KATOLIŠKI
1
LETO XLIV. - Štev. 19 (2193) - Četrtek, 7. maja 1992 - Posamezna številka 1000 lir
TAXE PERQUE	GORIZIA	SETTIMANALE - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE GRUPPO l°/70°/o - AUTORIZZAZIONE DCSP/l/l/40509/91 /5681 /102/ 88/BU DEL 12.11.1991 • REG. TRIB. Dl GORIZIA N. 5 • 28-01-1949
TASSA RISCOSSA	ITALY	
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: RIVA PIAZZUTTA, 18 - 34170 GORIZIA - GORICA redazione e amministrazione Te| 0481/533177 - Fax 533177 - Pošni t/rn 11234499 PODUREDNIŠTVO: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 TRIESTE - TRST - Tel. 040/414646		
PO OBISKU SV. OČETA
Vera v vstalega Kristusa, edinost s Cerkvijo, medsebojno spoštovanje v različnosti, dialog, strpnost in voščilo miru
Sv.
oče Janez Pavel II. je svoj obisk v naši deželi začeli v Ogleju v četrtek, 30. aprila. Svoj nagovor v oglejski bazilliki je začel z besedami ap. Pavla: »Kako so noge tistih, ki prinašajo veselo oznanilo o dobrem«. In prav to oznanilo je papež oznanjal v vseh svojih srečanjih, ki jih ni bilo malo, v vseh svojih nagovorih, ki so bili zelo številni.
Najprej nas je želel utrditi v veri, v vstalega Kristusa. Vstali Kristus je bil predmet v njegovih nagovorov med liturgijo. »Prebivalci Gorice in njene dežele, ki jo seka reka Soča, odprite duše oznanilu miru vstalega Kristusa in slogi, ki nam jo je daroval kot zamenje svoje ljubezni...« (Gorica).
Edinost s Cerkvijo. »Pasi moja jagnjeta, pasi moje ovce...« (Jan 21). V tej zavesti Petrovega poslanstva in njegovih naslednikov je sv. oče klical edinosti v Cerkvi kljub vsem razlikam jezikov, kultur, tradicij, političnih meja v naši edistveni deželi, ki se je sv. očetu prikazala, to kar je: Evropa v Malem. »Cerkev kaže pot, ki jo je treba prehoditi, pot iskrenega sprejemanja evangelija medsebojne vzajemnosti. Po tej poti so hodili vaši predniki, želim vam, da bi hodili tudi...« (Trst).
Spoštovanje v različnosti. Sv. oče je dodobra doumel specifičnost naše dežele, njeno različnost, njeno razšlenjenost. V tem vidi dar božji ki ga je treba spoštovati, ceniti, ohranjati. »Vaše mesto (Gorica) ima poseben položaj in sicer tega, da je vrata v Italijo in s tem odprta pot med latinskim in slovanvskim svetom: vrata odprta na Vzhodno in Srednjo Evropo...« Vaša razlzičnost je bogastvo... Ohranjajte svojo kulturno identiteto...« (Gorica).
Ta kulturna istovetnost se kaže predvsem v jeziku. To se je izpričalo v jezikih med liturgijo: berila, molitve, pozdravi so bili v latinščini, slovenščini, italijanščini, furlanščini, nemščini, hrvaščini.
Kako vzklajevati in ohrajnati takošno različnost? Z dialogom in strpnostjo. »Oglej s svojo zgodovino in s svojimi krščanskimi tradicijami priča ze vsa stoletja, da je mogoče bratsko sožitje med narodi... Oglej je bil že od ustanovitve stična točka ljudstev in križišče narodov, ki so znali skupaj živeti in rasti v harmoniji... Naj Boh dodeli vašim mestom, vašem in krajem dar sporazumevanja med ljudstvi, ki so tako različna po svojem izvoru in jezikih, ki pa tukaj skupno živijo že stoletja...« (Nagovor v Ogleju).
In zadnji božji dar? MIR. To je bilo zadnje voščilo Janeza Pavla II. ob slovesu od naše dežele. Na vojaškem pokopališču v Redipugli seje poklonil padlim vojakom iz prve svetovne vojne, pomolil za pokopane na tem pokopališču, pa za one na bližnjem avstro ogrskem pokopališču in zaključil z molitvijo: »Poklenem k molitvi v duhu tudi za vse tiste kraje po svetu, kjer ležijo pokopani vseh vojn... Istočano si želim od njih povabile k miru: mira za vašo zemljo, mir za Italijo, za Evropo in za ves svet«.
Naj se uresničijo vaše zelje, sv. oče. Saj je mir med narodi tako zemska dobrina.
Časnikarji ob obisku sv. očeta
Obisk sv. očeta je spremljalo nad 400 časnikarjev in televizijskih ter radijskih poročevalcev iz Italije, Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Montecarlo. Najbolj se je odlikovala tv postaja Telechiara iz Padove, ki je oddajala direktno skoro vsa papeževa srečanja ali pa jih je oddaja kasneje. Slovenija se ni kaj posebno postavila; v nedeljo je pri zadnjih tv poročilih ob 22.30 imela le kaki dve minuti časa za papežev obisk on skopih spremnih besedah Draga Klemenčiča.
Pozornost na slovensko udeležbo
Slovenski verniki in zlasti pevci so se na obisk sv. očeta kar čedno pripravili. Nastopili so v Trstu in v Gorici med sv. mašo in prav tako v Ogleju. Petje združenih zborov je pod vodstvom Zdravka Klanjščka v Gorici, Edija Raceta v Trstu prišlo do lepe uveljavitve, vendar ne v tiskovnih poročilih in v italijanskih dnevnikih. Prof. Stanko Jericijo je za papežev obisk komponiral originalno skladbo Tu es Petrus, ki so jo v Ogleju izvajali združeni pevski zbori.
Strokovnjaki so kompozicijo ugodno ocenili. Isti profesor je dirigiral italijanske združene zbore v Ogleju in Gorici.
Kot solist je na trgu Unita pel basist Gianni Sancin.
Sv. oče Janez Pavel II. mašuje v oglejski baziliki
Sv. oče Janez Pavel II. v Ogleju »Ne bojte se!« - Obisk papeža Janeza Pavla II. v Trstu
Pomenljiva in posrečena je bila zamisel, da se pastirski obisk sv. očeta Janeza Pavla II. v naši deželi prične v oglejski Cerkvi, ki je mati krajevnih Cerkva na severnem Jadranu. Zato so se v popoldnevu 30. aprila sešli v Ogleju nadpastirji vseh Cerkva, ki so nekdaj izšle iz oglejske Cerkve, oz. so bile z njo v zgodovini tako ali drugače povezane. Bilo jih je kakih 40, ne le iz Benečije, marveč tudi iz hrvaške Istre in s Koroške. Slovenci smo bili posebej veseli slovenskih škofov. Prisotni so bili ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar in njegov Pomožni škof Jože Kvas, mariborski Škot dr. Franc Kranberger, koprski škof Metod Pirih in upokojeni škof dr. Janez Jenko.
Sv. očeta je čakala množica vernikov, posebej so bili povabljeni člani škofijskih pastoralnih in duhovniških svetov vseh štirih škofij naše dežele.
Sv. očetu, ki se je z ronskega leta-
lišča pripeljal z avtom, sta pred ba ziliko izrazila dobrodošlico minister Carlo Bernini, in oglejski župan Ne-vio Puntin. Zelo ubran je bil nagovor oglejskega župana, v katerem je izrekel sv. očetu prisrčno priznanje za njegov socialni nauk s poudarkom na spoštovanju človeške osebe in nujnosti medčloveške vzajemnosti.
Veličasten vhod sv. očeta v baziliko v spremstvu prisotnih škofov so spremljali zvoki vstopne pesmi »Ti si Peter-skala«, ki jo je za ta dogodek zložil prof. Stanko Jericijo. Skladatelj je tudi vodil združene pevske zbore pri tej pesmi kakor tudi pri drugih pesmih, ki so spremljale bogoslužno dogajanje. Slovenskemu izrazu je bil odkazan prostor pri drugem berilu (bral ga je študent Damjan Hlede), ena izmed prošenj vernikov ter dve pesmi, to je darovanjska »Oče večni, na oltar« in obhajilna »Mogočno se dvigni«.
(se nadaljuje na 2. sirarnj
Trst se ne sme bati prihodnosti, podreti mora pregrade med tu živečimi narodi, odpreti se mora sožitju in dialogu. To je bila glavna tema, ki je prišla do izraza zlasti v nagovoru pred stolnico sv. Justa 1. maja zvečer in pri slovesni službi božji na Velikem trgu 2. maja dopoldne. Sv. oče je to povedal jasno in brez ovinkov, bil pa je to odgovor na vse polemike, ki so spremlajle priprave na njegov obisk.
Osrednji trenutek papeževega postanka na Tržaškem je bila seveda maša na Velikem trgu, kateri je prisostvovalo kakih 20.000 vernikov. V trenutkih, v katerih se je oglasila slovenska beseda ali zadonela slovenska pesem, praktično ni bilo slišati kakega negodovanja. To pomeni, da so ljudje na Veliki trg prišli kot kristjani, ki hočejo srečanje s sv. očetom doživeti predvsem kot verski trenutek.
Po vstopni pesmi je papeža pozdravil tržaški škof Lorenzo Bellomi.
Poudaril je verski pomen obiska, na kratko orisal stvarnost tržaškega mesta, ki je doživelo veliko hudih trenutkov. Vendar nam mora prav ta izkušnja pomagati, da postanemo pričevalci evangelija, da se zavzemamo za življenje in da se Trst odpre svetu, preko meja. Pogrešali smo slovenski pozdrav, čeprav je škof Bellomi podčrtal, da se ob italijanski večini v Trstu soočajo še druge stvarnosti, zlasti slovenska manjšina.
Pač pa je papež spregovoril pozdravne besede v slovenščini (pa tudi v nemščini in hrvaščini) ob zaključ-
ku homilije. Slednja je bila jasen poziv Tržačanom, naj zavrnejo to, kar jih skuša ločiti in ovirati sožitje med narodnostnimi skupnostmi. Vir sožitja in medsebojnega sodelovanja pa je treba iskati in najti v evangeliju. Papež je poudaril, da moramo biti pogumni kot Kristusovi apostoli, in vernike pozval, naj nesejo evangeljsko sporočilo med t.i. »oddaljene«, »mlačne« in »neverne«. To je velik izziv za našo skupnost ter naloga, ki jo je treba izpolniti v krajevni stvarnosti tudi v luči »nove
(se nadaljuje na 2. strani)
Pozdrav v Gorici
Iskreno pozdravljam slovensko govoreče vernike tukajšnje cerkvene skupnosti in vse, ki ste se tu zbrali ob tej posebni priložnosti.
