Št. 13. Maribor, dne 28. marca 1912. Tečaj XLY1. Ust ljudstvu v pouk in zabavo, pošiljanjem na dom m pelo Iefo 4 K, leta 2 K In za 8etri leta 1 K, Naročnina za Nemčijo S K, za druge kvenavsirflBfc Ki Naročnina se poSilja na HpraTiilfitvo Slovenskega Gospodarja« v Maribor^ - List se dopošilja do odpovedi. - Udje „Kital ^ Posamezni listi stanejo 10 vto^j-. Uredništvo: KoroSka cesta itev. 5, - Eokoplsi se ne vračajo, _ Upravništvo: Koroški: cesta Stev. 5, vsprejema naročnino, inserate ln reklamacije, ga Inaerate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat IE riffi* «a dvakrat rekl^clie^o^Štžne^rMte118 °gla8e prim,r*n P°P»»t< InseraB se sprejemaj» So srede zjutraj Km IifiaJ» vsak četrtek ln velja s poitnino vred ln v Maribora Briela 6 K. Kdor hodi sam ponj, plafia na leto samo 3 3»kovnega druStva* dobivajo list brez posebne naročninej Današnja številka obsega 10 strani. Slovenski župani, svetovalci, odborniki in tajniki! "3BKS Za Vas se priredi na belo nedeljo, dne 14. aprila v Mariboru poučni tečaj. Pridite v obilnem številu! Liberalci nezadovoljni« Liberalci so z nami zopet enkrat hudo nezadovoljni, Radi občnega zbora Slovenske kmečke zveze v Celju, Priredili so sicer isti dan tudi svoj strankarski shod v Središču, na katerega so s podpisi lovili udeležence, vendar so na svoj shod že popolnoma pozabili in se bavijo samo z našim. \0 svojem shodu so prinesli le poročilce, o našem celjskem shodu pa pišejo Številko za Številko, To je za vsakega pametnega Človeka znamenje, da je uspel naš celjski shod zelo dobro in da ne bo ostal brez posledic. Kajti s shodiči, ki so samo krajevnega pomena, se tudi liberalec ne bavi skozi celi teden. Sicer pišejo liberalci, da je bila udeležba majhna, psujejo udeležence, da so bile samo znane romarske postave s cekri in da se je pokazal na shodu raz-por v kmečki stranki, ker niso mogli priti vsi poslanci na shod, toda takih obrekovanj, psovk in sumni-čenj smo že navajeni. Vsakokrat se pokažejo takrat, kadar treba zmanjšati pomen .naših prireditev in na-stopov. 1. Shod v Celju je bil pomemben, ker so se zaupniki kmečke stranke izrekli za politiko deželnih poslancev v Gradcu. Soglasno so po temeljitih izvajanjih! načelnika Slovenske kmečke zveze, Roškarja, o-dobrili slovensko obstrukcijo, Naši poslanci sedaj vedo od najmerodajnejše strani, od svojih zaupnikov, da ljudstvo hoče in odobrava krepko in odločno slovensko politiko v deželnem zboru v Gradcu, Sedanja politika je zanesla v vrste slovenskega ljudstva samozavest in pogum. Marsikateri, ki je postal že plah in bojazljiv radi vednega umikanja slovenskih politikov, dobil je sedaj zopet vero v svojo lastno moč. To vidimo posebno ob meji, kjer začnejo tako dolgo od nasprotnikov tlačeni slovenski kmetje, obrtniki in delavci, dvigati svojo glavo ter se otresati tujega vpliva. Občina za občino pada v slovenske roke, in kjer Še to ni mogoče, nastopa zavedna slovenska opozicija. Vse 'to je sad samozavestne in odločne slovenske politike, ki jo zasleduje naša strankaj in liberalci pri tem nimajo drugega opravila, nego da skušajo naše delo ovirati. Hvala Bogu, da brez uspeha, ker so za to preneumni in preslabi, 2. Shod v Celju je pomemben tudi zaradi tega, ker so tam zbrani zaupniki z odobravanjem dr. Krekovega govora jasno označili svojo neomajljivo voljo, da hočejo boj proti liberalcem izvojevati do konca. Zadnji dve leti ni nobenega pravega razločka več med slovensko liberalno in nemškutarsko štajerčijansko stranko, razven v imenih. Obe stranki ovirata napredek slovenske stvari, obe sta nasprotnici *vere, obe sta pristašici kmetu in delavcu nasprotne gospodarske politike. Zidati ne znate, ampak le podirati. Edino njuno delo obstoji v tem, da blatita delo slovenske kmečke stranke. Zato pa mora ostati naše geslo: neizprosen boj na Spodnjem Štajerskem slovenskemu in nem-Škutarskemu liberalizmu! Četudi je nečedno delo, katero se nam nalaga, da se moramo tepsti z liberalnimi neznačajnostmi, lažmi in obrekovanji, toda potrebno je in dovršiti se mora, da bo mir ip edinost po slovenski zemlji. Vsak naš pristaš se mora zavedati, da liberalec sovraži ljudstvo, da laže, kadar zine besedico o svoji politiki, ki je baje narodu prijazna, in da je hinavec v vsem svojem javnem delovanju. Liberalcem se ne sme nič zaupati, nič verjeti, to prepričanje mora prevevati vse naše vrste. Celjski shod nas je le v odločnem nastopanju proti liberalizmu potrdil in nanovo navdušil za ta boj, 3. Celjski shod pa pas je tudi vspodbudil k nar daljnemu delu po programu Slovenske kmečke zveze. In tudi to ne bo ostalo brez pomena, brez dobrih posledic. Delati hočemo socialno, biti drug drugemu v pomoč in podporo. Živo krščanstvo, močno zaupanje v vero in Boga nas bo pri tem držalo pokoncu v vseh dobrih in h.udih časih. In vse, kar jo dobrega in plemenitega, najde prostor v taboru naše krščanske, na- rodne in socialne kmečke stranke. Možje in mladeniči, žene in dekleta, vse je povabljeno, da gredo ob zgradbi velike slovenske spodnještajerske organizacije, Slovenske kmečke zveze. Celjski shod nas je navdal s trdnim upanjem, da bodo liberalci Še velikokrat z nami — nezadovoljni. Obrt.n a postava in kmetijstvo. (Piše Fr. Bohanec, župan v Stari novi vasi). Škodljiv vpliv liberalizma, na avstrijsko posta-vodajo občuti pred vsem najbolj kmetijstvo. Ne samo, da vsled seljenja v mesta primanjkuje kmetom potrebnih poslov in poljedelskih delavcev, temveč se v zadnjem času vedno bolj kaže tudi pomanjkanje raznih rokodelcev, zlasti Čevljarjev, in krojaeev. Posebno čuti to, kdor ima več otrok za obiskovanje Šole. Na kmetih hodijo sicer otroci po leti bosi, ker obutev navadno do spomladi raztrgajo. Zato pa je potem jeseni in pozimi zmirom velika stiska za Čevljarje, katerih je vedno manj. Vzrok temu je ravno obrtna postava, ki je v nekaterih slučajih prestroga in prekrivična. Prestroga je v tem-le oziru: Tukaj na deželi se nahaja še mnogo rokodelcev, ki so morali svojo obrt opustiti, ker jim po leti vsled pomanjkanja delavcev na polju ni mogoče svoje obrti izvrševati. Pač pa imajo po zimi zato lepo priložnost, da bi tu in tam komu kaj napravili in ga tako rešili iz zadrege, sebi pa o-skrbeli postranski zaslužek. Pa tukaj se gg. mojstri hitro poslužijo obrtne postave ter ovadijo uboge rokodelce politični oblasti, katera jih potem bfez milosti preganja in kaznuje, kakor da bi bili vsled tega, ker ljudem kaj „pozakrpajo", najhujši posjtavolomci. Da, ko bi oblasti tako vstrajno zasledovale tatove in druge zločince, že davno bi ne bilo nobenega hudobneža več. Meni samemu se je že pripetilo, ko sem dobil po dolgem Čakanju Čevljarja k hiši, da pride orožnik, mu odvzame potrebno orodje in ga izpodi iz hiše, ker slučajno Še ni imel dovoljenja za svojo obrt. In takih slučajev je več. Nadalje pa je ta postava tudi slaba, in sicer v tem-le oziru: Nobeden rokodelski pomočnik ne dobi dovoljenja za svojo obrt, ako se ne izkaže, da je bil nekaj Časa kje na tujem. In ravno to je najbolj nespametno, ker ravno s tem se izgubi največ rokodelcev. Marsikateri namreč odide iz doma kot dober in priden delavec, pa pride na tujem v slabo tovarišijo, največkrat med socialne demokrate, kjer se potem popolnoma izpridi in je za svoj domači kraj izgubljen. Resnica pa je tudi, da se vsak za svoj kraj nauči rokodelstva najbolj doma. Mestno in tovarniško delo je sicer lepše na oko, nikdar pa pi na deželi tako porab-no in trpežno. Pa še eno je pri tem: Mnogo tisočakov bi dežela lahko prihranila, katere izda sedaj za nepotrebna „oskrbovalna sprejetiŠČa", ko bi ne silila postava rokodelcev k potovanju. Kajti s tem se le podpira pohajkovanje in lenuharstvo, Dan na dan namreč vidimo včasi celo vrsto takih, ki se jim že od daleč pozna, da jim ni za nobeno pošteno delo, od sprejetišča do sprejetišča ter delajo samo toliko, kolikor so postavno prisiljeni, da smejo potem zopet dalje. Vsaka-teri rokodelec, ki ga veseli svet in bi rad še kaj več skušil in se več naučil, si bode že toliko prihranil, da lahko ob svojem potuje, in le taki se bodo potem nekaj naučili, ker jih v resnici veseli delo, ne pa samo pohajkovanje. Z ozirom na to, kar je dosedaj povedano, je le želeti, da zastavijo poslanci svoje moči, da se popravi obrtna postava tako, da bo v korist rokodelcem in pa kmetijstvu. To pa se zgodi, ako se doseže dvoje. Prvič: «aj se pred vsem upošteva dejstvo, da, so razmere na deželi povsem drugačne, kakor v mestih; kar je mogoče za mesta koristno in potrebno, je na dežqji silno, včasi naravnost škodljivo. , Torej se naj rokodelci na deželi, ki so zajedno tudi poljedelci, izločijo od mestnih rokodelcev, ter se naj dovolijo prvim nekatere olajšave, zlasti, da smejo po zimi tu in tam komu kaj napraviti, ne da bi zato morali takoj plačati obrtni davek. Drugič: naj se rokodelski pomočniki ne silijo k potovanju,, marveč se naj jim -leko in knjige, Radi Judeževih grošev dajo svoje otroke Nemcem. Moj Bog! Veliko propagando ali agitacijo za nemško Šolo dela — Čujte! — nadučitelj slovenske šole, znani nekdanji navdušen Slovenec Sadu. On n, pr. pošlje očitno otroke, ki se hočejo vpisati v njegovo Šolo, v nemško. Ali je to dovoljeno? Kaj porečejo k temu višje oblasti? Ce bi se postavili stariši na noge, bi spravili že tega Saduja v kozji rog. Pa Slovenci so premehki in si dajo vse dopasti. Ce pa bi slovenski stariši, ki pošiljajo svoje otroke v nemško. Šolo, res ne imeli nobenega narodnega čuta, bi vsaj radi vere ne smeli pošiljati svojih otrok v nemško šolo, Ta Šola je polna protestantskih otrok. Gotovo jih je blizu 40. Kaj se bodo katoliški otroci dobrega naučili v bližini protestantovskih otrok ? Ti lutrovski otroci nič ne molijo, ne pred poukom, ne po pouku, katoliške otroke pa smešijo radi njih vere. Nadučitelj nemške šole je po mišljenju in srcu protestant. Moj Bog, kako srce mora imeti katoliška mati, katera da svojega otroka v tako Šolo! Slišal sem na nekem našem shodu o neki nemški materi, ki je rekla: rajši neseni vsak dan svoje otroke v slovensko šolo, kakor da bi jih pošiljala v to protestantovsko mučilnico. — Milo mi je tožila neka mati, da ji ni mogoče, otroku preskrbeti potrebnih šolskih potrebščin, da ji ni mogoče, otroku preskrbeti obleke in da je primorana dajati otroke v nemške Šole, kjer dobijo vse. Oče namreč vse zapije. Tudi takim bomo na slovenski strani pomagali. Saj je podružnica Slovenske Straže pripravljena vse Storiti za take otroke. Ona jim bo oskrbela obleko, knjige in druge potrebščine. Naj se obrnejo taki stariši le na g. Thalerja, župana v St. Ilju, ali na g. Župnika, ki je predsednik podružnice Slov. Straže. Zdaj o Veliki