•L «"r"iV«» m-o-u-o «.-., o	"iy'cycy, „ iyo , -cj-rj-c vo <\u.(1.(yi
Izdaje in ureduje srečko Magolič.
Številka 17,
Razjasni mrki se Triglav, Meglene skrni si ovoje, Ozri se na sinove svoje, Na trop junašk, na trop žilav Trdno, kot tvoje so skale, Povsod so stale čete te! Zabobni Save bistri tok, Zašumite slovenski lesi, Da čuje vas neba obok In z nebom Slave vsak otrok:
Slovenski rod Vesel slavi veseli god!
aduj slovenski se tlačan: V temino bede in viharja Ti sinila je svetla zarja Napočil ti je jasen dan! Minolo petkrat pet je let, Ko mladih kril v ozbiljni svet Sinov je tvojih bodra četa Za blagor tvoj boreče vneta Na prvi dvignila se let.
Veseli se slovenski rod, Vesel praznuj veseli godi
feiFcJic o., co < .C
Kako je Janez zmagal.
Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. — Prevel J. Sattler.
I.
ojemu junaku bilo je ime Janez S1 o v i k *); ker je pa navadno zijal, kadar je kdo ž njim govoril, imenovali so ga sosedje : Janez zijak. S slavcem je v resnici malo imel vkupnega; zaradi duševnih njega vrlin in pravcate homerične najivnosti pridejali so mu tudi psovko: Janez glupi ali tepec. To je pač najpopularnejše in gotovo le zato preide v zgodovino, da-si je Janez nosil še četrto dostojanstvo. Ker izraza: človek in slovik nemata za ušesa nemška nobene razlike, a se Nemcem ljubi v ime civilizacije prekladati barbarične nazive na bolj kulturen jezik, se je v svojem času pri zapisovanji vojaškem vršil nastopni razgovor:
»Kaj ti je ime?8 vprašal je Janeza častnik.
»Slovik«.
»Sloik? .... Ach! j a. Gut.«
In častnik zapisal je ,Menschl.
Janez bil je iz vasi Zatiranje; tako imenovanih selišč nahaja se jako mnogo v vojvodini Poznanjskej in po drugih krajih nekdanje republike. Imel je on razun kmetije, koče in dvojih krav i še konja šarca in ženo Magdo (Magdaleno). Zbok vseh teh okolnostij mogel se je živiti mirno in pošteno po modrem pravilu nastopnih stihov:
,.Kon srokacz — žona Magda, Co ma Bog dac —• to i tak da.u
In res je njega življenje teklo popolnem, kakor je Bog dal; užalostil se je Janez ne malo še le tedaj, ko je Bog dal vojno. Prišel je glas, da treba iti; treba bilo je ostaviti kočo, posestvo ter izročiti vse v babje varstvo. Ljudje v Zatiranji bili so v obče precej ubogi. Janez hodil je po zimi v tovarno in si s tem v gospodarstvu pomogel — kaj pa sedaj ? Kdo vč, kedaj se vojna s Francozi konča ? Ko je Magda pre-čitala sklicevalni list, začela je kleti: »Da bi je strela!
da bi oslepeli . . . Dasi je tepec . . . vender mi ga je žal. Francozi tudi ne prizanašajo; glave sekajo . .
