DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piaz-zutta 18-1. CENA: posamezna številka L 25 — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200 — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000 — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223.
Leto XI. - Štev. 26
Trst - Gorica, 28. junija 1957
Izhaja vsak petek
Alj naj Slovenci volimo
komunističnega kandidata?
Zadnjič smo že povedali, da bo na prihodnjih političnih volitvah tudi Trst volil svoje parlamentarno zastopstvo. Kar koir vse kaže, bo itmel pravico na dva senatorja in štiri poslance. Ugotovili smo tudi, da po sedanjih volilnih določilih niti tržaški niti goriški in beneški Slcvenr ci, ki volijo v dveh ločenih volilnih o»-kražjih, ne morejo postaviti lastnih kandidatnih list, ker bi take liste ne imele nobenega praktičnega smisla. Zakon namreč določa, da pridejo za delitev nunrtdaitcv v poštev samo liste, ki so nastopile v več volilnih okrožjih in so v vsej državi dobile vsaj 250.000 glasov.
Kako naj torej nastopimo primorski Slovenci na prihodnjih političnih volitvah, ki jih bo sedanja, samo zasilno rešena vladna kriza kvečjemu približala,, ne pa oddaljila? Najkasneje prihodnjo pomlad bomo prav gotovo poklicani, da stopimo pred volilne žare in vržemo vanje svojo glasovnico.
Kakor do sedaj, smo v Italiji živeči Slovenci še vedno razdeljeni v tri politične skupine: komunistično, titovsko in demokratično. Na postavljeno vprašanje bo vsaka odgovorila, oziroma je načelno že odgovorila, na svoj način.
Tržaški komunista, ki so se Zlili z italijansko KP v eno samo stranko, bodo nedvomno v svojo kandidatno listo v tržaškem volilnem okrožju vključili vsaj enega Slovenca. Omenja se t<udi že vrne tega poslanskega kandidata. Do tega so jih pripravili razni razlagi. Na eni stra-rti morajo nuditi nekakšno zadoščenje svojim slovenskim članom, ki so vse prej kot navdušeni nad likvidacijo samostojne tržaške KP, na drugi strani si pa obetajo, da bodo s slovenskim kandidatom pritegnili tudi marsikakšen slovenski glas, ki sicer ni komunističen, a je obenem politično dovolj neopredeljen, da, bo iz nacionalnih razlogov glasoval za Slovenca. Talko si komunisti obetajo od slovenskega kandidata dvojno korist in zato so več ali manj zadovoljni z volilnim zakonom, kakršen je, ter se ne potegujejo, da bi slovenski nprodni manjšini kot takšni bilo zagotovljeno simbolično parlamentarno zastopstvo.
Titovci so pri teh volitvah zopet v škripcih: Pri zadnjih občinskih volitvah so se rešili iz zadrege s tem, da so se v okoliških občinah povezali s kominfor-msti. Kasneje se je sicer titovsko-komin-formistično bratenje močno ohladilo, vendar skupni občinski odbori delujejo, ker so se pač titovci zadovoljili, da igrajo v njih drugo ali pa sploh nobeno violino. Do podobnega skupnega nastopa bo najbrž prišlo na bližnjih parlamentarnih volitvah. V nedeljo 16. junija je »Primorski dnevnika že sporočil kominformistom, ali z drugimi besedami vidalijevcem, svojo volilno ponudbo. »Primorski dnevnik« popolnoma pravilno ugataivlja, da bo večina šestih tržaških parlamentarnih zastopnikov verjetno pripadla dvema najmočnejšima strankama, t. j. Krščanski demokraciji in Komunistični partiji. Spričo tega je zanj jasno in nujno, »da bo slovenska manjšina v Italiji podprla napredne leve opozicijske kandidate.« Zato želi, »da bi napredno gibanje v državi omogočilo kandidaturo in nato izvolitev slovenskega kandidata, tako da bi tudi naša manjšina imela svojega zastopnika v parlamentu.« Titovci torej zelo odkrito predlagajo prav to, kar so pripadniki tržat-ških organizacij italijanske KP že sklenili. Komunističnai solidarnost, skrpuca-na na zadnjih občinskih volitvah, bi takq bila na novo potrjena tudi na' političnih volitvah. Seveda je cena, ki jo bodo marali plačati titovci, precejšnja. Kakor je videti, namreč tokrat ne bi bilo nobenih mešanih titovsko - kaminformističnih list, kakor je to bil slučaj pri občinskih volitvah v okoliških občinah, temveč se bfr do titovci morali zadovoljiti, da enostavno in odkrito glasujejo ne za svojega, temveč za kcminformističnega kandidata. Vendar, zadovoljni oni, zadovoljni vsj. Tako si vsaj mislijo. Potrebno je le še, da kominformisti sprejmejo to ponudbo,
Vodikove bombe brez radioalitivnosti
Trije ameriška atomski znanstveniki, ki jih. *e predsednik Eise-nhower sprejel pretekli ponedeljek v Beli hiši, so sporočili, 'da Združene države lahko izdelujejo vodikove bombe, pri katerih je radijsko izžarevanje -zai 95 odltcrtkav manjše koit pri dosedanjih vrstah vodikovih bomb. Med temi znanstveniki, ki so vsi članj kalifornijskega vseučilišča, je tudi »oče vodikove bombe«, profesor Teller. Na o-ibiiSku pri (predsedniku Eisenhowerju jih je spremljal .predsednik ameriške komisije .za atomsko energijo, Strauss.
Ob tej vesti, ki .zmanjšuje grozotne posledice morebitne atomske vojne, se je treba res vprašati, ali naj se je človeštvo •veseli ali pa naj se ob n. je j še 'bolj; zamisli. Na etmi strani. bodo 'radioaktivni u-činki 'posameznih eksplozij1 res manjši, toda na drugi strani dobiva atomsko o-rožje prav s to omejitvijo tistega dela svojega -radioaktivnega dejstva', ki ga človek težko obvlada in 'usmerja, tolika večjo legitimacijo .za uporabo tam, k jej; je zaželena samo njegova rušilna moč.
ki jih malo stane in jim precej prinaša, Samo če italijanska KP tega ne bi hotela, samo v tem primeru je nato verjetno, da se titovci umaknejo na drugo linijo in postavijo svojega lastnega kandidata na listi Socialistične unije, na kateri pa tako in tako ne bi bil izvoljen in bi bi li vsi zanj oddani glasovi enostavno zavrženi.
Preostaijamo še demokratični Slovenci. Rešitev, ki je Uila titovcem navidezno; tako lahka, čeprav je zanje zelo poniževalna in je podobna političnemu bankrotu, je za nas nemogoča. Oni se danes kot brezpravni gostači zatekajo pod streho idejno in politično nasprotne italijanske KP. Mi tega ne moremo in nočemo storiti. Zato smo že zadnjič poudarili svoje načelno stališče: slovenski narodni manjšini kot takšni mora biti zajamčeno minimalno parlamentarno zastopstvo, za katerega izvolitev naj bodo merodajni samo slovenski glasovi. To je prvo in glavno. Dokler pa temu ni tako, smatramo, da bi bilo politično zgrešeno in za narodno manjšino kot takšno škodljivo voliti komunističnega kandidata. V položaju, kakršen je danes, pa mislimo, da bi tudi italijanske demokratične stranke morale razmisliti, ali nii škodljivo, da s prepuščanjem vse iniciative v reševanju o-snovnih problemov slovenske manjšine v Italiji komunistom, naravnost krepijo njihov vpliv na naše so rojake. V njihovem postopanju in uvidevnosti je ključ za zadržanje demokratičnih Slovencev pri prihodnjih parlamentarnih volitvah.
Korošhi Slovenci za svoje pravice
Na zborovanju zahtevajo izvajanje določil državne pogodbe o zaščiti manjšin
'Preteklo nedeljo sta obe glavni organizaciji koroških Slovencev, Narodni svet koroških Slovencev in titovska Zveoa slovenskih organizacij, priredili veliko zborovanje, na katerem sta oba. voditelja, za pnvo dr. Jožko Tišler, za drugo dr. Franci Zwitter, poročala o položaju r.a področju manjšinske zaščite.
Dr. Franci Zvvitter, predsednik Zveze slovenskih organizacij, je poudaril, da je obstoj koroških Slovencev danes bolj o-g-rožen kot je- bil pred sklenitvijo državne pogodbe, kajti vlada' na Dunaju pripravlja zakon za izvedbo člena 7. državne (pogodbe (ta člen govori o pravicah in zaščiti narodnih manjšin), lci nikakor ne ustreza duhu določil omenjenega člena državne 'pogodbe. Načrt zakona so dobile v vpogled vse deželne vlade, ne pa organizacije koroških Slovencev, ;ki so na tem zakonu najbolj' interesirane. Dr. Franci Zwitter je tudi dejal, da razen u-stanovitve slovenske gimnazije v Celovcu, ki so jo .koroški Slovenci dobili letos spomladi, določbe člena- 7. državne pogodbe niso v ničemer izpolnjene. Pač pa se je na Koroškem,, bolj kot kdajkoli prej, 'razmahnila šovinistična' gonja, in v nasprotju s točko 5. člena 7. državne pogodbe delujejo številne organizacije, ki se bore proti manjšinskim pravicam Slovencev in Gradiščanskih Hrvatov v Avstriji.
Posebej, o šolstvu je poročal dr. Jožko Tišler, predsednik (Narodnega sveta- koroških Slovencev. Prikaizal je, s kakšni-
mi težavami, se mora boriti slovenska šola, kako skušajo, z raznimi omejitvami, povpraševanji staršev, propagando iit d. spodkopati njen obstoj.
V obeh poročilih se je na zborovanju, katerega se je udeležilo okrog 300 delegatov, razvila živahna debatam Ob zaključku je bila nato soglasno sprejeta resolucija, s katero slovecske organizacije zahtevajo 'dosledno in takojšnjo izvedbo člena 7. državne pogodbe, odklanjajo kakršenkoli nadaljnji kompromis tako glede vsebin«, kakor tudi ozemeljske veljavnosti tega člena, čeprav naj bi se takšen ukrep opravičil s predhodnim formalnim referendumom, s katerim bi S‘3 slovenske starše pripravilo do tega, da se sami odrečejo pravice do dvojezične šole. Slovenske organizacije tudi zahtevajo, da mora vlada preprečiti in odpre.-viiti vsa hujskanja proti manjšinskemu' ljudstvu, kar še vedno delajo razne znane šovinistične 'organizacije.
'Slovenske organizacije nadalje pozivajo vlado, maj preskrbi potrebna finančna sredstva za uresničenje člena 7. državne p»godbe, pri čemer je mišljeno posebno ■manjšinsko šolstvo. Resolucija' zaključuje z ugotovitvijo, da koroški Slovenci ne zahtevajo nič drugega kot »priznanje pravic, ki jim gredo po državni pogodbi, posebno pa še osnovne naravne pravice vsake etnične skupine in vsakega, ljudstva, da hoče živeti ter se kulturno in gospodarsko 'razvijati.«
Kakor vidimo imajo torej tudi naši
Razplet in začasna reditev
dolgotrajne italijanske vladne krize
Italijanska' vladna kriza je dobila ob zaključku preteklega tedna nepričakovani epilog. Potem ko je posla,nec in, generalni tajnik Krščanske demokracije, Fan-faini, pretekli petek vrnil predsedniku republike mandat za. sestavo sredinske koalicijske vlade, so v splošnem priča-' r aeovalTf <KT ^*®ronctiI"li®io'"Sovei®' mandat za .sestavo enostrankarske vlade zopet Fanfaniju.
Bilo je namreč jasno: poskus za sestavo štiristrankarske, kakor tudi tristran-kanske vlade sredinskih demokratičnih strank sita propadla*, prvi. zaradi odklonilnega stališča republikancev, drugi zaradi nesoglasja med socialnimi demokrati in liberalci, kakor tudi med vladnim programom Krščanske demokracije in liberalnimi. zahtevami. Zato ni preostajalo drugega kot še enkrat poskusiti z enostrankarsko vlado, ki naj bi tokrat slonela na vsaj 'tihem pristanku nekaterih laičnih sredinskih strank, ne pa samo na podpoTi Krščanske demokracije, monarhistov in misinov.
Vendar je bila s tem združena nevarnost. Ce bi tudi ta zadnji poskus propadel, potem bi predsednik republike neizogibno moral razpustiti obe zbornici in
razpisati .takojšnje politične volitve. V izredno važnem trenutku,, ko je treba, o-dobriti pogodbo o Skupnem tržišču, Ev-raitomu in trkajo na vrata državne uprave razne druge nujnosti, bi tako Italija vsaj za nekaj mesecev ostala brez učinkovite in ;za sprejem teh odločitev potrebne' politične" oblatim. V gotovst meri pa bi nov poskus za sestavo enostrankarske vlade pomenil pravzaprav izgubo časa. Takšen poskus je vendar s precejšnjim uspehom in zelo socialnim programom že izvedel Zo-li. ilmel je samo to nesrečo, da mu je pri glasovanju v poslanski zbornici bil za večino potreben en fašistični glas. In ker je iZoli pred glaaovai-njem izjavil, da ne bo ostal na vladi, če bodo za izaiupnicj njegovi vladi potrebni fašistični glasovi, je podal ostavko teir s tem ponovno otvoril krizo, ki je niti Fan-fani ni mogel rešiti na druig način, kot da .je predsedniku republike zopet nasve-j toval sestavo enostrankarske vlade.
Predsednik republike je moral vse fo pretehtati in je odločil, da nima smisla podaljševati vladne krize, niti podv.zema-ti novih poskusov za sestavo nove enostrankarske vlade, 'temveč da je bolj pametno pozvati že obstoječo enostrankar-
Ali bo kaj z razorožitvijo?
