DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice : Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 103
Sreda, 23. decembra 1936
Leto XI
Delavska taborišča v parlamentu
Mir Hudem na zemlii ...
Mir, blagoslov ljudem, ki so dobre volje!
Le zapojte! Mir? Duhovni ali telesni, ali morda oboji?
Tudi mi želimo mir. Socialisti se borimo za mir. Vse naše sile so usmerjene za duhovni in socialni mir.
Toda, zakaj ni miru in dobre volje? Kdo krši mir in kdo povzroča boj, boje in celo razredno sovraštvo?
Razvoj je napravil v zadnjih desetletjih ogromen skok, tehnično in organizatorično. Človeški duh ni napredoval sporedno, zaostal je; zato se ne nahajamo danes le v gospodarski, marveč še bolj v duhovni krizi. Vsi vidimo in čutimo, da je družba zašla v socialni nestvor. Vsi. Filozofi in znanstveniki kujejo načrte, osnove, načela in kompromisne formule, po katerih naj bi se človeštvo ravnalo, da spravi duha in socialne razmere v sklad z razvojem.
Vladajoči kapitalistični svet pa ima za vse to gluha ušesa. Izmislil si je nove parole, da z njimi zadavi porajajočega se duha, zarotil se je: ne dam1 oblasti, ne maram reform, moja oblast in posest je nedotakljiva, sveta. Izmislil si je fašizem, ki s surovo diktaturo terorizira narode, izmislil si je nacionalno hujskanje in vojno nevarnost ter nujnost oboroževanja, da prekriči zdrave sile človeškega duha, izmislil si je križarsko vojno proti socializmu pod geslom borbe proti »bolševizmu«, čeprav te »nevarnosti« ni.
Zbujeni duh, ki želi urediti družbo primerno razvojnim potrebam, je zbesnel reakcijo, zbesnel in pognal jo v najhujšo razredno borbo proti pravicam, ki jih človeštvo danes opravičeno zahteva. Zakaj, nemogoč je družabni red v obliki, v kateri je dve tretjini človeštva izročenega bedi in propadanju.
Ali nismo vsi ljudje enaki, vsaj pa opravičeni do dostojnega življenja?
Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje, pravijo in pojo.
Kako naj bo mir, ko je pa napovedan boj, ko se vrši boj?
Že latinski pregovor pravi »clara pacta boni arnici«. to je, jasni dogovori, dobri prijatelji. S tem pregovorom priznavajo celo Rimljani, da se je treba pogovoriti za sklepanje dobrih prijateljstev. Po demokratičnih načelih in v svobodi se morajo ljudje sporazumevati, pa bodo v miru živeli dobre volje. Toda danes to načelo ne velja. Povsod si skušajo oblastniki ustvarjati »dobre prijatelje« z diktaturami in odrekanjem vsakršne svobode in svobodne volje človeštva. Kako naj pride mir. kako naj bo človeštvo dobre volje, če nasprotniki nočejo miru, nočejo sporazuma, nočejo reform krivične družbe.
Morda bo kdo rekel, da se pesem nanaša na duhovni mir in na duhovno dobro voljo. To; lahko kdo trdi, . toda brez življenskega miru in brez življenske dobre volje tudi ni duhovnega miru. Razredno sovraštvo, ki je vzraslo na krivičnih razmerah, je plod duha. Slabost človeškega dulia, kriva vzgoja, da ta duh ni korakal z razvojem, ni socializiral napredka v prid človeštvu. In ta kriza človeškega duha ne more roditi ne duhovnega in ne telesnega miru. V ta namen je že treba, da ta duh napreduje in da se mu ugodi. Šele tedaj nastopi socialni in duhovni mir.
Poslanec Sekula Zecevič je stavil v narodni skupščini nujni predlog o uvedbi obvezne delovne službe. Nujnost predloga sicer ni bila priznana, vendar je pa zanimivo utemeljevanje zakonskega načrta.
Zečevič pravi, da je o stvari premišljeval in jo študiral. Pri nas je preveč neizkoriščenih delovnih sil ali pa so izkoriščane nepraktično. To je treba popraviti že zaradi državnih financ, ki bi se z uvedbo te službe
Vodstvo rumunske socialno demokratične stranke je pooblaščeno, da pripravi socialistično konferenco nasledstvenih držav. Udeležili bi se je socialisti iz Jugoslavije, Čehoslo-vaške, Avstrije. Madžarske in Poljske.
•
Med socialističnimi gibanji v posameznih državah male antante in balkanske zveze je mnogo premalo vezi. Socialistično gibanje je med-
Na Ogrskem so imeli doslej po deželi javno volilno pravico, v večiih mestih tajno. Po dosedanjem volilnem redu je moralo kandidatno listo podpisati deset odstotkov volilcev volilnega okraja. Po novem načrtu bo treba le sto notarsko legaliziranih podpisov za kandidatno listo. Kandidat pa bo moral založiti 2000 pengov (okoli Din 18.000) varnostne kavcije pri sodišču. Kandidati, ki v okraju ne dobe 25 odstotkov glasov, izgube kavcijo, ki pripade državi, sicer se kavcija vrne kandidatu. Volilni okraji bodo imeli povprečno 15
O Poljski čujemo pri nas malo. Poljski diplomati in državniki sprejemajo goste in hodijo sami v Berlin, Pariz in London. Verno le to, da je tam diktatura žlahte, ki je vzela narodu politične pravice in ima sedaj parlament, ki ga je volilo le nekaj tisoč volilcev. Žlahta pa želi celo ta parlamentarizem zamenjati z avtoritativnim, kjer bi dalje odločali sami.
Poljska žlahta ima svoj zunanjepolitični program, po katerem zagovarja revizijonizem in kolonije zase. Ta program je prav podoben programom drugih fašizmov, ki pripravljajo vojno, in glavni vzrok nesoglasja med Čehoslovaško in Poljsko, ne pa malenkostno šlezijsko vprašanje, ki ga publicistika vedno sili v ospredje.
Poljski socialistični »Robotnik« posveča temu vprašanju cel članek. Po njem zahteva poljska aristokratska reakcija v svojemi programu revizionizem širšega obsega.
Najprej zahteva poljska žlahta priključitev Litve Poljski. Čehoslo-vaška se pa mora deliti, in sicer ta-
Tu ni ovinkov, ni skrivalnic. Razvoj, čas zahteva svoje; zahteva, da se človeška družba zdemokratizira in socializira popolnoma sporedno z razvojem in duh z njo.