Vse vas, dragi bratje in sestre, spodbujam: zvesto ohranite verske vrednote in nenehno črpajte iz evangelija navdih za solidarno sodelovanje, ki ga vsi želijo in ki si ga prizadevate skupno uresničiti.
Iskren blagoslov vam in vašim družinam!
Sveti oče v Gorici
Po pozdravnem nagovoru goriške-ga župana Tuzzija je sveti oče povedal, da je prišel v to mesto, ki predstavlja naravno stičišče narodov in kultur (most med latinskim in slovanskim svetom), »da bi potrdil in podprl vse tiste pobude, ki težijo k preseganju ločenosti in zaprtosti«. Razdeljenost namreč postavlja močno oviro hrepenenju po pravičnosti in miru.
Opozoril je pred nevarnostjo, ki jo predstavlja današnja navidezno prevladujoča kultura, ki hlepi po zadovoljevanju trenutnih želja in strasti ter ekonomskih interesov in lažnivo absolutizira osebno svobodo. Ta kultura — pravi sv. oče — vodi v popolno ateizacijo, ker nas sili, da bi živeli, kakor če bi Boga sploh ne bilo.
»Je brez Boga sploh mogoče graditi pristno civilno sožitje v spoštovanju slehernega človeka?« — se je spraševal in nam dal zaslutiti edini resnični odgovor z besedami psalmista: »Če Gospod ne varuje mesta, stražnik zaman čuje.« »Nobena ovira ni nepremagljiva za tistega, ki ga Gospod vodi in varuje.« Povabil nas je, naj ponovno odkrijemo duha svoje kulturne identitete, da bi lahko skupaj gradili svojo bodočnost v spoštovanju različnosti, ki je vir resničnega bogastva, in v solidarnem sodelovanju.
Po uvodnem nagovoru so svetega očeta pozdravili vidni politični predstavniki, on pa je pristopil do bolnikov in jim podaril veliko pozornost. Nato se je začela sveta daritev; na začetku je svetega očeta pozdravil go-riški nadškof Anton Vital Bommarco in mu na kratko predstavil življenje in posebnosti goriške pokrajine. Med mašo so se simbolično prepletali jeziki treh narodnih komponent (italijanske, slovenske, furlanske), ki sestavljajo goriško prebivalstvo.
Med mašnim nagovorom se je pa-
pež najprej zaustavil ob veličini velikonočnega dogodka, ob vstalem Kristusu, ki je postal spravna žrtev za greh človeštva. S tem dejanjem nas je Bog spravil s seboj in nam izročil poslanstvo Sprave.
Sveti Oče je dejal, da je naša škofija v tem zgodovinskem trenutku poklicana k poglobitvi svojega poslanstva: ker predstavlja stičišče različnih narodov in tradicij, je v tem geografsko — etničnem kontekstu poklicana, da postane vidno znamenje enotnosti in dialoga. Opozoril je tudi na nevarnost ki lahko prepreči uresničitev tega poslanstva, in sicer zaprtost.
Znaki takšne konservativne miselnosti so bili žal prisotni na samem prazničnem obisku sv. očeta, saj se npr. sami pevski zbori niso uspeli (kljub dobri volji nekaterih izjem) združiti za skupen trojezični nastop (kjer bi vsi peli v vseh treh jezikih).
Kristjani pa smo poklicani k Upanju, saj vemo, da vstali Kristus hodi z nami skozi zgodovino in nas kliče, da ponovno odkrijemo svoje krščanske korenine in ovrednotimo središčno vlogo družine, ki je prvi pogoj rasti našega cerkvenega občestva v duhu spoštovanja in sožitja.
Damjan Hlede
Papež sprejel zastopstvo beneških Slovencev
V	prvotnem načrtu je bil sprejem slovenske delegacije pri sv. očetu v Trstu, Gorici in Vidmu. Toda iz neznanih razlogov je ta sprejem spodletel v Trstu in Gorici, uspel pa je v Vidmu. Tam je papež sprejel slovensko delegacijo ki jo je vodil msgr. Marino Qualizza, v stolnici.
Izročili so mu knjigo s članki rus-skega jezikoslovca Courtenaya de Baudouaina, ki je svetu »odkril« beneške in rezijanske Slovence. Povedali so papežu, da tu živimo Slovenci že več kot 1300 let.
Podoba M.B. se je vrnila na Sv. Goro
En teden je bila podoba svetogor-ske M.B. v stolnici. Ves teden so prihajali njeni častilci, posebno lepo je bilo ob skupnih urah molitve. Pred to podobo je v soboto, 2. maja molil rožni venec tudi sv. oče ob 20.30.
V	stolnico se je pripeljal v posebnem avtomobilu po korzu in ul. Crispi do cerkve. Rožni venec so oddajali po vatikanskem radiu in po TV. Po rožnem vencu je papež zmolil oglejske litanje M.B., ki so bogatejše kot la-vretanske. Odkrili so jih v Parizu v nekem starem oglejskem kodeksu.
Ob odhodu seje sv. oče pozdravljal s prisotnimi, na koru pa je zbor iz Štandreža pel vedno lepo »Marija, skoz življenje«.
DUHOVNA MISEL ZA NEDELJO DOBREGA PASTIRJA
— Vsemogočni Oče, pripelji svoje ljudstvo k veselju v nebeški družbi.
Zvesto naj hodi po poti zmagoslavnega Kristusa, dobrega pastirja, ki je dal življenje za svoje ovce...
Redovnica, ki seje odlikovala po svetosti, je zapisala: »Našla sem nebesa na zemlji, ker je nebo Bog in On je v moji duši.
Podobno psalm 21: »Za življenje te je prosil, podelil si mu ga; dolgotrajno življenje na veke« (Ps 21,5).
Življenje je za vsakega od nas Jezus Kristus, božji Sin, ki je Očetov dar padlemu človeštvu. Dolgotrajno življenje na veke so nebesa. Po smrti greha nas je rešilo za življenje Kristusovo trpljenje, smrt na križu in vstajenje.
Potrebno je, da zvesto stopamo po poti evangelija in se prepustimo vodstvu, skrbi in ljubezni Jezusa, dobrega pastirja.
MILAN NEMAC
Sveti oče med mladimi
Nedelja 3. maja. Neučakanost je izžarevala z vseh lic na velikem trgu v Vidmu, kjer je 20.000 mladih s pesmijo pričakovalo, da se bo prikazal beli papežev avtomobil. Že mnogo časa smo pričakovali papežev obisk, želeli smo ga in hrepeneli po njem, ko smo ga končno zagledali, se je iz naših src utrgal krik veselja. Raznobarvne rute, ki smo jih nosili okoli vratu, so zaplapolale v pozdrav sv. očetu. Papež se nam je smehljal, a še posebno so se mu zaiskrile oči, ko je iz naših rok dobil v dar sinje modro ruto, ki si jo je zavezal okoli vratu.
Ganjen od naših vzklikov in ploskanja je opustil uradni govor in se prepustil razmišljanju in improviziranju. Ravno v tem je bila lepota tega srečanja. Ko smo ga dan prej opazovali v Trstu in Gorici utrujenega in napetega, smo se čutili veseli in počaščeni, da se je med nami dobro počutil in sproščeno govoril. Z enostavnimi in nam razumljivimi besedami se je dotaknil verskih skrivnosti. Govoril nam je o milosti,
Videmski nadškof Alfred Battisti
ki se razodene človeku, o Bogu, ki nam stalno govori, milost je življenje, ker milost je človekova usoda, kljub vsem smrtim.
Trenutek milosti je lahko tudi mladina za tega starega papeža, a tudi ta stari papež je lahko trenutek milosti za mladino. Temu trenutku ne smemo nikoli reči ne, nikoli reči: »Pusti me«, ampak vedno: »Sem pripravljen«.
Ta trenutek milosti sedaj živi Evropa, ga živijo naši kraji, ki so na meji med rimskim, nemškim in slovanskim svetom, lahko ga sprejmemo ali uničimo. Še bi nam papež, ki
»Ne bojte se!«
(nadaljevanje s I. str.)
Evrope«, katero bo kot »skupni dom« potrebno zgraditi predvsem na krščanskih temeljih. Sv. oče je to povezal s pastoralnim načrtom italijanskih škofov za 90. leta. Slednji sloni na potrebi po katehezi, ki pa naj ne bi bila — kot doslej — namenjena samo mladini, temveč predvsem odraslim, saj so slednji poklicani, da postanejo oznanjevalci in pričevalci evangelija.
Med mašo je drugo berilo v slovenščini prebral Jožko Gerdol, slovenski pa sta bili tudi dve prošnji, ki sta ju prebrala Liljana Filipčič in Tomaž Simčič. Mogočno so na Velikem trgu zadonele slovenske pesmi, in sicer Oče večni na oltar (med darovanjem), Blagoslovi nas Zveličar (med obhajilom) in Marija skoz življenje (ob papeževem odhodu s trga). Med verniki, ki so svoje darove izročili papežu, sta bila tudi Jolanda Jakopič in Peter Močnik, katere je bilo moč takoj spoznati, saj sta bila oblečena v narodno nošo. Sv. očetu sta prinesla v dar škedenjski kruh in kraški teran. Na splošno pa je bila slovenska prisotnost na trgu vidna in je ni bilo mogoče zakrivati. V lepem številu so bile prisotne narodne noše, ki so vzbudile veliko zanimanja in občudovanja. Prisotni so bili člani Slovenske zamejske skavtske organizacije. Za slovenske vernike je ta dan bil torej velik praznik, katerega polemike, ki so spremljale priprave na papežev obisk, niso skalile.
mm'
Pogled na Travnik med mašo sv. očeta (foto Bumbaca/Salateo)
Nacionalistični prenapeteži, ki so že več mesecev grozili z vsem mogočim, se med obredom niso oglasili. To je pripomoglo k temu, da je bilo srečanje s papežem predvsem globoko doživetje tržaške krščanske skupnosti.
Se bo Trst odzval pozivu sv. očeta? Sile, ki jih je papež obsodil, so se ponovno pojavile z vrsto napadov nanj in na škofa ter z napovedjo neofašističnih shodov pred stolnico in škofijsko palačo ter pred cerkvami v slovenskih kraških vaseh. Neprijetno je presenetila tudi izjava urednika škofijskega glasila Vita nuova g. Silvana Latina, češ da smo Slovenci zahtevali preveč in da je slovenska
obmejna policija zadržala hrvaške romarje.