Razorožitveni pododbor Združenih na' .rodov v Londonu še vedno izaseda. Merodajni krogi v Londonu im Moskvi kažejo, vsaj na zunaj, popolnoma enako in veliko vnemo za odstranitev ovir, ki preprečujejo, da bi se od večnih obljub in vi-sokodonečih izjav končno le nekaj ukrenilo iza razorožitev. Očitno je, da se Kremelj vsaj zaenkrat boji atomske vojne, ker ve, da bi v njej- podlegel. Nai drugi strani pa Američani nikdar niso bili navdušeni ,za vojaške pustolovščine1 in sam ■predsednik Eisenihower, čeprav sam general, bi rad prešel v zgodovino kot predsednik miru.
Vtse kaže, da bodo v Londonu le nekaj dosegli, čeravno se vedno bolj utrjuje prepričanje, da bo to kvečjemu začetni sporazum, ki naj v primeru uspeha- utre pot nadaljnjim in obsežnejšim razorožit-venim ukrepom. Tako je 'sovjetski za-, istopnik Zorin predlagal, da bi za dobo dveh ali treh let prekinili vse atomske poskuse. S tem je deloma prehitel Američane, ki so nameravali staviti podoben predlog, vendar povezani z obvezno prekinitvijo izdelovanja novega atomskega orožja. Takšen, kat je, je sovjetski, predlog močno enostrankarski in nevaren. A-'tomskega orožja ne bi s,icer več preizkušali in izpopolnjevali', toda vse države, ki takšno orožje & izdelujejo, bi lahko nemoteno večale svoje zaloge. In, kaj bi se izgodilo, ko bi v .teji tihi tekmi Američani popustili in. bi sovjetske zaloge a-tomskih bomb nekega dne bile večje od ameriških? Verjetno bi poltem tudi bilo konec omejitev v atomskem oboroževanj«', ker bi se 'Sovjeti čutili dovolj .močne in brezobzirno vrgli na mizo svoje karte.
'Tudi ameriški delegat v -razorožitve-nem pododboru Združenih narodov, 'Stas-sen, je že .deloma razložil svoj. načrt.
Združene države predlagajo, da bi poleg prekinitve atomskih poskusov glavne sile tudi ematojšale število svojih oboroženih sil. Za to znižanje ne postavljajo Združene države nikakih pogojev, pač pa zahtevajo, da bi pred nadaljmi-mi znižanji morali 'rešiti nekatera evropska vprašanja. Pri tem je zlasti mislil na nemško zedinjenje, V ostalem bi Združene države, pod določenimi jamstvi, pristale tudi na enoletno prekinitev atomskih poskusnih eksplozij'. Kasneje bi ta sporazum lahko podaljšati.
Vsak razorožitveni sporazum je seveda v prvi vrsti odvisen od ameriškega in sovjetskega 'soglasja. Ostale države, ,z Veliko Britanijo vred, .imajo pri tem le 'bolj podrejeno vlogo. To pa navdaja vse evropske države, ki leže Sovjetski zvezi Majbl-iže, s precejšnjimi skrbmi. Združene države sicer zagotavljajo, da' ne bodo sklenile s Sovjetsko .zvezo nobenega sporazuma, ki bi kakorkoli izpostavil nevarnosti dosedanje ameriške zaveznice in druge svobodne narode. Toda Evropejci bi le radi pri vsem item sami soodločali 'in presodili, ali je nekaj .zanje pametna ali ne. Zato opozarjajo odgovorne ameriške državnike!, naji ne pozabijo na grenke .izkušnje, ki. jih je Zahod, z Združenimi državami vred, doslej imel s Sovjeti. Tudi na ameriški strani je veliko takih, ki pozivajo k opreznosti. Svarila prihajajo tako iz ameriških političnih, gospodarskih, kulturnih, pa tudi voja'-ških krogov. Visi ti pravijo, da je treba sedanje možnosti za dosego razorožitve presojati hladno in stvarno, kajti za ves svet bi bilo usodno, -če bi demokracije sklenile s Sovjetsko zvezo sporazum, ki bi ga same dosledno i,n idealno .izvajajte, medtem ko bi Sovjetski zvezi ostala odprta možnost, da ga izigra.
sko Zolijevo vlado, naj iz ozirom na okoliščine prekliče isvej icdstop ter začne z rednim delom. Ce ji ga bo parlament o-mogočil, naj ohstane, če jo bo pa prisilil k odstopu, potem ho .pač treba podvzeti druge korake.
Tako .je predsednik iGironchi preteklo •sobote poaval k sebi1 ministrskega predsednika Zolija ter miu1 sporočil, da ne sprejema njegovega odstopa, ker je njegova vlada v obeh •zbornicah' prejela po ustavi predpisano zaupnico. Zoli je najprej vztrajal pri želji, da bi gai državni poglavar le oprostil težke in neprijetne, naloge, toda končno se je uklonil.
Javnost je v splošnem sprejela Gron-chijevo odločitev z odobravanjem. Predsedniku republike je treba priznati, da je dosledno in vztrajno preizkusil vse možnosti za rešitev vladne krize in se je pogumno odločil za to nepričakovano in neobičajno rešitev šele potem, ko so vse te 'možnosti ena ,za drugo odpovedale, koristi države pa. so nalagale, da se vladno krizo vsaj .začasno reši. Nihče namreč ne dvomi, da je rešitev vladne krize -z ohra* nitvijo Zolijeve vlade samo začasna. Najverjetnejše je, da 'bo vlada, obstala čez poletje-, jeseni pa bo prišlo ali do sprememb ali do razpisa predčasnih volitev. Ni pa tudi izključeno, da zna Zolijeva vlada obstati vse do rednih parlamentarnih volitev, ki bodo prihodnje leto, kakor >se ji tudi zna zgodili, da ji parjai-ment na kakšnem vprašanju kaj kmalu ■izglasuje nezaupnico.
Zolijeva vlada namreč nima gotove in trdne večine. Desnica, ki je glasovala za>-njo ob predstavitvi v senatu in poslanski zbornici, ji bo gotovo ostala, naklonjena, toda najbrž samo dotlej, dokler ne bo Zali .začel izvajati svojega socialnega programa-, ki vključuje med drugim -tudi iz-premembo določil o zemljiških p>ogodbah, ločitev podjetij IRI-ja od Confindustrie itd. 'Ali jo bodo v takem primeru podprle sredinske stranke ali morda celo levičarji ki so bili doslej proti njej v opoziciji? To je vprašanje, od katerega je odvisen iZolijev obstanek. Predvsem pa mora Zeli zdaj dobiti pristanek obeh zbornic na poziv, s katerim ju je povabil, naj začneta iz rednim delom.
Zarota proti Naserju
Diktatorji', ki iso odpravili demokracijo in s tem edini načini za mimo ih nekrvavo izmenjavo oblasti1, so se vedno iizr postavili nevarnosti atentatov in zarot, Cim pride njihovo vladanje v nasprotja z ljudsko voljo ali delom političnega- javnega mnenja, je pač neredko to edini način, da se jih prisili k umiku. Nekaij takega doživlja (tudi- 'Naser. Iz Egipta namreč poročajo, da iso tam menda odkrili zaroto in aretirali okrog deset egiptovi skih častnikov in bivšega- .zunanjega, ministra Sah el Di-na, ki naj bi ob podpori Saudske Arabije delovali .za odstranitev Naserja. To vest je priobčil neki časopis, ki izhaja v Damasku.
'Ibn Saud bi 'lahko vrnil 'Naserju milo za drago s item, 'da. bi podprl egiptovske •nezadovoljneže.’ Pred- -nekaj tedni so v Saudski Arabiji odkrili izanoto, ki je imela zai cilj odstraniti Ihn Sauda in postaviti ina čelo države naserjevsko -usmerjeno vlado.
koroški bratje velike težave v borbi za svoj obstoj. Naletavajo na številne ovire -in tudi oni težko občutijo krivice, ki jih razni nestrpneži im nerazumevanje večinskega naroda- od nekdaj povzročajo narodnim manjšinam. Primorski Slovenci jih še posebno dobro razumemo in jim od srca želimo, da bi v svojem prizadevanju čimbolj uspeli.
Ameriške čete bodo zapustile Japonsko
'Minuli 'teden se je mudil na obisku v Združenih državah .predsednik japonske vlad^ Kisi. S predsednikom Eisenhovver-jem in zunanjim ministrom Dullesom je obravnaval vsa zapletena vprašanja Daljnega vzhoda :in ti-hco-ceanskega področja, na katerem je Japonska* nekdaj, imela velik vpliv, katerega' si je zdaj več ali mainj .zopet pridobila im -bi ga rada. še bolj u-trdila in razširila^ Dvanaijst let po končani druigi svetovni vojni in porazu, ki ga je takrait utrpela, j-e namreč Japonska .zopet ena izmed tihooceanskih velikih sil, -med katere spadajo, .poleg mje, še Kitajska, ‘Indija in ■— seveda, — Združene države. Japonski predsednik vlade in o-ba vodilna ameriška državnika so se posebno temeljito pomenili o raizmerju s komunistično Kitajsko, ki je vedno bila in bo prej' ali slej’ tudi .zopet postala glavni odjemalec japonskih industrijskih izdelkov i» glavni japonski dobavitelj surovin.
.Združene države so v razgovorih dosegle, da Japonska zaenkrat še ne bo priznala- rdeče Kila jake; glede trgovine s Kitajsko so pa dosegli nekakšen kompromis. Najvažnejša točka, uraklnega poročila o razgovorih z japonskim ministrskim predsednikom pa je tista, s katero so najavili, da bodo Združene države v kratkem občutno zmanjšale, prazne je pa popolnoma -umaknile iz Japonske vse -svoje kopne sile. Računajo, da imajo Združene države danes na Japonskem o^rog 100 tisoč vojakov kopne vojske. 'Polovica te-ga kontingenta natj- bi zapustila japonsko o-zemlje še to poletje, druga polovica pa prihodnje leto, predvidoma meseca junija. Odhajajoče ameriške sile bodo sproti ■nadomeščale nove japonske enote. V poročilu je -nadalje rečeno, da -slone stiki med obema1 državama' na čvrstih temeljih enakopravnosti, skupnih koristi im sodelovanja.
Volilna komedija v Vzhodni Nemčiji
'Preteklo nedeljo so bile v Vzhodni Nemčiji upra-vne- volitve, ki iso se zaključile tako, kot to komunistični državi pri-stoja: 97 odstotkov glasov so dobili kandidati' Ljudske fronte. Potem ko je delovanje vsake opozicije 'popolnoma nemogoče, se je treba res vprašati, zakaj v komunističnih državah sploh še prirejajo te volilne komedije, ki nič ne pomenijo in o ničemer ,ne odločajo. Ce že pride do kakšne izpremembe režimov, potem se to -izvrši tako, da eden oblastnik ali klika vtakne drugega ali druge v luknjo, priredi vrsito procesov in nova' '»linija« je na krmilu. Volitve, te pa res 'nimajo nobenega pomena in tzato bi jih lahko gladko odpravili.
Stalne skrbi rdeče Kitajske
Nedavno so poročali, da. so se v Pekingu pojavili protikomunistični letaki, ki so pozivali na vztrajanje v. odporu proti komunistični oblasti, ki je prinesla Kitajski veliko nesrečo. Kitajce je oropala še za tisto svobodo, ki. so jo že imeli, ter jim obenem onemogočila, da bi si v bodoče še bolj razširili območje svobodnega izživljanja. Kot na povelje se je vse pekinško režimsko časopisje — in drugega tudi, ni— začelo silovito zaganjati proti nasprotnikom. Očita, jim, da ie Kitajska zrela za takšno revolucijo, do kakršne je‘ prišlo n. pr. na Madžarskem.
Toda sedanji komunistični režim na Kitajskem nima težav samo -z nasprotniki, ki stojč iziven njegovih vrst. Tudi med režimovci so se začeli pojavljati nezadovoljneži a sedanjo politiko. Posebno velika -zagrenjenost vlada -zaradi tesne zunanjepolitične vizporeditve kitajske zunanje politike s sovjetsko. Tako listi napadajo predsednika obrambnega sveta, Liing Y>una, ki si je upal izjaviti, da je sovjetski imperializem hujši od ameriškega.
Lung Yun je zanimiva osebnost. Talko kot je pred sedmimi leti deloval kot najstrašnejši- podpornik komunističnega režima, tako je, odkar je dovoljeno svobodnejše razpravljanje la kitajski politiki, postal najostrejši kritik komunistične o-■blasti. Posebno po strani gleda Sovjete. Zameri jim-, da med 'korejsko vojno niso primerno podprli Kitajske. Kar pa so dali, je pa- veliiiko manj. '»kot so sorazmerno Združene države med drugo svetovno vojno dale svojim evropskim zaveznikom.« To veličanje ameriške pomoči im napadanje Sovjetov pa je nekaj, kar v sedanj,! Kitajski še ni. dovoljeno in aato je Lung Yun že padel -v nemilost.
VESTI z G
O R I Š K E G A
Doberdobci oziraiaio
V torek 25. it. m. se je vršil v 'Doberdobu že drugi sestanek lastnikov zemljišča, ki 'bi ga rade odkupila vojaška o-blast, da bi 'ga porabila za vojaško vež-bališče. Vojaška tehnična komisija se je trudila, da bi kmete prepričala1, naj se zemljišču odpovedo, itoda. :zaman. Kmetje so upravičeno vztrajali na svoji trditvi, da je. Kras preveč ubog na zemlji, da' bi se ji kmetje mogli kar tako odpovedati, saj predstavljajo tisti pašniki edini kraj, kjer se njihova živina lahko pase in jlnj daje iniekaj dohodka, ,za življenje.
•Sicer pa so kmetje daleč od tega, da bi se zadovoljili .tudi s ceno, ki jo tehnični urad ponuja, ker menijo, da bi jim taka cena ne nudila možnosti drugačnega preskrbo-vanja krme za živino.