noči pa je čas, da vsi slovenski stariši, ki imajo svoje otroke v nemški šoli, dajo vpisati svoje otroke v slovensko šolo. Nihče jim tega ne more zabraniti. V zadnjem Času sicer slišimo, da je baje (?) Sulferajn vendar pripravljen, stroške za povečanje Šole sam nositi. Pa kaj je to! Kdo bo plačal tretjo učiteljsko moč, kdo bo moral vzdrževati šolo? Mi ubogi davkoplačevalci? Torej pozor in pamet! m St. Jakob v Slov. gor. Huda nesreča je zadela kmeta Janeza žižeka v Gornjem dolu. Padla sta mu dva lepa konja, vredna najmanj 2400 K. m Sv. Jakob v Slov. gor. Ker moramo v današnjih časih upoštevati napredno dobo, je pač gotovo v korist naših sosedov, da javno označimo napredek naše občine, posebno, ker čitamo v raznih' listih, kako se postavljajo drugod. Da vam povem: Imamo Že telefonično zvezo z daljnim svetom; tudi sodnijo so nam že postavili tukaj, kar je ze^o hvalevredno. In kaj še več? Strmite! Gotova oseba v nekem zakotnem kraju opravlja z vso mojstersko vnemo službo tajnega policista. Kdo neki ga je nastavil? Kdo ga plačuje za njegov trud? Po dnevi lazi okoli sodnije in dohtarjev, povprašuje, poizveduje in prisluškuje kaj kdo reče, po noči pa tuhta in razpravlja. Da pa ima vedno dovolj opraviti in dovolj zaslužka za prebitek — po lajtali doma mu namreč gospodarijo pajki — je ta mož tako zvit, da podpihuje pravdarje ter obema strankama na gotov način pomaga do zmage. Seveda v prvi vrsti onemu, ki mu bolje plača. Ljudje bodite pametni in ne dajte se voditi za nos! m Partinje. Občinske volitve so minule, Naša dolžnost je, da se zahvalimo vsem volilcem, domačim, kakor zlasti onim izven župnije, da so prišli na volišče. Volilci so držali red in. edinost, četudi se je od nekaterih kršila. To se ne sme več zgoditi, ker postane , lahko osodepolno. Vlolitev je boj, a boj med strankami, ne med osebami. Osebnosti ne smejo imeti z volitvami nobenega stika! Kako žalostno bi bilo, če bi vsled graje vrednega nasprotstva posameznikov zlezel le en sam ŠtajerČijanec kjerkoli v občinski odbor K. Z.! Naše geslo mora biti: Proč z ljudmi, ki niso našega mišljenja, proč z osebami, ki so naši odločni nasprotniki, proč z odpadki, ki so o/trovani s štajerčijansko-nemškutarskim duhom! m Sv. Ana na Krembergu. Umrla je dne 8, marca t. 1. v Szegszardu na Ogrskem slovenska u-smiljenka Sigfrida Kavčič. Rajna je bila tukajšnja rojakinja. Bila je nekdaj tudi članica tukajšnje Dekliške zveze, N. v m. p.! m Sv. Ropert v Slov. gor. Naš Č. g. kaplan R. Krener, večletni odbornik Bralnega društva in njega častni ud1, vodja pevskega zbora itd., je postal župnik v Keblju na Pohorju ter nas je v veliko žalost te dni zapustil. Izrekamo mu prisrčno zalivalo za ves trud: Bog plati! — Odbor društva in pevci. m Zg. Duplek. Naša zahteva glede novega mostu se bo končno menda vendar-le uresničila. Naši poslanci nam poročajo, da je deželni stavbinski urad že izdelal načrt za novi most, ki bo stal 234.000 K. Ministrstvo je dovolilo 35.000 K prispevka, ostalo mora dati dežela in okraj. Vedno dreganje naših poslancev je imelo uspeh,. Hvala jim! m Selnica ob Dravi. Praznik Oznanenja Marijinega je bil pri nas v posebnem oziru mladinski praznik. Veliko mladeničev in deklet je pristopilo ta dan k mizi Gospodovi. Prof» dr,Hohnjecje govoril dopoldne o pomenu Marijinega češčenja posebno za mladinsko odgojo; popoldne pa je imel nagovor, v katerem je razlagal bistvo in veliko važnost Marijinih družb ter priporočal novim in starim Članom, naj zvesto izpolnjujejo svoje dolžnosti kot Marijini družbeniki in družbenice. Nato je bila ustanovitev mlade-niške Marijine družbe, h kateri je že pristopilo precejšnje Število mladeničev, in hkrati sprejem novih članic dekliške Marijine družbe. Tudi pri nas se giblje in napreduje poštena mladina. m Hoče pri Mariboru. Neki dbpisun je v 12. Številki ptujskega „Štajerca" napadel našega, povsod spoštovanega Č, g. Baznika in pa pobožnost večne molitve, ki se je obhajala 5. in 6. marca letošnjega leta, ter piše to-le: „Zadnji teden se je pri nas, kakor navadno vsako leto, obhajal mali misijon. PriŠtimali pa so k temu misijonu pridigarja iz daljne dežele, ki bi naj razlagal besede sv. evangelija. Pa mesto pridige se je vsipala huda toča Čez ubogega „.Štajerca", da so nekateri ljudje kar padli pod klop." — Zdaj pa te vprašam, tolsti dopisun, kdo je padel pod klop? Menda ti sam, ker so ti č. g. pridigar iz Ljubljane, katera ni tako daleč, kakor si jo ti predstavljaš, vzbudili vest, kajne? Mesto kreganja in sv. izpovedi si pa baje zanesel svoja ušesa pod klop, Ida bi ušel s tem svoji očitajoči vesti? Ali si pa omedlel od žalosti, ker so Č. g. svarili pred branjem slabih časopisov, posebno pa pred „Štajercem", ki hoče versko življenje spremeniti v propalost. Se ti je pač trgalo srce od žalosti, ker se je zgodila „Štajercu" tako v nebo vpijoča krivica? Vprašam te, dopisunče, po kaj si prišel v cerkev? Iz pobožnosti gotovo ne, kajti davno si jo že postavil za hrbet. Pač pa iz radovednosti in hudobije, da znaš potem lagati marsikaj o pridigah. Ali ni tako? No, veš kaj, Če si tako skrben in radoveden, pa še tja pridi vohat, kjer se Častilci ptujskega „Štajerca," pretepajo! In zakaj nastane pretep, to te čisto nič ne skrbi, samo za ČČ. gg. duhovnike tako visoko vzdiguješ vrat in svojo tolsto glavo, da bi mogel vje-ti kako napako. Ker se ti pa to ne posreči, zato pa moraš obračati resnico in vzgledno življenje v ostudno, grešno laž, ter se šališ iz verskih resnic. Toda pazi, da se nad teboj ne uresničijo besede Jezusa Kristusa, ki pravi: „Ker ste moje namestnike zaničevali in zavrgli moje zapovedi, bodite na vekomaj pogubljeni in zavrženi spred mojega obličja." To te tudi neki tako peče in jezi, da so č. g. Baznik ustanovili Orle. No seveda, nad tem se pa že lahko jeziš, ker Orli so pametni, nočejo tako plesati, kakor bi jim ti rad žvižgal. Zdaj pa ne veš, kje bi si jezo ohladil, zato veš marsikaj povedati o Č. g. kaplanu. Ali misliš, da bodo vsled tvoje laži izgubili kaj časti? Povem ti, da pri poštenih ljudeh nikdar! Seveda pri takih hudobnežih, kakor si ti in tvoji bratci ptujskega smrdljivca, bi pa itak ne bilo dobro, biti spoštovan, ker tvoje lastnosti so: greh hvaliti in zagovarjati, pobožnost in versko življenje pa zaničevati. Nazadnje ti Še nasveiujem, da prav živo in s premislekom prebereš ta-le odstavek: Od „Štajerca" in njegovih prista- Šev biti Čislan, se pravi, po stopnjah zlobnega duha hoditi. m Fram. Dr, Korošec in Roškar sta priredila pretekli ponedeljek pri iré politični shod, na katerega sta radi obilne udeležbe in mirne izvršitve lahko ponosna. Zadovoljni pa so bili tudi poslušalci, ker sta poslanca podala natanko poročilo o delovanju poslancev v deželnem zboru. Sedaj se je marsikomu zjasnilo, zakaj so naši poslanci v Gradcu obstruirali. Ro-Škarjev govor so odobravali tudi nasprotniki, ki so bili povabljeni na shod1 in so prišli skoro vsi. Marsikateri sodi sedaj drugače o naših vrlih poslancih, kakor poprej, ker se je sam prepričal, da bi si bili težko lx)ljše izvolili. Glasno pohvalo in zaupanje je dobil g. Roškar za svoje temeljito poročilo. Zal le, da je moral dr, Korošec naglo oditi na Dunaj. Vsem našim poslancem kličemo: Ker ste vi z nami, smo mi z vami, m Maribor. Na cvetno nedeljo, dne 31. marca t 1 popoldne ob pol 4. nri bo v FlóBergasse 4 (blizu Cirilove tiskarne) v Mariboru velik shod za žene in dekleta iz Maribora in okolice. Govoril bo gosp. državni poslanec dr. Korošec in več drugih Slovenske žene in dekleta, takrat vse na shod m iarenina. Prihodnjo nedeljo dne 31. t. m. se vrši popoldne ob 3. uri pri g. Cvilaku občni zbor „Hranilnice in posojilnice", ker se se isti ni vršil 24. t. m. kakor je bilo v zadnji številki „Slov. Gosp." pomotoma naznanjeno. Ker ima ta za naše ljudstvo prekoristna zadruga vedno lepše uspehe, upamo, da se vsi naši možje in odrasli mladeniči v obilnem številu udeležijo občnega zbora. Ptujski okraj. p Ptuj. V ponedeljek, dne 25. t. m. se je vršil v prostorih Kmečke hranilnice in posojilnice dobro obiskan zadružni shod, Nadrevizor g. VI. PuŠenjak nam je podal zgodovino zadružnega gibanja na Spodnjem Štajerskem, označil pomen in; velike koristi zadrug, zlasti kmečkih posojilnic, ter začrtal cilje za bodoče zadružno delo,. Svoja izvajanja je podprl z mnogimi lepimi vzgledi. Nadalje je opozarjal na važne določbe glede poroštva, Članstva pri posojilnicah, jamstva itd, p Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Poučni shod Bralnega društva se je izvrstno obnesel; čez 300 poslušalcev in poslušalk je napolnilo dvorano. Pevke so otvorile shod s pesmijo, potem pa so nastopile govornice: M, Mlakar, Trezika Kranjc, M. Mlakar, ter nas vnemale k požrtvovalnemu delu v mladeniških in dekliških zvezah, Slovenski Straži, priporočale geslo: svoji k svojim itcl. K. Napast je z deklamacijo izrekla v imenu društva še voščila č, g. župniku, ki je v svojem govoru povdarjal namen našega gibanja in njegove dosedanje uspehe.. Pevke so s primerno pesmijo sklepile krasno zborovanje. — Redka nesreča se je prigodila nekemu tukajšnjemu posestniku. Konj in krava sta bila v hlevu skupaj. Ker je konj dobival boljše seno, je hotela tudi njegova soseda postalti deležna njegovih dobrot ter je rada segala po seno na njegovo stran, kar mu seveda ni bilo po volji. Da jo odvadi sladkosnednosti, si zmisli modra konjska glava prav izdatno sredstvo. Ko seže nekoč zopet k njemu po seno, ji odgrizne jezik v dolgosti 8 do 10 cm, ki so ga potem našli v jaslih. Krava je kmalu ozdrar vela, a to jo je menda izučilo, da ne bo več po tujem blagu stegovala svojega, zdaj itak okrajšanega jezika. — V Spodnjih Pleterjah je umrla v starosti 86 let I, KlanjŠek, ki je bila poročena L 1848, je torej 64 let nosila zakonski jarem. Naj v miru počiva! — Ko se je v četrtek zvečer vračal naš obče spoštovani župan F. Napast s sinom Martinom iz Rogatca, ju na žu-pečkem pašniku napadeta dva moža. Oče je dobil tako hude udarce, da je takoj omedlel, Martin pa je skočil z voza in odgnal napadalca. Ker sta menda enega spoznala, je upati, da bosta dobila predrzna hudobneža zasluženo plačilo! p Sv. Marjeta niže Ptuja. Shod Slovenske km. zveze v nedeljo, dne 17. marca, je vrlo vspel, Vodil ga je g. 'Janez Rojko iz Muretinc. Poslanec Mihael Brenčič je obširno poročal o delovanju državnega in deželnega zbora. Ob koncu shoda so stavili volilci na poslanca razna vprašanja, na katera je vsakomur takoj odgovoril. Poslancu Brenčiču kakor tudi drugim poslancem S. K. Z. se je izreklo neomajano zaupanje in poziv, da vstrajajo Še naprej v boju za pravice slovenskega naroda. Tozadevna resolucija je bila enoglasno sprejeta. Shoda se je udeležilo čez 100 voli!