Večja prisotnost slovenščine bi gotovo ne ogrozila nikogar, saj so jo italijanski someščani povsem mirno sprejemali, nad slovenskimi pesmimi pa so bili nekateri celo navdušeni, da ne govorimo o italijanskem vsedržavnem tisku in televiziji, ki sta o papeževem obisku objektivno poročala in obsodila ravnanje nacionalističnih sil. Se bo torej Trst znal otresti mržnje in predsodkov? Pot, ki jo je papež nakazal, je edina možna, čeprav zelo težavna. Sv. oče pa je rekel: »Ne bojte se!« Te besede nas morajo spremljati pri gradnji skupnega doma.	Ivan	Žerjal
Sv. oče v Ogleju
Slovenske pesmi je vodil pevovodja Zdravko Klanjšček.
Po evangeliju, ki ga je oznanil diakon v latinskem jeziku in v oglejskem tonu, je spregovoril sv. oče. Njegovo vodilno misel bi lahko tako strnili: V zgodovini je bila oglejska Cerkev žarišče Kristusove blagovesti za narode srednje in deloma vzhodne Evrope, kjer so se srečevali in se še srečujejo narodi treh velikih jezikovnih družin: latinske, slovanske in germanske. Nekdanje oglejsko poslanstvo mora ostati dediščina in naloga Cerkva v naši deželi: izžarevati z novo evangelizacijo Kristusovo blagovest in prevevati z žarom Kristusove ljubezni sožitje velikih narodnih družin, ki se prav na tam ozemlju srečujejo.
Izpoved vere v obliki krstnih odgovorov, prošnje vernikov izrečene v italijanščini, v slovenščini, v furlan-ščini, v hrvaščini in v nemščini, darovanje raznih darov oz. pridelkov naše dežele, latinski kanon, krona škofov okrog oltarja, ubrano in mogočno petje, so ustvarili takšno vzdušje, da ga udeleženci ne bodo mogli zlahka pozabiti. Bolj kot upravičeno lahko rečemo: To je dan, ki ga je naredil Gospod! Veselimo se ga.
Ko se je helikopter dvignil, da je ponesel sv. očeta naproti prvi škofiji, ki naj bi jo obiskal, to je v Pordenone, smo mu mahali v pozdrav in klicali: Na svidenje prav kmalu v Gorici, oz. v Trstu in Vidmu!
F.M. in O.S.
je prišel iz daljnih krajev, govoril in prijetno bi ga bilo poslušati, a zvonovi z bližnjega zvonika so papeža spomnili na še druge obveznosti. Po kratki molitvi in blagoslovu sv. očeta bi se moralo srečanje zaključiti. V naši družbi mu je bilo prijetno. Z zadovoljstvom je poslušal naše petje in opazoval raznobarvne rute, ki so se dvigale njemu v pozdrav. Vsi smo bili ganjeni. Sv. oče je odhajal, radi bi ga imeli še v naši sredi, radi bi, da ne bi bilo to srečanje samo trenutek, temveč da bi trajalo v nedogled, radi bi še in še...
Hvala vam, sveti oče, za ta trenutek milosti.
Marlenka Žerjal
Drnovšek in nova vlada
Vzdušje dela prostih dni (27. april sedaj ni več dan OF, temveč dan upora proti okupatorju) je sicer omogočilo, da je Drnovškovo sestavljanje vlade potekalo za zaprtimi vrati, kljub tem pa se je izvedelo, da je imel pri tem Drnovšek nemalo težav. V ponedeljek 4. 5. je na tiskovni konferenci člane vlade tudi uradno predstavil.
Dvanajst ministrov od 25 bo svoje delo opravljalo še naprej. Podpredsedniki so dr. Jože Pučnik (za splošne zadeve), mag. Herman Rigelnik (za gospodarstvo, sicer zelo uspešen bivši direktor koncerna Gorenje) in socialist mag. Viktor Žakelj (za družbene dejavnosti), ne pa tudi ne-sonjeni mandatar Marko Voljč, kar levo usmerjeni tisk Drnovšku najbolj očita. Le krščanski demokrati v vladi nimajo nobenega ministra, ostala pa sta dva ministra ljudske stranke. »Taktiziranja ne bo,« je dejal Drnovšek.
Kot smo že pisali, naj bi parlament o kabinetu odločal 14. maja. Mandatar se nadeja, da bo to storjeno v paketu, kajti odločanje o posameznih bi utegnilo sestavo vlade hudo zaplesti. Po lastnih izjavah je Drnovšek z gospodarskim delom vlade zadovoljen. Prednostne naloge vlade pa naj bi bile: sanacija bačnega in finančnega sistema, utrditev tolarja, zaustavitev inflacije (ta je za april 5,1% mesec prej pa je bila 11%) in intenziviranje gospodarskih odnosov z Evropsko skupnostjo.
Po dolgotrajnih zapletih je bil v skupščinsko proceduro oddan predlog zakona o lastninjenju podjetij v družbeni lasti. Gre za kompromis vseh dosedanjih vladnih in opozicijskih predlogov.
Zunaji minister Rupel le od daleč sledi dogajanjem v domovini. V preteklem tednu se je mudil na obisku v Izraelu in Egiptu, v nedeljo pa je odpotoval še v Avstralijo in na Novo Zelandijo.	Leon	Marc
Ne vem, zakaj je vse tako težko...
Te dni, ko je bil pri nas na obisku sveti oče, sem večkrat pomislil na biblijski dogodek, ko si je izraelsko ljudstvo, zaradi Mojzesa, ki je odlašal s prihodom z gore, ulilo zlato tele in ga častilo. Razvajeno, naveličano, zdolgočaseno, nestrpno in sebično ljudstvo si je omislilo malika, ki bi napolnil razočarano pričakovanje.
Bog je Mojzesu naročil, naj stopi dol, ker ravna ljudstvo hudobno (prim. 2 Mz 32).
Nekateri med nami (na žalost so med njimi tudi krščeni) so pred obiskom (in bodo verjetno tudi po obisku) poklekali pred »zlatim teletom« (poganskim bogom, malikom oziroma mitom) Domovine, Naroda in Jezika. Vrednote, ki označujejo človeka kot osebo in njegovo pripadnost čisto določeni skupnosti, so postale izgovor za delitev, izključevanje, omalovaževanje, podcenjevanje in očitke vseh vrst.
Pastir planeta je stopil med nas in zaklical: »Ne bojte se!« Različnost ne sme ločevati, ampak povezovati in bogatiti. Povabil nas je k medsebojni odprtosti, solidarnosti, sodelovanju in dialogu. Z vsemi močmi se moramo upreti vsemu, kar ovira sožitje. Samo tako bo postalo naše mesto bolj prijazno za vse njegove prebivalce in pripravljeno za Evropo.
Kljub temu, da so domači pastirji popustili častilcem »zlatega teleta« in na tiskovnih konferencah minimizirali delež, ki ga bo imel »osovraženi« jezik pri maši na Velikem trgu: samo kratek pozdrav in simbolična prisotnost v bogoslužju; da so s poudarjanjem kozmopolitske podobe mesta in naštevanjem premnogih etnij, ver in kultur, ki v mestu sobivajo, odrivali, zakrivali in zabrisali edino resnično narodno skupnost - slovensko, ki je stoletja prisotna na tem teritoriju: da je sveti oče izrekel v slovenščini samo nekaj splošnih besed o Slovencih, ki naj bi bili tukaj doma (Primorski je nerodno prevedel, ki imajo tukaj stalno bivališče: razlika je v tem, da imam tudi jaz v Trstu stalno bivališče in nisem tukaj doma); da je izjavil eden od glavnih mož zahtevne organizacije obiska, seveda če »čakole« držijo, da je delež, ki so ga imeli slovenski verniki več kot dovolj in bi rad vedel, če bi Italijani na »oni strani« imeli toliko (res ne vem, kaj bodo dobili italijanski verniki na »oni strani«, ko bo prišel papež k njim na obisk, vem pa iz lastnega izkustva, da smo imeli maloštevilne italijanske vernike prav tako radi kot slovenske in še bolj, da smo jim nudili v njihovem jeziku, kar smo mogli in še več, in sem prepričan, da sramotnega odpora proti italijanski besedi ne bo); da so polresnice veliko nevarnejše kakor laži; daje Trst po drugi vojni resnično izgubil svoje naravno zaledje, vendar je brezpredmetna tožba, da seje tržaška škofija skrčila po vojni skoraj izključno na mesto, ker je bila vedno takšna. Koprska in poreška škofija nista nikoli nehali obstajati juri-dično, ampak sta bili povezani z mestom v osebi škofa, ki je bil ordinarij Trsta in obeh istrskih škofij. Še več. Trstu so po vojni priključili Milje, ki so spadale pod koprsko škofijo; da se solidarnost za vsako ceno in »potrpimo za ljubi mir«, tudi na račun lastnega dostojanstva m ponosa, ne splača vedno, da se kompromisarstvo, oportunizem, popuščanje in spogledovanje z »zlatim teletom« patološkega nacionalizma, patriotičnih čustev, šovinizma in rasizma najslabše vrste, ne obrestuje vedno.
Pastirja krajevne Cerkve so namreč napadali pred obiskom in napadali ga bodo tudi po obisku. Končno je tudi sveti oče dobil svojo porcijo očitkov in »dobrohotnih« nasvetov. Edino resna, osvobajajoča drža je pogum in doslednost do konca, saj dobri pastir da celo svoje življenje za ovce (prim. Jn 10/11). Obisk svetega očeta je še ves za prihodnost. Potrebno bo zavihati rokave in trdno zagrabiti za delo.
Oh, še nekaj, skoraj bi pozabil: Marijini božji poti v starih Miljah in na Vejni sta čudoviti, vendar majhnemu udu Telesa nista tako pri srcu, kakor je cerkev Marijinega vnebovzetja na Repentabru in kamor pošiljajo nekateri domačega pastirja za župnika...
mn
Moški zbor »FANTJE IZPOD GRMADE« - zborovodja Ivo Kralj
Zavod sv. Stanislava v Šentvidu vrnjen
Slovenska Cerkev po odstopu rdeče diktature
28. aprila 1941 je nemški okupator izgnal iz Zavoda približno 400 dijakov, profesorje in vse osebje. V dveh urah smo morali zapustiti Za-v°d. Spremenjen je bil v vojašnico In kmalu tudi v koncentracijsko taborišče.
S prihodom osvoboditeljev pa se
je Zavod pogreznil v temo nečloveških grozot, mučenja in smrti. Pred odhodom je jugoslovanska vojska Zavod opustošila.
Nova slovenska vlada pa ga je • prek ministrstva za obrambo dne 3. aprila 1992 vrnila ljubljanski nadškofiji.