Čutil je Janez, da žena resnico govori. Francozov bal se je kakor ognja in zato bilo je i njemu žal. Kaj so mu Francozi učinili? po kaj in čemu on tja pojde, na to strašno tujino, kjer mu ni naklonjena nobena duša. Dokler v Zatiranji sediš, se ti zdi, da je tu dolgočasno; a ko velevajo iti, še le vidiš, da je vsekako tu bolje, nego drugje; toda že nič ne pomaga — taka usoda, treba iti. Janez objel je babo, potem desetletnega Franka, potlej je pljunil, prekrižal se in šel iz koče, a Magda ž njim. Poslovila se nesta, preveč bila sta ganjena. Ona in deček sta ihtela, on je ponavljal: »No, tiho — no!<( in tako so došli na cesto. Tu še le so uzrli, da se je v vsem Zatiranji godilo to, kar pri njih. Vsa vas bila je po konci, cesta zaphana od sklicanih. Gredo na postajo železno-cestno, a babe, deca, starci in psi je sprevode. Sklicanim je težko pri srci, nekaterim, toda le mlajšim, vist§ pipe iz ust; nekoliko jih je že pipanih; nekoliko jih poje s hripavim glasom:
,,Skrzyneckiego rece i zlote pieršcience,
Juz .nie beda wymachiwač siabla iia wojence." *)
Tu pa tam prepeva kak Nemec izmej zatiranskih naselnikov od strahu Wacht am Rhein. Vsa ta pestra in raznobojna tolpa, sredi katere se blisketajo bajoneti žandarmski, pomiče se mej ploti na kraj vasi s krikom, hruščem in suvanjem. Babe drže svoje vojake za vrat in tarnajo; tu kaže starka žolte zobe in preti s pestjo nekam v daljavo. Druga kolne: naj vam Bog vrne naše plakanje; slišijo se klici: »Franck! Kaško! Jožko! srečno!« Psi lajajo. Zvon v stolpu zvoni. Župnik sam opravlja molitve za umirajoče, ker se baje ne vrne nobeden izmej teh, ki sedaj gredo na postajo. Vojna je vse pobere, ali vojna njih ne izpusti. Plugi zarujave na polji, ker je Zatiranje napovedalo vojno Franciji. Zatiranje se spraviti ni moglo zlepa z Napoleonom III. in gnalo si je k srcu prestol španjski.
*) Slavec.
*) Drobne ročice Pa prstan zlat, Ne gredo Se vojevat.
Zvona oglas — spremlja tolpe, ki je že ostavila plote. Vrstijo se razne podobe. Z glav lete čapke in pikel-havbe. Prah žolti vstaja na cesti, ker je suh dan in jasen. Ob obeh straneh ceste šumlja dozorujoče žito s težkim klasom in se kloni pod vetričem, ki sedaj pa sedaj zaveje rahlo. Na modrem nebu tičč škrjanci in vsak žvrgoli ko bi zbesnel.
Postaja! — Gneča še raste. Zbrani so tu že iz Gornje in Doljnje Krivde, iz Bezlastinec, iz Težav, Nadlog. Vse se giblje, kreta in hrušči! Prava zmešnjava ! Steoe na postaji so oblepljene z manifesti. Vojna je tu v »ime Boga in domovine«. Brambovci pojdejo branit svojih rodbin, žen, otrok, bajt in polja, katerim preti grozna nevarnost. Francozi so očividno sosebno razjarjeni na Zatiranje, na Gornjo in Doljnjo Krivdo, na Bezlastince, Težave in Nadloge. Tako se vsaj dozdeva tem, ki čitajo afise. Na postajo prihajajo v jed-nomer nove tolpe. Sobano napolnjuje dim iz pip in pokriva afise. V hrušči je težko kaj razumeti; vse hodi, kliče, vpije. Na peronu se čuje nemško povelje, čegar silne besede se glasč kratko, trdo, določno.
Razlega se zvonček, žvižg! Z daljine se sliši močni oddih lokomotivin. Vedno bližje, razločneje. Zdi se, kot bi se približevala vojna.
Drugič pozvoni! Groza spreleti slednja prsa. Neka ženska začne vpiti: »Jadom? Jadom?« Ona zove očividno svojega Adama, ali ženske se poprimejo izraza in kličo: »jada«.*) Nek prodirajoč glas doda: »Francozi jada«, in bliskoma se poloti panika ne le žensk, nego tudi bodočih junakov Sedanskih. Tolpa se je zganila. Mej tem je obstal pred postajo vlak. V vseh oknih vidile so se čapke z rudečimi obšivi in vojaške oprave. Vojske je kakor mravelj. Na ogljarnicah črni se temna podolgasta telesa topov, nad odprtimi vozovi ježč se vse polno bajonetov. Očividno je ukazano vo" jakom peti, ker se vlak trese od krepkih glasov mož-
*) jada = jado in znači: peljajo se — ido.
kih. Kaka sila in moč odseva od tega vlaka, kateremu konca ne dozreš!
Na peronu začn<5 v vrste postavljati vojake; kdor more poslovi se še; Janez je krilil z rokami kakor mlin na sapo z veternicami ter izbuljil oči.
» No, Magda! Srečno !«
s, Oj! ubogi moj mož !«
s Ne vidiš me več !«
»Ne vidim te več!«
»Ni je pomoči!"
»Naj te Mati Božja čuva in hrani . . . .«
» Srečno ! pridno gospodari.«
Žena ga je zgrabila plakajoča za vrat.