-cev od Sv. Marjete, pristašev Slov, kmečko zveze. p Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Shod K. Z. dne 17. marca je otvoril g, Korpar iz Oslušovec, Poslanec Brenčič obširno poroča o delovanju v državnem zboru in o političnem položaju, Volilci so sledili govoru z napeto pozornostjo. Samo neki Sok iz Sodi-nec je bil, ki mu ni bilo po volji, da je'razpravljal govornik podrobno o kugi-slinovki, Poslanec poroča tudi o delovanju naših poslancev v deželnem zboru. Za njim povzame besedo g. Korpar in ožigosa posebno iaži članka v „Slogi", kjer hvali ta list zasluge prejšnjih slogaško-liberalnih deželnih poslancev. Govornik pove, koliko „dobrega" so storili za volilce.. Ob koncu se je zaupnica poslancem Slovenske kmečke zveze enoglasno sprejela in lepi shod zaključil, p Središče. V dopisu iz Središča v zadnji številki „Slov. Gospodarja" smo bili glede šole in učitelj-stva napačno informirani, zatorej lojalno preklicujemo dotične trditve, ker ne maramo nikomur delati krivice. Uredništvo. p Središče. Shod celjskih političnih švindlar-jev se je na Jožefovo pri nas v Središču nad vse pričakovanje klaverno obnesel. Navdušenja ni bilo nobenega, vse je izgledalo kakor na pogrebu. Dasirav-no je spominjal dr. Kukovec na ploskanje in živio-klice, ga njegovi zvesti menda niso razumeli, da bi ploskali in vpili živio. So menda premalo vinca spili;, zvečer pri ZidariČu so bili glasnejši. Shod je bil prav slabo obiskan. Pričakovalo se je gotovo petkratno število. Ako rečemo, da je bilo dr. KukovČevih volilcev 50, je to že na korist liberalcev povedano. Precej je bilo tudi škricev iz Ormoža in drugod. V večjem številu so se udeležili shoda tudi naši pristaši. Najprej je mešal liberalno kašo dr,. Kukovec. Pogreval je stare politične čenče in zabavljal Čez „klerikalce". Navdušil ni nikogar in liberalci sami niso ž njim zadovoljni, ker baje ne zna navdušeno govoriti. Za dr, Kukovcem je govoril dr. Sernec iz Ormoža nekaj o ormoškem sodniku in je na prav neroden način napadal poslanca Brenčiča, Končno nam je povedal u-rednik Špindler, da bo novo bojno ladjo vzel vrag in da bodo liberalci kaplane spodili v cerkev. Zanimivo je bilo, da za predlagano resolucijo velik del zboro-valcev ni glasoval. Proti glasovali pa nismo, ker nas 1, liberalne resolucije nič ne brigajo, 2. ker liberalna resolucija nikomur nič ne škodujejo, Še manje pa koristijo. Tako je bilo torej v Središču na dr, Kukov-čevem shodu. Dozdevalo se nam je, da so bile to pogrebne ceremonije središkega sršena. Ker so torej sršena pokopali in na shodu uvideli, da se „zvezarska golazen" kljub vsem sredstvom vedno bolj širi, je beračil na tomboli pri Zidariču neki liberalni političen fant, pardon peitelin, za novega sršena. Zato pričakujemo, da liberalci v kratkem zopet pričnejo s „poštenim in treznim" delom is pisanjem sršena), da s poukom, ljudstva (s sršenom), s povzdigo politične in splošne izobrazbe (z osebnim sovraštvom, sramotenjem in zaničevanjem), z gospodarskim delom (občinski dolgovi) pokončajo „zvezarsko golazen",. Mi smo pa mnenja: da, čim večkrat izdajo liberalci svojega ŠČure-ka in čim večkrat priredijo svoje shode, tem prej jih bo konec, ker pri takih prilikah se ljudem oči odpirajo. Torej liberalni sršeni le na delo! p Sv. Bolfenk pri Središču. .V Jastrebce smo dobili sedaj z Murskega polja nekega zelo hudega liberalca., V družbi Zabavnikovih sinov hoče vse far-mane komandirati, V Vodrancih pa imamo nekega visokega gospoda, ki pravi, da bi dal za liberalce vse svoje premoženje. Zato vprašamo tega žlahtnega gospoda, koliko je njegovo premoženje? S tisto šumico, ki bi jo lahko z bregušami pokril, ne bo mnogo opravil. Vse drugo pa ni njegovo; že vemo zakaj. Torej le ponižno, visoki gospod! V Vodrancih imamo tudi Še g. Cirila Zabavnika. O tem pač ne vemo nič povedati. Ljutomerski okraj. 1 Veržej. Dne 25. marca popoldne smo ob krasnem vremenu in velikanski množici ljudstva spremili k večnemu počitku Franca Kovačiča, očeta bogoslovnega profesorja, g. dr. Fr. Kovačiča. Sprevod je vodil ob spremstvu Štirih' gg. duhovnikov g. sin; domači g. Župnik mu je spregovoril ob grobu ganljivo slovo, Rajni je dovršil 79. leto in umrl ravno na svoj rojstni dan, rojen je bil namreč dne 23, marca 1. 1833. Naj v miru počiva! 1 Sv. Jurij na ŠČavnici. Nov velik zvon za našo cerkev je kupil Jakob Kuplen, 881etni kmet v Seli-Ščih, Zvonar g, Samassa iz Ljubljane je že prišel 18, t, m. ogledat zvonove, da zamore novega primerno u-glasbiti. Zvon bo večji kot oni pri Sv. Trojici. Tudi za cerkev pri Sv. Trojici v Slov, gor. je omenjeni dobrotnik daroval 6000 kron za monŠtranco in prenovitev tabernakelja, 1 Ma-a Ncc!«»j3. Na cvetno nedeljo, dne 31. sušca se pri Mali nedelji vrši po rani sv. riaši ustanivni shod katoliškega izobraževalnega društva. Govorit pride izobraževalni organizator g. dr. Hohnjec iz Mar, bora. Ker smo to prepotrcbno društvo že zdavnej pogrešali, zato S' mišljeniki na nogel Možje, žene, mladeniči in mladenke, pridite na shod, pristopite k temu koristnemu društvu, ki ima namen pospeševati pravo izobrazbo in vsestranski blag t svojih članov! Torej na svidenje 1 1 Gasilno društvo v Cezanjev.-ih pri Ljutomeru priredi na velikonočni pondeljek tombolo v gostilni g. Alojzija Stanjko v Mekotnjaku. Začetek ob 6 uri zvečtr. K udel žbi vabi odbor. 1 Bralno d- uštvo pri Sv. Juriju ob Ščavnici naznanja, da kakor navadno tudi letos na velikonočni pondeljek priredi gledališko igro: „Na smrt obsojeni". Natančen vspored še objavimo. Slovenjgraški okraj. s Stari trg pri Slovenjem. Gradcu. V nedeljo, dne 3, marca, smo imeli občni zbor Bralnega društva, pri katerem se je razvidelo, da je imelo društvo v pretečenem letu 289 K 88 vin. dohodkov, stroškov pa 245 K 64 vin., in to pri 33 udih. Predsednik nam je razložil program v dosego ciljev društva, opozarja na vzorne poučne tečaje, da se doseže tem potom cilj, na katerem je društvo ustanovljeno. Blagajnik poda načrt, kako bi se dosegel boljši uspeh društva. Tajnik nam je podal sliko zadnjih veselic, na katere smo pač lahko ponosni, ter nas spodbujal k vsestranskemu delovanju. Na tem občnem zboru sta se izvolila tudi 2 časjtna Člana, namreč g, Ivan Schondorfer in Jurij ApaČnik. Ta dva sta si pridobila veliko zaslug za društvo. Društvo bi bilo brez teh mož že zdavnaj za^ spalo. Torej se jim celi odbor tem potom ob lOletnici društvenega obstanka zahvaljuje za požrtvovalnost, ki sta jo imela celih 10 let. Želimo, da bi se društvo tudi v naprej lepo razcvitalo. s Šmartno pri Slov, Gradcui. Na praznik; Marijinega oznanjenja je priredila Marijina*' družba igro: „Fabiola in Neža". Dekleta so izvrstno igrala. Občinstva je prišlo toliko, da niso dobili mnogi več prostora,. Prihodnjo, to je na cvetno nedeljo, se bo igra ponovila, da se je udeležijo lahko tudi Še zaostali. Začelo se bo ob y23, uri popoldne po večernicah v kap-lanijski veži. s Marenberg. Naša mladinska krščansko-socir alna zveza in pa naša Marijina družba, sta našim nasprotnikom, zlasti liberalcem in nemškutarjem, trn vi peti. Napeli so Že vse moči, da bi uničili našo mla* dinsko zvezo, pa ves njihov trud je brezuspešen. Zat-libog, pri nekaterih Članih se jim je res posreČilo.Ve-Čina fantov in deklet pa je hvala Bogu Še stanovitnih in se ne zmenijo za nobenega nasprotnika, ampak gredo naprej po svoji začrtani poti, katero so nastopili. Čeravno smo zatirani od naših nasprotnikov, pa se vkljub vsemu temu prav pridno gibljemo. Imamo vsak mesec svoj poučni sestanek, na katerem se poučujemo o raznih važnih rečeh,. Naše delo bo gotovo obrodilo lepe sadove. Konjiški okraj. k Konjice. Na Jožefovo, dne 19. t. m.., se je vršil občni zbor Kat. pol. društva za konjiški okraj. Predsednik je g. Franc Napotnik. Tajnik poda poročilo delovanja društvenega in odborovega. Nato razpravlja o pojmu politike, obsegu, važnosti in dolžnosti, udeleževati se politike (narodne, občinske, okrajne, deželne, državne, notranje in zunanje, zasebne in strankine)» Kakšne cilje naj zasleduje slovenski kmet v politiki, kod se mu odpira pot na politično polje. G. Jauez Rudolf, po domače Dacar, krepko označi ob-Štrukcijo naših deželnozborskih poslancev, ki neusmiljeno razkriva in onemogočuje slabo deželno gospodarstvo. Lahko se reče, da se naši poslanci niso mogr li ljudstvu prikupiti z nobeno rečjo bolj, ko s tem, da smotreno in spretno preganjajo slabo gospodarstvo iz deželne hiše. Kdor je slišal javno obsodbo, mu ne bo tako hitro padlo v glavo, da bi Šel na led kakemu liberalnemu ali štajerčijanskemu kalinčku, ki mu seveda poštenje ni všeč.. G, žuipnik Fr. Koselj iz Loč priporoča v jako prikupljivi besedi potrebno skrb za obr čine, občinske odbore in volitve,, cerkvene konkurenčne odbore in pa za okrajni zastop, ki ima odločilno besedo v mnogoterih zadevah, ki so za kmeta življen-skega pomena. Povsod se da kaj storiti in doseči, sa-mo previdnosti in doslednosti ter poguma je treba. Pomagaj si sam! G. predsednik Napotnik še omenja,, kako težavno nalogo in delo ima par naših odbornikov v okrajnem zastopu proti nasprotni veČini. Pri volitvi se je potrdil stari odbor. Izreklo se je dokaj pametnih, koristnih misli, naj bi le mnogo dobrih zr-nic obrodilo mnogo najlepšega sadu. Poročilo o občnem zboru Kmečke zveze v Celju nam kaže, kako edini smo si prijatelji V. L. S,, na Štajerskem v svojih vzorih in bojih, v načelih in ciljih,, v potrebah in zahtevah. Stranka dela in poštenosti, stranka dela in. zvestobe, ne bo razpadla, bodočnost je njena. k Zreče. V ponedeljek po večernicah so nas pri tomesečnem shodu Dekliške zveze k čednostnemu življenju vspodbujale kot govornice: Leskovar Zefika, Hren Anica, Kotnik Barbika, Drobne Micika» Celjski okraj. c Celje. Na binkoštni ponedeljek, to je dne 27. majnika 't. 1. se vrši v Celju prvi veliki spodnje-štajerski slovenski obrtni shod* Na dnevnem redu je 7 važnih poročil o obrtnih vprašanjih. Nadalje se položi ta dan temelj Zvezi spodnještajerskih obrtnih zar drug. Opozarjamo na ta shod že danes ter pozivamo vse merodajne kroge, da se marljivo pripravljajo na to prvo veliko prireditev slovensko-Štajerskega obrtništva. c Št. Jurij ob juž. žel. Dopisnik „Narodnega Lista" naših podatkov in naši.h nazorov o sokolstvu in Šolarskemu naraščaju v njem niti ni skušal izood-hiii; ampak da obrne pozornost drugam, trdi, da je bil eden Orel zaprt 6 tednov radi tatvine. Toda kar Orel obstoji in niti prej kedaj se kakemu dosedanjemu Orlu ni kaj takega pripetilo. Je torej zlagano. Takih in enakih junakov si iščite med svojimi vrstami. Naši Orli so pošteni