Vojaška oblast ’ namiguje seveda e možnostjo prisilnega odvzema zemljišča. Pri tem pa nastane vprašanje, ali bi bdi tak ukrep demokratičen in socialen do kmetov, ki res živijo prav od .tistih pašnikov, medtem ko bi vojaška oblast na-šla primerno vežbališče morda na tekem drugem, kraju. Ni rečeno, da se proti razlastitvenemu odloku kmetje ne morejo upreti s pritožbo na redno postavljeno pristojno oblast.
Vemo tudi, da se je oglasil na 'goriški prefekturi maš pokrajinski svetovalec dr. Sfiligoj in prosil za (zanimanje, da bi do-berdobski kmetje ne trpeli škode. Poleg tega je dr. Sfiligoj obrazložil izadevo tudi predsedniku province, g. dr. Culotu, in, ga seveda prosil, naj bi .zavzel potrebne korake v obrambo kmetov.
Odposlanstvo ital. socialistov
v Sloveniji
V soboto in .nedeljo, 15. in 16. t. m., j^ odšlo na obisk v Slovenijo posebno odposlanstvo italijanskih socialistov Nenni-jevega krila. V Sloveniji so se italijanski gostje zanimali .za družbeno’ in delavsko upravljanje, za vprašanje' sindikatov in njih vloge, za komunalni sistem, za zadružništvo in kmetijstvo ter končno tudi za1 kulturna in socialna vprašanja.
Dvomimo, da se je odposlanstvo italijanskih socialistov česa naučilo pri panogah', za katere se je zanimalo. Sodeč po izjavi vodje odposlanstva, prof. Franco-mi ja, odposlanstvo mi bilo nič kaj. navdušeno. Prof. Francom je dejal, da je bil obisk pomemben le .za medsebojno spoznavanje italijanskih in jugoslovanskih socialistov. Pravijo, da je prof. Franconi prepeval hvalo izkušnjam pri graditvi jugoslovanske »demokratične« in »socialistične« družbe. Narekovaje smo postavili mi, ker se nam .zdi zelo smešno 'govoriti o demokraciji, kjer vlada enostrankarska' diktatura in kjer taka diktatura ne .nudi delavcem niti zadostne življenjske 'ravni.
Vemo pa tudi to, da je prof. Franconi, ko je govoril v Ljubljani, poudaril, da govori kot Italijan. Svojo narodnost je torej predpostavil svojemu socialist ične-mu prepričanju. Nauk za jugoslovanske in tudi zamejske Slovence, ki ‘za svojo narodnost ne dajo niti pet stotink!
Sestanek zaradi obmejnega prometa
Danes, 28. junija, se sestanejo v prostorih goriške Trgovske zbornice (Came-ra di Commercio) zastopniki italijanske in jugoslovanske obmejne policije. Namen sestanka je odprtje dveh novih prehodov, in sicer na iPlešivem (med Kaminom in Medaino) na zahtevo italijanskih oblasti in v Sentmavru, v goriški občini na zahtevo jugoslovanskih oblasti. Poleg
tega pa 'bodo na sestanku razpravljali in skušali rešiti tudi vprašanje podaljšanja poletnega prehodnega urnika na nekaterih krajih.
'Sestanka se udeležujejo tudi .zastopniki obmejnih policij s tržaškega in videmskega področja zaradi vprašanj, ki se jih tičejo.
Obnova pogodbe za dobavljanje vode
Zadnje dni je na delu jugoslovansko -italijanska komisija, ki preučuje pogoje ■za obnovo pogodbe za dobavljanje jugoslovanske vode 'goriški občini.
Prašiča bodi enaka za vso!
Konec predpreteklega tedna je zree-ni vrtinec zadi-vjal v krajih Robecco in ■Vatle Scuropasso v provinci Pavia porušil hiše iin, pokvaril vodovod. Škodo cenijo na 430 milijonov lir. Vlada, je 'takoj poskrbela za pomoč prizadetim krajem. Vodovod je že popravljen, in hiše bodo obnovili na državne .stroške.
Skrb in pomoč vlade sita blagodejni in hvale vredni. Teda pri naš so kmetje itu-di utrpeli veliko škodo, ko jim je .zmrzal uničila posevke, sadovnjake in vinograde, pa je vlada odnosno pristojno ministrstvo odredilo samo cdlog plačila dveh davčnih obrokov. Tu pa tam so prizadetim kmetom porazdelili le. nekaj semena, da bi si kako .opomogli.
Vprašamo: Zakaj dvojna mera? Ali niso kmetje z Goriške prav tako italijanski državljani, kakor oni iz drugih' krajev države?!...
In vendar .so škodo cenili pri nas na 300 milijonov lir, v videmski pokrajini pa kar na 7 milijard lir.
Poplaue u pokrajini Polesine
'Pretekli iteden so vode Pada tako silno narasle, da so na točki Ca Vendramin podrle nasip kakih petdeset metrov na dolgo in s tem se je začela že druga poplava širnega področja Je pokrajine.
Prva poplava, kot znano, je bila teta 1951 jeseni 'bolj grozna in smrtonosna., toda letošnja je prišla prav ob žetvi...
Oblasti so odredile vse mogoče varnostne ukrepe in poslale prebivalstvu rešilna sredstva na pomoč.
Štejejo, da je moralo zapustiti dom in ■bežati pred vodo kakih 20 do 30 tisoč o-seb. Tudi živino so rešili pred vodo. Le pridelkom preti nevarnost uničenja, zla-, sti žitu1, ki utegne v vodi se gniti. Žalostno in tragično je gledati, kako si ubogi kmetje prizadevajo, da bi rešili, kar se rešiti da. Do trebuha so v vodi in žanjejo pšenico ter sprati odnašajo na. najbližje suhe prostore.
Voda pa (prodira naprej in zajema nova področja. Dosegla je nasipe ob cesti Romea in jih podrla. Takoj so oblasti odredile pripravljanje novih nasipov n^ cešti 'Taglio di Po - San Basiilo, kjer 'orjaški buldožerji delajo noč in dan, da ibi pripravili novo obrambo pred vodo, ki je zajela že skoro ves otok Ariano.
<Na lice mesta je prišel minister za delo, Gui, da si ogleda .področje nesreče in odredi in.uj.ne ukrepe za pomoč, ki je sproti potrebna.
Vojaštvo je na kraju poplave in pomaga z vso silo in naglico. Na kraju nesreče pa so se pojavili tudi krvosesi, špekulanti, ki bi se radi okoristili na račun ubogih prizadetih 'kmetov, ki prodajajo živino za vsako ceno, ke.r ji manjka krme. Tudi za to so oblasti že poskrbele in razni konzorciji kupujejo živino za visok 'denar, da rešijo kmete pred špeku-
lanti in jim s tem vsaj nekoliko olajšajo tragičen položaj-.
Vlada je v ponedeljek popoldne volila 18 milijard lir za popravo in ojačen je nasipov mogočnega Pada, 12 milijard pa za. oskrbo in pomoč prizadetemu prebivalstvu in kmetijam.
Šef španskega štaba v Gorici
V nedeljo popoldne je obiskal Gorico, kjer si je ogledal potek državne meje, glavni načelnik štaba španske vojake, gen. Asemsio. Spremljal ga je načelnik štaba gen. Mancinelli. Oba načelnika sta seveda imela svoje spremstvo. Predno je prišel na go.riško področje, je gen. Asensio bil tudi na Stari gori, v videmski pokrajini.
Generalu Asensiu je neki Monaddo Saitori, ki je med državljansko vojno bil tam podoficirski pilot, podaril šopek cvetja.
Kakor znano, vlada v Španiji Francova fašistična diktatura.
Begunci, zopet novi begunci
Kar .zadeva begunce iz Titovine moremo reči, da gre za pravi naval. Dnevno prihajajo ma goriško področje po trije, štirje in tudi po pet, šest in več. Prihajajo pa iz vseh krajev Titovine: iz Srbije, Hrvaitske in Slovenije. So to mladeniči pri dvajsetih letih in tudi dekleta.
Vprašali smo jih, zakaj pa? Odgovorili so nam, da je pod komunizmom življenje nemogoče. (Ne - bežijo samo zaradi ■vojaščine, ker so nekateri rok že prestali, ampak zato, ker jim komunistični režim ne mudi človeku podobnega in dostojnega življenja, tako gospodarskega, kakor duševnega.
K Italijanski uladni križi
Kakor znano je 10. t. m. Zolijeva Vlada odstopila, ker ni marala sprejeti mi-sinovskih 'glasov in se iz njimi obdržati na vladi. Predsednik republike, Gronchi, si je tedaj vzel čas, da razmisli, ali nej odstop vlade sprejme ali ne. Naročil je predsedniku senata, Merzagori, naj poizveduje, ali in kako bi bilo mogoče vladno krizo rešiti.
Merzagora je stopil v stike z zastopniki strank in S posameznimi parlamentarci in politiki. Končno je sporočil predsedniku Gronehiju, da mu ni uspelo- najti možnosti izhoda iiz zamotanega položaja, ki naj bi nudil pogoje za sestavo nove vlade. Tako je predsednik republike naročil tajniku demokrščanske stranke, Fanfaniju, 'naj vlado poskuša sestaviti pa on. Toda .tudi Fanfani je po kratkih stikih im posvetovanjih s parlamentarci, s posameznimi političnimi osebnostmi in zastopniki strank naročilo odklonil.
Novost v običajih
Tedaj je predsednik Gronebi poklical k sebi Zolijai, mu povedal, da vladne o-stavke, podane 10. junija, ne sprejme in ga prosil, maj se predstavi poslanski zbornici in senatu, da .lahko nadaljuje vladno delo.
Zoli- je seveda poziv predsednika Gronchija sprejel in v torek 2-5. t. m. se je predstavil obema zbornicama, z izjavo, da- želi, po naročilu predsednika .republike, voditi vladne posle in spraviti' pred
matura na slovenskih šolah
Te dni se vršijo v Gorici izpiti za maturo Klasičnega liceja in 'Učiteljišča. Izpite na teh šolah s slovenskim učnim jezikom vodita dve različni komisiji. 'Na Liceju: prof. Anturo Cronia, predsednik; ravnatelj prof. M. Rožič, predstavnik šole; prof. Attilio Missoni .za italijanščino, prof. J. 'Nemec za slovenščino, prof. Valerija Grohar-Roratto za latinščino in grščino, prof. dr. A. Makuc za zgodovino in filozofijo, prof. inž. Branko Ferla.fr za matematiko.
Na Učiteljišču pa je komisija sestavljena takole: prof. Riccardo Picehio, predsednik; prof. Iva Hrovatinova, predstavnica šole; prof. Ksenija Kocjančič roj. Vižintin za italijanščino, prof. M. Bekar za slovenščino, prof. Milko Rener -za latinščino, prof, Boris Mašera -za pedagogiko in psihologijo, prof. F. Močnik za matematiko. .Zgodovino in 'zemljepis bodo. izpraševali člani komisije.
V soboto 22. junija so maturanti pisali italijansko nalogo, in sicer na Liceju: 1, »La visione 'religiasa deila vita. nei Pro-messi spasi«; II. »Sventura e grandeiziza di Dante«.
iNa Učiteljišču pa: I. »Come la scuola debba oontinuare 1’educazione familiare, imtegrando e perfezionando reducaziohs del bambtrwxc; II. »I miei ricordi ed e-sperienze delle scuole da me frequentate, specialmente delle elementa««.
V ponedeljek 24. it. m. so maturanti pisali slovensko nalogo. Na Lioeju: I. »Cut-stvo narave v slovenskih pesnikih«; II. Raizložiite-v nekaterih verzov Srečka' Ko-
sovela (katerih besedila točno ne poznamo - op. ur.).
,Na Učiteljišču: 1. »Vpliv okolja na' o-iblikovanje otroka«; II. Razložite v nekaterih verzov Srečka Kosovela (katerih besedila točno ne poznamo - op. ur.).
Vsem maturantom želimo dob^r uspeh pri teh važnih izpitih, ki naj jim odprejo pot na vseučilišče odnosno v učiteljiški poklic.
Zaključni izpiti
Na Nižji s-rednji šoli so izdelali nižji tečajni izpit:
.Devetak Leopold, Fig-elj Ivan, Hoba.n Aleksander, Liubich Marjan, Paulin Damjan, Semoli Marja, Sirk Aleksander, WINKLER ROBERT (odličnjak), BER-TOSSI (NAIDJA (odličnjakinja), Bordon Santina, CERiNETIG SILVA (odličnjakinja), Cigoi Neva, MARVIN FLORIJANA (odličnjakinja), MASSERA MAJDA (odličnjakinja), Peteani Ana Marija, Polh Margareta, PuJc Nerina, Re-ggente Alida, Rožič Nevina, Sošol Marija, Sossou Ana.
Popravlja jih 15, 2 pa- sta- zavrnjena.
Na Strokovni šoli so izdelali zaključni izpit.
Blas-i Branko, Braini 'Darij, Cevdek Roman, Devetak Rinald, Ferletic Marij, Frandolic Marin, Gulin Jožef, Klanjšček Aleksander, Nanut aiKrel, Pahor Aldo, Rebuilla. Franko, Sibau Ivan, Skarabot Marin, Visimtin Marjan, Zotti Zorko, Brandolin Bruna, Gorkič Bruna, Hmeljak Silvana, Marussi Jolanda, Mersecchi Lucija, Ozbot Milojka, Quinzi Olga, Vizzuit-ti Anamarijai, Zotti Marina-.
(Popravlja jih 5, 2 pa Sita zavrnjena.
parlament in senat razne važne zakonske predloge.
V preteklosti je veljal običaj, da- je vlada, ki ni prejela zaupnice poslanske zbornice ali senata, odstopila in da je poglavar države odstop sprejel.
'Zato predstavlja Gronchijeva odločitev, da odstopa ne sprejme in da- naj se vlada predstavi parlamentu in senatu s prošnjo, da sme brez odlašanja začeii z izvajanjem program,%, ki ga je predložila zbornicama,« novost v običaju, ki so ga njegovi predniki spoštovali.