Tedaj borno imeli čim popolnejši mir na zemlji.
Delavska javnost, glej poslanec!
znatno razbremenile. Načrt določa za moške 6, za ženske 2 meseca obvezne službe. Tudi vojaki naj bi se po 6 mesecev porabili za javna dela.
Gospod poslanec svojega predloga prav gotovo ni »študiral« s socialnopolitičnega stališča, marveč s stališča podjetnikov, ki izdraže javna dela in bi zanje lahko dobili delovno silo napol zastonj.
V državi imamo nezaposlenost. Slabe mezde že danes. Konzum pa-
narodno gibanje, ki ima po vseh deželah ideološko iste cilje, čeprav se praktično in taktično pogostoma razlikuje, ker obstoje v raznih državah pač različne socialne, kulturne in tudi politične razmere. Razumljivo je, da je v državah, ki sodelujejo politično in gospodarsko, da v njih sodeluje tudi socialistično gibanje, se spoznava med seboj in uravnava skupno svojo politiko. To mora biti naš cilj.
tisoč volilcev. Uvedeno bo tajno glasovanje in enotne državne liste za stranke v celi državi. Zaraditega se bodo morale manjše stranke družiti s sorodnimi, če bodo hotele priti do vpliva. Na Ogrskem je sedaj okoli 15 strank, po novem' volilnem redu bodo mogle obstojati le tri ali štiri.
Načrt volilne reforme je očividno naperjen proti vplivu naroda v parlamentu. To lahko posnemamo že iz navedenih podatkov, ko podrobnih določb volilnega zakona še ne poznamo.
ko, da dobi Poljska skupno mejo z Ogrsko. Del teh pokrajin naj dobi Ogrska, del pa Poljska, ki sedaj ločijo obe državi. Po tem: načrtu bi Čehoslovaška izgubila Slovaško in Podkarpatsko Rusijo.
Tako okrnjena Čehoslovaška bi ne imela več potrebe, sklepati politične in gospodarske pogodbe z Rusijo. Čim bi pa Čehoslovaška pretrgala zveze z Rusijo, bi jo sprejeli v srednjeevropsko zvezo ali blok pod vodstvom Poljske, kjer bi kot majhna državica ne imela vpliva. Po izvedbi navedenih reform in revizij bi Poljska pristopila bloku fašističnih držav.
Ali ima tudi sedanji režim' tako zunanjo politiko ali ne, še ni gotovo. Poljska rabi posojilo, ki ga išče v Angliji in Franciji. Od tega posojila bo najbrže odvisno, ali zmaga politika žlahte ali politika vojske. Na Poljskem je namreč danes vojska tista. ki želi sodelovanja z opozicijo, dočirrt se žlahta zavzema za izrazit fašizem, še ostrejši kakor je danes!
Na Poljskem je opozicija režima velika. Socialisti in kmeti stoje odločno na stališču ustavne demokracije. kar dela režim« mnogo skrbi. Iz ugotovitev »Robotnika« je pa tudi razvidno, da poljska žlahta, ki hoče terorizirati ves narod, ni miroljubna ter da nje program popolnoma od-
da, ker narod obubožava. Novi zakon, če bi se sprejel, bi bil le en vijak več, s katerim bi se izžemal narod.
Predlog je torej slabo »premišljen in preštudiran« ter tudi nasprotuje moderni socialni politiki in zlasti še gospodarski znanosti, razen, če misli Zečevič na slaven pohod v suženjsko dobo.
Slabi izgledi
JRZ za sporazum z dr. Mačkom
Precej senzacionelne vesti o nekem skorajšnjem sporazumu med JRZ in dr. Mačkom so se izkazale kot netočne. Po pravkar završenih občinskihi volitvah na Hrvaškem iz-gleda, da so podrti vsi mostovi, ki so še postojali med dr. Mačkom in JRZ.
Ob izpremembi v uoravi SUZORa
Po vpokojitvi dosedanjega glavnega
ravnatelja M. Glaserja
Dosedanji generalni ravnatelj Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, Milan Glaser, je odšel v pokoj. Njegov naslednik je Radovan Matjašič, dosedanji pomočnik generalnega ravnatelja.
Mesto generalnega ravnatelja je važno za delavstvo. Zato upamo, da bo novi generalni ravnatelj vodil zavod v modernem in naprednem duhu.
Ob upokojitvi Glaserja so nekateri delodajalski listi grdo napadali poslovarije Glaserja, in sicer večinoma zaradi — pasivnosti zavoda, ki jo glavno povzročajo prav neplačani prispevki, ki jih dolgujejo razni delodajalci zavodu. To je bilo neokusno in neresnično očitanje. Če pomislimo, s kakšnimi težavami se je bilo treba boriti za izvedbo zavarovanja, kjer ni bilo zmisla za socialno zavarovanje, je delo herojsko. Morda je bil riziko nekoliko krivo preračunan, ker ni nihče računal s poznejšo krizo ali premalo z izterje-valnimi težkočami. toda to ni Gla-serjeva krivda, ampak razmer in izrednih razmer, ker država ne daje subvencij zavarovanju kakor po drugod.
Z naše strani moramo vsekakor priznati, da so bili Glaserjevi napori veliki, da je deloval za izpopolnitev zavarovanja zastopajoč načelo, da mora biti nosilec socialnega zavarovanja eden.
Pred tesnejšim vojaškim sodelovanjem male antante? Pariški listi trdijo, da je ruinunski zunanji minister Antonescu povedal v Parizu, da namerava mala antanta skleniti podobno pogodbo, kakor je francosko-čehoslovaška o medsebojni vojaški pomoči.
govarja ideologiji fašizma, ki ga tudi obožuje.
Mednarodno tipanje poljskih politikov še ni definitivno zaključeno, vendar menimo, da bo javno mnenje večine poljskega naroda ustavilo pravočasno avanturistično vojno politiko poljske žlahte.
Socialistična konferenca nasledstvenih
drlav Socialistično gibanje in države zaveznice
Pred volilno reformo na Ogrskem
Pollska ilahta, mir in vojna ter socialisti
Nacisti v Španiji ne morejo naprej!
S Francovim božičnim izprehodom v Madrid ne bo nič!
