preblažena Božja Mali in vsi svetniki, pa tudi še vsi angeli in vikši angeli pred sveto Trojico na kolena padli in bi Bogii vso ponižnost, čast in službo skazovali, kar se le zamore zmisliti: temu nasproti bi pa na zemlji nar nižji mašnik eno samo edino sv. mašo opravil, bi taki mašuik vse veči čast in službo Bogu skazal. kot vsi svetniki z omenjenim češenjem. — Premisli tedaj, kako dobro je vender k sv. maši iti, ker s tem Bogu toliko čast z maš-nikam vred skazuješ.
Neka v ljubezni lložji vsa goreča duša je hotla prav očitno razodevati svojo ljubezen do Boga. in sije jela vsak-terih reči vošiti. Ilekla je: O, želela bi si, de bi imela -to. ali !.aj še? de bi iuiela tavžent jezikov! hotla bi znjimi n e p r e n e h a m a m o I i t i iu jih vedno v hvalo Božjo obračati. — Oh, želela bisi, de bi imela brez števila veliko sere: hotla bi Tebe, moj B o g! z v s i in i ljubiti. — Oh h o 11 a b i, d e b i bila vesoljna zemlja moja. vse bi hotla priganjati. o Bog, Tebe ljubiti, Tebi služiti! Ko je ta pobožna duša nekdaj želela. Božjo čast tako razširjati, je slišala od Boga glas, ki je rekel: Hči, tvoja ljubezen in tvoja gorečnost do iii e u e mi jc sicer všeč; vedi pa. de se mi s sveto mašo samo več časti
• •	•	i •	, , , v	%
zgodi, kot mi je ti zdaj v osi s. Se vec, nepri-merama bolj sim z n j o česen, k a k o r d e bi se mi v s a č a s t dajala, ktero koli iii i vošiti z a m o r e š. — Ker je ludi očitno, kar sv. Krizostoui pravi, dc ena s a m a sv. maša velja toliko, kolikor Kristusova sme rt na križu, torej mislim, kristjan, ako vse to prav prevdariš. dc boš vselej prav rad šel k visoki daritvi sv. mase, kadar koli ti tvoje okolišiue dopustijo. Zamoreš se pa tudi v željah sv. maše vdeležiti, ako zavoljo bolezni, ali v delavnike zavoljo dela ue moreš k sv. maši telesno iti. Po dolgim širokim svetu se bero zmiraj in neprehama svete maše: ko je pri nas noč, je drugod dan iu tam se bero sv. maše. ko pri nas počivamo; ui je zanesljivo nikoli minute, ne sekunde, ne trenutka, de bi ne bilo nikjer na svetu nobene sv. maše: ako tedaj dobri namen storiš iu ga večkrat ponoviš, sc vdeležiti vsih svetih maš, ki se po svetu bero. koliko pač veliko dobriga zamoreš s tem doseči zase ali pa za uboge duše v vicah. in kako si zamoreš s takimi zveličavnimi mislimi hladiti noči, kadar ne moreš spati ali zavolj bolezni ali druzih okolišin. Odperaj tedaj te zaklade in kopiji iz njih vse dobro za časuost in za večnost.
M*ačuhi - pačtthe« hačuhi - kačuhe.
Neki gospod v visoki deželski službi in veljavi so nas nagovorili, de naj v Danici ograjamo nektere škodljive slovenske napake, — nadaljni spis bo vam pokazal, ktere? Le malo poterpljenja. se bo kmalo razodelo!
Hudič v podobi kačji je bil seme napuha v serce zasadil ženi. žena pa možu. Žena — Devica Marija jc sicer ti kači glavo sterla po Kristusu Jezusu. Odrešeniku sveta!
tode seme hudiga nagnjenja je človeku od ondot se ostalo, de naj se vojskuje zoper njega in si s tem zasluženje pridobi.
Zdaj tedaj, kdor ni gospodar samiga sebe iu tistiga semena ne zatira, se v njegovim telesu v novič začne rediti kača — kača tunozih hudih nagnjenj, ostanimo pa tukaj Ie pri enim: pri napuhu.
Kača tedaj v človeku začne rasti, gre na dolgost in debelost, se v svitke v sercu zvija in se razteguje in raste tako, de napolni in napihne vsiga človeka.
Povem vam pa še več, na kar morebiti niste mislili. — Ta modras presuue kož« človeku in se po vsim životu tudi zuuaj telesa kaže. Kako to? Bom precej povedal.
Kačja glava z našopirjenim grebenam se kaže v tistih nacifrauih, našpičenih, našterkanih pokrivalih, v tistih žno-rastih iu portastih klobukih, ki po strani na glavi čepe in kažejo, de je posestnika in posestnico pamet zapustila. Le primerite, postavim, koliko se tiste špice novih in novejših peč od grebena ločijo i. t. d.
Kačje iaskine strašno šterle v našopirjenih laseh, ki so jih v svoji uečiinernosti jele ženske že skorej po moški in moški po ženski šegi pri bolj gorkih in pogosposkih sterlinčiti in deliti. Narobe — svet! Die Stube kehrt den Besen aus.
Debela kača leži v človeku, zobe pa skoz kožo pomoli, ki se kažejo v tistih zobcih, mrežicah, špičicah, pir-keljcih, taceljuih — in kaj vem, kako se vse enake reči imenujejo.
Kača sc debeli znotrej v oserčji, njen strup in kužljive sline pa človeku skoz usta švigajo, namreč: objedanje, pi-kanje, obrekovanje bližnjiga; nezbožno govorjenje zoper sveto previdnost Božjo; dušo oskrunljive iu sramotne laži; nesrečno pohujševanje, iu zapeljevanje poštenosti in nedolžnosti s priliznjenimi besedami. To je strup — to — britek in usmertljiv, kakor nekdaj une kače, ki je z drevesa govorila. Iu kako bi ne bil, ker je ta kača v človeku hči le-uue v raju!