Ta novost pa je zbudila nejevoljo pri .nekaterih, kot na primer pri senatorju duhovniku Sturzu, ki je v časopisu javno pozval predsednika' vlade, inaj Grcn-chijevo odločitev ne spoštuje in vztra.p na ostavki. V članku uporablja Don Stur-zo precej ostre izraze na- račun predsednika republike in meni', da bi se morale razpisati nove državnozborske volitve že za prihodnji oktober. Senator Sturzo meni .namreč, da bi se predsednik republike -moral obrniti s posebno poslanico .nar ravnost na parlament 'in senat, ne pa pozvati Zolija, da sme začeti z izvajanjem napovedanega programa.
.Morda ima senator Sturzo tudi .prav, toda dejstvo je, da je Zolijeva vlada prejela 'ustavno večino 'glasov, tudi. če je Zo-11 nekatere take glasove, to je misovske, odklonil. In predsednik republike je .gledal ravno na to ustavno večino, ko je ostako vlade odklonil. Ce .pa bi se predsednik republike hil obrnil ,na. parlament in na senat, bi iizgleda-lo, kakor da posreduje za zaupanje Zoli je vi vladi, kar bi vzbudilo raznovrstne komentarje te od-, pore.
(Proti Sturzovemu zadržanju' stoji mnenje drugih parlamentarcev in politikov. Tako se postavlja Andreotti' odločno proti takemu nastopanju, ki predstavlja navadno dlakocepstvo, ki je neplodno.
Spor med demokrščanskimi prvaki
Pri presojanju tega Sturzovega nastopa in Andreotitijevega. odgovora moramo upoštevati dejstvo, da je Don Sturzo si-ciljski rojak, kakor Scelba, ki je tudi proti iZolijul... Demokrščanski' prvaki' so med seboj zelo sprti- 'bolj iz nevoščljivosti in ljubosumja kot drugače; o tem očitno pišejo tudi glavni italijanski listi. 'N.i rečeno, da si Don Sturzo ne želi na' čelu vlade raje Scelbo kot pa Zolija. Drugi imajo pa. seveda drugačne želje.
Za volitve v oktobru so se odločno iz,-rekli tudi liberalci, medtem ko so sociai-iisti Nennijevega krila 'bolj zmerna 'in čakajo pa priložnost 'Sodelovanja z Zolajevo vlado, ker menijo, da je pač -treba stopiti iz zagate, v katero je sistem sestavljanja vla.de zašel, in ker ni moči najti druge vladne večine, bi jo lahko našli med -demokristjani te njimi, t. j. Nennijevimi socialisti.
V torek se je Zoli predstavil parlamentu in senatu, kjer je povedal, zakaj se je vrnil te ju prosil, da sme Eačeiti z izvajanjem -začrtanega programa.
'Zaenkrat je Zolijeva vlada srečno prebrodila prve težave v parlamentu' z 'isto večino, 'kot se je to -zgodilo 7. t. m. Dnevni red, ki so ga predlagali liberalci, je
pokazal na eni sitrani krščanske demokrate z desničarji, na drugi strani vse ostale, razen Laurovih monarhistov.
Borba v parlamentu je .tako zaključena in nekaj, podobnega -se 'bo »godilo tudi v senatu. Dejansko so vse stranke ina preži, v pričakovanju, kaj bo storil nasprotnik. Eno je gotovo, da namreč .nobena skupina trenutno ni navdušena za razpust zbornic in razpis novih volitev. Tako ima Zoli pred seboj- dva meseca iza odobritev proračunov. V tem času verjetno ne bo časa -za polemike in manevriranja.
Z Akademskim klubom v Ogleju in Gradežu
Lepa -skupina' mladih izletnikov se ‘nas je v nedeljo odpravila v Oglej, kjer smo si pod vodstvom profesorja Bratine, ki nam je podal tudi kratek zgodovinski' o-ris tistega, znamenitega mesta, ogledali
OGLEJ: NAGROBNIK STACIJEV
najvažnejše rimske zanimivosti ter baziliko.
Po kratkem oddihu, med katerim smo ■poskrbeli za lačne želodce, smo nadaljevali pot do Gradeža. Tam ismo si skoraj vsi privoščili -zaželenega razvedrila v prijetnih morskih valovih, manjša skupina-pa je izrabila' čas, da si je nekoliko o-gledala mesto.
Ob določeni -uri smo bili vsi .ponovno v avtobusu, ki nas je vesele -in razigrahe odpeljal proti- domu, a ne še domov, saj smo se med. potjo ustavili najprej v Doberdobu in potem še v Gabrijah. To nam je prišlo prav, saj smo ob spremljavi, naših dveh vrlih harmonikalš-ev zapeli ne* kaj pesmi ter se parkrait zasukali, tako da se je dam 'zaključil ob najboljšem razpoloženju.
Takih, izletov si res vsi želimo in zato se bomo rade volje 'odzvali, če ima Akademski klub še kaij podobnega- v svojih načrtih.
Izletnik
VESTI IZ ŠTEVERJANA Šolska prireditev
Na praznik sv. Rešnje.ga Telesa- popoldne nas je naša šolska mladina razveselila s svojo prireditvijo. Šolski praznik je počastila lepa udeležba domačinov. Tako smo videli na. odru naše najmlajše igralce, ki so izvajali zelo pester kulitulnni program. »Vojaki korenjaki« so gledalce, povečini matere otrok, tako navdušili, da so svoj- nastop -morali -kar dvakrat ponoviti-.
Tudi duet v narodnih nošah je gledalce navdušil. Kdo bi si mislil, da sta to dva ljudskošolca, ki se s-učeta po odru!
Hvaležni smo za lepo uspelo prireditev obema učiteljicama. Njuna požrtvovalnost j-e žela uspeh in domačini se jima prav lepo zahvaljujemo. Ob otvoritvi prireditve je č. g. kaplan dejal, da je u-čitelj. tisti, ki za starši največ pripomore k vzgoji otrok. Na sv. Rešnje Telo smo to resnico videli v praksi.
Otroški prireditvi je sledila kratkome-traža.
* * *
Cesto po Ščednem popravljajo
Županstvo je ukazalo začeti ;z delom-za popravo poti po Sčednem. To odločitev odobravamo in bi svetovali, .naj cesto (tudi nekoliko razširijo, saj veže Ste-verjan z mestom in ni malo prometa po njej.
* * *
V Avstralijo gredo
'Nekaj naših domačinov, ne samih fantov, se je odločilo na. delo v Avstralijo, (Niso ravno vsi potrebni iskati dela v Avstraliji, saj jim ga doma ne manjka!
Spremlja' naj. jih naša srčna- želja, da v svojih namenih dobro uspejo. Za nekatere pa velja tudi voščilo, da bi se tam daleč v tujini, kjer ni vina v očetovi kleti in kruha v materini shrambi, naučili vztrajnega im marljivega, dela.
'Pa srečen povratek vsem, ki- so našemu kraju in- rodu verni!
* i *
Vrtec bo pri šoli
Po dolgem in živahnem razpravljanju so sklenili, da bodo otroški vrtec .zgradili (zraven šole v Steverjanu. Odločitev seveda ne zadovoljuje vseih Občinarjev, saj oni iz oddaljenih krajev občine ne ■bodo mogli pošiljati svojih 'otročičev po mrazu, .mrzli iburji in dežju visoko gori vrh Steverjana.
Italijanske Izgube d dragi svetovni volni
Uradni -statistični podatki prikazujejo, da je italija izgubila v zadnji vojni 444 tisoč 523 oseb, in sicer 309.543 mrtvih in 135.070 pogrešanih. Mrtvih vojakov je' bilo 159.957, civilistov pa 145.996. Otrok do 15. leta starosti je bilo ubitih 23.739, medtem ko je v nemških taboriščih pomrlo 30.256 .italijanskih državljanov.
Zaradi zračnega bombardiranjai je izgubilo življenje 64.354 oseb, od teh 27.714 žensk in 4,558 vojakov.
V vojni s .Francijo, junija 1940, je bilo 2.117 mrtvih in pogrešanih vojakov. Na ruski fronti je bilo 11.891 mrtvih in 70.275 pogrešanih; v Grčiji 21.826 mrtvih in 11.477 pogrešanih; v Jugoslaviji pa 8.825 mrtvih in 7.825 pogrešanih.
Morje je vzelo 30.601 državljanov.
(Največ žrtev je .zahtevalo leto 1943, in sicer 144.678, ileto 1944 pa 110.603.
'Italija je imela več žrtev kot Združene države Amerike, ki so izgubile 407.828 oseb, od teh 293.986 padlih na 'bojiščih.
Mons. Srečko Gregorec - zlafomašnih
Predpreteklo nedeljo 16. junija je slavil štirideseto obletnico prve- s.v. maše msgr. Srečko Gregorec, član goriškega kapitlja, in profesor na višjih slovenskih šiolah.
Številnim čestitkam in voščilom, ki jih je msgr. Gregorec za' ta lepi jubilej prejel, se iskreno .pridružujemo tudi mi in mu želimo: zdravja' in zadovoljstva v duhovniškem in profesorskem poklicu!!-
Čestitke in voščila č. g. župniku iz Sovodenj
Sovodenjci čestitamo našemu g. župniku Komacu k petindva-jseiti obletnici posvečenja in mu voščimo obilnega, zadovoljstva v duhovniškem poklicu.
Čestitkam in voščilom se pridružuje tudi uredništvo nDemokracije«.
Denarna menjalnica pri Rdeči hiši
Na mednarodnem prelaizu -pri 'Rdeči hiši v Gorici so tudi tostran meje, v Italiji, odprli' denarno menjalnico. Odprla jo je goriška Hranilnica (Cassa di Ri-sparmio).
Film o porodu brez bolečin
V nedeljo predpoldne so v kinu Tea-tro v Gorici predvajali, samo za povabljence, film, ki je prikazoval, kako se porodnice pripravijo in vedejo za porod brez bolečin, ki ga bodo v kratkem predvajali publiki. Stvarno je zelo zanimiv in prepričevalen, ker prikazuje naravni porod breiz 'bolečin.
Cirkus Togni v Gorici
V petek, soboto in nedeljo, t. j. 28., 29, in 30. t. m.; bo imel svoje predstave v Gorici na trgu Baittisti znameniti cerk.us Togni.	 '
Tombola na Travniku
V soboto (zvečer 29. t. m., na praznik sv. Petra1 in Pavla, 'bo v Gorici na Travniku tombola v korist sirotišča »Lenassi« iz visokimi' dobitki.
Kitajska na evropski celini...
2e nekaj tednov sem se poljski časnikarji v obširnih stolpcih ba-vijo -z novimi nauki kitajskega komunističnega, državnega poglavarja Mao Tse-tunga, ki obravnava .protislovja v sociali stični družbi. Tudi Sovjeti niso 'mogli teh tolmačenj zatajiti. »(Pravda« je priobčila kar na treh straneh Mao T-se-tungov govor in ga tako v milijonskih nakladah •razširala po vsem rdečem carstvu.
S prav posebnim zanimanjem preizku-jejo tudi v Titovi Jugoslaviji kitaisko varianto »lastne poti v socializem«. Vprašanja in odgovori kitajskega komunističnega poteptata so .razgibali ves sovjetski sloj. To dokazuje na prvi pogied komaj opazno nakazilo, ki pia učinkuje kot udarec na gong, čeprav je ta udarec zgolj — zatajitev. Ko je »Pravda« priobčila enani televizijski pomenek Hruščeva, je preračunano izpustila prav tistih nekaj besed, ki jih' je Hruščev izustil na trdovratno vztrajanje spraševatcev, ali obstojajo tudi v Šovjetiji protislovja med vodečimi in vodenimi, kakor jih priznava Mao Tse-tUng v rdeči Kitajski. Hruščev je namreč dejal, da taka protislovja: v Šovjetiji ne obstojajo.
* * *
Kaji naj torej pomeni senzacionalno nastopanje Mao Tse-tunga, ki oznanja »lastno ki tajsko pot v socializem«?
Trenutno je seveda, nemogoče uganiti, kaj naj. pomen: njegovo .tako glasno o-znanjevanje nasprotij med vodilnim in vodenim slojem za notranjepolitične po .trebe rdeče Kitajske. O 'kaki »liberalizaciji razmer« na Kitajskem verjetno ni govora. Mao Tse-tung je sam priznal, da so v nekaj, latih, od 1. 1949 do 1954, v rdeči Kitajski »likvidirali« okrog 800.000 ljudi. To strahotno priznanje je dovolj zgovorno opozorilo, ki ga svobodni svet ne more in ne sme pozabljati. Danes ‘so v .rdeči Kitajski na. oblasti še vedno prav isti krvniki, ki so ukazovali te množične umore.
Ze danes .pa se nakazujejo posledice Mao Tse-tuingovega novega nauka, ki se bodo v bodočih tednih in mesecih še o-čitneje izoblikovale: rdeča Kitajska bo postala duhovna in politična sila v Evropi. Seveda v Vzhodni Evropi. Prvič je ta sila zabliskala preteklo jesen ob »poljskem oktobru«. Takrat so se prvič pokazale vezi med (Pekingom- in Varšavo. Kasneje ise je to ponovilo ob madžarski revoluciji, ko so talko na poljski, kot na jugoslovanski strani z vso previdnostjo poskušali zainteresirati Peking na. preobračanjih Vzhodne Evrope.