kmečki fantje, nekateri Sokoli pa so klativitezi, ki imajo zelo burno preteklost, ampak ker svojih slavnih činov niso izvršili vseh tukaj, e-den za drugega ne vedo, kakšni braltci so se skupaj znašli, ali pa previdno molče; zaradi motenja službe božje se pa Še sedaj lahko nekatere spravi v kašo, in se bo tudi zgodilo, ako ne bodete mirovali; drugar če se je namreč sklenilo, zatisnili za tokrat oko, Češ, ne vedo, kaj delajo. Da pa učitelj k' sokolskemu narah Ščaju jemlje tudi Šolarje, katerim so stariši to strogo prepovedali, s tem je naše postopanje olajšano, c Št. Jurij ob južni železnici. Mohorjanov za letošnje leto se je oglasilo 204, za 17 manj od lani. Molitvenik bi naj bil ostal vsakemu udu brez doplačila in število ne bi padalo. Govori se, da bo tudi pri nas telefonska postaja, za kar se zavzemajo vsi krogi- c Št. Jurij ob juž. žel. Hitrost sklepov in sej „tržkega odbora". Na gospodarskem poslopju Katoliškega doma je bila nabita cestna svetilka, katera se pa ni prižgala celo zimo. Izgovarjalo se je, da se ta svetilka ne more prižgati, ker leti na svetilko opeka s strehe ter da tudi teče voda s strehe nazaj. Gostilničar v Katoliškem domu pa je dal napraviti v svetilko nove Šipe ter jo prestavil par metrov na takšno mesto, da je svetilka na varnem, in tudi proti ognju je na varnem, kar pa na gospodarskem poslopju ni bilo varno, ker je skoraj vedno zadosti sena v poslopju. Gostilničar je neki prestavil svetilko ob 3. uri popoldne, ob %4. uri ta dan je bila že seja, pri kateri se je sklenilo, dati svetilko na prejšnje mesto in ob %5. uri popoldne se je že javilo gostilničarju ta sklep. Po— [ tem naj pa Še kdo reče, da se tržke zadeve pe rešijo takoj. Ali bi ne bilo dobro, ako bi po vsakem sejmu tudi takoj sklicali sejo, da bi se spravila nesnaga iz cest, kjer leži tako dolgo, dokler je ne pometejo trža-ni vsak pred svojo hišo, in potem za kakim plotom gnije papir in druga nesnaga. Nujna bi bila tudi seja ob priliki deževja, ker se za blato nihče ne zmeni, pa Bog varuj, Če bi se kdo drugi drznil, blato odstraniti, ker bi se reklo, da se blato spravi na prejšnje mesto, ker blato je last trga ter sme vsakdo svobodno po njem hoditi, seveda samo liberalci, za klerikalce je škoda blata in blatnih ceat. O „jubilejni mlekarni" se čujejo tu pa tam glasovi in govorice, da se ji ne godi najbolje, Čeprav je dobila 16.000 K državne podpore (tako namreč pravi letak kmtečkega volilnega odbora ob zadnjih državnozborskih volitvah, in teh 16,000 K so baje izposlovali g. Roblek). Da bi se take govorice ne razširjale, bi bilo jaleo dobro, objaviti račun in bilanco v kakšnem listu, da ljudje ne izgubijo zaupanja v mlekarno. Več morda prihodnjič. „Narodni List" je brezplačni priporočilni list za „klerikalne" gostilne. Se celo za Katoliški dom ima skoraj v vsaki Številki brezplačno priporočilo, V tem listu lahko napravite tudi oddelek: „Novice in Katoli-žkega doma v S t, 'Juriju", in če se to zgodi, bodite u-verjeni, da se bodo vsi večji politiki celega sveta kar trgali za „Narodni List", Le pogumno naprej! — Vsi tisti, ki se niso udeležili misijona, so zdaj tako razsvetljeni, da so videli celo take duhovnike, ki so bili na misijonu in tudi od daleč niso videli tisti čas St. Jurja, Seveda vidijo tudi po svoje pekel: v. kotu temno luknjo svojih možgan in pameti. Kajpada je liberalcem težko prenesti veliko slovesnost katoliške misli ob misijhonu pri procesiji v Najsvetejšim, katere se je udeležilo več tisoč ljudi. To. boli naše liberalce, kateri se niso udeležili misijona. „Narodni List" podlo napada naše ČČ, dušne pastirje skoro v vsaki številki ter jim še celo po svojem mučnem delu izprelio-dov ne privošči, tudi govoriti bi ne smeli na izprelio-du, ker je vse to po mnenju dopisnika „Nar. Lista" velik greh. Kar se pa tiče napadov na naše mladeniče, je popolnoma kratek odgovor; poglejte svoje izobraževalno delo v Podgorju (dve hiši), poglejte Lo-karje, ali pa še kam bližje, morda v trg. Dovolj vzgledov liberalne vzgoje, c Teharje. Ker me je nekdo nagovarjal, da naj jaz sprejmem mesto odbornika v nekem društvu na Teharjih, povem, da jaz sploh ne vem za drugo društvo pri pas kot za Kat, izobraževalno društvo, in da se me je brez moje vednosti volilo v odbor. Naša hiša je bila in bo vedno čisto katoliška. — Alojzij Jezov-Šek, posestnik pa Vrheh, c Kalobje. Dne 25, t. m. se je vršil občni zbor Bralnega društva.. Izvoljen je zopet stari odbor. Društvo se je začelo razvijati, V tem letu pa hoče še nekaj posebnega prirediti. c Nova Cerkev. Na Jožefovo smo položili v grob zemeljske ostanke 221etne deklice Marije Stepihar iz Razdela. Pet let jo je mučila neizprosna jetika. Bog tolaži žalujočo obitelj, katera stoji trdno s Kmečko zvezo. Pogreba se je udeležilo izvanredno veliko ljudi, znak, kako jo je vse spoštovalo. Tudi listom, ki so pisani v krščanskem duhu, je bila velika prijateljica. Naj v miru počiva!. — Umrl je dne t. m. Jože Skoflek, kmet v Landeku. Skoda moža, prav pridno jo zahajal k službi božji, tudi ob jdelavnikih; lani je bil izvoljen v občinski odbor. Želeti bi bilo, da bi bili vsi odborniki mišljenja, kakor je bil rajni. Svetila mu večna luč! c Braslovče. Umrl je Jakob Korun, posestnik v Glinjah, Bil je vzoren in priden gospodar ter krepka opora naši kmečki strapki. Videl sem ga na Gomii-skem na poučnem tečaju, ko je, čeravno bolan, vendar krepko vstrajal pri poučnih predavanjih. Bil je mnogemu sovaščanu moder svetovalec. Bodi mu blag spomin! c Gomilsko. Dne 9, sušca je izdihnil svojo dušo vrli krščanski mož Franc Cater, ter se preselil iz doline solz tje gor, kjer lii več joka in bridkega trpljenja. Spravljen z Bogom, zajtisnil je svoje trudne o. Či, obžalovan od vseh, ki so ga poznali, spoštovali in ljubili. Bil je res v vsakem oziru vzgleden mož. Svojemu bližnjemu je rad pomagal v stiskah in bridkih urah, bodisi z dejanjem ali tolažbo. Bil je neutruden delavec na društvenem polju. Zlasti se je veliko trudil pri ustanovitvi požarne brambe. Pogreb se je vršil dne 11, t. m. Bil je veličasten. Požarnabramba mu je lepo izkazala zadnjo čast. Zapela mu je pred hišo žalosti in na mirodvoru dve ganljivi pesmi. C. gosp. župnik pa so mu ob grobu govorili prekrasne besede v slovo. Žalujoča žena in sin, ki sta stala pred dobrima dvema mesecema pri odprtem grobu ljubljene hčerke, oziroma sestre Lojzike, naše sožalje! c Mozirska okolica. To je bil dan poln veselja tako za našo šolsko mladino, kakor tudi za stariše. Ko so namreč dne 28. svečana prišli otroci iz šole domov, so prinesli seboj prelepa sadna drevesca, katera so se jim podarila. Drugi dan' pa so se vsa ta drevesca sadila, Ta sadna drevesca bodo enkrat o-bilno rodilna ter tudi otroke spominjala na vesela mladostna leta; ona bodo pa tudi v njih budila ljubezen do doma, tako, da bo vsak želel tamkaj ostati in živeti, kjer je že v mladosti zasajal sadna drevesca. Sadno drevje olepša zemljo in povzdigne njeno vrednost ter tudi dobro vpliva na človeka. Blagor torej kraju, kjer se sadjarstvo tako marljivo goji, kakor se to godi tukaj pri nas že leta in leta. Naše poslance pa še posebno opozorimo na to, da odločno zahtevajo, da se vpelje v naše Šole nekoliko več kmetijskega pouka. Kmetijski pouk je mladini na kmetih silno potreben, kajti le, Če si bo taista že v Šoli pridobila po trebnih naukov, tedaj bo tudi po izstopu iz Šole imela veselje do dela na domaČi zemlji. Prosimo torej naše poslance, da od te zahteve nikakor ne odnehajo kajti kmetijski pouk je prav živa potreba za otroke na kmetih. Nova Stifte. Nekega dne je general naših liberalcev na vso moč sopihal kot kakšen, amerikanski avtomobil proti gostilni g, Remeca. Ljudje so se začudeno vpraševali, kaj je neki tako silnega, ali ga je morda kakšna „katoliška ženska" z burkljami nagnala, ali kaj. Pri Remicu je Še-le povedal, kaj ga je tako razburilo, namreč to, da ga urednik „Narodnega Lista" ni hotel dati v „eajtenge". Bilo mu je to jako žal, in da bi se vsaj nekoliko zvedelo, je pa dotični dopis potem sam prebral. Bil je baje precej zanimiv in je res škoda, da ga „Narodni List" ni priobčil. Dopisnik, ali ne vidiš, kako te lastni prisltaši vlečejo za nos? c Celje. „Mati svetega veselja", lepa igra, se uprizori na cvetne nedeljo popoldne ob pol štirih v celjskem Narodnem domu. Pri igri nastopi 42 oseb. Igro priredijo šolske sestre v Celju. Opozarjamo slav občinstvo na to uprizoritev, ki je prva v Celju. Med odmori bodo igrali na glasovir učenci orglarske šole razne skladbe umetnikov Mozzart, Haydn, Weber, Suppe in Klementi. Predprodaja vstopnic je pri tvrdki Goričar in Leekovšek v Celju. Brežiški okraj, b Brežice. Nekateri gospodje, ki pa Žive večinoma od katoliško-narodnih kmetov, zadnji Čas prav prešerno uganjajo liberalno politiko. Ce ne bo miru, bomo kmetje brežiškega okraja govorili drugače, b Kozje. Naš trg je skoraj ves prenovljen. Všlric gostilne Leskošek stoji krasna posojilničana hiša, kjer jo bilo nekdaj le močvirje. Sredi trga je postavila kozjanska okrajna hranilnica veliko in krasno hišo, ki je takorekoč glava čez vsa kozjanska poslopja. Ta hiša je sedaj že popolnoma dogotovljena. Na istem mestu je poprej stala stara, lesena, podrapana kočica. Gospod Pleterski je dozidal eno poslopje in s tem svojo hišo jako povečal in okrasil s slovenskim napisom kot trgovec. Istotako je tudi gosp. DruškoviČ olepšal' svojo hišo s slovenskim napisom. Gospodične Vahčič so postavile na glavnem trgu krasno hišo. G, Guček .,e postavil zidano kegljišče z veliko zidano verando. Tudi mnogo drugih hiš se je popravilo,. Vse to se je zgodilo v zadnjih dveh letih. Tako je dobil trg Kozje že skoraj popolnoma slovensko lice. Pači naš trg edino-le Še napis, in sicer pri neki kovačnici, „Wachtschitsch, Schmied" itd. Upanje pa je, da bo tudi ta odpravil ta nemški napis. Torej trg Kozje jako napreduje. Pa ne popolnoma! Le v narodnih in izobraževalnih ozirih hoče popolnoma zaspati. Med gori omenjenim premišljevanjem in pregledovanjem pa se tudi spomnim, da je, žalibog, nas Kozjane v zadnjem Času vlačila po Širokem svetu ptujska giftna krota („.Stajerc"). Da nas je dobila ta širokoustnica v delo, je krivo naše Gasilno društvo. Resnica je, da to društvo ne deluje že Čez dve leti popolnoma nič in tudi ni imelo nobene seje, oziroma občnega zbora,. Nikoli nima prostih vaj. Orodje in priprava za gasitev staneta veliko, vendar pa se je pustilo sedaj vse v nemarnosti, da gnije in trohni, Sesalnice so že zarjavele. Sušilnica, v kateri se sušijo cevi in shranjujejo, je na zahodnji strani že popolnoma brez strehe. Tudi ni izključeno, da bi se v našem trgu ne pripetil kakšen