Zdaj bom pa še razložil, kako se je začela tista „kri-nolina- pri pačuho - gosposkih, iu zakaj de Slovenke, ko v mesto v službo pridejo, tolikrat čedno, pošteno, za mraz in gorkoto pripravno pečo s kakoršno si bodi gosposko cafudro ua glavi spremene; kar v začetku omenjeni blagi gospod žele.
Peklenska mati kača neki dan premišljuje, kako hi spet kaj noviga hudiga ua svet med ljudi spravila, obiše neko kačo-hčerko na zemlji v sercu ošabne ženske, in jo začne hvaliti, kako je zala, kako je lepa. kako je vender preimenitna. Hči-kača, od te nečiiiierne in prazne hvale vsa navdihnjena, se začne silno napenjati in košatiti.
Tudi to napihovanje in prazno košatenje sc pokaže odzunaj. kakor druge kačje lastnosti, in — bila je rojena k r i n o I i n a. Ker jc mati-kača vidila, de »udi to pomaga duše kužiti. bogoljubno obnašanje zatirati, ponižnost daviti, čistost moriti, je bila prav vesela tega novorojeniga pcklenskiga detete iu ga je urno dalje razširila. Krinolina je tedaj hčeruška napuha in vnukinja stare kače v raju.
Dalje je dobro znana reč, de je kača prav nečimerna in samoljubna žival. Ne de bi bila zadovoljna s svojo kožo, t.j. s svojo obleko, gre. se skoz plot vleče in svoj lev ali kožo sleče, de bi dobila drugo. novo. In kakor vidijo mlajši kačice kaj de kačuhe delajo, potem se tudi one ravnajo.
Ta nečimernost pačuhe kače, ki leži. gospodinji in gospodari v sercu, se kaže tudi odzunaj, postavim, nad kerše-nico, ki pride s kmetov, in ji kmalo ni več všeč peča iu druga obleka, ki jo je seboj prinesla, temuč kakor znotraj veleva kača napušniča, tako se ta nečimerna stvar ravna odzunaj, iu se po okolišinah ponemškuti. poangleži, pofran-cozi i. t. d. Krajnica biti ji je že premalo, preslabo. O ti nerodnost, kje je tvoja narodnost (narodovnostj? Se rodoljubi te bodo pisano gledali, kaj že le tvoj augel varh, ki vidi, kako je spremeua tvoje obleke le prevečkrat ob enim
tudi zamenjanje tvoje čednosti z greham in začetek tvoje dušne spačenosti, ti pačuha ti! kakor uni visoki gospod pravijo.
Opomnim naj še to, kako šumi kadar se kača po ho-sti plazi; tudi to kačje šumenje se zunaj sliši, ko jo namreč ženska v zidani ali drugi našopirjeni obleki po poti piha, de bi jo svet vidil in slišal.
Vidil sim včasi pasastiga gada, ki je imel po herbtu ketine, oklepke ali rinke na repu, in so pravili, de je posebno hude sorte. Ti gadji perstani, oklepi in rinke se dostikrat prav obilno kažejo na perstih, pa tudi na vratu, na persih, na rokah i. t. d. Kakor pri kači, tako tudi pri človeku take reči niso za kaj druziga, kakor le samo de prevzetnost in napuhnjenost razodevajo.
Kača klopotavka ima tudi nekake klopotulje, zvonč-kulje, kaj — le? 8 takimi rečmi ona živalim od deleč strah in grozo dela. Te zvončnice posebno na ušesih ven-kaj vdarijo, ki so včasi s tistimi uhani, ringelni i. t. d. tako obložene, de jih komaj ušesa nosijo. Vidil sim fanta, ki je imel celo dve rinčici v enim ušesi. Ne bo odveč, ako tudi pametnimu mladenču ali deklici take zvončkaste ušesa kolikor toliko strahu delajo.
Vidite, de vse kar kača napušnica in ošabnica nad seboj ima, ki jo človek v svojim zuotrajnim redi in pase, se tudi zunaj kaže in razodeva. Torej bi se dalo od tega še silo veliko pisati, k čimur pa nimam časa in si tudi lahko sami mislite; opomnim vas samo. de si moramo to strašno kačo v sercu umoriti, potlej se tudi zunaj ne bo kazala.
Pomoč JMarfje Device.
Žalostna je bila letašnja spomlad s poletjem vred. Strašna vojska je divjala po zalih livadah italijanskih, od vsih strani je vrelo vojaštvo skupaj, zavdajat si na bojnem polji kervave raue in prezgodnjo smeit. Ker je šumelo skoraj po celi Evropi in vse nekako pisano gledalo na pravično početje Avstrije, je mogla ona napeti vse svoje moči, ter se v bran postaviti; — zraven tavžent iu tavžent serčnih mladenčev je tudi mnogo oženjenih mož moglo zapustiti ženo in otročiče ter iti v brambo za cesarja in domovino. Popisovati tu žalost ločijočih, soštevati potoke solza, nazua-novati tihe zdihljeje iu očitne molitve za ljubi mir ui namen pričujočih verstic, ampak omeniti hočem le naslednjo dogodbico.