Od Francu prijaznega časopisja napovedana nova generalna ofenziva nacistov, katere cilj je bil zavzetje Madrida pred božičnimi prazniki, je pred par dnevi pričela, toda se je takoj na to zrušila v topovskem ognju vladinih čet. Franco je napadel na črti Villeneuva del Pardilo—Vallde-morilo—Romano—Pozuela. Istočasno so javile njegove radijske postaje, da je na tem' odseku prodrl fronto v globini sedem kilometrov. Vesti so se izkazale kot popolnoma netočne. Narobe, zadnje dni so vladine čete izvršile več protinapadov in so pognale nasprotnike iz njihovih postojank. Zlasti uspešen je bil napad pri Boadilli, kjer je Franco poizkušal svojo srečo že pretekli teden.
Pred Oviedom zmagujejo rudarji
Oblegano mesto Oviedo se najbrž ne bo moglo več dolgo upirati miličnikom. Te dni so oblegovalci končno razstrelili tovarno orožja, iz katere so se obleganci do poslednjega časa preskrbovali z municijo.
Proti Malagi tudi ne gre
Poizkus Franca, da napade vladino vojsko pri Malagi, se je tudi ponesrečil, čeprav je zbral tod precejšnje kontingente Marokancev, ki jih je deloma pritegnil z madridske fronte, kjer Marokanci vsled mraza ne morejo zdržati.
Mednarodna brigada,
ki se bori na strani vlade pred Madridom in stoji pod poveljstvom generala Kleberja, šteje 25.000 Francozov, Belgijcev, Angležev in Ru-
sov, 9000 Nemcev in Avstrijcev, 6500 Poljakov in Čehoslovakov, okrog 7000 pa je pripadnikov drugih tujih držav.
Mednarodna brigada razpolaga z 72 letali. Piloti so sami inozemci.
Ta armada je sestavljena iz samih prostovoljcev.
Kakšen je splošen položaj?
Odporna sila vladinih čet postaja vedno jačja. Najboljši dokaz za to je dejstvo, s kakšno lahkoto so bili odbiti napadi nacistov v zadnjem tednu.
Tudi v zraku se kaže naraščajoča moč vladinega letalstva. Pri napadu nacističnih letal na Madrid, dne 17. t. m., so nacistični bombar-derji dospeli samo nad predmestje Tetuan, takoj nato pa so se morali umakniti pred napadom vladinih letal, ki so sestrelila pet nacističnih letal. Kljub temu je bombni napad zahteval 300 smrtnih žrtev, žena in otrok. Porušenih je bilo okoli 50 delavskih hiš.
Reorganizacija vladine vojske je skoro popolnoma izvedena.
Anglija svari Nemčijo
pred nadaljnjimi vojaškimi transporti v Španijo
Nemčija in Italija sta doslej poslali v Španijo več tisoč mož redne vojske.
Del Nemcev, »plavolasih Marokancev«, kakor jih imenujejo, se že bori pred Madridom, doslej brez vidnega uspeha.
Te dni pa je bila angleška jav-
nost obveščena, da pripravlja Nemčija transport pet divizij v Španijo, kar je izzvalo silen protest.
Angleški zunanji minister Eden je opozoril nemškega poslanika, da bi Anglija morala smatrati nadaljnje nemške vojaške transporte — za okupacijo Španije.
Ruske vojne ladje v Sredozemskem morju
Potopljen sovjetski trgovski parnik
stila angleško in francosko vlado o tem dogodku, s pozivom, da se pridružita akciji za zaščito svobode brodarstva.
Obenem javljajo, da je Rusija odločena poslati večje število vojnih brodov v Sredozemsko morje, da zaščiti svoje interese.
Te dni je bila moskovska vlada obveščena, da so nacistične vojne ladje zažgale in potopile sovjetski trgovski parnik »Komsomol«, ki je plul na odprtem morju, natovorjen z nafto za Belgijo.
To je izzvalo v Rusiji silno ogorčenje. — Sovjetska vlada je obve-
Nove delnISke družbe v Jugoslaviji 1936
Letos je v enajstih mesecih ustanovljenih 37 delniških družb z glavnico 145 milijonov dinarjev
V enajstih mesecih tega leta je bilo v Jugoslaviji ustanovljenih 37 novih delniških družb z glavnico 145 milijonov dinarjev. Lani je bilo ustanovljenih le 35 družb z glavnico 49.6 milijonov dinarjev.
Od teh družb jih je 18 (z glavnico' 100.1 milijonov) v Beogradu, 8 (24.7 milijonov) v Zagrebu, 11 (20.3 milijoni) po drugih krajih.
Te družbe se dele po gospodarstvu :
družb glav. v milij. rudarstvo	6	71.0
živilska ind.	3	26.5
parcel, zemlje	4	18.7
trgovina	14	12.1
tekstilna	4	5.5
kemična ind.	2	5.1
razno	5	6.2
Deset delniških družb se je samo preosnovalo. Te so že prej imele glavniškega kapitala 61.1 milijonov dinarjev. Zaraditega se je povečal delniški kapital letos v enajstih mesecih dejansko le za 77 milijonov dinarjev.
Sovjeti ne pošiljajo orožja v Španijo
Sovjetska brzojavna agencija najodločnejše zanika vesti nemške fašistične poročevalske službe, da Rusija tovori v lukah v Črnem morju ,vojni materijal za Španijo. Te vesti širi nemško časopisje samo zato, da mu ni treba odgovarjati na konkretno iznešene obtožbe o nemških pošiljkah orožja in vojakov v Španijo.
Mednarodni fašizem je začel Špansko državljansko vojno
Španska državljanska vojna je pravzaprav odjek dveh svetovnih naziranj, ki ima svoj povod in inici-jativo v mednarodni politiki. V mednarodni politiki se bijeta za svoje uveljavljenje demokracija in fašistična diktatura. Demokracija, ki hoče, kakor pravi Z. Balugdžič, svobodo in samolastno urejevanje v svoji državi ter sporazum z drugimi državami, dočim fašizem odreka svobodo narodu v lastni državi in vmešavanje v tuje države, ki povzročajo spore in sovraštva med narodi.	1
Napoved križarske vojne proti boljševizmu je le pretveza, ki naj še bolj onemogoča sporazum med narodi.