»Naj te Bog spremlja.«
Došel je skrajni trenotek. Žvižg, jok in tarnanje žensk ogluša vse nekoliko minut: »Srečno! Srečno!« Toda vojaki so že ločeni od čudne gneče; že tvorč črno, zbito gromado, ki se sklepa s kvadrato, pravo-kote in se počenja gibati spretno in pravilno kakor stroj. Povelje: »v vozove!« Kvadrati in pravokoti se prelomi sredi in raztegno v ozkih vrstah k vagonom ter izginejo v njih notrini. V daljavi žvižga lokomotiva in puha kupe sivega dima. Sedaj oddihila kakor zmaj, zevaje pod sebe curkoma paro. Javkanje žensk dojde do vrhunca. Nekatere pokrivajo oči s predpasniki, druge stezajo roke k vagonom. Z ihtečim glasom ponavljajo mož in sinov imena.
,Srečno Janez!« kliče od zdolej Magda. »A ne leži ondi, kjer ti ne postlajo. Naj te Matka Božja . . . Srečno! O za Boga!«
»A pridno gospodari«, odgovarja Janez.
Lokomotiva je potegnila naglo, vozovi so trčili drug v druzega in se gibali.
»A misli, da imaš ženo in otroka«, klicala je Magda tekaje za vlakom. »Srečno, v imenu Očeta in Sina in Duha svetega. Srečno . . .«
Vlak se je gibal čim dalje hitreje, vozeč vojake iz Zatiranja, iz obeh Krivd, iz Težave in Nadloge.
(Dalje prihodnjič.)
Kdor zna, pa zna.
Spisal —t—.
gospod Ivanski ni bil napačen človek, a imel je grdo navado na resnicoljubje svojih znancev i prijateljev grešiti: lagal je, da so se šipe tresle. Vender je pa to le tedaj storil, kadar je bil med svojimi somišljenci,
to je med lažnjivci, njemu enacimi, kajti ti so nekate-rikrat gosp. Ivanskimu stvari pripovedovali, katere bi tudi otrok ne mogel verjeti, a od gosp. Ivanskega so zahtevali, da naj veruje, saj vender ne misli, da lažejo
i. t. d. Gosp. Ivanski se je tedaj tudi delal, kakor bi v resnici vse veroval, a na tihem si je prisegel, prijatelja do dobrega splačati. Prilika se mu je kmalu ponudila. Kakor slehern večer, zbrali so se tudi na pustni torek prijatelji g. Ivanskega v gostilni pili, jedli in grozno lagali.
»Ivanski, oglasi se g. Vaninski, ali nisi bil pred tremi leti v Ameriki?« Ko g. Ivanski to potrdi, nadaljuje g. Vaninski: »Ako si bil tedaj v Ameriki, potem nam lahko marsikaj zanimivega poveš, vsaj je znano, da je Amerika interesantnih stvarij i dogčdeb bogata. Odpri torej tvoj kljun in prični pripovedovati. Jaz i moji prijatelji smo radovedni zvedeti kaj novega.« — G. Ivanski se početkoma brani, a ko slednjič vsi v njega silijo, se uda ter prične:
»Dobro, ker hočete tedaj kaj od Amerike zvedeti, povedati Vam hočem kratko dogodbico, ki se je ravno na današnji dan pred trčmi leti zgodila. Poslušajte torej:
Blizo mesta, kjer sem jaz bival, bilo je veliko jezero, ki je bilo po zimi z debelim ledom pokrito in to v veliko veselje mestjanov in mestjank, kajti hodili so sleherno nedeljo na led — se drsati in pa še kako! Tukaj pri nas ljudje še niti pojma nimajo, kako umejo Amerikanci to umetnost; kakor blisk švigajo ti po ledu le podobo je možno videti, a osobo drsalca vam ni mogoče spoznati. Naravno je tedaj, da se pri takem drsanji mnogokrat nesreče zgode, kajti padec takega drsalca, ki z vso svojo močjo po ledu drči, je navadno tudi njegova smrt. Ako si samo roko ali nogo zlomi, je to še velika sreča zanj. — Na omenjeni dan tedaj zbralo se je zopet mnogo ljudi na ledu, med njimi tudi jaz. Ogledavali i občudovali smo hitre drsalce i drsalke, ki so švigali po ledu kakor ptice po zraku.