Januarja je prispel, na Pcljisko rdeči mandarin Cu En-laj. Njegove besede so takrat skrbno raziskovali na dolgo in široko. Ne smemo pozabiti, da je Mao Tis-e-tung izpustil svoj prvi govor, ki ga, šele sedaj objavljajo, 27. februarja, to je de nekaj tednov po- »inšpekcijskem potovanju« Cu En-laj-a ipo Vzhodni Evropi,
Julija meseca bo sam Mao T;se-tu,ng odšel v Evropo, v Varšavo. 'Ta obisk bo brez dvoma (zapečatil: zgodovinski razvoj, ki bo tako za Kitajsko, kot za Evropo u-■soden, ker ustvarjal nekaj popolnoma nor vega: vstop Kitajske v evropsko 'politiko. * * *
T.u se pojavljajo nepregledne perspektive. Prvič v zgodovini stopa Evropa, s Kitajsko v popolnoma drugačne stike kat se je to dogajalo v preteklosti. 'Prvič stopa Kitajsko' nasproti evropskim državam kot močnejši in -silnejši- partner, za katerega milost in dopadenje se bodo potegovali Evropejci. Do sedaj so bili edini Evropejci Rusi, ki iso stoletja vzdrževali stike s Kitajci.
Na drugi strani pa kaže nastop Kitajske na evropski pozornici še eno .zanimivost. Prvič v novejši: zgodovini nastopa
Kitajska brez sovjetskega' posredovanja
v Evropi — i.n to ne kot enakopravna, pač pa. kot ukazujoča sila. 'Pri vsem tem razvoju je povsem novo tudi to, da je prišlo do tega samo .zaradi .zmage evropske politične zamisli , na. Kitajskem: marksističnega komunizma:. Ta. komunizem je tisti klobuk, cilinder, pod katerim ata .se našla’ Peking 'in Varšava.
Lastni nauki Mao .Tse-tunga v odločujočih vprašanjih komunističnega vladnega ustroja- ločijo .sicer kitajski komunizem z globokim- prepadom' od .sovjetskega -komuini zrna. zato pa -ga. približujejo jugoslovanskemu in poljskemu. To pa pomeni pričenjajočo se izolacijo sovjetskega komunizma. Pri tem :se Poljaki lahko ■ponašajo, 'da- so posredovati .srečanje med Evropo in Azijo in ga' tudi uresničili.
Čudne statistike
Nekdaj so merili kulturno raven nekega naroda po kilogramih mila, ki ga v določenem času porabijo posamezni narodi. Današnji, raziskovalci pa so milo zavrgli. UNESCO je poskušala pred kratkim dognati kulturno raven posameznih narodov z merjenjem knjižne proizvodnje. Hudo pametna- zamisel — vendar popolnoma zgrešena.
Raziskovanja so namere ugotovila, da je prva na .svetu Sov jetija s 30.000 knjigami. Za 10.000 deli pred Anglijo in Japonsko. Tej sledijo Zah. 'Nemčija, ZDA, Francija in Italija.
Ce pa zadevo obrnemo in jo ocenimo -tako, kakor je to prav, to se pravi, da
knjižno proizvodnjo posameznih dežel delimo .s številom prebivalstva, potem se nam pokaže, da so Sovjeti, na 100.000 prebivalcev izdali 13 knjig in stojijo na dvajsetem mestu. Pred Sovjetijo so vse evropske države. Teh številk pa ni ugotovila statistika UNESCO, pač pa- je -u-strelila še ene,ga kozla. Neka njena- statistična ugotovitev poskuša dognati tudi število prevodov, ki jih je doseglo neko delo.
Sv. pismo je gotovo že nekaj stoletij ,sem najbolj razširjena knjiga. In vendar so Leninova dela dožive-la 968 prevodov, sv. pismo pa 788 prevodov. Temu največjemu delu krščanskega sveta pa tesno .sledijo del-a tistega Jožeta Džugasvilija, ki je pod imenom Stalin napovedal stari krščanski -kulturi vojno na življenje in .smrt.
Tako -torej govorijo statističa-rji. Pri tem moramo pripomniti, da take statistike nimajo prav nobenega pomena. Skoraj vsi prevodi komunističnih korifej sq zaukazani prevodi na račun ljudskih žuljev, ki jih mora kupovati tudi zadnji nepismeni Sibirjak. V prosti konkurenci ti prevedi ne igrajo prav nobene vloge, pač pa so samo pesek v oči. 'Tudi statistika je -lahko skrajna (nespodobnost, če zaide v neprave roke. Da je sedaj spodrsnila v -rokah organizacije UNESCO, je. obžalovanje vredno dejstvo. Ta.ke statistike so bile doslej v navadi samo po črnih, rjavih in rdečih diktaturah. Končno so bile statistike o kulturni ravni na podlagi uporabljenih kilogramov mila neprimerno -manj umazane.
Moja birmanska ura
Moj -boter mi je za rojstni dan po-daril lepo zlato -uro. V resnicii dragoceno uro, ki sem jo čuval kot punčico v očesu. Neprimerno bolj -pa je na uro palzi-1 moj .stric Nikolaj, birmanski boter. Kadarkoli je prišel k nam na obisk, me -je spraševal, koliko je ura im me pri tem sita-llno karal, da ne urnem ravnati z uro. Ne vem kako je vedno -tako naneslo, da- je moja ura v primerjavi z njegovo ali prehitevala. ali pa zaostajala.
Stric Nikolaj me je tudi nenehno, opominjal, naj: se izogibljem večjih skupin ljudi na cestah ali' trgih. V začetku sem verjel, da je zaskrbljen zato, da bi me ljudje ne pohodili, v resnici pa- se je bal, da bi mi: kdo ure ne izmaknil. 'Nekoč me je v tramvaju vprašal, koliko je -ura, i.n fco sem svoj zaklad izvlekel iz žepa,, me je kar preveč glasno pokaral. Dejal je, da v tramvaju nikoli ne .smem pogledati na uro. Ce sem že radoveden, je dejal, poltem nalj, kar vprašam sprevodnika-. Ta, je menil, lahko brez strahu razkazuje svojo ni-kelinsto uro.
Nekega dne sem po nesreči padel >v morje in- bi kmalu utcmil. K sreči pa .so me izvlekli in pripeljali domov. Ravno sem se preoblačil, ko- je. ves zasopel prihiteli stric in .že .na- vratih kričgl: »Uralj Kaj je z uro1?« Slana in ne preveč čista merska vc-da- ii gotovo ni (koristila. Olje is-e ie-^a vodo že nekako s-p-oprijaznilo, ,zar to pa s;e kazalci z vodo niso dobro prenašali. Kolesje se je ustavilo.
»Ti seme .semensko!« je rogovilil stric. »Tako paziš ti na dragocena- darila! Najbolje bi -bilo, draga sestra, da mulcu uro
Atomska znanost na Angleškem
Številni ukrep. za nadzorstvo radioaktivnih izžarevanj « Zaščita prebivalstva
Londonsko pismo
Pred kratkim so na Angleškem proslavljali desetletnico obstoja znamenite, .raziskovalne .ustanove Harwel-1, ki .združuje -srce in možgane britanskih atomskih naporov. Harwell leži, 'odrezan, od zunanjega sveta, nekje med Readingom in Oxfordom. Za desetletni jubilej so upravitelji zavoda prvič odkrili javnosti nekaj dosedanjih atomskih skrivnosti. Har-well je za teden 'dni odprl svoja, vrata, Strokovnjaki in radovedneži so si ogledovali skrivnostne naprave. Na tem 15 kvadratnih milj obsežnem .prostoru .je izapcste.nih kakih pet (tisoč delavcev -in ■nameščencev.
'Tu je bilo v zadnjih letih spočetih več novih in prekucušfcih zamisli kot kjerkoli druge-d ma: svetu. Devetdeset od sto vseh v Ha-rw-eU-u doseženih' izsledkov služi miroljubnim namenom. Ostalih- 10 odstotkov pa kljub temu izadost-uje, da, bi našo zemlje spravili iz ravnotežja.
Atomska raziskovanja so v ospredju dejavnosti iin .zanimanja, današnjega: sveto. Preteklo jesen je angleška kraljica, o-tvorila prvo ene-r-geitično napravo, ki dobavlja električni tok 'tovarnam in stanovanjskim hišam. Ta električni tok' pridobivajo iz atomske energije. 2e v kratkem ibod-o tudi Angleži -razpolagali s podmornicami na atomski pogon.
Obiskovalce, -ki so si ogledali Harwell, je posebno presenetilo osemnajst tam delujočih inštitutov. Ti 'inštituti se ukvarjajo z nadzorstvom nevarnosti, ;ki j,ih a-toimske -sile predstavljajo ,za ves človeški irod. Tudi .preprostemu človeku .postane ob pogledu na te -naprave ja-sno, da nezaslišane množine nakopičene atomske e-
■n-ergije prinašajo istočasno koristi in u-ničenja.
Eden izmed teh inštitutov -se imenuje »Health Physics« in ga lahko smatramo kot »prvo pomoč« v obrambo človeštva. Tu ugotavljajo v kolikšni meri sta ozračje in atmosfera okuženi z atomi. Tu bodo nekega dne pričeli s poizkusi, kako bi -zmanjšali pričakujočo škodo. Ta inštitut s-o odprli leta 1948 in registrirali, vse a-tomske eksplozije do letošnje spomladi. Nadziral je vse ozemlje Britanske sfcu-p-n-osti. Predvsem se tu ukvarjajo z učinki vodikove bombe.
Tako vedo v tem inštitutu, da :so Združene države do seda-j razstrelile 35, Velika Britanija 4 in -Sovjetska zveza 30 a-tomskih bomb. ‘Zlasti pa so 'inštitutu znani vsi podatki o ekspioeij-l vodikove bombe v Nevadiski puščavi-. Ugotovili so, da je okužba z atomskim prahom na -zemeljski .površini komaj zaznavna. V višjih .zračnih plasteh pa je okužba mnogo občutne j,ša. V višini 13.000 metrov so ugotovili 200-kra-t močnejšo okužbo kot pa na površini zemlje.
(Po razstrelitvi četrte 'bombe v Ameriki je bila -zahodna ameriška obala 22 dni dolgo okužena-. Obleki hlapov in prahu so se .nato oddaljili v vzhodni smeri O-krog .zemlje. Nad Evropo pa so ostajali v razmeroma- manjših višinah. Zato je e-vropska celina pod močnimi vplivi radioaktivnih' oblakov. 'Ker je radioaktivni ,prah 'lahek in ,se zbira izven območja zemeljske privlačnosti, visi v brezzračnem prostoru med inebom in zemljo. Kakih 10 odstotkov tega prahu vendar doseže zemeljsko površino bodisi zaradi lastne (teže ali pa -ga pri,naša dež. S tem pričenjajo negativni učinki atomske energije.
Žarki gama in .stroncija 90 ostajajo na
zemlji še leta in- leta dolgo aktivni. Za sedaj verjetno ni moči misliti, da -bi preprečili odstrel vodikovih in drugih bomb, zato je nuj no potrebno- misliti n® učinkovite ukrepe, ki hi zaščitili človeštvo pred škodljivimi vplivi. Na osnovi raziskovanj v Harw-ellu se s tem vprašanjem ,u-kvarja tudi britanska javna, 'zdravstvena služba. Atomska razSiskovainja 'so ites-no povezana, z današnjo zdravstveno vedo. V prihodnjih dmeh (bo i.zšla posebna 'bela knjiga, v kateri -bodo naznačeni prvi -u-krepi zal -zaščito prebivalstva.
Zobje in glavobol
Ameriški 'zdravniki -so ugotovili, da pogostoma, nastajajo .glavoboli in omotičnost samo zato, ker zobje -spodnje in zgornje čeljusti pri žvečenju -ne udarjajo enakomerno-. Praktični zdravnik, ki je obenem tudi (zobozdravnik v Phila-delphi-j-i zatrjuje, da je s korekturo zobovja v nad 90 primerih od 100 odpravil -glavobol in vrtoglavost.
Neenakomeren ugriz povzroča nenormalen pritisk na- čeljust, in -ta se prenaša na ušesni kanal, ki je polokrogle oblike.
Neka žena, ki je dvajset let -trpela na glavobolu in vrtoglavosti, je prestala dve operaciji na možganih. Vendar je ozdravila šele potem1, ko so ji korigirali -lego zobovja.
Od 54 pacientov med osmim in 89. letom, ki so jim preuredili zobovje, jih je 52 popolnoma ozdravilo. Osemletni fantiček je takoj bljuval, če je zaužil .kakršnokoli ne-tekočo hrano. Najprej so konzultirali' psihologa. Kasneje, ko so dečku popravili' zobe, so napadi bijuvanija -takoj ponehali.
odvzameš, dokler ne bo imel mature v žepu.«
To je bil zame in za -uro prehud udal-rec.
»Ne, ne, stric Nikolaj! Prisežem .ti, da bom uro -pustil doma, če bi -se imel. znova prekucniti v morje!«
Stric je vzel uro s seboj. Odnesel jo je urarju in mi jo, opremljeno z debelo jekleno verižico, vrnil. Ugovarjal :sem, da zla-to in jeklo ne spadata skupaj.
»Potem pač ure ne nosi -s seboj.«
»Bolje je, da pustim verižico doma.«
»Kaj se je morda sramuješ?«
»Kje pa? Vendar pomisli, stric Nikolaj! Ce ljudje opazijo na -mojem -telovniku jekleno verižico, potem 'bodo gotovo zaslutili, da- je na njenem koncu privezana ura, Kaj lahko-bi jih obšle skomine, da mi uro izmaknejo. Ce pa na mojem -telovniku ni ničesar, tudi za skomine ni vzroka,«
»Napak! Ce opazijo na telovniku jekleno verižico, bodo zaslutili, d-a j.e na njej prive-zana. čisto -navadna, nikljasta čebula, ki je niti pes ne povoha. Ce pa. verižice ni., bodo preudarili: ,Vsak -boljši človek ima danes u-ro. Tale mla-denič izgleda, da- izhaja iz boljše -družine- in i-ma gotovo u-ro c«, žepu: iZaka.j p-a jo hoče zatajiti? Gotovo samo za.to, ker je dragocena, Torej ga bomo- za- njo olajšali!’«
»Se-da.j -moram ja® reči: napak! Na svetu in tudi v Trstu so -lahko tudi skromni žeparji, ki se zadovoljijo tudi. s ceneno čebulo. Pomisli samo, stric Nikolaj, kakšno -presenečenje, če bi na jekleni verižici našli zlato uro-. Gotovo bi dejali: ,To i-e nagrada za skromnost!’«
»Da- bi žeparja -tako ne govorili, bi ti moral seveda kupiti zlato verižico, ki -bi -tatove zapeljevala, na- koncu verižice pa bi morala.- biti priklenjena nikljasta: čebula, 'ki bi tatove razočarala. Potem- bi gotovo zagodrnjali-: ,T-o je -kazen za- čaoti-hlepje!«
Tako in podobno :sva se -s stricem .pričkala ne samo -do mat-ure, pač pa tu-di še po splošno .pri,znani zrelosti. Za mojega strica, pa -to vsedržavno priznanje ni veljalo. Stric je še nadalje vztrajal na svoji nadzorni, pravici. Seveda- je pesta,lo zame -to stanje posebno neprijetno, ko sem .se približal- starosti, pri kateri ljudje pričenjajo obiskovati mon-t - -zastavljalnico. Mani se je samo enkrat prožila- priložnost zastaviti uro. To je bilo ta-kra-t, ko je stric zbolel in sem bil -za- nekaj časa rešen njegovega nadzorstva.