Slovensko Cerkev so nove razmere zatekle relativno nepripravljeno. Odprte možnosti so bile večje od tistih, ki bi jih Cerkev mogla ustrezno pokriti. V prvi vrsti gre za pomanjkanje usposobljenih profesionalcev. Bilo je kar precej področij, kamor so smeli samo preverjeni ljudje, seveda z marksističnim pogledom na svet. Statut časnikarskega združenja je na primer že v enem od prvih členov zahtevah od časnikarja materialistični svetovni nazor. Tako verniki niso niti poskušali graditi kariere na tako spolzkem terenu. Treba pa je priznati, da vsega le ni bil kriv sistem. Ob pametnem dogovoru bi mogli potrebne strokovnjake šolati tudi kako drugače... Za slovensko Cerkev pa tudi lahko rečemo, da je bila njena kadrovska politika nekoliko kratkoročna. Izhajala je pač iz tiste prisilne izolacije prvih povojnih let, ko je bila Cerkev prepuščena izključno sami sebi in so bili pod strogo kontrolo tudi vsi kontakti z osrednjim vodstvom v Rimu. V takšnem položaju škofje seveda niso razmišljali o podiplomskem študiju sociologije, diplomacije, časnikarstva. Njihova glavna skrb je bila, kako bodo z duhovniki oskrbeli osirotele župnije, saj je kar nekaj stotin aktivnih duhovnikov po vojni odšlo v tujino. Tako nas je širjenje manevrskega prostora našlo nepripravljene. Pri tem seveda mislim v prvi vrsti na duhovnike, saj Cerkev o sistematičnem izobraževanju laikov ni mogla niti razmišljati. V prvih povojnih letih še zlasti ne, ker je bilo treba računati z dejstvom, da bo
»Republica de Eslovenia«
Tako Svobodna Slovenija, tednik, ki izhaja v Buenos Airesu, naslavlja uvodnik dne 8. aprila. V uvodniku z zadoščenjem poroča o pobudah tamkajšnjih Slovencev ob priznanju republike Slovenije s strani Argentine. Začeli so v Mendozi, kjer so neko križišče poimenovali po Sloveniji. Njih zgledu so sledili rojaki v Buenos Airesu in skušali vsak v svoji občini doseči poimenovanje po Sloveniji kakega trga ali ulice. V Moranu je akcija dosegla poln uspeh.
Na prošnjo odbora Slovenske Pristave je moronski občinski svet so-
vsemogočna tajna policija kaj hitro postala pozorna na laika, s katerim ima Cerkev posebne načrte. Rezultat takšnega zanimanja je bil vsaj negotov, če že razmišljamo nekoliko bolj optimistično. Da je policija takšne strahove o zaupnikih, ki da jih ima razsejane vsepovsod, veselo razširjala tudi sama, si seveda lahko mislimo. Rezultat je bil enak ali skoraj enak, ko bi zares imela toliko zaupnikov.
CERKEV IN DEMOKRATIČNE VOLITVE
Prve povojne demokratične volitve so bile kot izkušnja nekaj posebnega, Cerkev pa je tudi pokazala svojo zrelost. Mnogi so pričakovali, da bodo njeni predstavniki dobesedno s prstom pokazali, koga je treba voliti. To se ni zgodilo, saj je bilo večkrat izrecno poudarjeno, naj kristjani volijo tiste stranke in posameznike, katerih programe lahko uskladijo s svojo vestjo in krščanskim prepričanjem. Edina reminiscenca, ki so jo vodstvu Cerkve zamerili z levice, je bilo opozorilo, naj slovenski kristjani vendarle ohranijo malo zgodovinskega spomina in pomislijo, kaj se nam je dogajalo v zadnjih štiridesetih letih in kdo je stal za tem. Toliko in nič več. Povedati pa je treba še to, da so se kristjani vključevali v različne stranke demokratskega spektra deloma tudi zato, ker se je krščanska demokracija v politični areni pojavila sorazmerno pozno.
Rezultati volitev so pomenili prvovrstno presenečenje.
Drago Klemenčič
glasno sprejel sklep, da se ulica, na kateri stoji Pristava, iz ulica Monte preimenuje v ulica Republica de Eslovenia; ulica je dolga 2 km. Ta dogodek so potem slovesno proslavili tudi v cerkvi v nedeljo, 5. aprila.
Kdaj bo Ljubljana dobila ulico Republika Slovenija?
SLOVENSKI POTNI LISTI VELJAVNI V ARGENTINI
Predstavnik Republike Slovenije je sporočil, da je argentinska vlada sprejela sklep o priznavanju slovenskega potnega lista. S tem dokumentom smejo zdaj slovenski državljani brez vizuma prihajati v Argentino.
UTRIP CERKVE
Ali bo prišlo do sprememb postaj križevega pota?
Sveti oče je lani na veliki petek pri pobožnosti križevega pota v Kolose-ju opustil nekatere dosedanje postaje in jih zamenjal z drugimi. Izpuščene so bile tiste postaje, ki nimajo osnove v evangeljskem sporočilu: Jezusov trikratni padec pod križem, srečanje z Marijo, Veronika poda Jezusu potni prt.
Nadomeščene so bile z naslednjimi: Jezus na Oljski gori, Juda izda Jezusa, Peter zataji Jezusa, Jezus bičan in kronan s trnjem, Jezus obljubi raj desnemu razbojniku. Dvanajsta postaja govori o Jezusu na križu in prisotnosti Marije ter učenca, ki ga je Jezus ljubil, pod križem. Tako je bilo tudi letos.
Sveti oče je krščeval in birmal med velikonočno vigilijo
Sveti oče je v vatikanski baziliki vodil obrede velike sobote. Začeli so se ob 22. uri. Med obredi je krstil 29 katehumenov in jim potem podelil zakrament sv. birme.
Katehumeni so predstavljali v malem vesoljno Cerkev: Trije - člani iste družine - so prišli iz Vietnama, pet je bilo Japoncev, pet Korejcev, štirje Italijani, trije Kitajci, dva Francoza; po eno dekle iz Albanije, Rusije, Maroka, Peruja, Anglije in po en mladenič iz Hrvaške in Združenih držav Amerike.
Alcide De Gasperi na poti oltarja
Tridentinski nadškof Giovanni Maria Sartori je izdal dekret, s katerim je začel uraden postopek za proglasitev blaženim Alcida De Gasperija, znanega italijanskega politika, ki je umrl 19. avgusta 1954 v Valsugani. De Gasperi je kot predsednik vlade vodil italijansko politiko vsa prva leta po vojni skoro do smrti.
Molimo s Cerkvijo
Tretja številka Molimo s Cerkvijo (3. velik, nedelja do 18. navadne) obsega s prazniki bogato odboje. Kot že običajno želi približati in popestriti bogoslužno obhajanje praznikov (vnebohod, binkošti, Sveto Prešnje telo in kri), godov in praznovanj (nedelja Dobrega pastirja, prošnji dnevi po vnebohodu).
Številki pa so še dodane molitve za duhovne poklice, posebna oblike če-ščenja Najsvetejšega, molitvena ura za mir, molitve za blagoslov človeškega dela, predlogi za petje in note nekaterih bogoslužnih pesmi in spre-vov, duhovne misli za praznike in nekatere druge priložnostne molitve.
Tudi v tej številki so zahvale po obhajalu. Lahko jih moli vsak zase, lahko pa jih v imenu cele skupnosti prebere nekdo iz zbranega občestva. Njihova besedila se nanašajo na sporočilo evangelijev in vsebino praz-nikovo.
Hrvaški križ
V soboto, dne 11. aprila, so imeli v milanski stolnici nočno bdenje, pridržano mladim. Vršilo se je pod geslom: »Gledali bomo v Njega, ki so ga prebodli.« Za to bdenje so sredi cerkve postavili križ, ki ga je kardinal Kuharič poslal milanski Cerkvi. Križ so rešili iz ruševin neke hrvaške cerkve in je »z ranami« pričal o tamkajšnjem nasilju.
Pridobitev državljanstva slovenskih izseljencev
Deželni odbor Svetovnega slovenskega kongresa obvešča da lahko po 41. členu zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list Republike Slovenije št. 1 -1/1991) osebe, ki jim je bilo odvzeto državljanstvo Ljudske Republike Slovenije in FLRJ po zakonu o odvzemu državljanstva, podoficirji in oficirji bivše jugoslovanske vojske, ki se hočejo vrniti v domovino, pripadniki vojnih fomarcij, ki so pobegnili v tujino, kot tudi osebe, ki so pobegnile v tujino po osvoboditvi (Uradni list FLRJ, št. 86/46) - ter tudi njihovi otroci - pridobijo državljanstvo Republike Slovenije, če v enem letu od uveljavitve tega zakona vložijo prošnjo pri republiškem upravnem organu, pristojnem za notranje zadeve. Isto velja za izseljence, ki jim je prenehalo državljanstvo Ljudske Republike Slovenije in FLRJ z odsotnostjo.
Rok za vložitev prošnje bo potekel 24. junija 1992
Nujno je, da tisti izseljenci, ki želijo pridobiti državljanstvo Republike Slovenije, vložijo ustrezno vlogo, ali pa za to pooblastijo nekoga, ki živi v Sloveniji. Zadoščal bo njihov podpis na pooblastilu, saj Ministrstvo za notranje zadeve za te vloge ne zahteva overovitve podpisa. V vlogi naj bodo poleg zahteve za ugotovitev državljanstva Republike Slovenije navedeni osebni podatki, ime in priimek, rojstni datum, kraj rojstva in po možnosti kraj zadnjega bivališča v Sloveniji, ter sedanji naslov vlagatelja.
Izseljence je nujno opozoriti, da bodo s pridobitvijo državljanstva pridobili volilno pravico v Republiki Sloveniji in da bodo po novi Ustavi Republike Slovenije lahko v Sloveniji pridobili lastninsko pravico na zemljiščih le kot slovenski državljani, kolikor ne bi šlo za dedovanje, ko slovensko državljanstvo ni potrebno. Poleg tega je treba opozoriti, da jim pridobitev državljanstva Republike Slovenije sama po sebi ne bo prinesla nobenih davčnih obremenitev, dokler tu ne bi ustvarjali dohodkov, oziroma bili v posesti nepremičnin ali drugega premoženja.
Za vsa ostala pojasnila naj je se zainteresirani obrnejo na sedež Svetovnega slovenskega kongresa v Trstu, ulica Gallina 5, telefon 765-633.
Deželni odbor Svetovnega Slovenskega Kongresa
Iz govora Iva Jevnikarja v Rupi
Razstava podobic z bližnjih božjih poti
Zbrali smo se na tem prazniku na pomemben dan. Obhajamo namreč
1.	maj. Od včeraj je na obisku v naši deželi papež Janez Pavel II. Italijansko politično življenje išče novih poti po parlamentarnih volitvah. V Ljubljani je bil včeraj objavljen seznam predlaganih kandidatov za novo, postdemosovsko vlado. Trst se pripravlja na negotove upravne volitve. Nedaleč od nas je krvava vojna z množičnim pojavom beguncev.