V španski državljanski vojni je očividno voditeljica akcije nacistov Portugalska. Portugalska je najprej odklonila predlog nevmiešavanja v špansko državljansko vojno. Morda sta jo k temu privedli Italija in Nemčija, ki sta že prej imeli zveze s Francom ter pripravljali tla s tiskom in raznimi agenti. Portugalska je morala odkloniti pristanek na ne-vmešavanje, Italija in Nemčija pa sta imeli svoje pomisleke, da se je
rešitev vprašanja zavlekla, a medtem, sta pridno preskrbovali upornike z vojnimi potrebščinami.
Na ta način je fašizem zopet varal mednarodno politiko, čeprav je bilo mednarodno edino pravilno, da se nudi podpora legalni vladi, ki je bila izvoljena po narodovi volji.
Blum sam je izjavil na veliki manifestaciji, da bi druge države morale podpirati legalno vlado, ker pa ni mogoče prodreti s tem stališčem (nasprotujejo mu fašistične dežele), preprečimo vsaj vmešavanje drugih držav v špansko državljansko vojno.
Zal, da je fašizem iznova pokazal svojo neiskrenost, svojo verolomnost, da želi, hoče in se bori za mir ter za sporazumno reševanje mednarodnih vprašanj.
Pod krinko borbe proti boljševizmu, ki je prazna fraza, kakor so bile imperialistične križarske vojne, preliva španski narod pred Madridom potoke krvi za svoje človečanske svoboščine in pravice. Zanetili so požar v Španiji reakcionarni, klerikalni in fevdalni zaščitcnci pod protektoratom mednarodnega fašizma, zločin, ki jim ga zgodovina nikdar ne more odpustiti.
Rusija svari Japonske
Napadalni pakt držav, ki niso v Zvezi narodov
V avstrijskem klero-faSizmu poka
Spori v vladi
Dne 31. decembra poteče veljavnost izjemnih zakonov o prepovedi snovanja političnih strank. Zakon je naperjen proti socialistom in nacistom. Kancler Schuschnigg in njegova klerofašistična okolica je za to, da se zakoni podaljšajo, nekateri ministri so proti temu. Seveda gre tem ministrom samo za to. da se obnovi nacistično gibanje. To pa zopet ne gre, ker ni mogoče, da bi nacisti smeli delovati, socialisti, ki imajo ogromno večino delavstva za seboj, pa ne. Klerofašizem se silno boji, da bi ukinitev izjemnih zakonov potresla režim. (Najbolje bo, da sprejmejo demokratičen zakon o svobodnem snovanju strank, čijih statute in programi — pa odobri vlada. Tako bodo imeli demokracijo in reakcijo, svobodo in nasilje, vse ob enem.)
Kitajski generali se Se niso pobotali
Čankajšek je še vedno vjet
Uporni general Čansuljan še vedno ni izpustil generala Čankajšeka, predstavnika nankinške vlade. Pogajanja za pomirjenje med vlado in uporniki niso uspela. Naukinška vlada je poslala svoje čete nad Čansu-ljana in njegovo vojsko. Ker je pa Kitajska velika dežela brez železnic in potov, bomo še nekaj dni počakali. predno se bodo udarili.____
Abesinija in Španija
Anglija in Francija sta umaknili svoja poslaništva v Addis Abebi
V Rimu smatrajo, da je to prvi korak k priznanju zasedbe Abesinije po Italiji. Po nekaterih vesteh se je Italija zato obvezala, da bo opustila vsako vmešavanje v Španiji. Vest je izzvala v Nemčiji zaprepaščenje.
»Prager Rresse« poroča:
Na kongresu sovjetov sta govorila predsednik vlade Molotov in zunanji komisar Litvinov. Oba sta ostro napadala vojno politiko fašističnih držav. Litvinov je izjavil, da bo Rusija kos vsakemu napadalcu. Organizacija miru je potrebna ker fašizem v Evropi išče za svoje namene slabotne točke, kakor dokazuje poizkus v Španiji.
Fašizem ni našel v Društvu narodov nobenega zaveznika, zato se je obrnil na dežele, ki imajo tudi napadalne cilje, da sklenejo z njim blok proti »mednarodni komunistični nevarnosti«. Litvinov trdi, da je ta pakt sklenjen posebej med Nemčijo in Japonsko ter posebej med Italijo in Nemčijo. Italija pa, da hoče z Japonsko skleniti dodatno pogodbo. sporedno z nemško.
Japonska soldateska si tako razlaga pogodbo z Nemčijo, da je že dvakrat napadla ozemlje Rusije z znatnimi silami. Litvinov svetuje japonski vojski, da naj za svoje izpre-iicde poišče kako bolj oddaljeno pot, ne pa mandžursko-rusko mejo.
Objavljena japonsko-nemška pogodba je le krinka za neko drugo pogodbo, ki je bila sestavljena in najbrže tudi podpisana, ne pa objavljena. V teh pogodbah komunizem
niti omenjen ni. Kljub svojimi pro-gramatičnim izjavam, da je pogodba proti mednarodnim zvezam in kombinacijam, izvzemši nenapadalne pakte, je nemški fašizem sklenil z desettisoč kilometrov oddaljeno Japonsko pogodbo, in sicer ne nenapadalno pogodbo. Dogovor ima namen, da vojno, ki bi nastala na kontinentu, razširi vsaj na dva, če ne več kontinentov. Italijanski fašizem se je kljub svoji izjavi po zasedbi Abesinije, da teritorijalno nima več zahtev, pridružil agresivnim pogodbenikom in japonska vlada je proti zagotovilom sovjetski uniji, da bo vedno vpoštevala vsak nenapadalni pakt, sklenitvi takega pakta pristopna le, če Nemčija temu pritrdi.
Molotov mieni, da je pot za pustolovščine svobodna. To pripominja, ne da bi se hotel vmešavati v notranje razmere kake države, ker vidi, da se kujejo načrti proti Kitajski, Evropi in sovjetski Rusiji. Vse to so prikriti osvojevalni načrti. Nemčija se najbrže otresa Društva narodov, da bi bila svobodna v svojih vojnih akcijah, Zato tudi ni podpisala vzhodnega pakta ter ga poizkuša s svojo politiko onemogočiti. Naloga sovjetske Rusije pa je in ostane, čuvati mir ter biti pripravljena na vsakršno zaroto ali nakano od zunaj.