Ko se mu je pričelo vračati zdravje, mi je sporočil, naj g® obiščem. K -sreči sem -tudi isam zbolel na- influenci, ki se je j.e on bal kot hudič križa. Tako -sem sie izognil neprijetnega zasliševanja.
Ko ga je končno le prineslo- k moji postelji, je bilo njegovo prvo vprašanje: »In ura, gotovo si jo izgubil, kajne?«
»Tam..., tam... v moji listnici...«
Stric Nikolaj, je planil k obešalniku in našel v denarnici — ‘zastavni listek. Prijel s-e je za glavo in planil, iz'sobe. Cez dobro uro se je v-r-nil.
»Rok je potekel! -Uro so ma- dražbi prodali. ‘Ker si še s,lab, ne -bom izgubljal besed.« Zdelo se mi je, ,da bi mi najraje prilepil krepko -klofuto.
Ko sem ozdravel, se stric ni- več priznaval -za -botra. Vse vezi med nama so se pretrgale, in ker je ura- odšla rakom žvižgat, 'bi jaz mirno lahko utonil v morju.	V.	R,
LISTNICA UREDNIŠTVA
- Dušan F. - Trst — Italijanski prevod knjige imajo na zalogi vse večje tržaške knjigarne. -Italijanski naslo-v knjige: -»Non si -vi-ve di solo pane«, Vladimir Dudi-nzev.
lll1li!illlll1llimiHII!lllUllllllll1UWIIIII)llll!lll!Ulllllllllillimilillll!IIHI)imillllilllllllllinUlllHBnilKUIIIIUi1llUIWIUill!lllllUIUmiUllll!llinilUHIIllHil[illlllllllllllllllUllliill!Hlltlimi
lilimillllllllUllllimiUIIIIIIIUIHIIIIIIIIlllIlllllHI!!
POD ČRTO
KREPOSTI IN VRLINE komunizma in rdečih tiranov
Ing. Miran Engelman
V borbi za človeške pravice
Besede-, ,k:i j,ih je pred kratkim 'izustil najodgovornejši' mož Amerike, moraljo presuniti slehernega, poštenjaka. To so besede predsednika kasačijskega- sodišča Združenih ameriških držav, gospoda- Earla Warrena, ki pravi: »Nikjer na svetu ni pravica točno določena. V-si zakonski ustroji ni-so nič drugega kot -samo resen i-n ires-ničen. napor za izboljšanje 'im prir bli žanje k pravici. To -zato, -da- -se posai-mezniku nudi vernost pred ibre z vestnimi samovoljnimi silami. Tega: cilja- pa danes še nisimo dosegli.«
To kratko, preprosto -priznanje' demokratskega 'branit el ja- sodstveinie znanosti:, prvega ameriškega odvetnika, ki -s-toji na čelu -najvišjega- sodišča, pretrese vsakogar. Tiudi: če prebira sodnikovo lz-jav-o -zjutraj, pri -zajtrku ali pa- zvečer, predno iz-a-dremlje, bo skočil pokonci. Človeška družba vendar živi sredi dogovorjenih 'in postavljenih zakonov. Zaščito pravice- v vsem obsegu pa, pričakujemo, čeprav nam je sita.lmo na jeziku pregovor, ki -gal narekuje dnevno življenje: 'Ni prav-i,c-e na sve-tu! In venda-r je čisto nekaj drugega, kadar govori o nepopolnosti zakonov predsednik -sodišča,: on, ki -bi moral prvi .sve-to verjeti v pravično sodstvo. To je še več kot začudenje. V nas nekaj raste ali pai -se -podira, ‘kajti vsi -ljudje na svetu smo -del postavljenih in dogovorjenih zakonov.
Zločini proti človeški- sv-dbodi i-n proti človeškemu dostojanstvu so se dogajali v vseh časih. Gotovo ni odgovornega mesta ali foruma-, ki ne M v :tefcu zgodovinskih dogodkov posredno ali neposredno ničesar zagrešil. In koga,, ki je: paš,ten, ita
ugotovitev ne zagreni in moralno razoroži? Pri primerjavi -uspehov in neuspehov ne pridemo stvari do dne-. Vse nam obvisi v .z-raku. Potapljamo se ali v -razočaranje ali v c-injizJem! - ? - K sreči pai isamo le na videz. ,V resnici ni tako. Kdo bi si- upal (trditi, da- ni, ,na svetu posameznikov i.n zdravih narodov, ki se trudijo in -neumorno vztrajajo iza iztrebitev pojavov proti svobodi? Dokler -bo tralja-la ta gonilna s:i-la, ne smemo obupati ned pomanjkljivostjo -zakonov, še manj' nad b-o* dočnostjo -sodstva .in -prav tako smo lahko mirni -nad -usodo sveta, čeprav je borba: med nasiljem in svobodo še veliko-(težja ikoit izgleda-.
Sredi agonij, ki jih doživlja. XX. stoletje pri -razčiščevanju pojmov, pogojev, in temeljev življenja-, ra.ste vzporedna miselnost, ki zahteva poenostavljenje človeške varnosti. Svobodnemu- človeku ni treba niti: ponoči -hi-t-i podnevi, da, hodi: in se sprehajal oborožen po cesti, pa naj pripada njegova misel katerikoli ideologiji ali -kateremu koti narodu. Prime-rjar nj-e moči nasilja, z duhom svobode je dar nes predmet, ki najbolj zanima človeški razum. Ta primerjava je vir energije, ki ustvarja voljo in- veselje do življenja v najbolj nemogočih razmerah.
Ko že govorimo o svetu, se ustavimo n. pr. v Trstu. Danes je (ta ob stran potisnjena mogočna- luka še vedno zanimiva zemljepisna točka- zemeljske krog-l-e in čudovit vodnjak, v katerem leži: še polno primerov, ki :se nanašajo na deklaracijo o človeških pravicah. V palači Združenih narodov stoji tudi Trst v -vrsti zbrane -dokumentacije, ki pričai o kršenju 'zakonov o človeških pravicah.
iSkrivimo-stna izginotja Ij-ud.i sredi Trsta in okolice po končani -drugi svetovni vojni izpre-d oči angl-oameriških zasedbenih oblas-ti 1945 - 47 - 54 niso ostala gole -uganke. 2e -takoj v -začetku so se- vznemirljivi, zahrbtni im podtalni dogodki iz-a-čeli oblikovati v -groba kršenja najosnov-
nejših, -tudi- nenapisanih človeških pravic. Stalno se je ugotavljalo, da- izginjajo ali pa se najdejo -trupla- samo in izključi no tistih Slovencev ali Jugoslovanov, 'k-i iso bili nasprotni totalitarnemu režimu in lažisvobodi v Jugoslaviji.
»Demokracija« v 'te-j. borbi za svobodo prva objavlja -e-dini v celoti pojasnjen primer -teh skrivnostnih -ugrabljanj. Doživljaj sam nima ,senzacionalne vrednosti, -tudi č-e hi se- dogodil, izdaj ,in ne pred desetimi teti. -Resnost in .raztou-rkanje dobe-, v kateri živimo, črta- vsak -podoben motiv. Uspek, k-i je -bil v im-enu svobode dosežen v neizogibnem izpostavljal® j« smrti, je le manjši del napora-. Najtežji! napor j.e- v tistih žrtvah in dragocenih življenji-h, ki so padala zaradi ene same misli na svobodo. -Poimenovanj-e oseb služi le za- dokumentiranje dogodkov in. nitma nobenega maščevalnega -namena. Vse osebe so le: slučajni-, mnogokrat važni protagonisti dogodkov. Vse današnje po-kolenje, ho-tč -a,li nehotč, spada- k borbi -za. i-zboljšanje pravice na -svetu. Prav nuj,no tako nosi vse današnje pokotenje odgovornost za- n-euspeh-e, ki jih doživlja-svoboda.
I.
Nebo odpre se, luna da svečavo . . .
F.	Prešeren
-Dne 8. -marca 1947. Na. samotni cesti v bližini Trsta so ob deseti uri ponoči planili iz " zasede -štirje moški, oboroženi 7. brzostrelnim orožjem. (Napadli 'in pobili so na- tla človeka, ki j,e moral mimo v temi prav ob tej, uri.
Razbojniki ?
Ko so mu zvezali raki z žico v .zapestju- in ugotovili istovetnost, niso našli pri žrtvi niiti žepnega noža. T-u, -se nam odkriva zanimiv psihološki- problem: Nar padalcem lahko štejemo v čast ali pa v
razočaranje, ker so bolj obžalovali, da .zvezana žrtev -na tleh nima -pri sebi- o--rožja-, kakor pa, da prav tako nima- žepne eli- zapestne ure. »Uro so mi pri podobnem naptadu pred dvema, letoma vzeli že gestapovci,« sem j,im odgovoril, ko sem jih -spoznal za štiri izastopnifce- ljudske demokracije. Po zlomljenem fizičnem odporu- je bila to moja prva obramba na tleh, v cestnem blatu, (Dogodek pa, ki govori o srečanju z -Gestopom, se nanaša na zadnje tri dni meseca oktobra, 1944. leta, ko sem obiskal svojo mater. Prav -tako zvečer, vrte-mi, v -zasedi- me je čaka:-la Gasta-po — nacistična policija, —, ki je prisilila člane družine k molku. Tudi ■takrat -so streljali name. Usoda p® je hotela drugače. Tako .Gest-apo.) Komunistični: napad pa je potekal takole: Se naprej je množica rok stikala po žepih. Od-, peli in steza!! iso pod srajco. Občutki, ki jih ni tre-ba popisovati. Ozirali sem s-e nar okoli in preibada-l 'terno z očmi, kje bi našel v -bližini -kaj- človeškega-. Bližnje -hiše? Vas Sveto -na: Krasu- je tisti trenutek -ka--zala že vse znake nočnega počitka. Ljudje -s-o se -še bolj' stisnili v svojih domo-‘valnjlh, ‘ko vpi-j-em »na pomoč!«. V odgovor mir-tva samota, po ustih! pa krepki -u-darci. 2e smo tudi v zaprtem avtomobilu. S pritisnjenim revolverjem na tilniku smo krenili po cesti in po gozdnih in poljskih kolovozih, ogibajoč se -zavorni-’ ških straž v smeri proti vzhodu.
Ljudje?
Med potjo pa -se je oglasil v avt-u eden iizimed štirih:: »Zakaj si se pa' -branil?« Nisem vedel, ka-j naj odgovori. Tedaj- pa e-den i-zmed njih nejevoljno prestreže stavek: »'Ah, kaj 'boš neki, še žival se brani, če jo napadeš.«
* * *
iPo enourni vožnji -smo se bližali meji z ugaslimi žarometi. Krenili smo s ceste čez travnik, kje-r je jugoslovanska (komunistična) obmejna straža, brez vsakrš-
nih formalnosti, po geslu ali dogovorjeni besedi, ne -da- -hi se vozilo ustavilo, pustila avto .naprej v cono »B« im dalje -v Jugoslavijo. 'Ostali -del noči in ves naslednji dan sem (bil v izaporu v Ajdovščini -na Vipavskem v bivši karabinjerski vojašnici. Prevoz s-e je nadaljeval prihodnjo noč ■in prav -tako tajno v krilu noči so me vrgli v kletno ječo. -Prešteli so- mi število zlatih zob i-n v-zeli višino telesne mere. To se je zgo-dilo v Lj-ubljani ponoči po polnoči 9. na 10. marca 1947 v državnih političnih zaporih na zakonitih komunističnih tleh, pod veljavnimi ljudskimi zakoni s polno vednostjo in odgovornostjo LJUDSKE OBLASTI.
Takoj prve dni sem -zato v ječi spraševal, pred kakšno sodišče pridem: vojaško ali civilno...? Pomilovalen posmeh in »ne vem« ,sem dobil v odgovor. -Dalje sem jim povedal v dostojni obliki, da- ne mislim žaliti .nikogar, da pa -zaradi zagonetnosti, s katero me držijo v -zaporu, lahibo sicer pritrdim, n-e morem pa verjeti v srcu, -da- imajo resničen -namen soditi me na- sodišču. Dodal sem, da so zaradi -te logike že ipo prirodnem čutu- odvisne vse moje izjave. Dobil sem odgovor, kakršnega je bilo pričakovati: zai izjave, da imajo »že po pri-rodnem čutu« tu-di drugačna, sredstva!... Tako je rastla v meni silna neovrgljiva-, železna- ■»sila-, da sem koval načrte o begu iz- ječe ves ča-s, od prve minute naprej in z vsakim dnem, z vsako uro si-lnej-ša.