V	razviti Ameriki terjata rasna nestrpnost in nasilnost neverjetne žrtve.
Iztočnic za kratko skupno razmišljanje je še preveč.
Praznik dela in vseh, ki si s svojim trudom pridobivajo vsakdanji kruh, je po padcu komunizma na Vzhodu in po krizi komunistične ideologije ter tudi njenih strankarskih predstavništev mogoče bolj skupen, prečiščen ideoloških enostra-nosti, a še bolj potreben kot včasih.
ZA PRAVIČNEJŠO DRUŽBO
Ne vemo, kaj govori zdaj papež delavcem tovarne Zanussi, obrtnikom, podjetnikom v Pordenonu. A ravno iz njegovih dokumentov socialne vsebine prihaja jasno opozorilo, da se ni kaj veseliti konca enega totalitarizma, če obenem ne ustvarjamo drugačne, pravičnejše družbe. Priseganje na golo tržno gospodarstvo, pri katerem so najbolj glasni tisti, ki so ga doslej odrivali, brez socialnih poudarkov, brez solidarnosti, brez ustvarjanja dejanske in ne le formalne enakopravnosti, ne more biti naš program. Nimamo prave demokracije, bratstva, enakosti, če se ne rešujejo problemi brezposelnosti, priseljencev, monopolov gospodarske ter informativne moči.
Družba ni uravnovešena, če strpnost preraščata šovinizem in rasizem, če je vse usmerjeno k materialnim dobrinam, zapostavljajo pa se potrebe duha, kulture, psihološke usklajenosti.
Zato je 1. maj aktualen in nagovarja tudi nas. Ne le kot državljane italijanske republike, ki ima omenjenih problemov še in še, zaradi česar je razumljiv protestniški glas, ko so ljudje tokrat glasovali bolj sproščeno, tudi manj premišljeno, po koncu »komunistične nevarnosti«, temveč tudi kot pripadnike slovenske narodnostne skupnosti. Ta ni tako velika, da bi ne zmogli večje, bolj sistematične skrbi za vsakega otroka, za vsakega ostarelega, za vsakega v težavah. Če bi zmogli kaj takega, bi bili tudi odpornejša skupnost. Zato pa je tudi tako dragoceno delo naših organizacij in društev, ki nas povezujejo, manjšajo osamljenost sodobnega človeka.
V	tem smislu je treba torej izreči besedo priznanja tudi prirediteljem tega praznika, prizadevnim prosvetnim in javnim delavcem, katerih delo skozi vse leto ostaja velikokrat zakrito. Hvala vam!
Grenka je le ugotovitev, da med nami ni vedno ljubega udeleženca, vašega dolgoletnega župnika prof. Draga Butkoviča...
OBSODBA NASILJA
Omenil sem vojno v Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem. Prav je, da tudi tu ponovno obsodimo nasilije kot način reševanja sporov, obsodimo zatiranje sosednjih narodov, sa-modrštvo. A besede niso dovolj. Ne dovolimo, da bi ostali neprizadeti pred podobami groze in opustošenja, ki nam jih dan za dnem prinaša v domove televizija. Ravno včeraj je skupno slovensko zastopstvo skleni-
Ivo Jevnikar
lo, da oživi sklad za pomoč prizadetemu prebivalstvu, kakor smo ga poznali v času po vojni za slovensko samostojnost.
NACIONALISTIČNA NESTRPNOST OB PAPEŽEVEM OBISKU
S tega mesta naj gre tudi naš pozdrav sv. očetu Janezu Pavlu II. Že drevi bo v Trstu, jutri pa bodo množična srečanja z njim v Trstu in Gorici.
Zlasti na Tržaškem je veliko naših ljudi užaljenih, prizadetih zaradi polemik, ki spremljajo obisk. Zaradi napovedanih besed, molitev in petja tudi v slovenskem jeziku na Velikem trgu na tržaškem nabrežju se je začela nacionalistična gonja proti Slovencem, tržaškemu škofu, papežu. Če smo bili prepričani, da bo širša javnost obsodila tako nestrpno ozkost, se je to le deloma zgodilo. V nekem velikem vsedržavnem dnevniku lahko te dni beremo tudi naravnost sovražne izlive proti naši skupnosti. Spet drugod s širšim zamahom taka stališča obsojajo, vendar se mi zdi, da ne prihaja do izraza stiska zapostavljene manjšine, pomen, ki ga ima zanjo beseda v materinščini, potrditev ne le v veri, temveč tudi v zvestobi od Boga dani vrednoti, kakršna je narodnost.
Zbeganost pa ni nastopila le zaradi omenjenih napadov, temveč tudi zaradi občutka, da naša prisotnost ne bo dovolj razvidna in enakopravna. Tudi visoki cerkveni predstavniki, na primer danes v tržaškem italijanskem dnevniku vodja pripravljalnega odbora, minimizirajo slovenski delež pri bogoslužju na trgu Unita, saj na primer podčrtujejo, da bo v slovenščini samo šest minut v razponu 135 minut... Odpadlo je srečanje slovenskih zastopnikov s papežem. Togo se je obravnavala želja po sodelovanju slovenskih zborov.
A vendar pri vsem tem ne smemo pozabiti, da prihaja papež med nas, da sreča tudi Slovence. Upravičeno pričakujemo, da bo spregovoril tudi o stvareh, ki nas težijo. Nesmiselno bi bilo nasesti tistim, ki bi nas radi odrivali od zgodovinskega dogodka, in ki že dalj časa dokazujejo, da bi radi »pokvarili« praznik še najbolj iz proticerkvene nastrojenosti.
Papež je že včeraj v Ogleju dejal, da morajo odigrati naši kraji novo, povezovalno vlogo, uprto v prihodnost in sožitje. Prav je, da v velikem številu prisluhnemo njegovim besedam tudi jutri v Trstu in Gorici.
* * *
Varujte se pa, da vaša srca ne bodo obtežena s požrešnostjo in pijanostjo.
Luk. 21, 34
Ob obisku svetega očeta, papeža Janeza Pavla II., v krajih in deželah republike Italije, ki mejijo na republiko Slovenijo, se Goriški muzej iz Nove Gorice, v sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij, vključuje v svečanosti in proslave z razstavo podobic nekaterih znanih in manj znanih božjih poti in svetišč, ki ležijo na obeh straneh slovensko - italijanske državne meje.
To je prvi večji ali obsežnejši prikaz podobic svetišč ali posameznih njihovih delov na Sv. Višarjah, na Stari Gori nad Čedadom, v Vidmu, Krminu, na Sv. Gori pri Gorici, na Kostanjevici pri Gorici, v kapucinski cerkvi v Gorici, v Logu pri Vipavi, v Krepljah pri Tomaju, na Barbani, v Strunjanu in na Trsatu nad Reko na Hrvaškem, ki jih hrani Goriški muzej.
Ob tej priliki smo zaprosili za sodelovanje pri razstavi tudi Semeniško knjižnico in Grafični kabinet Narodnega muzeja iz Ljubljane ter ing. Jakoba Ciglerja iz Maribora. Vsi so nam prijazno dovolili vpogled v svoje zbirke in posodili večje ali manjše število svojih enot.
Pri oblikovanju razstave sta nam pomagali Čipkarska šola in podjetje Čipka iz Idrije z njihovimi sveto-sno znanimi čipkami.
Analiza zadnjih volitev v luči SSk - zaskrbljujoči podadki
Izidi parlamentarnih volitev so bili za Slovensko skupnost sicer zadovoljivi, ker je v primerjavi s prejšnjimi političnimi volitvami napredovala, vendar daje analiza o tem, kako so glasovali pripadniki slovenske manjšine, zelo zaskrbljujoče podatke. Vse večje število slovenkih volilcev se opredeljuje tudi za stranke, ki ne sodijo v krog tistih političnih sil, ki tradicionalno zbirajo slovenske glasove in vsaj deklarativno zagovarjajo slovenske pravice. Razprševanje slovenkih glasov je vse večje in manjša vpliv naše narodnostne skupnosti.
Analizo volitev je podal deželni svetovalec Bojan Brezigar.
Deželni tajnik Ivo Jevnikar je ponovil zahtevo po upoštevanju zahteve po zajamčenem zastopstvu manjšin pri reformi volilne zakonodaje.
Na zasedanju deželnega sveta SSk je bil govor tudi o perspektivah Primorskega dnevnika in o sklepu družbe PRAE, da imenuje Bojana Brezigarja za odgovornega urednika bodočega vseslovenskega dnevnika.
V	odgovor na več vprašanj je deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar pojasnil, da stranka že dolgo zagovarja stališče, da bi moral biti Primorski dnevnik po svoji naravi izraz vse slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Biti bi moral torej slovenski časopis, izraz ustvarjalnosti naše skupnosti. Zato je SSk zaskrbljena ob vstopu italijanskega kapitala, za katerega se zdi, da ima veliko večjo težo od deklarirane, saj lahko računa na poverjenega upravitelja nove družbe. Časopis pa mora biti tudi pluralističen - tako v vsebini kot v upravi in vodstvu.
Dejansko pa o njegovih novih perspektivah odločata SKGZ in ZTT brez posveta z ostalimi komponentami. Če bo Brezigar prevzel uredništvo, bo to priznanje njegovim časnikarskim in poklicnim sposobnostim, pri čemer mu stranka vošči veliko uspeha, čeprav obenem obžaluje, da ga bo to odtegnilo aktivnemu političnemu delu.
355 PODOBIC
Razstava obsega 355 podobic od konca 17. stoletja do danes. Te so velikega kulturnega pomena, saj so, zlasti na starejših, malo znane upodobitve cerkva in stavb okrog njih ter svetnikov.
Razvidna so oblačila nižjih pa tudi višjih slojev, njihove navade, pa tudi nekdanja krajinska podoba in podoba okolice svetišč. To je še toliko pomembnejše, saj vemo, da so tudi svetišča doživela podobno usodo kot ljudje, ki tu živijo in romajo k njim. Omenim naj usodo svetišč na Sv. Višarjah, na Sv. Gori pri Gorici in na Kostanjevici pri Gorici, ki so bila v prvi svetovni vojni poškodovana ali celo porušena in njihova obnovitev oziroma izgradnja med obema vojnama kaže povsem drugačno podobo, različno od tiste, tradicionalne, kakršno poznamo na drugačnih upodobitvah.