Za razširitev socialnega zavarovanla
nameStencev
V Beogradu se je mudila te dni deputacija predstavnikov nameščen-skili organizacij, v kateri se je nahajal tudi s. Petejan. Deputacija je bila sprejeta tudi pri ministrskem
predsedniku. Dobila je zagotovila, da bo zavarovanje privatnih nameščencev v teku proračunskega leta 1937-38 razširjeno na vso državo.
Moč zadružništva v Jugoslaviji
Kongres glavne zadružne zveze
V Beogradu se je te dni vršil kongres glavne zadružne zveze. V zvezi je včlanjenih preko svojih revizijskih central 7.254 zadrug, ki štejejo 918.114 članov. Deležni kapital teh zadrug je znašal v preteklem letu Din 831,976.658, t. j. za okroglo 56 milijonov Din več kot 1. 1935.
Kljub precejšnji sili, ki jo predstavlja zadružništvo pri nas, pa lahko trdimo, da jf \\ v datu in ni v stanu braniti niti svojih življenjskih interesov. Zlasti so na slabem konzumne zadruge, ako odštejemo pri-viligirane zadruge uradnikov in železničarjev.
Božič nekdaj in sedaj
T. M.:
Božič proletarskih otrok!
O rojstvu Jezusa odrešenika nam pripovedujejo samo ustno izročilo in evangeliji, ki so pa bili napisani mnogo kasneje. Da ni o rojstvu tesarjevega sina točnejših podatkov, zlasti nobenih zapiskov, je spričo njegovega skromnega porekla in tedaj vladajočih razmer razumljivo. Šele v 4. stoletju po našemi časovnem štetju se prične uveljavljati Božič, ki ga praznujemo vsako leto 25. decembra, kot glavni praznik kristjanov. Pravoslavna cerkev slavi Božič šele 6. januarja. Praznovanje katoliškega Božiča, 25. decembra, pa je skoro neposredno o zimskem' kresu, v času, ko so nekoč slavili narodi evropskega severa svoj največji praznik. V 5. in 8. stoletju je prirejala duhovščina pred Božičem' še najrazličnejše slovesnosti, ki sc pa dandanes vrše v mnogo skromnejši obliki v adventu. Težje se je odločila cerkev, da je združila praznik svojega Novega leta, ki je praznik obrezovanja Jezusa in ga je obhajala tri dni po njegovem rojstvu, s praznikom koledarskega Novega leta, kajti praznik Novega leta je poganskega izvora.
Ta dejstva nam kažejo, kako ozko so povezani krščanski in poganski običaji, ki se odražajo v praznovanju Božiča. Orientalske, zapadnja-ške in poganske ideje so bile merodajne ne samo za določitev dneva praznovanja, ampak tudi za način proslave Jezusovega rojstva.
Cerkev je tem lažje združila poganski praznik zimskega kresa, praznik luči, s praznikoiru Jezusovega rojstva, ker je tudi sama proglasila utemeljitelja nove človeštvo odrešujoče vere kot luč sveta. Poganski narodi so praznovali zimski kres, t. j. čas, v katerem s-p mislili, da se soln-čna obla zopet približa zemlji, celih dvanajst noči, od 25. decembra do 6. januarja. Vsekakor časa dovolj za prirejanje raznih zabav, proslav in veselic. Na čast solncu so zažigali kresove in spuščali po bregovih iz smrečja spletene goreče kolobarje, čudo, ki se je leto za letom' dogajalo v naravi, so poganski narodi pripisovali božanstvom1. Kot dobra poznavalka človeške miselnosti in praktična vzgojiteljica, je cerkev um.ela vsa ta izročila ohraniti, izrabiti in prikrojiti. Silen kulturni vpliv, ki ga je imel Rim na ostali svet. se pozna tudi v običajih katoliškega Božiča. V starem Rimu so okoli 17. decembra praznovali saturnalije, kot spomin na tkzv. »zlati vek«, v katerem je vladal bog Saturn. Prvotno je trajalo praznovanje tri dni. V dobi cesarstva so praznovanje podaljšali na pet in pozneje celo na sedem' dni. Za to že 200 let pred našim1 časovnim! štetjem vpeljano slavje so bile značilne ogromne pojedine, ki so jih takrat prirejali. Poleg tega so se ljudje
Vi drugi imate zakurjen dom, vi drugi imate potice, mi se ne vemo ogreti pri kom, premrle so naše ročice.
Vi drugi ste dobro večerjali, vi drugi ste dobre volje, a nas ste surovo ozmerjali, pognali nas v sneg, na polje.
Vam drugim po smrekah lučke gore, pod njim daril je vse polno,
medsebojno obdarovali z voščenimi svečami in majhnimi glinastimi figurami, ki služijo otrokom kot igrača. Tudi kockanje za orehe je bilo v navadi. Celo sužnji, ki so bili v starem Rimu strašno izkoriščani, so v dneh. ko so Rimljani obhajali saturnalije, bili prosti in deležni veselja, katero je valovilo v mestnem obzidju. Pozneje se je uvedel običaj, da so za dobo veseljačenja izvolili posebnega kralja, kot n. pr. dandanes v pustnem času princa Karnevala. V tem tiči prispodoba za vlogo kralja, katero so rimski vojaki namenili Kristusu v znak zasmehovanja pred križanjem, ko so ga, kot pripoveduje sv. pismo, kronali s trnjevo krono, ga ogrnili s plaščem in mu dali v roko žezlo — trs.
Odsev teh starorimskih saturna-lij lahko opazimo tudi v načinu praznovanja krščanskega Božiča. Praznično veselje, ki naj hi ga bili deležni po možnosti vsi ljudje, poizkus premostitve vseh socialnih razlik, svečke na božičnem drevescu, darila, pojedine, vse to so menihi prevzeli in j vpletli tudi v katoliško božično idilo, j Seveda prihajajo v praznovanju Bo- 1
Otroci in igrate
Iz obdarovanja otrok za Miklavža in Božič, so napravili odrasli veliko skrivnost, ki jo skrbno čuvajo pred mališi. pripovedujoč jim izmišljene štorije o dobrem Miklavžu in Božičku, ki hodita po svetu in obdarujeta — pridne otroke.