Ljudska oblast j,e v celoti odgovorna, da sem tudi po nasilno odvzeti, svobodi, po postopku, -po -katerem sem ostal za zapahi -in -po vseh opozorilih, de- sem prot:i-zakon-ito pripeljan: ves čas nadaljnjega in preslanega zapora bil še naprej tajno v državnih političnih zaporih v Ljubljani. Po kakšnih obrazcih? Po kakšnih predpisih? Po kakšnih ZAKONIH?
(Nadaljevanje prihodnjič) (Celotni- ali delni ponatis samo z dovoljenjem pisca!)
Občinska kriza se razpleta
Po dolgem presledku je 'tržaški občinski svet zopet zboroval 21. junija. Z 'velikim zanimanjem ,so Tržačani pričakovali razvoj te 'seje, ki je imela pričeti v znamenju političnih debat in glasovanj. Socialni demokrati in komunisti so napovedali najstrožji odpor prati novemu enostrankarskemu .upravnemu odboru de-mokrščanov, ki je hotel onemogočiti politične debate v mesticem svetu.
■Seja je pričela, z govorom demokrščan-skega- svetovalca. Stopperja, 'ki je stavil na župana več vprašanj, na katera je župan Bartoli odgovoril, da (hoče občinski odbor .samo upravljati občino nepristransko in v korist Trsta. 'Nato so .govorili socialni demokrat Lcmza, komunist Po-gassi in socialist Teiner. Poslednji je vprašal .župana, če je res, 'da je obstojal med demckrščani in misinovci 'tajen dogovor glefle podjx>re misinovcev pri izvolitvi župana in odbora. Predlagal je, naj občinski svet takoj glasuje za to, da se prične in dokonča temeljita razprava, kako je prišlo in zakaj do enostrankarskega občinskega odbora. Zupan ni dal predloga na glasovanje,' ker ni bil predložen pravočasno, kakor zahteva pravilnik. Komunist Gombacci je predlagal resolucijo proti atomskim bombam in njih poskusom. Tudi ta resolucija ni prišla do glasovanja, ker je župan izjavil, da> so vsi ea itako resolucijo, toda da mora enotno besedilo sestaviti seja načelnikov strank, ki 'bo kmalu sklicana.
Zatem je prešel občinski svet na svoje redno delo. Dosti interpelantov ni prišlo na vrsto in bodo na prihodnji seji' postavili svoja vprašanja.
Občinski .svet je pričel z razpravo o odobritvi 54 sklepov, ki jih je občinski odbor v smislu čl. 140 občinskega zakonika zaradi nujnosti že sprejel. Od 54 .sklepov je bito odobrenih nad 45, o ostalih se bo še razpravljalo. Med temi tudi o najetju poslopja, pri Sv. Mariji Magdaleni Spodnji z-a. zdravniško ambulanto in urade občinskega delegata proti najemnini 150.000 lir mesečno. Dr. Agneletto je vprašal, koliko prostorov da ima v najem vzeto poslopje .s tako najemnino. Razvila se je debata, ki se bo nadaljevala prihodnjič.
'Tako je potekala in- se zaključila v mirnem vzdušju ta seja, .na kateri so ;za odobritev večine sklepov glasovali tudi komunisti in ostali levičarji..
Osrednja tpžašha tržnica
Dne 10. junija t. 1. je bila odprta na Campomarziu nova tTŽnica .za zelenjavo in sadje, ki je stala okrog 500 milijonov lir. Zgrajen je en del, drugo krilo bodo šele se®:dflii- Z novo tržnico si je hotela tržaška občina pridobiti skupni osrednji trg za sadje, zelenjavo in poljske pridelke ter prisiliti vse trgovce im prodajalce na deibelo, da se poslužujejo samo tega trga. Tudi .poljedelci, ki vozijo ali nosijo svoje pridelke v T,nsit, so primorani posluževati se samo tega-trga in prodajati .svoje pridelke veletrgovcem ali prekupčevalcem, tako da je našemu kmetu .nemogoče prodajati .svoje pridelke naravnost potrošniku. 'Dostop odjemalcem, to je prebivalstvu, je na osrednje tržišče .naravnost prepovedan. To koristi le prekupčevalcem in grosistom, ne pa, poljedelcu in še manj tržaškemu prebivalcu. Ze do sedaj je tržni pravilnik določal, da mora vsa trgovina na debelo s sadjem, zelenja-vo in drugimi pridelki potekati le na osrednjem /tržišču. Le začasno je bilo dovoljeno, dokler me bi bi.la nova tržnica zgrajena, da so smele itrgovine na debelo
prodajati omenjene pridelke tudi <v svojih skladiščih v mestu.
Na .seji dne. 25. .t, m. pa je občinski odbor predlagal, naj se prepove vsako trgovanje -s sadjem, zelenjavo in poljskimi pridelki po zasebnih skladiščih. V debati, ,so govcrEi svetovalci Gruber-Benco, Bat-bi (MEN), Muslin (komunist), Lonza (soc. dem.) in dr. Agneletto. Glavne misli našega, svetovalca so .bile: Osrednja tržnica za sadje, .zelenjavo in druge poljske pridelke je potrebna,, ker je skupno, tržišče, ne le v korist trgovcev, ki imajo .na enem mestu zbrano blago>, ki ga potrebujejo, ampak tudi kat boljši -regula-1 tor igre med .ponudbo in povpraševanjem ter pospeševalec živahnejše fconkurein.ee in usmerjevalec cen. Zato je dr. Agneletto za. osrednjo .tržnico. Toda kritike nove tržnice, ki so se iznesle, zlasti pomanjkanje prostora, ne dovoljuje, da bi v.si 'trgovci na debelo., ki se s to trgovino toavijo, mašil prostora v novi tržnici. Tam je bilo razmeščenih 54 tvrdk, .toda precejšnje število .zlasti srednjih trgovcev ni dobilo prostora v novi tržnici. Ako se sprejme predlog občinskega odbora takšen, kot je, bi bilo srednjemu trgovcu ,na debelo odslej naprej onemogočeno v svojih skladiščih prodajati - sadje in druge, poljske pridelke. S tem bi se izključilo, iz trgovinskega obirata v škodo prebivalstva več členov, ki danes s svojimi operacijami ugodno vplivajo na .tvorbo tržnih cen. Zato je dr. Agneletto predlagal, naj bi se začasno, dokler ne bo nova tržnica imela dovolj prostora, dovolilo tvrdkam, ki niso tam dobile mesta, da prodajajo omenjene pridelke v svojih skladiščih, ker zahteva to tudi načelo enakosti .previdnosti.
Izvzemši dr. Barbija in gospo Gruber-
Benco so vsi drugi govorniki bili za. predlog občinskega odbora, ki je bil tudi .sprejet; preti je glasoval dr. Barbi. Dr. Agneletto, Gruber-Benco in dr. Franzi! so se glsovanja vzdržali. Tako s® je tudi-Trst uvrstil med o-na italijanska mesta,-ki izključujejo in prepovedujejo vsako trgovanje s sadjem in poljskimi pridelki nai debelo izven mestne tržnice in sili svoje p-rebivalce-potr-ošnike, da kupujejo vse svoje potrebščine pri prodajafefti na drobno in preprodajalcih. Ali bo to v korist .prebivalstvu!? To bo pokazala bodočnost.
IX. Tržaški velesejem
Preteklo nedeljo' so v našem mestu, z vsemi sveča no#£ifl’i odprli deveti tržaški velesejem. Govorili so .zastopniki sejma, župan in zakladni minister Medici, .ki je za to svečanost prispel iz ‘Rima .z letalom.
V torek. 25. junija je toil ,na, sejmskih prostorih '»dan Jugoslavije«. V Trst so prispeli številni zastopniki jugoslovanskega gospodarstva, ki so bili gostje Tržaške trgovinske .zibo-rnice. Jugoslovanski dan se je nadaljeviat tudi še v sredo. iZa izboljšanje gospodarskih stikov med obema državama so .bile ustanovljene podkomisije za trgovino z vinom, živino, kmetijskimi pridelki in o ribolovu.
Uradno je zastopal Jugoslavijo član izvršnega sveta Slovenije, Anton Bole. Prisotne je bila tudi predsednica ljubljanske trgovinske zbornice, Mihaela Dermastja, ter naš devinski rojak, prvi svetnik zbornice dr. Ivan Ples. V delegaciji pa je bilo še več drugih gospodarskih zastopnikov.
50* letnica Balkana
Jutri, na praznik sv.- Petra in Pavla, bodo nekdanji člani akademskega društva Balkan praznovali v 'Sežani 50-letni-co ustanovitve tržaškega slovenskega a-kademiskega društva. Verjetno bo med udeleženci tudi po kak ustanovitelj društva, kif je ibilo v letih pred prvo svetovno vojno življenj,sfci^&ok narodnega prebujenja, kvas razumnijie ploditve, stikalo slovenske vizaje-mfiSiti in posrednik političnega edinstva^jjjia tem ozemlju. Jubilanti bedo obujali spomine s ponosom in samozavestjo v srcih ne samo zato, ker so bili takrat mladi., nabiti življenjskih sil, prepolni' načrtov in idealizma, pač pa tudi .zato, ker. je bfio 'takratno slovensko okolje ena: sama nerazdeljiva, celota. Ta celota, polna poleta in ustvarjalnih sil, je strnjeno korakala, od zmage do zmage, ker jo je vodila ens- sama misel: narodna zavest k enemu samemu cilju: veličini' slovenstva.
Duhovna bilanca teh petdesetih let v razmerah in ljudeh pa je hudo pasivna
Seja glasnega odbora lil v Trstu
Seja glavnega odbora Slovenske demokratske -zveze bo v nedeljo 30. junija t. 1. ob 10. .uri p-redp. v društvenih prostorih v ulici Machiavelli 22-11.
D n e v i- red:
1) Poročilo izvršnega odbora.;
2) Akcija za pomoč prizadetih zaradi poljskih nezgod;
3) Politični položaj, doma;
4) Politični -položaj v svetu;
5) Stališče :SDZ do prihodnjih volitev v rimski parlament;
6) Openska slavnost.
Operacija »Ljudska fronta“
Smehljajoča, strpljioa koeksistenca tndi d Trstu u modi - Z dežja pod hap
Kadarkoli se v komunističnih vrstah izpridijo izrodki diktatorskega ustroja poklicnih partijcev v takem obsegu, da goli disciplinski ukrepi, več ne zaležejo, in kadarkoli .praktični' komunizem s svojimi nečloveškimi izbruhi pljuskne čez železno zaveso v .svobodni svet, sega Kremelj po univerzalnih zdravilih. Najprej so to osladne .kapljice boljševiških nasmehov — koeksistenca, mirno sožitje; istočasno dvigneta. Hruščev in Bulganin kazalca pokonci. Prvi ima na zalogi orjaško vodikovo 'bombo, ki lahko 'scvre ves ■Severni tečaj, drugi drži v rokah vodljive atomske izstrelke, ki v enem samem hipu lahko uničijo Anglijo, Francijo, Skandinavijo ali katerokoli že deželo.
Smeh in grožnja, to so zdravila za notranje, kot za .zunanje komunistične .bolečine. Te so namreč vedno tesno povezane med seboj. Tudi ni mogoče trditi, da bi bila ta boljševiška zdravila zgolj »Blažev žegen«.' Stalno namreč najdemo na Zahodu ljudi', ki smatrajo, da je svetovni mir že rešen samo s tem, če sovjetske mogočnike in njihove priveske sprejema Zahod kot gentlemane.
Tako je ena izmed največ jih ameriških televizijskih družb — verjetno tudi iiz čisto pridetoitniških pobud — smatrala za potrebno in. celo koristno, da predstavi Hruščeva na' televizijski zaslonki kot brihtnega političnega kramljavca in, umnega dialektika. Pri tern na kako podobno protiushigo niso niti pomislili.
Nekaj podobnega imamo te dni tudi v
TRŽAŠKI PREPIHI
Titovske doslednosti...
Da enostrankarska vlada vsiljuje .svojo voljo celoti in da že sam njen obstoj šibi demokratične pridobitve na svobodnih tleh, tega se zavedajo vsi demokrati in svobodoljubni ljudje. V 'Rimu imatno danes tako enostrankarsko vlado in tudi tržaški občinski .odbor je iz tega testa. Take vladavine pa so in morajo biti tam, kjer vladajo načela demokracije, čim ikraitkotrajnejša izjema.. Pojavijo se v izjemnih primerih, ko ,ni nobenega drugega izhoda. Ali imamo v Rimu enostrankarsko vlado in v Trstu enostrankarski občinski odbor zaradi 'takih izjemnih političnih razmer, na tern mestu ne bom razpravljala. Ugotavljam pa, da' so tako v Rimu, 'kot v Trstu najglasnejši kričači proti enostrankarskemu upravi jam.ju prav komunisti, :t. j. gorečneži- ;i.n občudovalci enostrankarskih vladavin po vseh komunističnih diktaturah.
»Pr. dn.«, »Delo«, »Novi list«, vsa itai komunistična oziroma sopotniška glasil®, že nekaj itednov z vsemi topovi streljajo prati .»enobarvni« rimski vladi in proti »enobarvnemu« tržaškemu občinskemu odlbopu. Vse prav .in v redu!. Demokrati smo že po svojih načelih proti- vsakemu enostrankarskemu vladnemu ustroju. 'To ne .samo v Italiji in v Trstu, pač pa, po vsem svetu.
Tega mnenja pa niso tovariši pri »Pr. dn.«, »Deta« in »Novem listu«, prav tako pa tudi me njihov maršal Tlito. Tito je namreč v torek 25. junija .na kongresu delavskih svetov Jugoslavije povedal vsetu in tudi urednikom triperesne komunistične časnikalrsike deteljice, kakor pravi '»Pr. dn.« z dne 26. junija: »Tito je omenil tudi nekatere zahodne kritike, ki družbeni ureditvi v Jugoslaviji odrekajo demokratični značaj in jih povabil, naj
pridejo v Jugoslavijo, da bi videli, v čem je osnova prave demokracije: ali v večstrankarskem. politikantskem licitiranju, ki se proglaša za popolno demokracijo... ali pa v sistemu...«
Kaj- bo sedaj — po iteh naukih — storil tov. dr. Dekleva? Ali se bo pokoril Titu in mjegov.i modrosti a'li partijski.direktivi? Vražje zamotana, zadeva... -Sicer pa ima »ludetvo« dobre želodce, kot pravi Fcko.	*.