V neko farno cerkev na Gorenskem pripelje euiga popoldne zasuhla ženska dvoje otročičev pri petih in treh letih. Pokleknejo pred altar Marije Device, otroka povzdigneta ročice proti nebu in glasno začneta moliti: „0 Marija, daj nam zopet našiga očeta nazaj! — o Marija, daj nam zopet ljubiga očeta!" Kdo so bili ta žena in otroka? Družinica so bili nekiga moža, ki je bil mogel zapustiti svoje domače ter iti v žold. In da molitev otrok res predcrc oblake, naj razvidijo častiti bravci iz tega, da se je malo dni potem razglasila vesela novica: Njih Veličastvo cesar so sklenili mir s svojimi sovražniki! —
Z mnogimi oženjenimi vojaki se je tudi oče omenjene družinice kmalo potem vernil zdrav v sredo svojih ljubih, ko toliko druzih več ni bilo iz Laškiga.
Rodoljub Podratitovski.
Ogled po Slovenskim in dopisi.
Iz Ljubljane, f Uuaestiones pro concursu.) Ex jure canonico: 1. (Juaeriani delieta inducunt irre-gularitatem? 2. Ouomodo altare praeparatum esse debet, ut sit aptum ad sacrosanctae Missae sacrificiuin celebrandum? — 3. Ouaenaui impedimenta matrimonii sunt indispensabilia? (Juae vero dispensabilia quidem, attaineu dispensatio super
illis nuinquam conceditur ? In quibus impedimentis dispensatio rarissiuie. iu ijuibus vcrofacile conceditur?
Gcorgius Volz.
Ex Doginatica: 1. tjuosnam usus practico* prae-cipue doceaut pastores animarum in tractandis attributis di-vinis? 2. Špirituiu sauctum a Patre Filioque procedere de-monstretur. 3. Probetur, omniuiu Sacramentorum novae le-gis Deuin esse auetorem.	Zavašnik.
Ei t h eo log i a morali: 1. (Juid simonia sit expona-tur per suas partes, et cur ea damnanda, probetur? 2. l>uid votuiu , quaeuam requirantur ad ejus valorem. et quis votum solvere possit? 3. guid gvmnastica spiritualis sit. et cur ea iu virtutis stadio nccessaria? Dr. Leonardus klofutar.
Ex t h e o I o g i a pastorali. 1. (juibasnam poeniten-tibus confessio generalis nccessaria et praecipienda? quibus utilis et suadeuda ? quibus vero utpote nociva non permit-tenda est? 2. (Juoinodo pater gravi morbo lahorans et in periculo in on is coustitutus, qui suprauioduin dolore torquc-tur, quia lilios suos teneros jam jam derelinqvet orphanos et oinui bono temporali privatos, consolandus est? 3. yuan-do suh coudiiioiie baptizandum est? Pridiga v dveh delih po reku: „AI se sme v saboto ozdravljati ?u (Luk. 14. 3.) za lb. nedeljo po bink. — Vpeljava in I. del naj sc izdela, drugo pa osnuje.	Jni. pavšlcr.
Ex catcchesi: Od XI. člena vere: rVstajenjc mesa".
Jož. Pavšler.
Ex p a r a p h r a s i biblica: 1. Paraphrastico modo pro-ponatar altera sermonis Christi prophctici pars in evange-lio s. M a 11 h a e i obvii, a versu 23. usquc ad v. 42. in-clusive capi*is 24. 2. Fiat paraphrasis cap. H), epistolac s. Pauli ad Romaiios, a versu (i. usquc 1h. inclusive.
Dr. Leonardus Klofutar. Maribor 3. Kozoperska. Naš miiostljivi knez in škof so obiskali pretečeui teden dekanijo šent - lenarsko iu sent - jursko, kjer so obhajali duhovne pogovore z obilno zbranimi duhovniki, iu so množici ljudstva v cerkvi pridigo-vali, kakor tudi pri sv. Trojici, kjer so v kloštru pri OO. Frančiškanih prenočili. Pretečeno saboto so peli tudi sami v seminiški cerkvi sv. Aloizia veliko sv. mašo v čast sv. Duha za srečni začetik gimuazialuih šol, iu so po maši v tako presilno prijaznim nagovoru lepo podobo sv. Alojzia študen-tain razlagali, de so bili vsi pričujoči, duhovni, učiteli in učenci in vse ljudstvo do solz ginjciii.
Je namreč pobožni obrazar podobo sv. Alojzia. gim-nazialcam namenjeno, tako okinčil, de v znožji sv. Alojzia štirji angeli pomembne podobe štirih poglavitnih ved deržijo, ter učencam štiri poti kažejo, na ktere sc zamo-rejo podati po dokončanih latinskih šolah. Per vi angelj deizi kelih, ki uam pomeni sv. vero; drugi angelj der-ži zemeljsko kroglo, ki nam pomeni uaturoznan stvo; tretji angelj derži bukve, v ktere zamišljeno gleda, in nam pomeni m o d r o s I o v n o s t. in četerti angelj derži tehtnico, ki nam pomeni p ra v d o z n a n s t v o. V sredi med angeli je angelj s kelham, na kteriga se vsi drugi trije angeli ozirajo, v zriarunje, de vse vede le od sv. vere pravo luč dobivajo, in od nje razsvetljene lepo napredvajo. Ilogu v čast iu ljudem v prid; de pa, ako se od sv. vere ločijo, v pogubljivo lino zagazijo, le Boga žalijo in ljudem nesrečo nakopavajo. Ako se utegne ta pridiga natisniti, kakor gg. učiteli močno žele, jo bomo »Danici-poslali, ako jo hoče za svoje bravce posloveniti.-) Včeraj so imeli Njih milost v predmestni fari sv. Magdalene pervokrat vnovič vpeljano pozno slovensko pridigo in so še potlej sv. mašo peli. Ravno po obedu, pa so se odpeljali na Ptuj. ker danes duhovni zbor obhajajo. Prihodnji torek še le bomo slednjič tudi bogoslovne šole začeli, ker ni bilo moč. do začetka tega mesca vsiga v semeuiši pripraviti. V pervo bogosl. leto je sprejetih 14 novincov.