Vsaj tako je bilo včasih, v tistih časih, ko še ni bilo duha ne sluha o sedanji krizi in je od zaslužka, razen za hrano, obleko in stanovanje, ostalo tudi še za druge potrebe. Dandanes je stvar drugačna. Štorija o Božičku se je preživela. Kajti, mnogo, j mnogo je pridnih, ki gladujejo in tr- ! pe pomanjkanje. Tu ni izjeme med odraslimi in deco. Tak je pač narobe svet!
Ali ni smešno, ako te pokara so-seda: »Ob vse veselje boste spravili j otroka! Zakaj mu poveste resnico o j Miklavžu in Božičku?!«
v naših očeh le blestijo solze, srce nam je gladno in bolno.
A vendar nam v dušah ogenj gori, ki nam ga nikdar ugasite: naš up, da se nam dan sveti dani, ki spolni nam želje vse skrite.
Vam drugim pustimo razsvetljen salon, darila, večerjo, potico, in čakali bomo, da vdari naš zvon, da vkrešemo božič s pravico!
žiča, poleg teh rimskih običajev in idej, tudi ideje čisto krščanskega izvora do veljave. Predvsem legenda o Jezusovem rojstvu. Jaslice (ponekod prirejajo celo božične igre) in božične pesmi, so čisto krščanskega porekla.
Nasprotno pa nas božično drevo spominja na iz smrečja spleteni ognjeni kolobar, ki so jih poganski severni narodi, božanstvom solnca na čast, spuščali ob zimskem kresu po bregovih navzdol. Tndi razne vrste božičnega peciva, kot štručke, sadni kruh itd., so poganskega izvora.
Božičnemu prazniku lastna je ideja miru. Vsepovsod po deželah, kjer se ta praznik slavi, se smatra božični čas kot čas miru. V tein pa se ne odraža samo ideja krščanske ljubezni do človeštva, ki je v življenju tako malo resnična, ampak tudi veselje, ki je navdajalo Rimljane v času, ko so praznovali saturnalije. Božič torej ni popolnoma krščanskega izvora. Najraznovrstnejši običaji nas spominjajo na prastare vplive, ki so ga oblikovali, mu dali zunanjo formo in notranjo vsebino.	Dr.	M.
Zakaj prikrivati otroku resnico, zakaj mu lagati, ko pa je skoraj gotovo, da bodo razmere, katerih žrtev postaneš prej ali slej, razkrile to laž otroku, kateremu boš ostal dolžan — prazne obete. Takrat bo razočaranje pri otroku mnogo, mnogo večje, kot pa. ako mu takoj poveš, da je od očetovega zaslužka odvisno, koliko in kako se bo lahko igral.
Ali še nisi pomislila, koliko je otrok, ki vedo o Miklavžu in Božičku samo to, da ti dve imeni pomenita več dela za njih pridne roke, več zaslužka za vso družino in večji kos kruha?
Revni, izkoriščani otroci, otroci brez mladosti, delajo od jutra do večera sklonjeni, zverižeui. v zatohlih sobah brez solnca. Igračke delajo za svoje sovrstnike, za otroke. Mladostni starci so to, ki pomembno smeh-
ljajoč se, govore o igračkah za otroke in o Božičku, ki so sami. Otroci brez iluzij, ki vedo, kako se izdelujejo konjički, vozički, puže, hišice in mobilje, kako jih je treba poslikati, zlepiti, zrezljati in pooblati. Igračke, ki jih izdelujejo z babico in stariši, ne vsebujejo za nje nobenih skrivnosti in kar nič jih ne miče, da bi se z njimi igrali. Taki so v delo vpreženi otroci, ki se ne znajo igrati, ker morajo delati, ki se ne morejo igrati, če ne delajo.
*
Tudi igračkam se pozna duh časa, ki stoji v znamenju tehnike. Železnice na električni pogon, avtomobili, dinamo stroji, elektriški likalniki in peči, telefoni, in še cela vrsta drugih kompliciranih aparatov v miniaturi, so dandanes otroške igrače. Mnogo pomembnejši kot te vrste igrač, so zložljivi modeli, ob katerih se otrok uči samostojno graditi. zlagati, misliti in prevdarjati. Take igrače imajo za otroka velik vzgojni pomen. Na igračah lahko opazujemo ne samo tehnični in kulturni razvoj, ampak tudi veliko iz-premembo, ki je nastala pri ocenjevanju otroka in njegovih zmožnosti. Poprej enkrat smo potisnili otroku igračo v roke, rekoč: Tu imaš. igraj se! Igračke so bile tedaj predmeti, ki so služili odraslim za uporabo, samo da so bili prikrojeni za otroka. Dandanes skušamo razgibati in spoznati duševnost otroka in poizkušamo na podlagi opazovanj napraviti gotove zaključke, ki jih potem lahko s pridom uporabljamo za usmeritev otrokovega življenja in igranja. Razvoj časa je prinesel tudi izpremembo glede ocenjevanja otrokovega igranja. Igranje smatramo sedaj kot delo in zaposlitev otroka. Otrok naj se igraje uvaja v delo. Otrokovo igranje bodi ustvarjajoče, ne mehanično. Duh nove vzgoje veje tudi iz novovrstnih igrač naše dobe.
Josef Bloch umrl. V Pragi je v torek umrl, 65 let star, Josef Bloch, ki se ga današnje delavstvo le malo spominja. Bloch je mnogo let izdajal in vodil Sozialistische Monatshefte, ki jih je ustanovil znani Bernstein. Revija je prinašala socialistične članke z nekako revizionistično tendenco, ki pa dejansko ni bila revizionistična. ampak ofenzivna v duhu praktičnega socializma. Po svojem mišljenju je bil privrženec Kautske-ga in Bebla in so bile njegove inici-jative in njegovo izobraževalno delo velikega pomena. Bloch je v Nemčiji tudi prvi propagiral sodelovanje delavcev in kmetov. Živel je sedaj kot emigrant v Pragi.
BoZič 1914
Kurt Heilbut.
Dan pred Božičem so prinesli Hell Landa šest ur daleč na nosilnici v vas, kamor prihajajo ranjenci od vseh strani.
Tu leže sedaj tesno drug poleg drugega. Že dolga dva dneva. Tretji dan jih nalagajo na voz, po dva in dva. Poleg Landa leži tovariš, s prestreljenimi prsi. Sanitetni voz odskakuje na trdih tleh: vsak sunek pa povzroča ranjencu nove silne bolečine. Iz ust se mu trgajo bolestni kriki, ki zamirajo v pridušenem1 stokanju.