Posebno se je jeden drsalee po svojej hitrosti in gibčnosti odlikoval, Vse ga je gledalo in mu z rokami ploskalo. Pa najedenkrat zgodi se strašanska nesreča-— Na mnogih krajih bile so v led velike luknje vsekane, menda zaradi rib, katerih je bilo mnogo v jezeru. Teh lukenj baje omenjeni drsalec ni opazil, kajti najedenkrat, ko je v najhitrejšem diru dirjal po ledu, pri-dirja naravnost v tako luknjo in sicer tako nesrečno' da je z vratom ravno na led naletel in s tako močjo da mu je takoj glava odletela. Ker je pa nesrečni drsalec s tako močjo priletel, bežala je glava z veliko hitrostjo po ledu, truplo pa z jednako hitrostjo pod ledom. In sedaj glejte čuda! Oboje, glava in truplo prileteta v istem trenotku do nove, v ledu vsekane luknje, tu se vsled mokrote sprimeta in vsled mraza glava takoj truplu primrzne in glejte! še več čuda — telo se dvignje iz luknje in spretni drsalec pričel je znova bežati, nakor besen po ledu.« ■—- »Ne zmajujte z glavo, gospoda, to je gola istina, katero sem sam doživel, a poslušajte dalje. — - Ko se vleže mrak na zemljo, napoti se oni nesrečen — srečen drsalec na svoj dom. Ker je bil ves premrznen, stopi k peči, da bi se malo odtajal; pa kaj se zgodi? Prej ko se je drsalec zavedel, odpade mu glava in on se zgrudi mrtev na tla. —■ Vsled gorkote odtajal se je led in glava mu je odpadla. Čez dva dni smo nesrečno-sreč-nega-nesrečneža pokopali — nad 20.000 ljudij se je udeležilo pogreba.«
»To je pa resnično čudno«, pravi g. Gorski, a povej nam pa tudi predragi, kdo da je bil ta čudoviti človek ?
»Ta čudoviti človek, pravi gospod Ivanski vzemši klobuk», ta čudoviti človek — sem bil jaz« —■ rekši odide — lažnjivci biii so plačani.

Jlmorja si bom podkupil:
Srčice ti bode vzel, Te ljubeznijo ostrupil
In za me je bode vnel. -
N e t k i.
1.
Boš na prsih mi slonela,
V jasne zrla mi oči, Moja duša pa kipela Divnomilih bo slasti.
Lepšega pač ni telesa, Boljšega nikjer srca: Oj zavidale nebesa Bodo mene, pesnika.
Ljubko se mi boš smehljala,
Ličici mi božala: — Angeljne bi zapeljala In svetnike iz neba. —
Ho zrem miloto tvojo
Pač sluti mi srce, Da ni te vstvaril večni Za revni krov zemlje.
II.
Al' pa namenil večni
Te pesniku je v dar, Da slajše bi opeval Ljubezni divne žar.
Da krepko bi oznanjal, Da bratje smo si vsi, In da v ljubezni bratski Se sreča nam žari.
Mato.
Maloštevilen čveterospev.
»Kako vam je kaj ugajal čveterospev pri včerajšnjem koncertu, gospodična?«
»Izvrstno, samo premalo pevcev ga je pelo.«

V bolnici.
»Na vsak način, gospod doktor; samo to je še žalostno, da z mrzlico izgine po vašem receptu tudi bolnik, in sicer — v jamo.«
Puščica.
(Nacetu.)
Po cesti šel si nem, Za tabo šla je ona, — Sem rekel: zdaj pa včm Kaj tare te, barona, Da mi besede nisi dal ? Jaz pa sem se smijal, Ker sem takoj izvedel, Da Amorjeva te je strela Nevsmiljeno zadela, — Ker si že ves pobledel!
P.

»No, tovariš, kako je kaj z Repnikom; ali je mrzlica prominula?« vpraša zdravnik svojega asistenta.
»Da, popolnoma, gospod doktor.«
»Vidite; nisem-li dejal, da po mojem receptu mora mrzlica takoj ponehati ?!«
Šegavi hlapec.
Hlapec (pri večerji): »Oh, že zopet ta prebiti fižol za večerjo! Saj se ga še človek pošteno najesti ne more: dva se postavita v grlu po konci, jeden pa počez, pa je sit.«
Umevno.
V nekej družbi sukal se je govor o gospej D . . ., katera ima ze\6 slabe zobe.
»A jaz jih imam hvala Bogu za mojo starost še zadosti čvrste in zdrave« reče prisotna gospodinja družbi.