požar, akorav-no že ni bilo dolgo nobenega. V tem slučaju naj nam Bog pomaga, na Gasilno društvo se ne smemo zanesti, b Sv. Peter pod Sv. gorami. Sodnija rešuje draginjsko vprašanje. Pri konkurzu trgovca Vinko Balona v St, Petru pod Sv. gorami je konkurzni o-skrbnik nemški odvetnik dr. Zirngast. Ta prijatelj (!) slovenskega ljudstva, si je dovolil, pošiljati strankam nemške opomine. Slišimo, da je samo pri opominih zaslužil okrog 600 K. Ubogo ljudstvo! Srce mora boleti človeka, ko gleda, da mora slovensko in hrvaško ljudstvo v teh časih bede trpeti občutno denarno škodo, povrh pa še iskati tolmača, ki mu razjasni, zakaj naj plača. Menda bo skrajni čas, da pazno zasledujemo postopanje nekaterih nemško čutečih mož ter jim pokažemo, da hočemo pravice, ne pa zapostavljanja in tlačenja slovenskega ljudstva. Skrbeti hočemo, da se razmere spremene v prid trpečemu ljudstvu. Upamo, da nam prihite v potrebi tudi paši poslanci na pomoč, b Prevorje. Pokopali smo dne 7, marca pridnega in poštenega lanta Antona Belak, kmečkega sina na Brezji, Star je bil 23 let. Rajni je bil splošno priljubljen pri vsakem, naj je bil revež ali bogat. Za njim žalujeta oče in mati. Zahvalimo se č, g. župniku Romanu Skerbs, da so ga prevideli s sv. zakramenti in imeli lep nagovor na grobu. Hvala tudi vsem pevcem, ki so zapeli nagrobno pesem. b Sv. Vid pri Planini. Gospodarsko bralno društvo priredi na velikonočni pondeljek ob 8. uri popoldan veselico v šolski sobi. Dekleta igrajo igro „Junaške Blejke" in nastopijo v narodni noši, fantje pa uprizorijo igro ,Trije tički". Prijatelji vesele zabave prihitite ta dan v Št. Vid. Najnovejše. Volitev župana v celjski okolici. Prihodnji ponedeljek, dne 1. aprila, se vrši v celjski okoliški občini volitev župana in občinskih svetovalcev. Občni zbor štajerske kmetijske družbe se je vršil včeraj in danes v Gradcu. Zastopanih je bilo 135 podružnic. O proračunu kmetijske družbe je poročal nadrevizor g. PuŠonjak. Ustanovitev novih podružnic Sv, Jurij na Pesnici, PolenŠak in Sv. Križ tik Slatine, se vzame na znanje. Spodnještajerske podružnice so vložile več važnih predlogov: n. pr. podružnica St. Peter Mestinje predlaga, naj ,se prirejajo za iz- obrazbo gospodinj gospodinjski tečaji, na katerih Bi naj poučevale potovalne učiteljice, naj se pomnoži število potovalnih učiteljev za živinorejo; podružnica Sv* Jurij ob juž, žel,, naj bi država brezplačno dajala cepilno snov zoper rudečico pri svinjah; ista podružnica želi v zvezi z onima pri Sv. Marjeti in Ivanj-k.ovcih, naj se na kmetijski Šoli v St, Jurju ob juž, žel. vpelje tudi pouk o vinoreji; podružnica Sv, Lovrenc na Dravskem polju priporoča, naj se zavzame kmetijska družba za preosnovo lovske postave v tem smislu, da bo proglašen zajec za Škodljivo žival. Šoštanj. Na praznik, Marijinega oznanenja se je ustanovil pri nas telovadni odsek Orel. V odbor so bili izvoljeni sledeči: Č, g. Valentin KropivŠek, predsednik; M. Koren, načelnik; F, Lesjak", podpredsednik in vaditelj; I, Speh, tajniki; J. Žak', blagajnik; M. Ravljen, odbornik. Na zdar! Loška gora. Tu je umrla Jera Fijavž, mati vrlo narodne družine, sitara 66 let« Svetila ji večna luč! Državni zbor. V včerajšnji seji državnega zbora je govoril poslanec dr. Benkovič o zahtevah delavcev v južnih deželah, posebno v trboveljskem premogovniku, Povdarjal je, da so plače delavcev popolnoma nezadostne in primerno tudi veliko manjše, nego na Severnem Češkem, Ostro je napadal trboveljsko družbo, ki hoče privoliti samo v 5% zvišanje delavskih plač, delavci pa zahtevajo 20%, Izjavil je tudi, da je večina rudarjev za to, da se plača izplačuje ne tedensko, ampak 14dnevno. Socialnim demokratom izvajanja dr, BenkoviČa niso bila ljuba, zatorej so ga prekinjali z medklici. Sprejet je bil predlog dr, Benkoviča, da se naj prepove izplačevanje delavskih plač ob nedeljah in praznikih. — Zborovali so tudi različni odseki V odseku za državne nastavljence je govoril med drugimi tudi poslanec dr. Korošec. Strajk premogarjev na Angleškem, Med lastniki rudnikov in delavcev so se pogajanja razbila. Lastniki rudnikov nočejo privoliti v zahteve rudarjev. Število delavcev na Angleškem, ki so brez dela, znaša 4 milijone. V Londonu bo v 10. dneh zmanjkalo premoga. Beda med delavstvom je vedno večja._ Italijansko—turška vojska. Dne 12, marca je 2000 Turkov in Arabcev napadlo utrdbo Fojat pri Bengaziju, Italijani so se morali umakniti v trdnjavo. Turki so imeli 120 mrtvih in 55 ranjenih. Pri Italijanih morajo biti izgube še večje. Dne 13. t, m. so Turki na novo napadli Fojat. Dne 19. pa so Turki zasedli 700 metrov od Fojata oddaljen okop. O italijanskem bojnem brodovju se ne ve nič natančnega. Turki se boje, da bodo lepega dne italijanske bojne ladje začele obstreljevati evropško-turška mesta. V dardanelski morski ožini se je odtrgalo več dinamitnih min, ki sedaj plavajo po morju. Parniki ne upajo voziti skozi Dardanele, Listnica uredništva. Sv. Anton v Slov. gor.: Preosebno in žaljivo I — Gočova: Pre-osebno. rficer pa je bolje, da se o tem ne piše več. — Središče: Smo že od drngod dobili. — St. Jurij: Brez podpisa! — Sv. Bolfenk, Sv. Trojica v Slov. gor : Naš urednik pride v kajho, če vaše dopise priobčimo. — Zavodnje: Gospodje sami ne želijo obramb. Sicer pa liberalni list itak ne m< re nikomur časti krasti, ker je sam nima. — Blanca: Ne kaže pisat o dotičnem, pritožite se raje na občino. — Laško - Sv. Miklavž: Pustimo za zdaj to stvar. S takimi dopisi pehamo naše pristaše proč. Poročajte raje druge novice. — Studenci: Hvala lepal Smo imeli že poprej drug dopis stavljen. — Vinski vrh: Hvala 1 Smo že cd druge strani dobili. Poročajte večkrat kaj! — Nova cerkev: Ostalo je rljše, da ne prinesemo. — Polzela, Ljubno, Loka, Kalobje, Prevorje, štanj, Sv. Bolfenk, Št. Jur, Prihova: Prihodnjič. — Sv. Frančišek: Prepozno 1 Kar ni zastarelo, pride vse na vrsto. Poročilo o sejma goveje živine v Gradca, dne 2l. marca 1912. Prignalo se je 160 volov, 145 bikov, 165 krav. Cene za 100 kg žive teže: Lepi pitani voli 9S do 106 K, srednje debeli 90 do 96, suhi 78 do 88, biki 78 do 94, lepb pitane krave 76 do 86, srednje debele 58 do 74, suhe 52 do 56 K. Tendenca: Pripeljalo se je 20 komadov več kot prejšnji teden Cene višje. Promet slab. Na svinjski sejem se je pripeljalo 2588 svinj; cene za 100 kg mrtve teže 132 do 146 K. Cene trdne. i '©ne -.m * pridel ko Ime pridelka, Gradec Maribor o ■s? Ô i Ormož K v K K T B T Kl T 12 50 11 60 18 _ 11 _ 11 25 10 75 10 — 10 50 10 _ 10 75 b 10 75 10 — 11 _ 11 _ 9 S 11 67 10 — 11 — 11 _ 9 50 fc 10 50 11 — 10 _ 10 __ 9 50 8 75 10 11 _ 9 fO 12 11 25 10 10 50 11 18 50 81adko seno. . . . 8 6 3 25 8 _ 3 80 n 50 Kislo „ ... . 2 95 — 2 50 8 8 — — 2 60 3 — 2 60 2 — _ _ — _ — — — 60 B M _ _ _ 60 _ _ _ _ _ — _ 08 & — _ — 40 8urovo maslo . . . _ — 'i 50 _ _ _ _ _ _ M — — 1 »i Speh, irvei .... _ 1 70 _ _ _ _ __ _ Zelje, kislo .... — _ _ 24 _ Repa, ki ala .... — — — 20 — — - — - Smetana, sladka . , „ kiila ... 1 liter — — — 22 96 _ _ __. _ — — Zelje, 100 glav .... — II 60 -- 06 "I- Pogum in moč življenja zahtevata zdravo telo in zdrave živce. Kdor hoče ohraniti svoje telo delozmožno in svoje ■v • Pristna samo s to znamko — ribičem — kot znamko Scott-ovega ravnanja. živce ojaei ne bo našel boljšega sredstva kot priznano dolgo preizkušeno Scott-ovo emulzijo z apnenimi in natronhipofosfiti. Že 35 let se je izkazal svetovni sloves Scott-ove emulzije kot popolnoma izboren pri onemoglosti in oslabelosti in se vedno bolj utrdil, kar je poglavitno pripisovati dejstvu, da se uporablja pri na- pravljanju Seottove emulzije v vseh sestavinah le najboljše sirovine. Za spomladanski čas priporoča posebno celemu slovenjebistriškemu okraju vsakovrstna semena: deteljno, pravo Štajersko, lucerno, travno seme, peso (runkel), semenski oves, repno, korenjevo, zeljnato, solatno, retkovno, kumerno seme itd.; gálico, brizgalnico, škarje, žage, motike, gumijeve trake, prejo, ličje, rafia itd, — Tomaževo žlindro, kose, vile, grablje, srpe itd. Vsake vrste redilne snovi za živino in svinje, fosfor, kisli prašek, „Sauermanovo" redilno moč, lukulus, moko, otrobe, kakor vse druge, za gospodarstvo potrebne reči. trgovina pri farid cerkvi v Slov. Bistrici. Umetni mlin v dobro obiskanem trgu Spodnje Labudske dolino, ob drž cesti in železnici, cerkev in šola v trga, gotovi odjemalci, z žago, elektr. lučjo in kovačcico v hiši, vse lepo uravnano, 7 oralov zemljišča, z lepim sadonosnikom, se po ceni pro da. Vprašanja na upravnišivo lista. 236 Vzajemna zavarov. v Ljubljani. Glavni sisfsp sa Spod. Štajersko Graho'vka trgovina z mešanim blagom in semeni v Mariboru. Zahvala. Loterijske številke: Dne 23 eshutcs 1912. Trst 83 70 12 74 77 Line 27 47 7 88 15 Cepijene trte. Guted*!, mozlec, silvanec, rizliDg laški, burgundec, muškatelec, portu-gizec, rulandec, prima vrste, lepo zaraščene in dobro vkoreninjene, sa dobijo pri P. Srtbre, v Mari boru, Tegerth< ffova cesta. 90 Krompir „Eidorado" lepo semensko blago, najbolj trpežea vrs'a proti razssim boleznim, ki uspeta v vsaki zemlji; prštni zavoj 6 kg K 1*30, 50 kg po železnici 10 K. Zavojnina se računa po lastni četi. Jsjca za valenje od velikih zlatorumenih Orpingtonk ducat K 3 60 ima na prodaj Anton Slodnjak, trtnar in posestnik, p, J ur šine i pri P;uju. Štajersko. 211 Na prodaj je lepo posestvo na prijaznem kraju, četrt ure od R)-gaške slatine, pet minut od glavne ceste >n železnice v okol ci Tekačevo. Hiša s dtemi sobami in kuhinjo, gospodarsko poslop e, hlev za tro e glav goveje živine, dva svinjaka in e ¡a prostorna klet, vse v dobrem sfacu, 4 orale temlje, obstoječe iz njiv, sadonosnikov s ko enioo i j dveh gozdov. Cena je 6C00 K. Natančneje se iz.e pri g. Josipu Peiko, urarju v Slov. Bistrici. 319 Vinogrsdsko posestvo (v slovitih jeruzalemskih goricah pri Sv. Mi klavžu), je na prodaj. Cena devet tisoč kron s pritiklino, ki obstoji iz razne vinske posode. Prvotne pašniSke parcele so zasaje ne s trto, tako, da meri Kidanji vinegrad približno dva orala in je v dobrem stanu, ima večinoma bogato redne trte, glavne irtno vrste tvorita po-šip in veliki rizling. Viričarija, preža in vinska k et je skoraj novo. Slovenci, potrudite se! Naslov pove upracništvo. 267 Pašnik sli travnik, kateri meri S00 do 500 oralov zemlje in ne v močvirju, se želi kupiti proti dobremu plačilu. Pismene ponudbe se m j pošljejo na upravnistvo lista pod naslov „Pašnik". 