Hell Land poizkuša, da bi z rokami podprl svojo ranjeno nogo. Pa je preslab, roke mu odpovedo. Od bolečin si grize ustnici, da bi ne kričal.
Enajst ur že traja vožnja. Enajst ur se že vozijo — lačni in prezebli. Samo enkrat na vsej dolgi poti dobe kozarec toplega čaja. In dalje drdrajo vozovi kljub vsem mukami! Samo proč! Proč, čim dalje proč od kraja, katerega se spominjajo z grozo v srcu!
Proč, le proč od hiš, ki so se vnele med treskom topovskih granat!
Proč od hiš, ki so bile polne ranjencev — vseh ni bilo mogoče rešiti. Okoli trideset mož je zgorelo v plamenih. Petdeset jih je končalo svoje življenje na prav tako strašen način v skednju pred vasjo.
Noč se spušča na zemljo, ko pri-drdrajo vozovi do mesta. V nekem izpraznjenem šolskem poslopju jih polože enega poleg drugega na prgišče slame. Tu prebijejo noč in še naslednji dan.
Zvečer jim postavijo v sobo smrekovo drevesce. Tri, štiri svečke brle na njem in žalostno razsvetljujejo sobo.
Duhovnik pride in jim čita božično prigodo:
»In zgodilo se je v onem času, da je cesar Avgust izdal zapoved, da se vsi ljudje popišejo ...«
Toda besede o revnem rojstvu božjega deteta ne vzbude v njihovih srcih niti najmanjšega sočutja. Veselo oznanilo ne pomeni za nje nobene tolažbe, kajti neskončna je njihova lastna bolečina.
Naslednje jutro pride drug duhovnik in jim čita prigodo, ki so jo slišali prejšnji večer, še enkrat. V mrazu svetlega dne se zde besede še manj tople, kot sinoči v večernem
mraku. Zdi se, da je to vse, kar jim moreta nuditi duhovnik in cerkev. Samo to obljubo torej, kateri več ne verujejo, kateri več ne zaupajo.
Kako vse drugačen je mladi zdravnik. bled in upadel v obraz, ki bi rad vsakomur pomagal; izgleda, kakor da bi v spanju vedno znova doživljal vse strahote tistih dni. Prinese jim božično darilo: par komadov čokolade. Pravično jo razdeli med sedemnajst ranjencev. In glej, ker daje z ljubeznijo, se zgodi čudež: kot je bilo mogoče nekoč tisoče nasititi z enim kruhom, je tudi vsakemu izmed njih en košček dovolj.
Zopet se znoči in zopet napoči dan.
Drugi božični dan. Zgodaj zjutraj že grme topovi. Vmes regljajo strojnice. Bliže, vedno bliže mesta prihaja peklensko grmenje.
Zdravniki in sanitejci beže; vsak beži, kdor le more. Samo težko ranjeni ostanejo.
Izmučen pomisli Hell Land: To je torej konec? Pri vsakem strelu, ki udari nekje v bližini, jim vstane pred očmi ista strašna slika: goreče hiše, polne ljudi, ki niso v stanu, da se rešijo ...
Tako čakajo ure in ure. Cesa ne-
ki? Na granato, ki bo storila konec vsemu njihovemu trpljenju? Na ljudi, ki morajo priti in jih rešiti? Saj niti sami ne vedo na kaj čakajo!
Ah, kdor bi mogel moliti! Sami ne morejo več. Skoro vsi so v teh dneh izgubili živo vero svojih otro-! ških let. Saj ne morejo razumeti! Ne morejo razumeti, da je visoko gori na nebu Bog, ki vse te grozote dopušča. Bog. s čigar voljo in vednostjo se vse te strahote dogajajo!
V nekem kotu leži mlad častnik. Strel v glavo. Skoro ves čas se premetava v grozničavi mrzlici in blede. Kadar se mu vrne zavest, kriči in ječi: »Zakaj me puste tu ležati? Zakaj me ne pošljejo proč! Jaz sem vendar častnik!«
Revše! Ali se tu, v preddvorju smrti, ne nehajo predpravice in razredne razlike? Ali niti tu, pred obličjem smrti, ne prevladuje človečnost med ljudmi?
Še veliko dni in noči je prebil Hell Land na bojnem polju. Nedelj in delovnikov. Toda noben dan ni bil tako zelo žalosten, tako poln trepeta, kot ta drugi božični dan leta 1914...
Tretji dan jih končno odpošljejo dalje, iz območja eksplodirajočih
Ilegalni boi avstrijskih socialistov proti klerofašizmu
»Arbeiter-Zeitung« v Brnu ne izhaja več
dama u* svetu
Prihodnja številka »Delavske
Politike« izide v pondeljek, dne
28. decembra, novoletna številka
pa v sredo, dne 30. decembra.
Razvoj na Hrvaškem dobiva novo lice. V ospredje se silita Stepinacov klerikalizem in dr. Pernerjeva opozicija. Zato opažamo, da se je pričela posebne vrste politika, ki meri osti proti tujimi, napol tujim elementom, prav na isti način kakor ob pričetkih fašizma drugod. Ta pojav utegne biti jako neprijeten za reševanje hrvaškega vprašanja.
Razveljavljene volitve — v 3 občinah. Časopisi so poročali, da je upravno sodišče v Celju razveljavilo občinske volitve v Trebeljnem, ker je volilna komisija po 6. uri zvečer zabraniia volitev onim, ki so stali še pred vratmi volilnega lokala. Iz podobnega razloga pa je upravno sodišče razveljavilo občinske volitve v občini Dobova ter v občini Zibika. Tudi v teli občinah so bili deloma volilci izprti od volitev, deloma pa so sporni volilni glasovi, tako da so v obeh občinah odrejene nove volitve.
Tožbe hranilcev bivše avstro-ogrske poštne hranilnice proti državnemu erarju. Že pred mnogo leti se je izvršila likvidacija bivše avstro-ogrske poštne hranilnice in je tedaj naša država prejela vse vloge naših državljanov izplačane. Več let že pritiskajo hranilci na državno blagajno, da jim naj prevzete hranilne vloge, ki so vsled razvrednotenja denarja itak skopnele sko-ro na nič, nakaže. Toda vsi napori so ostali zaman. Vsled tega so sedaj nekateri hranilci vložili tožbe proti državnemu erarju. Najbrž bodo že prve tožbe zadostovale, da bo državna blagajna pričela z izplačevanjem prevzetih obveznosti.