•) Prosimo. Vr.
Iz Cioriee, 6. oktobra. J. F—i. — Dan presv. imeua Marije Device je bil v tukajšnji veliki cerkvi nek mlad jud keršen. Xi domač, ampak tuj in scer strežaj tukaj bivajo-čih vojšakov. Kerstil ga je vojaški kaplan. Botra sta mu bila dva vikša. Po sv. kerstu je bil tudi oohajan. Nekteri, ki ga poznajo, pravijo, de je že pred kerstam večkrat v cerkev zahajal, kjer se je v pobožno molitev zamišljen z vso spodobnostjo po več časa mudil. Bog daj, de bi tudi po sv. kerstu s stanovitno pobožnostjo opasan, opiraje se na terdno palico goreče molitve, neomahljivo proti obljubljeni deželi popotval! Takošnih spreobernjencov bi jaz nekterim šterkovcain ali gizdalinam pred oči postavil, ki se brez vsega spoštovanja do Boga, ki jih jc brez njih zasluženja postavil v naročje sv. katoliške cerkve, po cerkvah kakor po gledi-ših prožijo v žaljenje Stvarnika in v pohujšanje ljudem. — Tej novici vain še eno, pa prav žalostno pridenem; ki se glasi: ..Mcmento mori!" Tri mlade dekline v cvetečih letih iz bližnjiga Standroža jc neki dan tekočiga tedna spodmle-la Soča. ktero so gredoče po derv, prebresti hotle, jih je v svoje žrelo zavlekla in zadušila. Naj starejša med njimi ima 2(1 let. Toliko sim od njih zvedil. Kes jih jc nemila smert po tatinsko pokosila. In kdo ve, če ne bo tudi tebe, ljubi prijatel „Zg. Danice," po enaki poti zadela smertna pšica: ce ne v vodi. pa morebiti na polji, na cesti; če nc na ptujim. pa morde kje v hiši, pri mizi, pri igri; ali kaj. ko bi te pozdravila na sredi plesiša ? — Zatorej čuj, čuj kaj sv. Bernard pravi: Smert povsod na-te pazi; i u ti pa vedno n a - n j o p r e ž i." To je: bod i na smert vedno pripravljen. živi tako, kakor bi ti bilo zdaj-le v tem trenutku umreti. Ako te torej tvoja vest toži kake pregrehe, nikar ne mudi se ji odpovedati; se poboljšati od dans do jutri nikar ne odlašaj! Zakaj po smerti pride sodba, — tenka sodba; pri nji nepoboljšan grešnik ne bo obstal! Po sodbi nastopi večnost, — srečna ali nesrečna večnost, v kteri boš žel. kar zdaj seješ: veselje ali britkost. Memcnto mori!
„Xayte, nepreridene smerti — resi nas o Gospod t66
l.ej, kak tam bredc troje ti deklet Iz Standerža *j čez tok narašen Soče ;
Odrašene ie vse — gredo si vjet Kaj derv — ušlili čez jez — za svoje koče.
Naprej dero po vodi v tir začet'. Here.-imu se toku vpirajoče
Š« združeno močjo ; al starši spred Omahne in — z drušnjo v vodo zaropoče!
\i pomagati več : naprej derve Valovi tri vtopljenke. in — joj! 1 i-kaka
Je sodi)a našle smerti — une. te!
kaj. bravci. pridga nam nesreča taka?
..Pripravljeni hodite !~ kdo Ii ve. Kadaj in kje in — kakšna smert ga čaka.
BlaJnik.
Iz Noviga šola v koprivniškim okrožji na llerva-škem ima .,kat. list" naznanilu, de je c. k. ranarnik Juri k o 11 c r c i t e r, že priletin starček. iz evangelskiga verstva prestopil v katoliško Cerkev. Delj časa bolniga spodbudi milost Božja, ki vedno v človeku dela. de želi ko katoličan umreti, iu razodene to željo svoji zvesti ženi iu otrokam. ki so vsi katoličani. Precej poskerbč za duhovna in pošljejo sina ponj v koprivnico. Tamkaj najde v samostanu oo. Frančiškanov v. c. g. Pavla Draganca. podprošta in lajmoštra. ki se je zavolj šolskiga izpraševanja ravno v koprivnici mudil. Precej vstane gospod od večerje in gre z njim ter najde bolnika v sredi jokajoče deržine. res de slabiga na telesu, todc močniga na duhu in pri zdrav i pameti, in ga vpraša, če on res želi hc zmotam odpovedati
*) Mundcr/	\ndrt-). v a- Mizo gorice. Povedana ne.-ivca »e
jc zgodila 4. dan »ega me.-c a
in se verniti v naročje katoliške cerkve, kakor je njegova rodovina razodcla ? Bolnik naznani, de je to njegova nar veči želja in prosi, de naj °e mu ta milost skaže. Nato se z vsimi znamnji prave po»ore spove, in rešen greha in krivoverstva prejme pobožno sakrament presv. Rešnjiga telesa. ko je bilo vse opravljeno, se vzdigne starček, se v nebo ozrč in blagoslovi svojo deržino, ki je bila vsa v pričo njega na kolenih. Ni popisati veselja deržine, ki je doživela, de more gospodar in oče še pred smertjo kakor katoličan živeti, in kadar bo volja Božja, kakor katoličan umreti.