345 pri Franu Pograic, :: Maribor, Fabriksgasse 21 ta varuje 1. proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove in premičnine ter — 2. proti prelomom zvonov. Edina domača sloveuska zavarovalnica. Sroji k svojim! Sprejema tudi zavarovanja za življenje, ozir. doživetje in proti nezgodam za Nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico. 43 Pojasnila daje gorenji zastop .Trgovina v Celju se takoj da v najem. Ista je že črez 15 let dobro aptljana, z vso upravo za špecerijsko blago in perilo, velike kleti ia prostori, biizu kolodvora in pošte, pripravno za vsako večje podjetje. Natančneje pri lastniku g. Dolinarju v Celja. Hiša v Mariboru (Melje), pripravna za vsako obrt t devetimi stanovanji, z lepim vrtom in njivo, se pod jako ugodnimi pogoj' takoj proda. Več se i«ve pri lastniku, Maribor, Khislgasse 3, prvo nadstropje. 191 V; no na piodaj! 90 hI izboraegti belega iz 1* 1908 k 60 vii.; tO hI izbornega belega iz leta 1911 a 50 vin., lasten pridelek narodnega g grofa Al Kul-merja Več po«e g. Vatro Kosi v Libojah pri Celju. 330 Po zelo ugodni ceni se proda puša in večji tra?nik, na okrajni cesti Maribor—Št. Lenart ležeče, a) vi. št. 107 k. o. Drigučova 3 ha 23 a 83 m*, b) vi. št 45 k. o. Vosek v velikosti 16 ha 95 a 40 m*. Vse natančneje se izve pri gospej Lina Robič, Lembab. 337 V najam se da ali pa proda travnik. velik 10 oralov, na katerem rasie izvrstna krma, leži na ¿rž. cesti v Zgor. Poliskuvi. Več po»e go?pa Emilija Kartin, Maribor. Schraiederergasse 5. 342 V najem 89 da ali pa proda trgovina z mešanim bl*gom in dobro idočo pekrarijo v lepem kraju, fcjir se zelo veliko krni;a proda. Odda se zavoljo preselitve. Več se izve pri upravništsu tega lista. 239 Dva učenca In 6iiega pomočnika sprejme takoj v stalno delo Loren-čič Anten, kovaški mojster pri grajščini v Vurbergu. 847 Sprejme se trgovski pomočnik, vešč siov. in nem. jezika, spreten prodajalec, dobro izurjen v manufak-turni in špecerijski stroki, kakor tudi učenec od dobrih staiišev, z dobro šolsko izobrazbo, v trgovini mešanega hlapa Antona Korošec v Rad gori. Prednost iraajo eui, iz okraja Gor. Radgona, Ljutomer, Sv. Lenart v Slov gor. 312 Proda se takoj 11 zelo lepih stavbenih prostorom med okrajno in dvema občinskima cestama pri D. M. v Brez,u pri Mariboru, zraven cerkve in šole, sfstojijo iz 2 parcel n;iv, krog 12.960 Q metrov velike. Vpraša se v upravništvu. 364 za muljavo (zelena krma) ter tudi navadni poljski grah priporoča 373 Podpisana Alojz in Urša Novak, posestnika v Banovcili pri Sv. Križu, sva bila kratek čas zavarovana pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. Vsled požara, kateri naju je zadel dne 5. sušca 1912, na-ma je zavarovalnica povzročeno Škodo točno in ku-lantno cenila ter takoj izplačala. Čutiva se dolžna, izreči Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani in njenemu zastopniku g. Martinu Topolnik, v Križevcih, najtoplejšo zahvalo, ter naš edini slovenski zavod in njenega zastopnika tudi drugim posestnikom toplo priporočava. 373 Banovci, dne 18. sušca 1912. Alojzij Novak. Uršula Novak, Trgovino z mešanim blagom v mariborsk okraju, edina poleg cerkve in Šole, z letnim prometom 80.000 K, se da v najem, oziroma proda, oziroma se išče kompanjon najmanj s 4000 do 5000 kronami. Ponudbe pod „Trgovina z mešanim blagom, Maribor, Poste restante". 375 Proda se iz prosto roke radi oddaljenosti v lepem kraju ml Gorenjskem, tik farce cerkve in ljudske šole v sredini velike vasi pri kolodvo' u z vrtom za zelergavo. Hiša je zidana, z opeko krita ter se v njej izvršuje trgovina mešanega blaga in deželnih pridelkov in pekerija, točenje žganja in vina čez ulico. Proda se s celo zalogo trgovskega blaga v zneska po 7000 K. Vprašati p» je pri lastniku Luka Se-nica, trgovec v Šmarju pri Sevnici na Štajerskem. 352 Nov pletiini stroj za ncg&vice se po jako nizki ceni »ar&di bolezni proda. Naslov pove uprara. 238 Novozidana vila se po ceni proda. Vprašt se v Studeoc h pri Mariboru, Werkstatter.jtra38e S2. i>36 Golše in debeli vrat se lahko trajno ozdravi brez zdravil in bolečin. Piše se na „Paracelsus", chem. laboratoiij, Stern* berg. Moravsko Priložiti se m >ra znamka za odgotor. 228 Učenca sprejme Janez Škaber, čevljarski mojster, Mlinska ul. 4, Maribor._317 Učenca sprajme Jakob G lobič, kipar in klesar v Ljutomeru za kamnoklesarsko obrt pa 3 leta. Pomočniki te stroke služijo na dan 3 K 60 vin. do 5 K ia višje. ___339 Učenec se sprejme gri g. Josipu Folger, krojaški mojster v Mariboru, Koroška ulic» 19. 370 Proda se hiša na lepem p^o»toru v trgu Mozirje za strugo. Hiša je prenovljena in pripravljena za kakega rokodelca. Natacčneie pogoja in ceno se izve pri lastniku Fr. Kokošinu v Mozirju. 306 Lepo posestvo na Polfušaku, zidam hram, vflik sadovnjak, njive, pašnik, vse skupaj 8 oralov za 6000 kron. V«č pove Ana Sorko, Poienšak št. 2, ali Franc Sorko pri Sv. Lovrencu nad Mariborom. 373 SI karski učenec se spejme takoj pri g. Lntsch v Leitersbergu p. Pesnica. 337 ct^mpii^ ^ VSAKE VRSTE N K. KÖRNER GRAVER , z amortizacijo ali brez nje, na zastavo vrednostnih listin in sa osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Konvertuje vknjižene dolgove pri drugih zavodih in izterjuje svojim članom njih terjatve. Prošnje in listine za vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le koleke. Vale blagorodje! Naznanjam, da mi je mogoče radi bogate, vsakovrstne zaloge, spomladanskega in letnega blaga najbolj&e zadostiti željam mojih cenjenih naročnikov. Imam bogato zalogo zgotovlje-nih oblek za gospode in dečke, kakor tudi raznovrstne površne obleke v vsa-ki velikosti in iz najboljšega blaga. Zagotavljam «njeno občinstvo, da izdelujem obleko solidno, po najnovejši modi in jamčim za dobro delo, Priporočam se velespoštovanjem krojaški mojster in lastnik zaloge : modnih oblek : Maribor, Grajski trg, (Bnrg). Novost. Novost. era Tri krave, ki dobijo vsak dan „Vaccin" v krmo, dajo toliko mleka, kakor drugače Štiri, ter ostanejo vedno zdrave in čvrste. Tri svinje se lahko z isto krmo odebeli, katero rabite drugače dve, če se dodaje dnevno nekaj „.Suilin-a". Tisti, ki kočejo svoje hleve obvarovati pred boleznimi, se za napredno živinorejo zanimajo, naj žalitev a,i o poučno knjigo od tovarne Mr. T. Paraskovich, nadvojvodski dvorni dobavatelj, Dunaj VI., MariahilferstraBe 51, Postfach B. 16., ali od sledečih zalog: Gradec: As&-mann Alojz.. Laško: And. Elsbacher. Prevalje: Henrik Filipovski. Maribor: Silvester Fontana ml, Cmu: rek: Anton Freissmuth. Lipnica: los, Gschier,. Wil-don: Franc Haslinger. Spod, Dravograd: Friderik, Hattenberger. Velikovec: Jvan Kandutova vdova in sin. Ivnik: Kari Rieslinger. Beljak: Janez Klembas. Zeleni Travnik: Ferd. Koller. Celje: Anton Kolenc. Radgona: Anton Korošec. Ernovž: Jos. Leitner. Celovec: Anton Ogris. Šmarje: Alojz Puher. Ptuj: J. Podgorelec. Podklošter: Alojz Schellander. Maren-berg: Jos. Schober._______— Kdorltupi blaga za 10 kron, dobi kosilo zastonj pri 194 Druškovicu v Slovenjgradcu. Zakaj ? kupite vaše potrebščine najbolje in najugodneje pri Janko Artman-u v St. Jurju. ker dobite lepo blago, ¡l — ker dobite močno blago, ker dobite stanovitno blago, ker dobite vse po najnižji ceni. ke*r je poštena postrežba, ker je pravična mera in vaga, in ker dobite vedno sveže ali frišno blago. pojdite vedno k Janko Artman-u v Št. Jur ob juž. žel., da si kupite vse potrebno blago za praznike in sveto birmo, kakor tudi drugo blago, katero potrebujete Od 10. sušca do 5. rožnika bode v zgornjem nadstropju trgovske hiše Janko Artmana v Šent Jurju velikanska razstava najnovejših svilnatih robcev. praktična v vseh državah patent, iznajdba velikanskega pomena. Kaj je „Perala"? Peralia je kemična zme^ v trdi obliki, ki nadorcestuje deloma plin in slično razsvetljavo S pri-datkom te zmesi petroleju doseže se pri petrolejskih svetilkah krasna, bela luč, svetilka «e m kadi več in je Tsaka eksplozicija petroleja izključena. Prihranek na petrole3Q do 30 70 Zavoj s 24 kosi (po na vknjižbo in poroštvo po 5"/i% in na osebni kredit po 6°/„. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitve gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uradne upe so vsako sredo in četrtek od 9. do 12, ure dopold. in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar. Pojasnila, se dajejo in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike. Delniška glavnica 8 milijonov kron. Podružnica Rezervni zaklad 800.000 kron. Ljubljanske kreditne banke v Celju sprejema vloge na vložne knjižice in jih obrestuje po od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka. O Vloge na tekoči račun obrestuje naikulantneie. Izdajatelj in založnik: Katoliško tiakovno društvo. Odgovorni TU-*»»ik: L. Kemperle. Tisk tiskarne «v. Cirila v Maribora. Iz celega svet&u Strašna avtomobilska nesreča. Osem vojakov smrtno ranjenih. Avtomobil lorda Kochraneja v Londonu je zavozil na vojaškem vežbališČu ponoči v neki vojaški oddelek, ki je vadil. Med vojaki je nastala strašna zmešnjava. Sedem vojakov in en poročnik je smrtno nevarno ranjenih. Samodrč je vrgel 10 voja^ kov na tla. Vseh 10 je bilo nevarno ranjenih in so jih odpeljali v bolnišnico. Proti Slovencem v Nemčiji. Iz Dillenburga v Nemčiji se poroča: Pri zgradbi železnice Waidenau— Dillenburg sta imela delavsko gostilno tudi Slovenca Miha Kobe in Gabrijel Mos. Sedaj je pa podjetništvo zgradbe na mig tukajšnjega „landrata" prepovedalo o-bisk slovenske gostilne. S tem imata naša rojaka več tisoč mark škode. Med delavci je tudi več Slovencev in Hrvatov. . . . Nesreča na morju. Na otoku Brioni pri Pulju je dne 20. marca ponoči zadel parpik družbe „Dal-mata", ,.Bosnia" v vojno ladjo „Satyr", En nadkurjač je mrtev, 22 oseb pa ranjenih. Otrok med kolesi stroja. 