Teta Mica
Športno iztirjenje
■Skoraj, istočasno s Toto družbo, ki je svetu sporočila, da so znašali njeni toru-.to dohodki v zaključeni nogometni, sezlji 16 milijard lir, je športni .publicist Alberto Cavallari y milanskem »Conriere d> Inf-armazio.ne« ugotovil, da izkazujejo vodilni nogom-stn.i klubi 'I. kategorije primanjkljaj 16 milijard lir. Znatni del tega primanjkljaja pa niso uporabili samo iz^ nagrade igralcem in trenerjem, pač pa tudi za mešetari,ne pri prekupčevanju z igralci, in igrami in za reševanje korupcijskih zadev.
Cavallari navaja med drugim tudi .prispevek občine iza moštvo mesta iSiracuse, kakor tudi posebno davščino na kavo v; Palermu. Vodstvo kluba. FC Catania je slehernega igralca, prvega moštva kaznovalo s 100.000 lir globe, ker so izgubili tekmo z Medeno. Zmaga. Cata*nie tat jo spravila v I, kategorijo.
Ali je vse to .re.s šport?
Ves italijanski tisk — in verjetno tudi vse javno mnenje — je soglasno v sodbi, da preživlja italijanski nogometni šport zelo težko krizo. Ta pa izvira, v veliki meri tudi od nezdravega vzdušja,, ki vlada v italijanskem nogometnem športu. Z denarjem ni mogoče kupiti vsega!
čisto krajevnem tržaškem merilu. Vitto-rio Vidali prireja likvidacijski kongres Tržaške partije. Likvidacijo in priključitev EPI so sklenili in 'odločili vrhovi; 'baza, .navadni komunisti, imajo pri vsem 'tem eno samo pravico in dolžnost: ploskati. To ploskanje pa se očitno zatika. Posebno med slovenskimi -komunisti se širi godrnjanje, ipri večini pa še 'bolj nerodna otopelost — ne samo za likvidacijo ali proti njej — proti partiji sploh.
Na kongres prihaja 'Vidali s .praznimi rokami. Poljski in madžarski dogodki' med preprostimi komunisti še niso .pozabljeni, Vladimir Dudincev je s svojo knjigo: (»Človek ne živi samo od kruha« do dna. razgalil boljše-viško družbo:. Pravijo, da- knjigo v Trstu dobro prodajajo. Vse to in še marsikaj drugega .beli Vida-liju glavo.
Prav zato se je poglavar .tržaških komunistov domislil 'univerzalnega kremeljskega zdravila. Grožnje .bi' zaenkrat na tej .zemlji ne zalegle, zato pa: koeksistenca, ali z nekdanjo označbo: ljudska, fronte.
Tako pripoveduje Vidali v zadnjih številkah svojega komunističnega tiska, da se je obrnil »do vseh tržaških političnih skupin, .ki so zainteresirane v borbi proti klerikalizmu in fašizmu, katera danes ogrožata demokracijo in obnovo našega mesta.«
V ostalem je ta poziv — v slovenskem prevodu vsaj ■— tako skrpucalo, da ga čitatelj niti ne razume. Vidali je v hudih škripcih, zato bi želel »ljudsko fronto« za vsako, ceno, sa,j> pre.vi: »Zato se- je treba prepričati, da samo demokratičen občinski odbor, brez zaprtja na levo, ki naj živi in upravlja s podporo levice, lahko vlada., re.ši najnujnejše probleme in spregovori z vlado in -birokracijo kot je pač treba.« Ljudska front3 po načelih in izkušnjah na Češkem! V to »fronto« pa je sam Vidali podvomil, zato nadaljuje:
»Toda če se s strankami ne doseže sporazum o itej. osnovni točki, se pa- lahko doseže vrsta enotnih ali vzporednih akcij in se zadene ista tarča.« Tudi tu se je njegova zapeljivost spomnila, preteklih izkušenj po »ljudskih demokracijah« in mu izsilila še eno iskrenost: »Ce to- ni mogoče v ozračju prisrčnosti, pa vasj. v ozračju strpnosti med vsemi levičarskimi skupinami.«
Vidali-j,u se .z odgovorom mudi. Kongres je pred vrati, darilo »ljudske fronte« pa je 'tako krvavo potrebno.
Prej, smo dejali, da bi grožnje na tej zemlji ne .zalegle. Ta trditev v celoti ne drži, kajti prav ob zaključku .teh razmo-trivanj mi je eden izmed snubljeracev dejal: »Kdor si upa komunistu v obraa povedati, da njegov nauk pobija demokrat-cijo in svobodo, ta je fašist...«
Ta stavek tudi že sam po sebi pričal, kam spada Vidalijevo snubiilno pismo. Z dežja pod kap pač ne hodijo pametni .1 ju-dje.
Nižji tečajni izpiti
(Nižji .tečajni izpit so z uspehom opravili na Nižji industrijski šoli:
V TRSTU:
Bajec 'Ferdinand, Berdon Steli}, Be-stiacco Franko, Bucavelii Marij, Cerkve-n.ic Sergij., Fon Sergij, Furlani Ivan, Gr.i-sonich Bruno, Leghissa Jurij, Rebek (Ne-vij, Sando Darij, Suša Lucijan, Turco Marij, Zerju.1 Gia-nfranko. — Clatri. Suzana, Favento Lidija, Germani Lilijana,
G.iorgi Lavre, Grosovim 'Ne vi ja, Jamšek Neva, Kotzmann Mari,za, Leban Marija, Lorenzi. Elvira, Lu-biana Eveline, Mar-chesich Zvezdana-, Mari Marija, Marži A-
dalgisa, Pieri Rožana, Rebec Adr.ij&na, 'Serli Nevija, Starc Ida, Stoka Ada, Sirca Irma, Vecchiet Adrijana, Vecchiet Renata, Zudeteich Natalina.
V DOLINI:
Bizjak Sergij, Kocjančič Marij, Foraus Aldo, Hrvat Silvan, Mahnič Sergij, Ota Klavdij, Ota Miroslav; Parovel Angel, Pečar Egidij, Rapo-tec Emil. — Kocjan Antonija, Slavec Adelina-i
V NABREŽINI:
Gruden Anton, Gruden Bogoljub, Leghissa Evgen, Peric Davorin, Cossutta Franko, Tiretjak Ivan. — Doria Vera, G robiš a 'Rožica, Leban Irena, Semec Da-rina, U-ršič Marta, Zi-dari Ida, Cibic Marija, Maganja Ste-fica, Tretjak 'Na,talina-, Sedmak Albina.
NA. OPČINAH:
■Braitoš Karel, Carli Angel, Gorkič I-van, Hrovatin Edvard, Malalan Livij, Raseni Danijel, Sossi .Karel, Sossiii Marij, Urdih Sergij, Vidali Virgilij, Bani Ada, Carli Vivijana, Krizmančič Zmaga, Kutin Magdalena, Vida-u Marija, Žagar Magdalena.
Pričele so mature
V ponedeljek 24. t. m. .so pričeli na vseh slovenskih višjih srednjih šolah pismeni zrelostni izpiti. Predsednik izpitne komisije na Realni gimnaziji s klasičnim oddelkom je .ravnatelj Trgovske akademije prof. dr. Vladimir Turina; na Trgovski akademiji, predseduje izpraševalni komisiji ravnatelj' Učiteljišča, prof. dr. Anton Kacin; na Učiteljišču pa predseduje ravnateljica 'Realne gimnazije s klasičnim oddelkom, prof. dr. Lavra -Abrami. Ustni izpiti pričenjajo prihodnji .teden.
Razstava cvetic
V prostorih pomorske postaje .so včeraj -svečano odprli i»Ra,zstavo cvetja«. (Na razstavi- so 'zastopani številni domači in. tuji razstavljavci cvetja. Prepričani smo, da bodo ljubitelji cvetja izrabili to -redko priložnost, ki nudi toliko užitka in poukf) ljubiteljem cvetic. Ljubezen do ,sobne,gs) in balkonskega cveitja si je v zadnjih !e-itiih utirla pot tudi v naše mestne domove. ■Na podeželju gojijo to ljubezen že stoletja.
v vseh postavkah slovenskega življenja na tej zemlji. So postavke, ki jih je prevračala usoda in ki jih- 'ljudje niso mogli oblikovati po svojih željah in pa lastnih pobudah, ker so se odmaknile izven dosega posameznikov in .skupnosti. So pa ■tudi take postavke, ki so se izničile po lastnih osebnih »zaslugah«. Najhujša izmed teh pasivnosti- je morda, zlom in -zmehčanj-e prav tistega, kar j.e naš rod 'ohranjalo, krepilo in spodbujalo. 'Izgubili smo hrbtenico, zapravili smo značajnost.
Nekateri izmed jubilantov se bodo morda za trenutek tudi v tej primerjavi-.zamislili v -preteklost, morda bodo izprašali ‘tudi. svojo vest, ali. so vsa-ji nekje v globini duše še ohranili vsaj dremajoča načela, ki so oblikovala- njihovo mladost.
Najlepša, in najdosto-jnejša proslava 50-letnice Balkana bi bilo pra.v prebujenje teh načel, za-živetje podedovane dediščine in izročitev tega bogatega premoženja naših prednikov novemu dora-ščajočemu slovenskemu pokoienju. Na-rzaj k tistim vrelcem idealizma, narodne zavesti in nepremakljive značajnosti, 'ki s.o napajali, poživljali in krepili naše prednike!
To je prisrčna, želja
starrega člana »Balkana«
* * *
Akademsko društvo »Balkan« slavi letos 50-letnico svoje ustanovitve. 'To obletnico bo proslavilo s prijateljskim sestankom bivših članov, iki je določen za dan 29. t. m. zvečer v Sežani v hotelu Triglav.
'Poleg te,ga bo društvo objavilo spominsko brošuro, katera b-o tudi .naprodaj v Tržaški knjigarni od 26. t. m. dalje. Cena: 200 lir, za dijake 100 lir. Ves izkupiček je določen za Dijaško Matico. Brošura bo zanimiva in zabavna, resna in vesela., kakor je to od nekdaj, tradicija »Balkana«. Ker bo naklada omejena, bo knjižica kmalu .postala, 'redkost.- Zato pohitite z nakupom!
Vsi bivši Balkanci in prijatelji društva so pa prisrčno 'vabljeni na sestanek 29. d. m.
Pripravljalni odbor
Novi mašnih bod' pozdravljen!
Preteklo nedeljo 23. t. m. ob petih popoldne smo tržaški' slovenski verniki v lepem številu posetili prijazno kapucinsko cerkev na Montuzzi, kjer je, obdan od svojih .redovnih sobratov in -drugih slovenskih duhovnikov, pel svojo prvo sv. -mašo č. .g. pater Bogomir Srebovt, kapucin, doma iiz 'Košane na Krasu.
Študiral je v Benetkah, kjer je pred kratkim prejel iz rok tamkajšnjega kardinala sv. mašniško posvečenje in- prihitel v Tirst, da bi se tu med slovenskimi verniki dobremu Bogu 'zahvalil za veliko milost in ga prosil milosti za svoje; dobre starše, za sovaščane in ,za ves1 slovenski narod. Srčno rad bi toil' svojo prvo daritev opravil v rojstni Košani, a mu to v sedanjih razmerah ni bilo mogoče, kakor tudi ne staršem, da .bi na ta sinov najsrečnejši dain prišli v Trst.
Novomašniku je med -sv. -daritvijo spregovoril neikaji ganljivih in vzpodbudnih 'besed njegov redovni sobrat č. .g. pater Fidelis iz Gorice, ki je prav za to priložnost prišel v Trst. Med sv. mašo pa je ubrano prepeval rojanski cerkveni zbor„ pomnožen s pev-ci iz Bazovice. Vodil ga je č. g. Živec, tamkajšnji župnik.
C. g. novomašniku in vsem, ki so mir omogočili, da je toil nje-gov in 'naš praznik čim lepši in slovesnejši, smo iz srca hvaležni ter mu v vinogradu Gospodovem želimo otoilo božjega, blagoslova.
•Poleg čestitk, ki j.ih je prejel od svojih ljubih domačih, od svojih predstojnikov in sobratov, naj č. g. novomašnik sprejme 'tudi naše iskrene čestitke!
Tržaški rojak
PODPIRAJTE SDD
Odgovorni urednik:
Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiskarna Adria, d. d., v Trstu
ZOBOZDRAVNIK
Dr. STHHISLHU PflUUCR
sprejema v svojem ambulatorij-u	1
v ulici Rittmeye.r 13, tel. 31-813 dnevno od 9 - 13 in od 17 - 19 ure
TVRDKA
KERŽE
USTANOVLJENA L. 1866 TRST
Pia«a S. Giovanni I, Tel. 35019
TRGOVINA
NA DROBNO IN DEBELO
O Električni hladilniki: Originalni FRIGIDAIRE, PHILIPS, LEC, ZENITH, ZOPPAS, IGNIS itd.
• Emajlirani štedilniki in peči najmodernejših oblik na vsa goriva
O Popolna oprema za kuhanje, jedilnice, -restavracije iz emajla, nerjavečega (i,nox.) jekla itd.
O Električni likalniki, sesalci za< prah, pralni stroji,, RIBER, Hoover, Aeg itd. grelci' za vodo
O Dekorativni predmeti umetne obrti, od keramike do brušenega kristala
O Lestenci 'ter vseh vrst električnih lulči klasične in moderne obl tke
Priporočamo obisk pri tvrdki KERŽE predno nabavite katerikoli predmet Za VaS dom