Iz Carigrada se piše „katol. listu": Znano je tvojim bravcam, de je lani bil za patriarho - apostoljskiga namestnika poslan v Carjigrad gosp. Pavel Brunoni. ki je mesca listopada srečno prišel. Zasedši stol sv. Janeza Zlatousta je uruo jel škofijstvo vredvati in napačnosti odpravljati. Pokopališe. ki je bilo na nepristojnim mestu za turško kasarno, je nekoliko tam delj napravil iu zapovedal. de naj se merliči zvečer na vozeh tje vozijo, kakor v Rimu, in je k temu postavil posebniga kaplana, kteri naj bo precej pri pokopališi prebival. Tega poprej ni bilo. Nekaj kupcov mu je darovalo v stari kalcedonii na azijanski strani proti Bi-zancu prostor za zidanje, in žc zidajo tamkaj na njegovo prizadevanje novo cerkev. — On je dognal, česar še nobeden njegovih spreduikov dosihmal ui storil, kerstil je namreč mnogo ljudi zmed drugovereov; po veliki noči je kerstil celo neko zamurko očitno iu slavno v cerkvi blažene Marije Device na Peri. To je pervi zgled v Carigradu, de seje očitno iu slavno in slovesno kerševalo. Ta goreči pastir sam opravlja glavne službe Božje iu rad hodi v druge cerkve redovniške, kjer koli ga žele. — Oskcrbljeno je. de bi imel vsaki narod duhovna svojiga jezika, le samo naš narod dozdaj še ni imel te sreče. V carjigraški okrajni je čez 20.000 katoličanov iz razločnih narodov; vsi imajo svoje duhovnije in duhovne pastirje razun ubozih Slovanov, kterih je okoli 5.000 po vsih duhovnijah raztresenih. — Nekdaj so imeli našinci pri Devici Marii svojo kapelo in kaplana. kteri jim je maševal in pridigal. Od nekaj let pa je to prejenjalo; ne vem po kaki pravici jc ta kapela zdaj za-perta, zakaj tam več kaplana ni, in zakaj naše ubogo ljudstvo v tem mestu brez utehe biva, desiravno je tudi cerkev Blažene Marije Device na Peri s svojo kervjo močilo, ko so jo zidali ob času janičarov, in more se reči, de vsaki ondotni kamen je s slovansko kervjo zalit. V tem oziru veliko hvalo zaslužijo bosenski 00. frančiškani, kteri svojih rojakov ne morejo brez utehe pustili iu jim p*gosto pridigajo v domorodnim jeziku, in kamor koli so poklicani, radi obiskujejo bolnike in jih spovedujejo. — De bi se pac za uboge našince zaloga naredila, iz ktere bi se zamogel saj en duhoven v Carigradu ohraniti, ki bi našimu narodu v duhovnih potrebah služil! Bogu bodi milo.de naš narod me-eenatov (bogatih zakladnikov in dobrotnikov) nima! — k temu pristavi „Illas-, de se ravno zdaj v Bernu mudi častiti O. frančiškan Jož. Radoš iz Carigrada in zbira darove za ondotno katoliško cerkev, šolo iu bolnišnico, ktero je njegov častitljivi red po nekoliko že izzidal. nekoliko je se v delu; ker se pa k tem poslopjem še 100.000 gold. sr. potrebuje, torej se mora k temu drugod pomoč iskati.
Mtazified po heršanshim svetu.
Ravnokar so dunajski kardinal vikši škof razglasili djaiija in določila lanskiga okrajniga cerkvcniga zbora na Dunaji. in spremili so jih prav s tehtnim pastirskim listam, v kterim inojstersko zuumujajo iu popisujejo olikane ncverce naših olikanih časov. Vse djanju tega zbora so zbrane v bukve, ki so na svitlo prišle v c. k. deržavni tiskai niči in se imenujejo: Aeta ct Decreta Concilii Viennciisis antio Domini l*5s celebrati ; Vindobotiae 1850, iu ohsežejo v veliki osmini 343 strani. Obsegajo pa bukve narpred poklic
k zboru, imena pričujočih in njegovo vredbo. potem nasled-vajo šesteri veliki zbori in petere seje. Določila so v Rimu poterjene in so v naslednjim redu: 1. Od katoliškima nauka 16 poglavji; 2. od cerkvene vladije 13 pogl.; 3. od ss. sakrainentov in sakramentalij 14 pogl.; 4. od Božje službe iu del kerš. bogoljubnosti 16 pogl.; 5. od življenja in du-hovniga napredka duhovnov 9 pogl.; 6. od šol in semeniš 9 pogl.; 7. od cerkvenih posestev in služb 8 pogl. V pri-stavku je avstrijanska pogodba z rimskim sedežem (kon-kordat) z druzimi v to zadevajočimi spisi. in „Iiistructio de causis matrimonialibus. — Upajo, de bo duhovstvo v na-redbah tega okrajniga zbora imelo močno orožje zoper viharje. ki nastajajo zoper Cerkev in človeško družbo.
V	Zagrebu je imel 24. u. m. vhod novi hervaško-slavonski ban, podmaršal grof Koronini. Med velikim sprcin-stvaui sta bila dva katoliška škofa iu v t. zagrebških korar-jev. V cerkvi sv. Marka je bil novi bau po slovesnim sprejetji pri zahvalni pesmi. V nedeljo okoli 11 je novi bau obiskal svetliga kardinala, in kmal na to so mu kardinal obiskanje povernil.	(Kat. I.)
V	Zagrebu je začel ob začetku tega mesca izhajati novi list ,,\apredak, za učitelje, odgojitelje i sve prijatelje mladeži." Njegov namen, kakor obeta, je v tih besedah: „Obraditi rahlu zemljicu dčtiuja serca, da hude i d o b a r k č r š č a n i v r e d a n g r a d j a n i nTa list s toliko veči radostjo pozdravlamo, ker smo že doživeli in preživeli ilirskih listov, kteri so le preradi take kertne, zlasti v mesenih popevkah, ua dan silili, ki rahle žemljice deiinskih sere ne obdeluje, ampak podeluje. Take liste in škodljivo tvariuo naj pokrije večna tema. iu naj žive uni, ki se poganjajo za časni in večni blagor človeštva. To poslednje pričakujemo od „Napredaka*, ki velja po pošti 3 gold. a. v. ua leto in izhaja po dvakrat ua mesec.