121etni Anton Brand-statter iz Sodražice na Kranjskem, je prišel v tovarno za stole Franceta Fajdiga, kjer dela njegov oče. Delavec Leopold Novak požene kolo in pri tem hoče fantič jermen za stroj na to kolo vreči. Za hrbtom je gonilo drugo kolo, katero je zagrabilo dečka zadaj za suknjo in potisnilo med ostrine kolesa. Dečku je zlomilo na več krajih levo roko in ga tudi po telesu zelo poškodovalo. Nezavestnega so prepeljali v bolnišnico. „Obleka naredi človeka?" Skof Iv. N, Neumann pripoveduje to-le dogodbico iz svoje mladosti: „Ko so se nekoč moje sestre pri materi pritožile, da morajo biti tako preprosto oblečene, dočim se njih tovari-Šlce lepše, po novi' modi nosijo, so dobile ta-le moder odgovor: „Ako ste kaj, potem ni potrebno, da bi hotele še-le z gizdavo obleko kaj postati; če pa hočete z gizdavostjo kaj postati, potem kažete, da niste res nič." Pri kvartanju je umoril dva soigralca v Sombo-ru na Ogrskem kmet Andrej Gyory. Ta dva sta ga spravila pri kvartanju ob ves denar. Zločinec je prijet. — V Sarajevu sta igrala v kavarni na karte trgovec Hasan Kašmo iz Foče in kavarnarjev sin Mehmed, Prišlo je med njima do prepira in 'Mehmed je u-daril Kašmo po glavi. Ta je potegnil nož in sunil Mehmeda v rebra* Mehmed je padel, in ko so ga nesli v bolnišnico, je med potjo umrl. Tečaji za črnovojniške Častnike. Za slučaj sklicanja črne vojne potrebuje država posebno izvežbar nih Črnovojniških častnikov, ako hoče računati na u-speh in preprečiti zmešnjave med Črnovojniškim moštvom. Poveljstvo Črne vojne prireja v novejšem Času vedno gosteje posebne tečaje za izobrazbo nekaterih črnovojniških častnikov v gotovih strokah. Tečaji se vrše tudi letos. Družina 15 oseb ubita. Iz Varšave na Ruskem Poljskem poročajo, da je bila v Loreslti na strašni način ubita družina, sestoječa iz 15 oseb. Poslali so v Odeso po policijskega psa, ki je kmalu našel sled za zločinci. Policija je prijela človeka, ki jo priznal, da se je zgodilo to iz maščevanja. Skočila iz vlaka Med Brodom in Novo gradi-Ško ob Savi so se peljali v vlaku mnogi Bolgari na-menjeni v Ameriko» Kar naenkrat je eden izmed njih Simonov po imenu, zakričal, da mu je ukraden denar' Rojaki so bili vznemirjeni in zahtevali so da se poišče tatu. Sum je letel na dva mlada, človeka, ki sta sedela blizu Simonova. Kratek trenutek pa, ko so se obrnili proč, sta porabila ta dva in skočila z vlaka Eden je skočil dobro ter pobegnil, drugi pa je prišel pod vlak, ki mu je odtrgal obe nogi. Hiša z 10,000 sobami. V Novem Jorku dokončujejo stavbo, ki bo pač eclina svoje vrste na svetu kajti imela bo 10.000 sob. Ta neprekosljiva stavba'šteje 25 nadstropij. Kar se tiče višine, nova stavba ne za-ostaja za ostalimi stavbami, ki segajo v oblake, kar se pa tiče notranjih prostorov, se ne more nobeno poslopje na svetu meriti ž njo. Omenjenih 10.000 sob je že večinoma oddanih v najem trgovcem, bogatašem, agentom itd. Ako se vpošteva, da bo vsak teh najemnikov, ki spadajo med trgovski svet, imel povprečno Štiri pastavljence v svoji službi, se mora ceniti stanovalce v tej velikanski statvbi za najmanj 50.000 o-seb. Nevarna igrača. 141etni deček Valentin Klemen na Savi pri Jesenicah na Kranjskem je našel dina-mitni patronček. Deček je zbijal po dinamitu, ki se je razletel, puhnil dečku v oči in na prsa. Nevarno ranjenega dečka so prepeljali v ljubljansko deželno bolnišnico. Bogastvo Rotšildbv. Premoženje te hiše cenijo strokovnjaki na 10 milijard, a to je svota, ki trikrat nadkriljuje Rockelellerjev imetek", Astorjev pa šestkrat. Omenjeno premoženje bi obrestovano po nizkih 4% obrestih nosilo na leto 400 milijonov, V resnici je pa ta dohodek mnogo večji, Rotšildova hiša je razpletla svoje mreže po vsem svetu. V Nemčiji poseduje neštevilne rudnike in premogovnike, na Angleškem pa velikanske predilnice in tvornice jekla, ki razpošilja^ jo na leto v svet na milijone nožev, V Braziliji vlada s trgovino kavčuka, v Mali Aziji pa poseduje najgla-soviteje tvornice preprog, na Španskem poseduje več rucJnikov, v katerih kopljejo svinec in baker, v Sibiriji ogromne gozdove, v Južni Afriki zlate rudnike, a v Avstraliji so njena cela mesta. Število hiš, katerim so Rotšildi po svetu posestniki, računajo na več tisoč. Drugič obsojen na smrt. Zver v Človeški podobi, Pred porotnim sodiščem v Olomucu na Moravskem je stal delavec Viljem Habel, kV je bil vsled umora neke deklice, ki ga je izvršil pred 20. leti obsojen na smrt. Cesar ga je pomilostil in sodišče mu je tedaj prisodilo 20 let težke ječe. Komaj pa je bil Habel zopet prost, že se je lotil nekega mladega dečka z imenom Liške, ter ga umoril. Zaradi tega in Še več drugih nesramnih zločinov je stal pred porotnim sodiščem, Porotniki so enoglasno potrdili njegovo krivdo in sodišče je nečloveškega zločinca zopet obsodilo v smrt.. Ko je obsojenčev branitelj hotel priglasiti proti obsodbi ničnostno pritožbo, je rekel obsojenec: Sprejmem smrtno kazen, ker hočem, da me enkrat iztrebi- jo s sveta, kajti če zopet kedaj pridem na svobodo, bo zopet kak Človek nesrečen zaradi mene. Velika nesreča v premogokopu. Grozna nesreča se je dogodila v premogokopu Taganrog, na Ruskem. Vsled razpoka plina je bilo usmrčenih več nego 50 rudarjev. Cez 100 oseb je baje Še v premogokopu. Dozdaj so spravili iz premogokopa 53 mrtvih, ki so deloma grozno razmesarjeni. Reševalnemu moštvu se je posrečilo, spraviti tudi 23 težko ranjenih in premogokopa. En del ponesrečencev je pa tako ožganih, da bodo le težko ozdraveli. Po zaznamku delavcev je v rovih več nego 100 oseb", o usodi katerih se prav nič ne ve. Med delavci je veliko razburjenje. Delavci nočejo iti v rov, ker pravijo, da ni niti najmanjših, varstvenih priprav. To je bilo vzrok, da se je v poslednjih treh letih zgodilo več nesreč, pri katerih se je ponesrečilo več sto oseb, Višji državni pravdnik Satvejev je prišel na mesto nesreče, da preiskuje zadevo. Ravnatelja so z močnim vojaškim spremstvom odpeljali v zapor, ker so se bali napada od strani delavcev, Zadnja poročila pravijo, da bo le težko rešiti one delavce, ki se nahajajo Še v rovih. Reševalna dela so zelo otežkočena, ker nedostaja reševalnih priprav. Po zadnjih poročilih iz Taganroga je Število žrtev mnogo večje, nego so dozdaj mislili. Tudi oni delavci, ki so v rovu, so najbrž izgubljeni, ker je reševalno delo vsled ognja onemogočeno. Krvava porotna obravnava, V Novem Jorku v Ameriki se je vršila porotna obravnava proti nekemu morilcu in tihotappu. ,Ko je hotel razglasiti sodnik razsodbo, je nenadoma počil strel, ki je zadel državnega pravilnika. Nato se je streljalo vsevprek. Ustreljen je tudi sodnik, obtoženec in en porotnik. Nasledek bitke v porotni dvorani je, da so nesli 4 mrtve in 23 težko ranjenih iz nje. Prve strele sta oddala obto-ženčeva brata, da bi tako preprečila obsodbo. Oba brata sta zbežala. Prav po amerikansko. Lovska sreča nemškega cesarja, Pred par tedni je bil cesar Viljem II. na lovu pri svojem prijatelju, bogatemu grofu Stolbergu. Med povabljenimi je bil itucli grof Zjeppelin. Ko je bil lov končan in položene postreljene zveri že v vrsto, naj bi cesarjev fotograf, ki je Viljemu vedno za petami, fotografiral cesarja v večni spomin. Cesar Viljem se je že postavil med ustreljene zveri, katerih je bilo 64, kar prešteje Viljem ustreljene zveri. Cesar se obrne k svojemu puškonoscu in pravi: ,„64 srn, . ., to je v resnici nekoliko preveč. Vsaj sem vendar izstrelil samo 30 pa-tronov!" Kako je prišel polumesec v turško zastavo? Leta 336. pred Kristusom je oblegal makedonski kralj Filip Veliki mesto Bizanc, sedanji Carigrad. Atenci so poslali Bizancu na pomoč svoje brodovje. Filip je nehal mesto oblegati, d'a bi prevaril branitelje. Neke temne noči je hotel res nenadoma napasti mesto. Bil je že prav blizu obzidja, ko posveti naenkrat skozi oblake zadnji krajec, ki je pokazal braniteljem sovražnika. Bizantinci so vzeli vsled' tega polumesec za znak svojega mesta. Rimljani so, ko so si osvojili Bizanc, imeli v svojih pečatih polumesec z eno zvezdo. Ko si je pa osvojil Mohamed Carigrad, je postavil polumesec v svojo zastavo. PODLISTEK. Laške in turške grozovite sti ' ¡Piše Jakob Pavlic). Že pet mesecev pišejo Časopisi o turško-laški vojski. Posebno dnevniki poročajo „iz gotovih virov" popolnoma natančno, koliko v tej ali oni praski pade Turkov ali Lahov; koliko orožja zaplenijo zmagovalci; za koliko pedi so Lahi napredovali in za koliko metrov so se Arabci umaknili, V najbolj živih in krvavih barvah pa so nekateri listi opisovali grozovito-sti, ki so jih doprinesli Lahi nad Arabci in Turki, njihovimi ženami in otroci. Bog varuj zagovarjati Lahe, kajti v resnici je žalostno, ako se krščeni vojaki tako daleč spozabijo, da morijo onemogle starčke, nezmožne ženske in nedolžne otroke. Vendar pa vse to, kar so zakrivili Italijani nad turškimi ženami in otroci, ni niti senca tega, kar so Turki nečloveškega in grozovitega prizadjali skozi stoletja do današnjih dni svojim kristjanskim podložnikom. Pustimo strani vse neznosno gorje, kar so ga pretrpeli tekom tristo let naši slovenski in hrvaški predniki ob Času turških navalov; tudi ne omenjamo na tisoče katoliških Maronitov in Armencev, ki so jih poklali pred 50. leti združeni Turki in Druži na Libanonu in v Damasku; izognemo se neusmiljenemu klanju Armencev v Carigradu . . ., ampak stopimo v duhu v nesrečno deželo, v deželo ognja in krvi, v tuž-no Macedonijo, kjer še dandanes ječijo in jočejo pod krutim turškim bičem naši nesrečni slovanski bratje. Da si predstavimo, koliko gorja je pretrpel in Še trpi pomilovanja vreden in pomoči potreben slovanski narod macedonski, vzemimo v roke „Oklic slovanskega blagotvoritelnega društva", tiskan v Sofiji na Bolgarskem leta 1904, s katerim so zatirani Macedonci klicali Slovence in druge Slovane na pomoč proti zverinskemu turškemu vragu. V glavnih potezah se glasi ta oklic tako-ie: Bratje pomagajte! Klanje, zapiranje, ubijanje, omadeževanje naših žen', hčera in sestra, ki jih vlačijo v hareme ter jih poturčujejo, njihovo jokanje, ki nam razdira prsi, je dovelo trpina-roba, da pride do spoznanja. Haremi so prepolni krščanskih' deklet in v njih se zatira in skru-ni krščanski križ. Slovanski bratje! V Macedoniji gori živi ogenj in teče vroča kri. Turška vojska beži pred ustaši, a ubija starce sivih las, slabe žene in otroke, zažiga in požiga vasi in koče, grabi govedo in žito, za begajočo vojsko pa se vzdiga strašni krik: glad, glad, glad ... Pero ne more narisati trpljenja in bede tlačenega naroda. Od leta 1895 do današnjega dne je poki finih 150.000 prebivalcev, do 2000 vasi uničenih in iz-premenjenih v prah in pepel, med katerimi so ople-njena tudi mesta Bitolje, Kruševo, Mehomje in mnoga druga. Okoli 35.000 nesrečnih vdov, večinoma s tremi do štirimi otroci, ki so lačni, nagi, bosi, se potepajo, kakor plašna zver po gorah in umirajo od lakote, ker so jim divje turške druhali ugrabile kruh in vse opu-stošile in oplenile. VsaMacedonija in Odrinsko okrožje sta v živem plamenu in s krvjo oblita. Kristjanska trupla pokrivajo polja in nad njimi se zbirajo črni krokarji in orli, namesto grobarjev in duhovnikov. U-sužnjence vežejo na debla, pod njimi pa netijo ogenj, in nesrečniki škripljejo z zobmi, in njih strašni krik je Čuti več milj daleč na okrog. Na Bolgarsko se je rešilo več nego 100.000 beguncev, ali v kakem stanu so? Nagi, bosi, lačni, ranjeni, z bolnimi otroci v naročju, in vse to so skoraj same žene, katerim so možje poklani! Turške vojašnice so prepolne žen in deklet, o-koli njih je samo nasilje, zverstvo in neusahljiva strast besnega Turka. Zdravniško pomoči ni, pa tudi hrane primanjkuje. Kužne lolezni mečejo nesrečnike vsaki dan v grob. Macedouija