»Mama«, oglasi se sinek, saj jih imaš lehko še dobre, ko jih vsak večer iz čeljusti vzameš in shraniš!«
Dozorelo sadje.
»Kako pa kaj sadje, oče; ali je že dozorelo.*
»Pri nas ne dobite druzega dozorelega sadja, kakor pečena ja-
bolka. «
Neprostovoljni dovtip.
Ker je nekoč požarna bramba prepozno z brizgalno došla na mesto požara, izdal je mestni magistrat ukaz, da morajo biti brizgalne vselej ysaj pet ur pred požarom pripravljene na odhod.
Izvirno vabilo na naročbo.
Začetkom prihodnjega meseca začel bode izhajati nov političen dnevnik. Naročniki prejmejo za premijo vsako leto o »Veliki noči« nove hlače, o binkoštih nov klobuk; vsakih šest tednov pa jim bodo na željo tudi lasje brezplačno postriženi in kozč stavljene. Kdor se za tri leta naprej naroči, dobi še po vrhu, ako umre lepo rakev ali pa šest težkih srebrnih žlic.
Proklic.
Nek duhovnik jezil se je na leči na pokvarjeni rod ter dejal med drugim, da lehko vse device na sa-mokolnici iz mesta pelje. Ker je bil zaradi teh besed pri višjej oblastniji tožen ter prisiljen jih preklicati, dejal je prihodnjo nedeljo, da ne v6 ničesa preklicati, ker ni povedal kolikokrat bi moral peljati.
Vn
Odgovor.
»Stara ljubezen nikdar ne zar-jevi!« dejala je žena svojemu možu. »Res«, odgovori mož. »Splesnuje pa vender«.
Novi in stari svet.
»Kaj me briga svet«, pravi lju-beznjivi soprog svojej ženi. »Ti je-dina si moj svet s.
Služkinja, ki je slišala ta pogovor ter pozneje, ko se jej je gospod sladkal, odgovorila: Kaj ste že pozabili na svet?« — »Tiho«, zavrne jo gospod, »ali ne veš, da imamo dva sveta, in sicer: stari in novi svet.«
3%.
Tako ali tako.
Žena: Kaj, ti meni smrt želiš!?*
Mož: »O ne, temveč večno življenje.
3%.
Verjetno.
»Kaj tako-le novelico načeč-kati, to je prava igrača!« pravi nek širokoustnež prebravši ravnokar izdano novelo svojemu prijatelju. »O, ko bi dal meni Bog talent, jaz bi že svetu pokazal, da nisem na glavo padel!«
Laskav ogovor.
A.	(obišče prijatelja na vrtu ter vidi njegovo ženo mej cvetkami): »Prijatelj! ti si srečen, ko imaš tako cvetko mej cvetkami.8
B.	»Kar utrgaj jo, pa odnesi.8
Dva zdravnika.
Po naključbi sta se dva zdravnika sešla pri bolniku; od katerih je jeden trdil, da je bolnik jabolka jedel, in vsled tega se mu je bolezen shujšala.
»Kako pa si vedel8, vpraša drugi zdravnik prvega, ko sta odhajala, »da je bolnik jabolka jedel?8
Prvi odgovori: »saj sem videl olupke pri postelji ležati.8
Drugi zdravnik si zapomni to ter kmalu potem svojo učenost pokaže pri bolniku, ob katerega postelji vidi viseti konjsko ujzdo, da je konja snedel.
Bolnik mu je brezuspešno zatrjeval, da konjskega mesa niti videti ne more.
Mojim cvetkam. III.
Najdražjega biserja tik Ležite predragi mi cveti, Le jeden nad vami pomnik Postavljen na zemlji je sveti!
Na grob pa sem rož nasadil Počivate cvetke kjer moje, Zakaj bi vas ne proslavil Iz duše tug polne jaz svoje! ?
Za vas mi je bilo sreč — Le vas tako strastno sem ljubil! A zdaj pa — gorjč oh, gorjč — Na veke vas cvetke sem zgubil!
IV.
Za vas vroče molbe v nebo Iz prs globočino so dihtele, Da bi se razvile žarno, Lep6 in krasnd razcvetele.
A čulo nebo ni glasu — Zaman bile molbe so moje! In ni prizaneslo cvetu —-Oh, zdaj zvon mrtvaški zapoje.