Senjski škof, v. č. gospod Ožegovič, so v Stenju vstanovili sobivališe za ■božne gininazijalne učence, ktero se imenuje „ kon vi k t biskupa Ožegoviča." V ta nameu so bili že I. 1857 kupili tristropuo hišo v Senju na svoje stroške, iu zdaj so odločili 20.000 gold. a. v. v der-žavnih posojilnih listih svojimu sobivališu. kterimu pa menijo drugi znesek pridati, de bo vse služilo za hrano re-jencam, kteri bodo v ti napravi vse zastonj imeli. Povabljeni so premožniši ljudje, da bi se tudi oni, zlasti v svojih poslednjih volitvah te dobrotne naprave spominjali. (Kat. I.)
V	Prago je bil priromal v praznik sv. Venceslava 104 leta star Ceh, ki je s svojim 70 letnim sinam dolgo pot od Dobriša brez počivanja peš prehodil. Še zdaj je jak mož, in ne kima z glavo.
Iz Berlina pišejo, de sc je iz Lutraustva v katol-sko Cerkev vernil grof Sulenberg, sin ministra, iz ene naj stariših rodovin, in je zdaj novinec v kapucinskim samostanu.
Freiburško na d š ko f i j s t v o očitno odsvetuje, de naj se ne kupujejo: „Kanzelvortrage auf die Sonn- und mehrere Festtage des Kirchenjahres von A. Sicbert, 2 Bde. Schaffhausen, Ilurter. 1859." kerso v njih neslišane bogo-gerdne terjenja, ktere se kakor take obsojujejo.
V	\euenburg-u na Švajcarskim se podpisuje prošnja do veliciga svetovavstva. de bi se ob nedeljah od vsih del prijenjalo, kar je pač rezniga premislika vredno. Podpisani prosijo, de naj bo nedelja počitni dan za množice, kar je po težkim delu skoz celi teden potrebno za telesno zdravje in dušni blagor. Oni tirjajo počitni dan za ude vsa-ktere deržinc, ki so med tednam ločeni, iu jim je nedelja potrebna, de se v druzljivim življenji poterdijo. (Pač resnično je to! Kakošno serce ima n. pr. Fabrikant ali kdor s: bodi, ki delavca še ob dneh Gospodovih trinoži in nate-ža, rekoč: Ako te ne bo v nedeljo, te tudi v delavnik nočem! Taki oskrumbar Božjih dni naj si najema Hoteutote in človekožerce; kteri nedelje in ujeniga Gospoda ne poznajo, ne pa katoliških kristjanov! Uni prosivci tirja-
jo dan počitka za obertnike. kteri bi sicer zavolj nadlege ljudi sami s svojimi delavci vred se mogli odpovedati po-čituimu dnevu. Oni tirjajo počivavui dan. de se zamore mladost v keršanskim nauku podučevati; poslednjič in nar bolj pa zavolj vesti: keršanskih deržavljanov. Xa to prošnjo tipajo prav veliko podpisov dobiti, sej nedelja je Božja, in noben človek na zemlji nima pravice inu jo skruniti.
I.aško. I.o m b a rd ij a je pač lepo reč dobila, ko se je z Napoleonovo pomočjo od Avstrije odtergala. ker rUniversa piše. de so Lombardijo preplavili pretestanški pohajoči pridigarji in raznašavci spisov, ki katoliško Cerkev gerdijo! Izobražena ft. j., razobražena) iu izobrazujoča piemonteška vlada preganja jezuite, in vrata odpira na-sprotuikain katoliške vere in katolišiga življenja. — Godilo se bo Lombardii kakor zguhljeniuiu sinu: raztergana. revna lačna se bo ta nehvaležna lici želela nazaj v naročje Av-striije — svoje matere.
V	Rimu je bil 26. u. iii. zbor (Consistorium). v kterim je bilo lt) škofov izvoljenih. V tem zboru je bilo ludi nekaj družnikov puntarske vlade v llolonji izobčenih . in ob enim upanje razodeto, de bi se skesali iu k pokoršiui po-vernili. Kar je puntarski odbor v llolonji sklenil, je bilo overženo.
Naznanila od 20. u. m. pravijo, dc so sv. Oče zopet navadni svoj sprehod pričeli. 19. so bili ua bregu ob Tiberi pred Angelskimi vrati iu so dolgo peš šli. Srečevavci so spazili. de so se v svojim zunanjim zlo spremenili: bo-lezin jim je tudi na obrazu očitne sledi zuotranjiga terpljenja zapustila.
Poznejši naznanila pravijo, de sv. Oče vsak dan ua sprehod hodijo in jc viditi. de so se do dobriga ozdravili.
M i I o š n i k sv. Očeta iii o ii s g r. I. u e i a u B o u a-parte bo ineude v bližnjim zboru (kotisistorii) v škofa po-vzdignjen; s smertjo kardinala Falkonieri-a izpraznjeni sedež v Raveni mu je neki odmciijcii, čimur hi imel tudi bližnje in zanesljivo upanje do škcrlatnika. Ta prelat bo dobro na-mestoval svojiga sprednika, ker jc bogat iu dobrotljiv, kakor jc bil Falkonicri.