je postala klavnica, kakor pred leti Carigrad in Armenija,, kjer je bilo poki a nih nad 300,000 nesrečnih" Armencev. Prav to misli napraviti Turčin tudi v Macedoniji. Germanija pa gleda mirno na svojo korist, saj želi, da uniči Turek Slovanstvo v Macedoniji, da jo naseli s svojim življem. Cujmo Še nekaj zgledov turške grozovitosti! Nekemu duhovniku so Turki iztaknili oči, ga slekli in prisilili, da je korakal nag na Čelu tropi o-slepljenilf macedopskih starčkov. Starca, z imenom Stojah, so pobili na tla in ga zaklali, njegovo truplo pa vrgli v njegov goreči mlin. Učitelju Marku so pomorili sedem otrok in ženo, njega pa mučili na iezav-nici do smrti. Lepo hčerko trgovca v Mphomju, Gra-firo, ki je ustrelila na nasilnega Mohamedanca, so Turki onečastili, jo nato privezali za nogo na visok drog ter jo počasi umorili s tem, da so ji odrezali prsi, noge in roke. Trem mladim Macedoncem iz imovi-tili rodbin so odrezali zverinski Azijati glave, ki so jih nataknili na kole ter ž njimi pobijali umirajoče so-mučence. V nekem macedonskem selu so privezali Turki na kole 10 otrok, od 3—10 let stare, , otrokom nasproti pa matere. Krvoločneži so pod otroci zažgali slamo ter streljali vanje. Se-le potem so umorili tudi matere . . . Dragi bralec! Ako si vse to počasi in s premislekom bral, ta proseči, mozeg in kosti pretresujoči klic slovanskih in macedonskih muČenikov . . ., ali se ti groze in strahu ne ježijo lasje, ali ti ne vskipi v prsih sveta in pravična jeza, ali se ti ne napolni o-ko solz sočutja in usmiljenja do ubogih zatirancev? Kamen bi moral imeti mesto srca, komur bi se to ljudstvo ne zasmililo! Ali pa se je katera država ob Času teh grozodejstev temeljito in resno zavzela za Mace-donce? Nobena! Pač so evropske „velesile" v enomer predlagale Turčiji razne „reforme", pri tem pa mimo gledale mesarsko klanje. Kako pa bi se tudi zamog-la n. pr. Nemčija zavzeti za slovanske Macedonce, ker ima sama dovolj dela z zatiranjem in preganjanjem lastnih slovanskih podanikov?! Turčija dela popolnoma v tem smislu, da iztrebi Slovane iz Macedo-nije. Ako se torej Jugoslovani spominjamo le četrtino vseh grozovitosti, ki so jih trpeli in jih Še trpijo Slo-vani-kristjani na Turškem od krutih Osmanov, pač ne moremo imeti nobenega sočutja z afrikanskimi A-rabci, ker so isti ravno tako mohaimedanci in proti drugim narodom nič manj grozoviti, kakor evropski Turki. Mohamedan je pač povsod enak krvolok, bodisi v Evropi, Aziji ali Afriki! Le pomislimo, koliko sto in sto zamorskih vasi in naselbin moiiamedanski Arabci vsako leto napadejo, oropajo in požgejo, starčke in otroke postreljajo, krepke moške in ženske po dva in dva vklenejo in ženo po več dni daleč na Človeške sejme: grede jih neusmiljeno pretepajo in stradajo, in Če kateri na poti omaga (in koliko je takih), ga brez milosti ubijejo in zverinsko razmesarijo. Kaj jo torej roparski in krivičen napad Italijanov na alrikajiske Arabce in Turke drugega kakor Šiba božja! Bog povrne ob gotovem času vsakemu, ne le posameznemu, ampak tudi celim rodovom in narodom! Na debelo! ♦«♦«»«•«o Veletrgovina s papirjem. Na drobno! Goričar & Leskovšek U Zvezna trgovina (Boričar S LeshovSeli) Celje : Graika ulica Stev. 7. I I Celje, RotovSka ulica štev. 2. Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin. ♦ Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za nrade. Snkna EcSIna sfaiers. narodna steklarska trgovina na debelo in na drobno Franc Strupi :: Celje Oraška cesta priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah. 63 Najsolidnejša in točna postrežba. lodni in modne letne obleke dopošilja 242 Kari Kocian tovarna sukna v Hupolcu (Češko). Tovarniške cene. V prospeh U. Mat. Sk. Najboljša in najbolj kaljiva semena za vrt in polje, kakor travna semena za trajne travnike, garantirano Žide prosta štajerska deteljna semena, lucerna, velika pesa (rnn-kelj) do 10 kg težka, svinjska koleraba, oikorija (Schwein Cichorie), Ink (Steckzwiebel), za saditi, rafija, gumi za cepljenje, — istotako se prodaja vse špecerijsko blaga po najnižjih cenah, izredno lepa ogrska pšenična moka, fino surovo in žgano kavo, — v že več kot 40 let obstoječi trgovini za špecerijo, semen» in ptičjo krmo 315 Ivan Sirk, Maribor Glavni trg (zraven rotovža). • Špecerijskim blagem Pozor Slovenci! s moko in dež. pridelki Točna in solidna postrežba. Ivan Ravnikar Celje, (iraška cesta 21. Glavna slov. zaloga, velikanska izbiTa kranjskega vrvarskega blaga, kakor: šuang, ujid, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in otroške postelje itd. — Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, firneia in lakov. Zaloga na grobnih in voščenih sveč itd. 93 Zaloga vsakovrstnih semen Na d rob o na debelo. Zaloga rudninskih voda. Pozor! Pozor! Priporočamo našo zalogo najboljših Dalmatinskih vin na debelo in drobno. Posebno priporočamo za slabo krvne in pre-bolene dalmatinsko vino „Plavaš"-3 lit. steklenice 5 kg franko 4 K. 97 Razpošilja tvrdka dalmatinskih vin CelSe, Bogen ulica 3. železnato kina-vine fligien. raw»» Dunaj 1906: Drum*. :: lika in *astnf diplom k ¡dati kolajni, r Rrepilno sredstvo za plaboim-, jeals-irvne in rekottvaleaoente Povwroäs» voljo do jedi, utojnje üvee ir« poprav? kh. M&oren okna, Nad 7000 nčrmr-atškib sprite s? 9« » Mtamtä v «ekienicah po pol 1 i « g1» i» s« 4M 11 i k m »»»»»wikmukxi x «XI wmmmmmm*¡&*t> TQéíemw 1 kg. sivega puijenega K S—, p <31 belega K 3.90, belega h 4.—, pri-ma perje mehkega kakor puh K 6.—, veleprim* oglsjenega najboljšega K 8.—, mehkega perja (pnha) sivega K 6.—, belega K 10.—. ¡Mt pranega puha K is,— od 5 kg. naprej poitnlie prosto Narejene postelje a gostonftega, rdeSeg». modrega, romrnaga ali belegi. tnleia (nau-klnga), pernica, velikost 170 krat 116 cm a dvema zglavnlcama, te dve 80 krat 66 cm, zadosti napolnjene, z novim, sivim, očllčentm, košatim lc stanovitnim perjem K 16'—, napol maha K 80' —, maha K S4*—, oernica sama K ir—, 14 —, 16-—, zglavnioa K S-—, S'50, 4-—, pernice 180 cm krat 140 orn, velike K 15 —, 18"—, SO'—, .glavnice 90 krat 70 ali 80 krat 80 cm, K 4'50, 5-—, 5'f>0, blazine Iz gradia 180 krat 116 ■» K 18-—, K 15, razpošilja po povzetja, zavojnln* zastonj, od K 10°— naprej poštnine prosto. Hlsk« Berger v Deianica itev. 845/a. Sumjm. Kar ne ugaja, sv zameni ali denar nazaj. (Jeniki oblazinah. odejah m-evJekch in drngem postdljnem blaga zastonj ln poitnin« prosto. vmmaummšSBtmmmtmmtmmMask t wm*umn Velika narodna trgovina Protin in trganje po udih Karol Vanic, Celie Narodni dom. pozna marsikateri a le malokateri ve, kako si pomagati. Vzrok je preveč takozv. „Harn"-kisline v organizmu; pomagati se more le, če se ta kislina odstrani. Da to kakšno mazilo ali dru^o odrgajenje ne pomaga, je jasno. Naš čaj za protin npliva najhitreje in zmanjša bolečine ter gotovo pomaga. Zavoj 3 K 50 vin. in 5 K. Karl Illek, Sternberg, Moravsko. 259 Veletrgovina s špecerijo «is 3t deželn-mi pridelki Anton Kolenc QS3 Graška ulica št. 22. Na debelo! Na ([robno8 Na drobno! Na debelo Priporoča bogato in vedno na novo ma-nuiakturno blago, ^kakor: sukno, platna vseh vrst itd. po najnižjih cenah. Opravo za krojače in šivilje izvanredno po ceni. Cene brez konkurence Solidna in točna postrežba. Kmetje, pozor! Pfc.zeil ie izgovorda- se. ]?lora blag0 kuP?.vati Za praznike kupujte kmetje klobuke pri vitanjskem o o pri tujcih, ker Vojh nudi do- ^ — — y ^ ^ y » « • v klobučarju V. Jankovic. mača zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogatfo in zelo povečano zalogo z vedno svežim Špecerijskim blagom, tako da zamore popolnoma ustreči zahtevam cenj. gospodov trgovcev proti vsaki konkurenci, q Čemur se lahko vsakdo sam prepriča, če tudi z najmanjšim poizkusom in prosim za mnogobro-jen obiatk. VeleČastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene kakor tudi druge vrste sveč ter olje in kadilo za cerkve. Kupujem tudi vsakovrstne deželne in druge pridelke, kakor: oves, pšenico, suhe gobe, fižol, seno, orehe, vinski kamen itd., sploh vse po najvišjih dnevnih cenah. Kupim tudi vsakovrstne Vreče ter petrolejske in druge sode. Cenjenim kmetovalcem naznanjam, da imam v zalogi vsakoKrstna poljska in vrtna semena zanesljive kaljivosti, kakor pravo francosko lucerno, domačo deteljo, travo, ter čebuljček, fižol in krompir za sadit, bel, rumen ali rožen. Z.a krmljenje živine pa imam v zalogi riževo moko in otrobe v ceni od 9 do 15 K per 100 kg. Poštna naročila se izvršujejo z obratno pošto. mpir rameni, rožni in beli, fižol, ove«, domačo deteljo, lucerno čebolček, krmilno peso, korenje, sploh vsa vrtna in poljska semena, zanesljive kaljivosti, najboljše vrste se dobijo v veletrgovini Ant. KoleneavCelju. iBtotam se knpi vsaka množina želoda in detelj nega semena, domače detelje. 323 SÜRNÄ in modn«- tkanine za gospode in gospe prip- rofca izvozna hiia. PROKOP SK0RK0YSKY IN SIN v IIutt|jolcu naOškem Vzorni n* prošujo franko. Zelo zmerne cene. Na želje hočem dati tuk*j .uootovitl gniu-odftke cb«eke. 136 CEFIRE g Lepo posestvo v Savinjski dolini obstoječe iz hiše ter treh gospodarskih poslopij, vse v dobrem stanu, njive, travniki, vse okrog hiše. okrog 7000 drogov hmelja, se z hrnelovkami vred po ceni proda. Pojasnila daje F. S. Skrabar, trgovec v Kranjski gori. Istotam se sprejme tudi učenec z primerno šolsko izobrazbo. Tam dobite ne samo lepe. ampak tudi zelo trpežne klobuke po nizki ceni. Izvezbani delavci za predilnico» posebno preddelavci, suka»i in natikači se sprejmejo proti dobremu plač lu. Naslev: Spinnerc Rohrb&ch, Neunkirchen Nižje Avstrijsko. 340 I. vrste naravno deteljno seme, gra-ščico za seme, semenski oves, semenski ječmen, semensVa ajda in vse vrste fižola za sejanje in tudi za kuho, se dobi v najboljši kakovosti in po ceni pri 304 Josip Rosenberj, trgovina z žitom in poljskimi pridelki ter velika trgovina z usnjem, Maribor, Grajska ulica št 1, Sanatorij „Mirni Dom" priporočan od zdravnikov, sprejema bolnike na živcih, 259 tudi nevarne slučaje, histerične, bolne na srca, želodca, pa take, ki so samo okrepčanja potrebni. — Celo leto odprt Cene so zmerne. — Prospekti na zahtevo zastonj. Dr. Franc Ceh, Gornja Sv. Kungota _pri Mariboru.__ Posestvo! lepo ležeče, v tinjski fari, 12 johov zemlje, vinograd, njive, travnik in gozd, hiša in gospodarsko poslopje vse v dobrem stanju, se pod ugodnimi pogoji proda-Ako ima dotični K 2,000 lahko kupi, ker je drugo v-knjiženo. Vse natančneje pri Alojziju Pinterju v Slovenski Bistrici. 258 za moške in volneno za ženske obleke 83 zadnje mode, razpošilja najceneje JngosUvanska razpo&iljalna R. Sfermeck» v Celju ¿t. 300. Vzorci na zahtevo poštnine prosto.