Brez cvetek osamljen moj vrt Zapuščen toguje, žaluje, Uničen, potrt je, in strt — Minljivost sveta oznanjuje.
P.
Izgovor.
Neke zimske nedelje po popoludanski službi božji je prišel mož vinjen domov. Žena, ugledavši moža, se razljuti ter ga opominja, naj ne pijančuje, kajti gospod župnik so propovedovali v cerkvi, da nas Bog največ zaradi pijančevanja kaznuje, s točo in drugimi nezgodami.
»Ne jezi se, draga moja!« tolaži jo mož. »Saj po leti ne bodem pijančeval; po zimi pa še ni bilo nikdar toče, akoravno bi tudi bila, nam nima kaj uničiti!8
Škropiti in slikati.
Nekemu posestniku računil je slikar za slikanje sob petdeset goldinarjev, a za vežo, katero je samo z barvo poškropil, tri goldinarje. Ko nekoč potem naroči slikarju, da mu naslika soprogo ter ga vpraša, koliko bo računil, ta mu povč, da izpod petdesetih goldinarjev ne more, odgovori mu trgovec:
»Oj, to je preveč! Veste kaj: poškropite jo raje, kar bo ceneje.«
Dobil je.
Žid stavil je z nekim slavnim strelcem, da mu ne izstreli jabelka iz roke. Ko strelec res izgreši jabelko, a zadene žida v roke, za-kriči ta v bolečini:
»O, jej! o, jej! Jaz sem dobili«
Vn
Rešitelj življenja.
»Vi ste mi rešili življenje, gospodi« ogovori prosjak nekega stotnika.
»Da bi ti jaz rešil življenje?8 začudi se stotnik. »Meniš-li, da sem zdravnik?«
»Ne;« toda v vojski — — —, ste v največjej nevarnosti vse popustili ter bežali, da se je kadilo za vami, jaz pa, kot verni vaš sluga, posnemal sem vas do pičice ter bežal za vami; z dobrim vzgledom rešili ste mi življenje,8
Vn
Dober odgovor.
Nek nevedni častnik vpraša gledališkega režiserja v nekej družbi:
»Povejte mi vender v čem se razločuje igrokaz in veseloigra in oboje od žaloigre?8
Režiser: »V vašem vprašanji tiči tudi odgovor: Vaše vprašanje je za vas žaloigra, zame igrokaz, a za ostalo družbo veseloigra.«
Revež.
Nek profesor petja ubival je svojim učencem vedno v glavo, da naj pri petji usta močno odpirajo — recimo, kakor takrat, ko položč dobro, debelo klobaso v usta.
»Vi, Lisjak!8 zarohni nekoč nad nekim neubogljivcem, »ali ne veste, koliko se imajo usta pri petji odpreti?«
»Ne, gospod profesor«, odgovori kratko, vprašani.
»Vi!« se strese kakor strel, iz grla profesorjevega, »ali vam nisem to že tisoč in tisočkrat pravil? Jaz vam hočem že pokazati. In pri tej priči stegne iz mize neko jako sumljivo knjižico.
Učenec pa ves prestrašen jeclja: »Oprostite gospod profesor, nisem še nikdar klobase jedel — sem revež !8
Profesor posluša — se zasmeje — in Lisjak bil je rešen.
Skakalnica. (Priobčil C v e tn i č.)
				bo-	ko				
			ta-	ža	da	bo			
		li-	več	za	ris	igra	gine		
	le-	na-	list	in	ne	na-	mi-	se	
ja	stom	lo	ze-	do	ran	bo	nji-	me-	srca
ne-	in	pada	z	ter	pri-	ni	po-	dre-	mi
	drev-	šeno	de	mo-	no	V	do-	iz	
		ze-	ve-	su-	spet	mlad	vo		
			je	le-	srce	per-			
				je	po-				
(Rešitev in ime prvega rešilca prihodnjič.)

,,Rogač" izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca na celi poli četvorke ter stoji po pošti prejeman celo leto 3 gld. 20 kr., pol leta
1 gld. 60 kr., četrt leta 85 kr.; za Ljubljano celo leto 3 gld., pol leta I gld. 50 kr., četrt leta 80 kr.; izven Avstrije celo leto 4 gld. Posamične številke so po 15 kr. — Naročnino sprejema upravništvo, dopise pa lastništvo in uredništvo v »Narodni Tiskarni«
v Ljubljani. — Tiska »Narodna Tiskarna«.