BESEDILO V PETIH JEZIKIH
Z razstavljenim gradivom, ki ima besedila natisnjena bodisi v latinskem, v slovenskem, italijanskem, nemškem in - v primeru Trsata - tudi hrvaškem jeziku ali v več jezikih škrati, želimo poudariti velik pomen svetišč, ki so ga v zgodovini odigra-
Molitev
Počitnice so tu.
Pojdimo v zgodnjem jutru z Višarij
na Lovce!
Tako piše Vinko Žakelj v svoji pravkar izdani knjigi Molitev na gori, s podnaslovom Svete Višarje.
Vinka Žaklja poznamo kot dušnega pastirja za Slovence in Hrvate v nekaterih belgijskih in holandskih farah, srečamo ga kot nadvse uspešnega voditelja kulturno-prosvetnega življenja med izseljenci. Pisatelj, duhovnik, častilec Svetih Višarij in v času svojih počitnic tudi duhovni oskrbnik njenih romarjev, se nam tokrat predstavi kot izdajatelj in založnik prelepe knjige, kjer iz vsake besede, iz vsake slike izžareva njegova velika ljubezen za ta prelepi kotiček gorskega sveta.
Veličastvo gora, lepota cvetic in ljubkost živali ga silijo k premišljevanju. Fotografski aparat postane njegov stalni spremljevalec iz želje, da bi nepozabne vtise z gora zabeležil in posredoval tudi drugim.
Kot uvod prinaša knjiga kratko zgodovino Svetih Višarij, božje poti med Slovenijo, Avstrijo in Italijo, izpod peresa Silvestra Čuka. Sledijo pisateljeva razmišljanja, molitive in
men svetišč, ki so ga v zgodovini odigrala pri zbliževanju narodov, ki živijo v njihovi bližnji in daljni okolici. To je tistih narodov, ki so mnogokrat v svoji zgodovini stali na nasprotnih okopih in se borili drug proti drugemu, vendar so zopet prihajali in v molitvi skušali pozabiti in oprostiti ter s pogovori navezovati nove medsebojne človeške vezi.
Opozoril bi tudi na pomen tiskarn, izdelovalcev podobic, ki so, čeprav so imele sedež skoraj izključno na narodnostno povsem drugem ozemlju, tiskale podobice in tekste v skoraj vseh omenjenih jezikih.
Kakor nas je pri pripravi razstave vodila želja, da bi pripomogli k boljšemu spoznavanju med vsemi narodi tu ob meji, tako upamo, da bo tudi predstavitev teh drobnih lističev, polnih nabožne, a tudi kulturne in v neki meri celo politične zgodovine, še bolj pripomogla k utrjevanju in poglabljanju medsebojnega sožitja.
Drago Sedmak, višji kustos Goriškega muzeja
Razstava je v prostorih oratorija Pastor Angelicus v ul. Rabatta 18, blizu stolnice. Odprta je vsak dan od 10. do 12. ure ter od 16. do 18. ure. Odprta bo do 10. maja.
na gori
Odprimo oči!
Človek ne ve, kam bi se obrnil. Povsod sama lepota in barvno razkošje.
prošnje višarski Materi božji, ki jih je izbral Mirko Mahnič. V trde platnice vezano knjigo krasijo lepe črno bele ter barvne fotografije, med njimi tudi slika: Natur Animee, za katero je Vinko Žakelj prejel nagrado na fotografski razstavi v Liegeu. Za izbor slik, njih ureditev ter oblikovanje knjige je z okusom poskrbel France Stele. Vsekakor knjiga vredna, da jo vzamemo v roke.
lo
Izseljenci so se srečali
Izseljenci v zahodni Evropi so se srečalo v Oberhausnu v Nemčiji 4. in 5. aprila. Sprejeli so nov statut svoje organizacije »Svet slovenskih krščanskih izseljencev v Evropi«. Izvolili so izvršni odbor; predsednik dr. Branko Zorn, Pariz; podpredsednik Časar Tone, Stuttgarrt; tajnik Polde Cverle, Maasmecheln; blagajnik Verena Koršič Zorn. Višarsko srečanje bo letos 1. in 2. avgusta, vršilo se bo deloma v Žabnicah, deloma na Sv. Višarjah.
Pogled na megleno morje s Sv. Višarij (Foto V. Žakelj)
V PROTIT OKU0
Nam je v zamejstvu vseeno?
126 poslancev se je v slovenskem parlamentu odločilo, da dosedanjega predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta zamenja z Janezom Drnovškom. Levica torej zopet prihaja na vlado v Sloveniji in to z odločilno podporo nekaterih političnih sil nekdanjega Demosa. Je to levica, podobna tisti, ki je prisotna v zahodni Evropi in ki se je popolnoma vključila v demokratične mehanizme že pred desetletji in za katero se zavzema slovenski socialdemokratski voditelj Jože Pučnik, ki je v Drnovškovi vladi podpredsednik? Upamo si trditi, da ta levica nima teh lastnosti. To je levica, ki ni nikoli prebolela volilnega poraza in (navidezne) izgube oblasti leta 1990 in ki se kljub deklarirani »prenovi« vede še vedno tako nasilno in brezobzirno kot takrat, ko je bila na oblasti. Preteklo je premalo časa, da bi se v Sloveniji ustvarila določena politična kultura, ki je nekaj samo po sebi umevnega v normalnih demokratičnih državah zahodnega tipa. S tem seveda nočemo reči, da se v matično domovino vrača diktatura, vendar smo prepričani, da bodo mediji sedaj drugače prikazovali stanje slovenske države: ne bo vse tako črnogledo, kot je bilo dosedaj. Verjetno bodo dali več pozornosti kaki osebnosti, ki se bo obregnila zoper »klerikalizem«. Za vse, kar se bo v Sloveniji zgodilo pozitivnega, bo imel zasluge Drnovšek, opozicija pa bo kriva za zavlačevanja in razne blokade.
Kaj pa se bo spremenilo pri nas, to je v zamejstvu? Kakšen odnos bo imela Drnovškova vlada do raznih slovenskih komponent? Bodo zopet pritekala sredstva v razne ustanove? Kakšno stališče bodo v Ljubljani zavzeli do novega lastništva Primorskega dnevnika, katerega upravljajo sedaj tudi italijanski partnerji? Če upoštevamo našo polpreteklo zgodo-
vino, ne moremo biti kdovekakšni optimisti, saj vemo, kako se je dogajalo v preteklosti.
Najvažnejše pa je verjetno sledeče vprašanje: kako se bo nova slovenska levičarska vlada obnašala v zvezi s problematiko zaščite slovenske manjšine ter odnosov z državami (Italijo, Avstrijo, Madžarsko), v katerih živijo avtohtone slovenske narodnostne skupnosti? Zunanji minister v tej vladi je - kot znano - še vedno Dimitrij Rupel, torej človek, ki je hotel meni nič tebi nič podpisati tristranski sporazum z Italijo, sporazum, ki je italijanski manjšini v Sloveniji zagotavljal vse, Slovencem v Italiji pa nič.
Na opozorilo predstavnikov manjšine je to preprečil predsednik Peterle. Kako pa bo sedaj? Mu bo Drnovšek preprečil kak morebiten podoben korak? Glede tega ne moremo biti zaskrbljeni samo katoličani, ampak vsi Slovenci, ne glede na svetovnonazorsko prepričanje. Na to bi morali biti pozorni vsi, tudi tisti, ki se v zamejstvu trenutno veselijo Peterletovega padca.
ni
»V ponedeljek, 11. maja 92, ob 20.30 bo v prostorih Društva slovenskih izobražencev - ul. Doni-zetti 3 - v Trstu otvoritev razstave slovenske umetnice Vlade Slivni-ker Belantič. Razstava bo odprta do 19.5.
Vabljeni.
Sklad Mitja Čuk prireja razstavo Furlanskih naivcev od 11. do 29. maja v prostorih Hranilnice in Posojilnice na Opčinah.
Odprtje razstave: ponedeljek, 11. maja 1992 ob 19. uri.
Obisk od ponedeljka do petka, od 17. do 19. ure, v nedeljo od 10. do 12. ure.
*
Tržaške narodne noše prinašajo dar sv. očetu
Svetovni molitveni dan za duhovne poklice
Za 29. svetovni molitveni dan za duhovne poklice, ki bo na 4. velikonočno nedeljo - 10. maja, je sveti oče Janez Pavel II. napisal posebno poslan-nico. Začetek poslanice zelo jasno izraža pomembnost molitve pri odkrivanju in rasti duhovnih poklicev. »Učenci so bili polni veselja in Svetega Duha. Tako beremo pri bogoslužju četrte velikonočne nedelje. In res, vsaka krščanska skupnost čuti polnost veselja, ki izvira iz božje besede in iz skrivnostnega delovanja Svetega Duha, ko vidi, da se veča število tistih, ki odkrivajo skriti zaklad božjega kraljestva in pustijo vse, da se posvetijo edinole Gospodu.
Cerkev, ki jo opogumljajo te svetopisemske besede in ta izkušnja, vsako leto obhaja poseben molitveni dan za duhovne poklice. Zaupa namreč v obljubo, da bo prejela vse, karkoli bo prosita Očeta v Gospodovem imenu. Ko se bliža ta dan, vas želim letos povabiti k molitvi, da bi pod vodstvom Duha večje število vernih, posebno mladih, zavzeto vzljubilo Boga z vsem srcem, z vso dušo in vso močjo, da bi mu služili v tistih posebnih oblikah krščanskega življenja, ki se uresničuje v poklicih posvečenega življenja: bodisi v duhovništvu bodisi v življenju po zaobljubah, v odločitvi za samostan, za apostolske skupnosti ali za posvečeno življenje v svetu«.
Tudi SSk na seminarju MEN S
Predstavniki Mladinske sekcije Slovenske skupnosti so se od 11. do 17. aprila udeležili vsakoletnega velikonočnega seminarja Mladine evropskih narodnostnih skupnosti (MENS).
Seminar so letos organizirali mladi pripadniki danske manjšine na Nemškem v svojem študijskem centru v kraju Christianslyst v nemški deželi Schleswig-Holstein.
Mladina evropskih narodnostni skupnosti (MENS) je organizacija, ki združuje mladinske organizacije raznih jezikovnih, etničnih in narodnostnih manjšin v Evropi. Pri svojem delu se zavzema za ohranitev kulture, jezika in pravic manjšin ter podpira njihovo samostojno politično nastopanje.
Na letošnjem velikonočnem seminarju so bili prisotni kot predstavniki MS-SSk Peter Rustja, Tomaž Petaros in Franko Guštin. Uspehi seminarja niso samo v tem, da smo si predstavniki raznih manjšinskih mladinskih organizacij lahko ogledali manjšinsko stvarnost v Južnem Schleswigu, ampak tudi v izmenjavi informacij in novih izkušenj, ki jih lahko uspešno prenesemo na domača tla in tako pripomoremo k rasti naše skupnosti v Italiji.