V	Bar iii i je ljudska derlial 5. t. m. grozovitno umorila grofa Anviti-a, posebniga prijatla ranjciga vojvoda par-mezanskiga. Ziviga so skoz mesto po tleli vlekli in mu potem v neki kavarni glavo odsekali. — To je sad punta in divjaštva.
Iz Florencijc že pišejo, dc sc tamkaj razodevajo znamnja mileče samovlade (republike). Služabniki puntarske vlade vlačijo iz naj bolj spoštljivih deržin ljudi pred sodbo. in če bo dolgo to terpclo. bo ječ zmanjkovalo. Veliko ljudi iz boljših stanov je že mesto zapustilo, iu kdor le more. sc otnic z begam. Bo mestnih cestah in tergih vse mergoli od vojašinc in radovoljeov, ki se silo divjaško obnašajo iu so strah in groza prebivavcam. So hiše v Flo-rcncii. v kterih je po dvajset, trideset tacih divjakov vsta-njenih. ki sc morajo na stroške gospodarja iu stanovnikov dobro preživiti; nihče ne vpraša, od kod bodo reveži denar jemali. Puutarji se boje, dc bi se jim dobromisleči nasproti ne vzdignili, torej jih strašijo iu stiskajo kakor morejo, in silijo, de hi z njimi potegnili, čemur se neki tudi dolgo uc bodo mogli braniti, ako bo tako dalje terpclo. Knez Ponia-tovski je nad tavžent od miiozih podpisanih prošinj prejel iri seboj vzel, ki so žive priče, kako se v tem mestu godi. — Gorje poštenim, kjer punt iu puutarji gospodarijo! —
Iz Ferarc je bil naslednji razglas razširjen: ^Itali-jani! Treba je že de se prepričate, de papez je nar močnejši vladar na zemlji. Papeštvo je uaklo. na kterim se kladva obtolčejo in raztolčejo, ki nanj bi jejo. Italiani. berite in prevdarjajte zgodovino za to si ran. preišite jo od konca do kraja steni nantenam, de bi resnico zvedili: našli bote, de je bil vselej papež nar močnejši vladar na zemlji in je še; našli bote, de nobeden njegovih sovražnikov ni ztitagovine obhajal. kakor tudi so bili mogočni z uecuostjo.
gospodovavstvam in silovitostjo. Papeževa moč od Boga izhaja. in zoper Boga se pač zamore vojskovati, pa se ne zmaga. Italiani, ne obetajte si, de bo Napoleon III. krivično in silovito delal zoper papeža. Pij VII. in Napoleon I. preživo stojita pred njegovim duham; zavolj derhali nespametnih iu krivičnih Italianov ne bo hotel, de bi se njegovo ime zdaj in v prihodnje prcklicovalo iu preklinjalo. Zmo-drite se že tedaj, in preiskujte z nestranskiin ocesam tiste, ki se /.oper papeža vojskujejo. Lejte, le nevedeži so, in ljudje divjaške natore. Z dolgovi so znani na Jutru iu Večeru : k dolgovam še denite versto hudodelstev in neizrečenih hudobij. Ta zanikerna dcrhal noče ue Jezusa Kristusa. ne papežev, ne duhovnov, ne Božje ali človeške postave. Njih Bog je častilakomnost, zlato, pohlepnost in poželjivost. Tem brezbožnim in preklicanim morivcam se hočete vi Italiani dati zapeljati in zatirati ? Zmodrite »e že, in zedinite se s serca m in z roko; s serca m kličite k Gospodu vsmiljenja, z roko primite pomočke, ki vam jih postava daje.u
V skrivnim zboru 2t>. kim. tožijo sv. Oče zavolj punta v nekterih rimskih okrajinah in zavolj vsih gnjueob, ki se tam gode. ter zaveržejo in za neveljavno razglase vse, kar koli počenja puntarska vlada v Bolonii. Tolažijo se pa s sercno vdanostjo vsih škofov, vsiga duhovstva in tudi veči-ga dela ljudstva v unih krajih , in pa z znamnji stanovitne vernosti škofov, ki jim dohajajo iz vsih delov sveta. Po-slednjič opomnijo težkih cerkvenih kazin, v ktere zabredejo, kteri se oblasti sv. Cerkve zoperstavijo, iu opominjajo k molitvi za zaslepljence.
S z Pariza piše neki dopisnik od tistih afrikanskih vojakov v laški vojski, ki sc imenujejo „Tuikos," in pravi: Posebin navtis so ljudem napravili „Turkos,** večidel inoha-medani z divjimi, vmes zverskimi obrazi. Parižani, vojaki in inestnjani. jim povsod gredo s poti; — ako so ti divjaki prišli v kako gostivnico, jim je gostnik vse zastonj dal, de se jih je le znebil. To so zverine in nc ljudje; eniga so bili mogli vstreliti. ker je bil hitro nekoga umoril. Vidil sim jih bolne v bolnišnici, ali zmiraj so imeli nekaj grozniga v svojim bistvu in obnašanji. Pariz bo vesel, ko se te vojne zopet v Afriko povernejo.4* — Vprašal bo kdo, kaj jih tako grozne dela? Pogrešanje keršanstva. Sej že med nami tukaj vidimo, kako na divjaško sc s časania zverže mar-sikteri pijanec, preklinjavee, živino- in človekoderec, ne-čistnik. ponočnjak, kteri so delj časa brez ss. zakramentov id., de so taki ljudje poslednjič komaj še ljudem podobni.
Glasi francoskih škofov v prid sv. Očeta in njih po-svetniga posestva se množijo. Za škofam v Arras-u sta se oglasila tudi algierski in poitierski, drugi bodo nasledvali. Katoliški duh bo le premagal, naj tudi preku-cuhi pisano gledajo in se za nasprotno prizadevajo. Pravijo, de tudi cesarju Napoleonu take razodevanja niso po volji, ker se dvomi nad njegovo mož-besedo, „Cimu se boje? sej papež ima mojo besedo!** je neki rekel.