Franko Guštin
Darovi velikega četrtka za uboge otroke na Haitiju
Pri sveti maši zadnje večerje v baziliki sv. Petra je sveti oče umival noge 12 duhovnikom. Klečal je pred njimi, opasan s preprostim prtom. Med umivanjem je 12 strežnikov pobiralo darove med prisotnimi verniki, ki so napolnili velike košare do vrha. Tako sta prišli do izraza papeževa ponižnost in služenje ter radodarnost vernikov. Zbrane darove so namenili za uboge otroke na Haitiju.
Jugoslovanska armada je bombardirala Medjugorje
Vatikanski radio je poročal, da so bombe porušile romarske domove in druge stavbe. Cerkev je ostala nepoškodovana. V cerkev se je zateklo 30 ameriških in irskih romarjev. Ljudje po kleteh goreče molijo za mir. Dneve molitve in duhovne obnove v frančiškanskem »Domu miru« so morali premestiti v kletne prostore, niso jih pa prekinili.
Ob Titovem grobu so umaknili stražo
Ljubljanska tv je v ponedeljek 4. maja poročala: Na današnji dan je umrl predsednik Tito. Danes v Beogradu prvič po njegovi smrti ni bilo častne straže ob njegovem grobu. Dodala je: Verjetno je to znak, da bodo njegove posmrtne ostanke prenesli drugam.
Zimske olimpijske igre 2002
Leta 2002 bodo zimske olimpijske igre. Kje? Za organizatorja se poteguje skupnost Alpe-Adria. To se pravi dežele Furlanija-Julijska krajina, Koroška in Slovenija. Zaobjele bi tri doline: Kanalsko dolino s Trbižem, Gornjesavsko dolino s Kranjsko goro ter Ziljsko dolino z Beljakom. V tem smislu se je že začela propaganda. Če se to uresniči, bo to zimska olimpijada Srednje Evrope oziroma Nove Evrope.
Praznik mamic
Poznam odraslo dekle, ki ni poznala matere. V pogovoru z menoj se ji je zresnil obraz in začela je počasi zlogovati: ma-ma, ma-ma. Skušala je doživeti, kaj se občuti ob izgovoru tega imena.
In temu dragocenemu bitju »materi« je svetoivanska ekipa posvetila nedeljski (26.5) prazničen dan. Izredno delavni elitni skupini: g. Kandut, sestri Karmen, ki uspešno vzgaja otroke v lepem petju, režiserju g. Ru-stji, Marjanu Kravosu in Markotu Kandutu gre res toplo priznanje.
Prisrčne otroške pesmi - Mamica je kakor zarja, Grem na zeleno travico in druge so bile uglašene na klic: »Mami, hvala ti, da si me rodila!« Novele o materi: Cankarja, Bevka, Voranca in Ribičiča sta v obliki družinske pripovedi sredi otrok recitirala Matejka Peterlin in Marjan Kravos.
V rajalni igri s petjem so otroci vpletli v svoj krog še mamice in kakega očka. Še večkrat bi to bilo potrebno, saj je v nas toliko ljubezni do otrok, a preveč sramežljivosti, da bi jo pokazali. Naučiti bi se morali ljubiti do bolečine, da bi to ljubezen znali sprejemati in jo vračati. Iskre-
no so se izkazali še z ogromnimi cvetovi (čeprav iz papirja), ki so razposajeno, v vseh barvah krasili oder, a simbolizirali travnik, odkoder so jih ob zaključku poklonili mamicam.
Pomen materinskega dne naj bi bil zlasti na dostojanstvu poklica, ko se »vtkan v božje načrte« rodi nov človek, od Boga ljubljen in poklican po imenu. Mati, potopljena na ljubezni, osebno globoko doživlja, kaj pomeni ljubiti do bolečine. Celo mati Terezija svetuje svojim sestram: »Ne ljubimo z besedami, temveč ljubimo dokler ne boli!«
Ob dnevu posvečenem materam bi ne smeli pozabiti tudi na vse tisoče in milijone mater in otrok na področjih Latinske Amerike, Indije in drugod, kjer vlada lakota in so jim otroci obsojeni na prezgodnjo smrt.
Otroci, naša sreča in naše veselje, so nam zgled preprostosti in ljubezni. Mati Terezija je v Venezueli vprašala mater iznakaženega otroka, kako mu je ime? Odgovorila je: »Učitelj ljubezni, kajti ta otrok nas vseskozi uči, kako ljubiti v dejanju!«
Pohušanje, zlasti pri desničarjih, zaradi slovenskega transparenta čez cesto pri pošti, čeprav je napis točno odgovarjal številnim plakatom z dvojezičnim besedilom. Stvar je preprosta. Ravnatelj misijonskega centra v Gorici je pripravil tri napise v italijanščini in enega v slovenščini za papežev obisk med nami. Ker ni mogel ustreči Nabrežini v obeh jezikih, je svetoval, naj ga razobesimo kakor v Štandrežu. Samo Štandrež je pri Gorici in ne pri Trstu! Upamo, da se zaradi tega ni podrla nobena politična stranka, še manj državna zgradba. Kdaj bodo »nekateri« zreli za združeno Evropo?!
A ravnatelj g. Giuseppe Baldas naj sprejme našo zahvalo, opravičilo, pa tudi voščila za naprej!
Skavti vabijo še druge v sredo h konferenci o jehovcih. Dejstvo je, da jih srečujemo, zlasti ko vsiljujejo »svojo vero« po družinah (seveda brez zakramentov, brez maše, Marije, papeža, brez praznikov...) O njih smo že govorili, pa tudi ljudje so se lahko poučili iz listov priloženih župnijskemu »Srečanju«. Sicer pa je vsaka dobronamerna konferenca dobrodošla. Upamo, da bodo naši ljudje ostali trdni v katoliški veri naših prednikov in radi polnili lepe kraške cerkve, ki so si jih trudoma zgradili po vaseh.
Dvakrat po radiu in trikrat po časopisih... o naši tradicionalni razstavi pirhov. Vsi so lepi in pohvale vred-
ni. Zlasti skupinska dela izražajo sedanje probleme:	ekološkega
(čistoča-smeti, puške, ribolov, sirin-ge, nuklearna centrala, baze, šport, živali...); verskega (velikonočni motivi, papež z gesli, pozdravi, predstavniki plemen ter sožitje in spoštovanje); zgodovinskega (Krištof Kolumb); umetniškega (kraški motivi, ornamentika...). Čestitamo in se zahvaljujemo slikarjem zlasti prof. Nadji Košuta-Doljak, ki s svojimi srednješolci (I. Cankar-Trst) najbolj pripomore k lepemu uspehu. Seveda pohvala tudi drugim učiteljicam in vsem učencem. Nasvidenje prihodnje leto!
Bazovica
Mesec maj nas bo dobro zaposlil, Naši pridni mali pevci »Slomšek« bodo peli v Gorici na Dnevu »Pastirčka«. Pridno jih pripravlja Bojana Kralj. 16. maja-sobota bo v naši dvorani nastop šestih zborov »Primorska poje«.
Sožalje
Svetoivanska župnijska skupnost izreka g. Milanu Nemacu ob smrti njegove sestre Marije iskreno sožalje.«
* * *
Dober zgled in neizčrpna ljubeznivost - to sta najsijajnejši sredstvi, da komu izprosimo milost spreobrnitve.
J. Cross
Nabrežina - Veliko pohujšanje
	v
I	9y ■ ; s 'ik
I W: j	
fcjft M* •	
MePZ »Podgora« v Mariboru
V nedeljo, 10. maja, se bo v Mariboru v stolnici vršila 3. revija cerkvenih pevskih zborov Slovenije, na kateri bo nastopil tudi MePZ »Podgora« pod vodstovim dr. Mirka Špacapana. Pokrovitelj revije je škof Fr. Kramberger, snema TV Slovenija.
Zbor se bo predstavil s skladbama Antona Brucknerja »Locus iste« in Vinka Vodopivca »Immaculata«.
V soboto, 9. maja, bodo Podgorci gostje stranke krščanskih demokratov na prazniku v Šentjurju pri Celju. Nastopili bodo s pevskim sporedom ter s spevoigro Naceta Hladnika »Za prazen nič«.
P.D. »PODGORA«
Sovodenjsko župnišče
Misel, da pišem o našem župnišču se mi je porodila potem, ko so nekateri postali gluhi ob osnovnem problemu, zaradi katerega si župnijski, župniški svet, župljani in predstavniki SSk na občini že več kot tri leta želijo župnišče pod upravo župnije, oziroma, da postane ponovna last župnije. Danes smo na križpo-tu: občina ni vrnila župnišča pravemu lastniku (kakor so to storile druge), ampak je obljubila denar za popravilo. Odobrenih 70 milijonov lir naj bi služilo za najnujnejša dela, ki pa še niso stekla. Širša sovodenj-
ska skupnost se ne zaveda velikega pomena župnišča kot zbirnega mesta naše mladine.
Večina naših otrok obiskuje nedeljsko bogošlužje, poje v mladinskem zboru, prejema zakramente, sodeluje pri skavtskih skupinah, se srečuje pri raznih mladinskih dejavnostih. Dejstvo je, da se v župnišču, ki je le delno uporabno, zbira okrog 80 naših otrok in mladine in se pripravlja na razne aktivnosti vsak teden. Tudi župnijski svet s svojimi raznimi odseki ima tam svoja srečanja.
Ne vem, koliko bo treba še čakati za popravila, ne vem, koliko denarja je potrebno, da se zagotovi varnost, oziroma bivalnost v teh prostorih. Zagotovo pa vem, da je sramotno in nedopustno razdiranje in onemogočanje delovanja tako močne mladinske stvarnosti. Zato prosim občinsko upravo, da uredi čimprej to zadevo. Naši otroci in naša mladina imajo vso pravico, da živijo s Cerkvijo tako kot se spodobi in da so deležni najboljših pogojev za njihovo duševno rast.
Občan
Zahvala
Zveza cerkvenih pevskih zborov -Gorica, se zahvaljuje pevovodjem za pripravo pesmi ob obisku sv. očeta v naši deželi in vsem pevcem za požrtvovalnost in trud vložen v pripravo in izvedbo programa.
Čestitke
Sestrici Danijeli se je pridružil novorojenček
ALEX
Mami Barbari in očetu Bertu iskreno čestita Sovodenjska sekcija SSk.
Doživeta igra Tatjane in Nataše Lipovšek
Tatjana in Nataša Lipovšek
Sredi aprila sta v Gorici in Trstu gostovali dve mladi umetnici, sestri Tatjana in Nataša Lipovšek. Nastopali sta v Katoliškem domu v Gorici na povabilo Slovenskega glasbenega centra Emil Komel in v okviru Društva slovenskih izobražencev v Peterlinovi dvorani v Trstu. Violino in klavir sta študirali najprej v Sloveniji, nato pa v Londonu, kjer tudi delujeta. V zadnjih dveh letih se je začela njihova koncertna pot, ki napreduje z velikimi koraki predvsem po Veliki Britaniji in Nemčiji. Spomladi sta obiskali Slovenijo in se prvič predstavili s samostojnim koncertom. V Gorici sta s svojo doživeto igro osvojili zbrano občinstvo.
V Mozartovi in Beethovnovi sonati ju je odlikovalo zelo prefinjeno komorno muziciranje, ki bi verjetno še lepše zvenelo v bolj »komornem« prostoru.
V Ravelovi Tzigane pa sta prišla zelo do izraza ekspresivnost v oblikovanju zvoka in njun interpretacij-ski elan v efektni soigri obeh glasbil. Zelo posrečena je bila tudi njuna izvedba Srebotnjakovih Slovenskih ljudskih pesmi.
Prepričani smo, da se mladima glasbenicama obeta uspešna koncertna pot. Seveda bosta med nami vedno dobrodošli.
darovi
Za cerkev sv. Ivana - GO: Mirka Kete namesto cvetja na grob Betine Kristna-čič 20.000 lilr.
Za mis. I. Štanta: druž. Aleš Komjanc v spomin pok. Terezine Hlede 50.000 lir.
Za misijon P. Kosa: D.Ž. 50.000; JX.D.C. 30.000; D.P.V. 70.000 lir.
Za ženski zbor iz Sovodenj: namesto cvetja na grob Tince Gulin daruje druž. Mare Fajt 200.000 lir.
Za sovodenjsko cerkev: namesto cvetja na grob mame Tince Gulin darujejo hčerka Mara, sinova Viljem in Andrej 500.000; Sandra in Patricija z družinama 100.000 lir.
V spomin pok. Betine Kristančič, tašče pok. Viktorja: N.N. za cerkev Sv. Ivana v Gorici 100.00 in za Sv. Goro
100.000 lir.
Za lačne otroke: Nekaj otrok iz vrtca in osnovne šole v Borštu daruje 100.000 lir.
Za misijone: J Z. ob zlati poroki 50.000, brat od smrti sestre Neli Švagelj
50.000 lir.
Marcela Pahor za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu 50.000; za cerkveni pevski zbor istotam 50.000.
___ obvestila_________________________
Festival cerkvenih pevskih zborov
bo v romarski cerkvi M.B. v Logu pri Vipavi v nedeljo, 10. maja, ob 16. uri. Festival bo posvečen 400-letnici smrti J. Gallusa in 40-letnici smrti Vinka Vodopivca.
Na nedeljo dobrega pastirja, 10. maja, bo v cerkvi Novega sv. Antona ob 16. uri sv. maša za duhovne poklice. Prisrčno vabljeni, da skupaj prosimo Boga za to veliko potrebo domače Cerkve.
Društvo Slovenskih izobražencev v Trstu priredi v ponedeljek, 11. maja, okroglo mizo o pastoralnem obisku Janeza Pavla II. v tržaški škofiji. Začetek po otvoritvi razstave, ki bo ob 20.30.
Klub prijateljstva vabi na srečanje, ki bo v sredo 13. maja ob 17. uri v ul. Donizetti, 3. v Trstu. Inž. Marjan Jevnikar bo predvajal zanimive filme s potovanj po svetu. Sledil bo razgovor o prihodnjem izletu in družabnost.
V	povezavi s Pastirčkovim dnevom bosta mladinski maši v Sovodn-jah ob 10. uri in pri sv. Ivanu v Gorici ob 11.30. Pri obeh mašah in popoldne v Katoliškem domu bodo sodelovala tudi tri slepa dekleta iz Škofje Loke. Več o njihovem delu in poslanstvu zvemo v letošnji majski številki Ognjišča.
AMC Gorica vabi k maši za edinost v ponedeljek, 11. t.m. ob 16.30 v Zavodu sv. Družine. Počastili bomo sv. Leopolda Mandiča.
Romanje v Lurd Vpisovanje pri Sv. Ivanu v Gorici vsak dan razen četrtka in nedelje od 11. do 12. Čas za vpisovanje je do konca maja.
SOVODENJSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI organizira
Vaški posvet
ki se bo vršil na vrhu Sv. Mihaela
12. maja ob 20.30 v gostilni »Pri lovcu«
Dnevni red:
1. okrogla miza občinske in vaške problematike.
2. kraški park.
3. občinski statut
4. slovenski dnevnik
Sodelovali bodo:
naš župan VITO PRIMOŽIČ deželni svetovalec BOJAN BREZIGAR deželni tajnik IVO JEVNIKAR Vljudno vabljena je bila tudi občinska uprava.
Vljudno vabljeni vsi občani
SSO je v sodelovanju z Goriškim muzejem iz Nove Gorice priredilo razstavo
BOŽJEPOTNA SVETIŠČA
V	PODOBICAH
Raztava bo prenesena v Katoliški dom od 11. t.m. dalje.
Urnik od 17.00 do 20.00 ure.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Zaključna predstava sezone Peter Shaffer
Leticija in Luštrek
Produkcija Cankarjevega doma. Igrajo Milena Župančič, Polona Vetrih, Iztok Valič. Režija Dušan Jovanovič.
V četrtek, 7. maja, ob 20.30 - abonma RED A
V petek, 8. maja, ob 20.30 - Abonma RED B in RED F
V nedeljo, 10. maja, ob 16.00 -Abonma RED C in RED G
Spored od 10. maja do 16. maja 1992
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.00 Mladinski oder: Feri Lainšček: »Vrtiljak želja«. 11.30 Filmi na ekranih. 11.45 Vera in naš čas.
12.00 Narodnostni trenutek Slovencev.
14.10 Boris Kobal: »Bonjour Triestesse«.
15.30 Krajevne stvarnosti.
Ponedeljek: 8.10 Jugoslavija 1918 -
1941 (ponovitev). 8.40 Orkestralna glasba. 10.10 Stereofonski koncert. 11.30 Gončarov; »Oblomov«. 48. del. 12.00 Nikoli ni prepozno za učenje. 12.20 Slovenska lahka glasba. 12.40 Primorska poje. 13.25 Gospodarska problematika.
14.10 Otroški kotiček: »Za spretne roke«. 16.00 Mi in glasba. Trio Lorenz.
17.40 Mladi val.
Torek: 8.10 Alpe Jadran (ponovitev).
9.00 Zvočne kulise. 11.30 Gončarov: »Oblomov«. 49. del. 12.00 Nepozabnevv odrske sanaje. 12.30 Slovenska lahka glasba. 12.40 Primorska poje. 14.10 Aktualnosti. 16.00 Mi in glasba. Trio Lorenz in sopranistka Olga Gracelj. 17.10 Dopisnice z najbljžnjega vzhoda.
Sreda: 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev (ponovitev). 11.30 Gončarov: »Oblomov«. 50. del. 12.00 Male neznane države. 12.20 Slovenska lahka glasba.
12.40 Primorska poje. 13.25 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu (1. del).
14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu (2. del). 16.00 Mi in glasba. Skladatelj Uroš Krek, letošnji Prešernov nagrajenec. 17.10 Literarne podobe: Glasovi iz Sibirije.
Četrtek: 8.40 Znani slovenski ansambli. 11.30 Gončarov: »Oblomov«. 51. del. 12.00 Moji prijatelji za boljši svet. Pripravlja Marica Uršič. 12.20 Slovenska lahka glasba. 12.40 Primorska poje.
14.10 Dvignjena zavesa. 15.30 Spoznajmo Slovenijo (ponovitev). 16.00 Zbor Jauna muzika iz Vilniusa v Litvi. 17.10 Četrtkova srečanja: Obtoženci drugega tržaškega procesa.
Petek: 11.30 Gončarov: »Oblomov«. 52. del. 12.00 Šaljivo - resno. Pripravlja Sonja Starc. 12.20 Slovenska lahka glasba. 12.40 Primorska poje. 13.25 Narodnozabavna glasba. 14.10 Otroški kotiček: »Barvni ringaraja«. 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina. 15.00 Zvočne kulise. 16.00 Ensemble Nuove Sincronie iz Milana. 17.10 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki (ponovitev). 9.00 Slovenska lahka glasba. 10.10 Simfonični orkester RTV Slovenija.
11.30 Gončarov: »Oblomov«. 53. del.
12.00 Krajevne stvarnosti: Glasnik Kanalske doline. 14.10 Krajevne stvarnosti: Nediški zvon. 15.00 Duh časa in čar odra v spominih Jožeta Babiča. 16.00 Mladi pianistki šole Glasbene matice iz Trsta.
18.00 Edvard Kocbek: »Plamenica«. Drama.
*
Popravek
Za sklad M. Čuk: Sandra iz Sovodenj v spomin na pok. Elso Gismondi 20.000 (in ne 100.000 lir).
KATOLIŠKI GLAS
Tednik
List je nastal po združitvni goriškega tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katoliškega glasa« je izšla
2.	februarja 1949.
Uredništvo in uprava: Riva Piazzutta, 18 -34170 Gorica - Tel. 0481/533177 - Fax 533177 poštni tekoči račun: 11234499 Poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 Trst - Tel. 040/414646 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Poštn. plačana v gotovini - skupina 1/70% Dovoljenje pokr. poštne uprave iz Gorice Izdaja: KTD Katoliško tiskovno društvo Societa Tipografica Cattolica srl Riva Piazzutta, 18 - Gorizia - P.l. 00054100318 Tiska: Tiskarna Budin v Gorici Cena posamezne številke: 1000 lir Letna naročnina: Italija	50.000
inozemstvo 70.000 zračna pošta 95.000 Oglasi: za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 19% IVA
PASTIRČKOV
DAN
nedelja, 10. maja, ob 16. uri v Katoliškem domu V GORICI
ob vsakem vremenu
— nagrajevanje zvestih Pastirčkovih sodelavcev
— veseli nastop otrok z Goriške in Tržaške
— igre, zabava...
— folklora, lutke...
Pridite mali in veliki!
Pastirček vas čaka!
Pohištvo
Anton Koršič
• Serijsko pohištvo
• Pohištvo po meri
• Preureditve
Prodajalna: Trst, ulica S. Cilino, 38 - Tel. (040) 54390 Delavnica: Trst, ulica D. Chiesa, 91