K u s o v s k o. Puhlost rusovske deržavne vere ali greskiffa razkolništva sc je jela poslednjo dobo močno razodevati. iu njeni prijatli menijo, de se bo ta truhli meh še dal kaj pokerpati in popraviti. Knižurka od poprave rusovske cerkve ,.iu capite et membris .u ki jc v Lipsii dan zagledala. meni. de se je rusovska cerkev zato tako globoko pogrezmla. ker ji je bil car Peter veliki vzel samovladnost (avtonomijoi. sedanji čas de je rusovska cerkev le sc samo ce>arsko cerkveno-policijska naprava, brez razcveta svojiga notranjima življenja, ker so ji poglavitne kite kakor v roc djaue: prosto voljeiijc duhovnov za shodnico ^sinodo). in razgovor zastran cerkv enih zadev. — Mogoče in v. rjetno pa je. de bi bila ta od svoje matere katoliške Cerkve odcepljena veja se le bolj in hitreje svojo truhnoba razodevala, ako bi je nc bil car v roki deržal. kteri je pa
tudi z vsim zatiranjem njene matere ne bo mogel razpada obvarovati. — Koliko veljavo de ima rusovska shodnica ali verska oblastnija, se vidi tudi iz naslednjiga. Lansko leto je prišlo v Lipsii na dan drugo neko delce, od stanu in razmere rusovskiga duhovstva po kmetih, in je razodevalo prečudne napake, ki si zavolj svoje starosti, bi djal že pravico tirjajo. Shodnica zve pisavca. nekiga popa. in ga precej izobči in iz duhovnih opravil odverže (ekskomunicira in suspendira). Car pa na svet svojiga spovednika, pisavca le samo za časno pošlje v pregnanstvo, ktero pa kaznjencu mende ni bilo nič kaj neprijetno: Da ga namreč v Nizzo, de ondi v novozidani ruski cerkvi greško božjo službo opravlja. Nato ukaže razpis do vsih rusovskih kle-rikov, de bi v brošuri imenovane napake bolj za gotovo zve-dil in popravljal skaze, ktere mu je rusko duhovstvo s prek I i co vanje m uniga duhovna zakrivati hotlo. Tode gorje tisti cerkvi, kteri posvetni gospodje napake odpravljajo!
Poljski časnik .,D z i e n n i ku kerpko biča novi ukaz cesarja Nikolaja, ki se vtikuje v spovedne zadeve ka-toličauov, iu kaže na znano trinoštvo cesarja Nikolaja, ki je milijone katoličanov in zedinjenih grekov s knuto k ru-sovski deržavni cerkvi ..spreobernil." Pravi dalje, de je ta ukaz nadaljevanje tiste divjaške neznašljivosti (intolerancije), ki hoče veljati za dobrodušno (liheral)! pa noče terpeti. de bi duhovni umirajočim na smertni postelji pomagali njih odpad popraviti, ki so bili prisiljeni od katoliške Cerkve k razkolništvu prestopiti.
Duhovske zadere.
V	goriški nadškofii so odločeni naslednji čč. gospodje za duh. pomočnike: Anton Keber v Podmevec. Andrej Kacin vCirkno, Andrej Brezovščik v Cirk-no, Andrej Bol ter v Pervačino, Andrej Kurincič v Serpenico, Anton Marcga v Terzo. — Za kaplana: Anton Flander v Serpenico, Franc Košta v Obloko; — Anton Ru t ar za administratorja v Podberdo.
V	Ljubljanski škofii. G. Antonu Černe-tu. duh. pom. v Starim tergu, je podeljena lokalija Gojzd: g. Lorencu Pintar-ju, duh. pom. v Dvoru, pa du-hovnija Z a lil o g. G. Fr. Bih ar ostane v Logatcu (gl. poprejšnjo Dan.) in v P resa rje pride za duh. pom. g. J a n. Z i v i c s Planine, novoposv. g. Al. Stare pa za duh. pom. v Planino; g. Sim. Rabič, duh. pom. v Dobu pride za duh. pom. v Dvor; g. Jan. P roj i č. ob-nemoglenec, v Dob.
V	lava nt ins ki škofii. Č. g. Janez Krušič je postavljen učitelj veroznaiistva na spodnji gimnazii v Celji:
—	Jožef Stor, lokalist pri sv. Roku, pa na Sotli. — Prestavljeni so gg. kaplani: Lovrenc Vošnjak v Zibiko:
—	Janez Antolič v Frauheim : - Janez Kar ha v šent-Juri v Slovenjih goricah; — Jakob Kolednik v šen - Peter blizo Rakersburga; — Franc Šrol v šent-Lenart v Slov. goricah; — Anton Pučko v Celnico. — Simon Pihler ostane na svojim mestu v Terbovljih in Anton Šiba v na Dobcrni.
Pogovori z gg. dopisovavci.
G. S.: Me zlo v serce bode; — upam. de se bo še vravnalo. — G. II.: Opravili. — Že tudi velja. — G. iz D.: Meiioreiu partem elegisti.
Dobrotni darovi.
Za afrikanski misijon:
Neka dobra roka 2 gld.: bratovskiga den. s Turja-škiga 3 gld. 15 kr.: s Trebelniga brat. den. 10 gld.
Za misijon gosp. Olivieri-a :
G. Neznani 15 gld.: — G. J. B., mladeneč iz Ljubljane: v rast kat. Cerkve in za odpušanje grehov 1 gld.
Založnik: Jožef Blaznik
Odgovorili vreduik: Luka JeidD —