Sarajevska občina bo gradila delavska stanovanja. Gradba malih stanovanj je važna iz socialnopolitičnih razlogov in gospodarskih. Občinska stanovanja so ovira stanovanjskemu oderuštvu in po amortizaciji zazidane glavnice čist dohodek občine. Sarajevska občina dobi štiri milijone dinarjev posojila brez obresti od Borze dela. Občina pa ni gradila pravočasno, zato se ji je podaljšal rok do 1939 ter mora do takrat zazidati vsaj dva milijona, če ne, se bodo zaračunale obresti po 2 odst. V1.' i V.t tl kani; ne-
i i m >■ . —...	. rmcir.u	•/»•/or nrtiiKHI
Nezaslišana spekulacija s stavbnimi parcelami vlada v Beogradu in Zagrebu. Naj višja doslej ugotovljena cena za stavbno parcelo v Zagrebu znaša samo Din 31.250 za kvadratni meter. To je vsekakor rekord oderuštva. V hiši, ki se zgradi na takem prostoru, pač ne more stanovati noben delavec ali nameščenec.
granat. Zopet teko ure brez konca in kraja. Ure polne gorja in muke na vozovih, ki odskakujejo po trdi raz-orani cesti.
Vojna bolnica. Mrko izgleda v njej. Zdravniki, nosači, sanitejci delajo neumorno. Vsega ne zmorejo, preveč je za nje. Preveč jih je, ki jih kličejo od vsepovsod, od vseh strani. In vendar delajo več, kot zmorejo — v dveh dneh omagajo trije izmed njih vsled napora! Zdravniki delajo noč in dan. Toda vsak dan prihajajo novi ranjenci. Stotine. Tisoči'.
Vsega primanjkuje. Niti najpotrebnejšega ni več mogoče dobiti. Za dve hiši polni ranjencev je na razpolago ena sama nočna posoda! Zato morajo ubožci pri vseh svojih bolečinah mnogokrat ure in ure čakati, predno morejo opraviti svojo potrebo.
Mlad delavec leži poleg Landa. Leži tih in — z zaprtimi očmi. Težko trpi. Z njegovega ležišča se širi neznosen duh gnijočega mesa.
Nad kolenom ga je zadela krogla. Noge ni več mogoče rešiti. Drugo jutro ga odnesejo v sosedno sobo, da mu odrežejo nogo. Deset parov oči ga spremlja, ko ga nosijo. Vsi poza-
Inozemski informacijski urad avstrijskih socialnih demokratov v Brnu sporoča, da je tednik »Arbeiter-Zeitung«, organ avstrijskih socialistov, ki je po krvavo udušeni vstaji avstrijskega delavstva v februarju 1934, izhajal v Brnu, moral prenehati.
»Arbeiter-Zeitung« je izhajala doslej v dveh izdajah: za ilegalno propagando v Avstriji namenjena izdaja je izhajala vsakih 14 dni, za ostalo inozemstvo določena izdaja pa tedensko.
Ustavljena je le tedenska izdaja »Arbeiter-Zeitung«, ki je bila namenjena predvsemi inozemstvu. Za ilegalno propagando v Avstriji namenjena 14 dnevna izdaja pa ostane in jo bodo delavci v Avstriji dobivali -dalje.
O ustavitvi »Arbeiter-Zeitung« piše centralni odbor rev. avstrijskih socialistov v svojem obvestilu z dne 22. novembra, da je ogorčenje avstrijskega režima nad »A. Z.« razumljivo. Kajti »A. Z.« je najbolj č>-tan list v Avstriji in vsi napori avstrijskih oblasti, da preprečijo uvoz lista, so ostali brezuspešni. Ako se policiji tu in tam tudi posreči zaseči
Dne 15. in 16. novembra je odbor skandinavskih delavskih organizacij imel v Kodanju letošnjo konferenco. Konference so se udeležili ministrski predsedniki Švedije, Nor-vegije in Danske. Predsedoval je ministrski predsednik danski, s. Stauning, ki je ugotovil, da so pri zadnjih volitvah na Finskem dobili socialni demokrati 38.6 odst., na Norveškem 42.5 odst., na Švedskem 45.9 odst. in na Danskem 46.1 odst. glasov. Poročali so švedski zunanji minister Sandler o gospodarskem sodelovanju nordijskih dežel, švedski prometni minister Forslund o sodelovanju skandinavskih! delavskih
Predlog glede odlikovanj. V skupščini pripravljajo predlog glede odlikovanj. Ker je mogoče, da je ta ali oni, ki se ga predlaga v odlikovanje, v posesti kakšnega odlikovanja bivšega habsburškega cesarja, naj bi se zahtevalo, da poprej objavi v uradnem listu, da vrača habsburško odlikovanje. To je tem bolj potrebno, ker pisarna za podeljevanje habsburških redov baje še vedno postoja in sicer se trenutno nahaja na gradu Steenockerzeel v Belgiji, kjer prebivajo Habsburžani.
bijo, pozabijo par trenutkov na svoje lastno trpljenje. Težko jih je prizadela žalostna usoda tovariša.
Neprijetna tišina vlada v sobi. In sedaj sledi najstrašnejše. Na vse, prav na vse so bili pripravljeni: na krič, ječanje in zdihovanje — samo na eno ne: On poje! Oni v sosednji sobi poje! Zdi se jim, kot da bi njih hotela objeti blaznost! Nazadnje se zavedo: on poje v omotici! On poje — poje — med tem1 ko mu žagajo nogo! — ko mu žagajo njegovo nogo!
Dva dni nato je Hell Land na kolodvoru. Le ena misel se mu podi po glavi: sedaj je najhujše že prestano.
Opoldne nalože vse težko ranjene v vagone. V — živinske vagone. Samo malo slame je nastlano po tleh. Zopet leže kakšnih petnajst ur. Brez jedi, brez pijače, niti da bi si omočil ustnice. Drgetajoč od mraza in bolečin.
Zdi se, kot da nekdo grebe in trga v njihovih ranah. In možje jočejo — jočejo vsled bolečin in mraza.
Na nekem kolodvoru stoji vlak ure dolgo. Kličejo — vpijejo — zaman; nihče se ne briga za nje.
Drugo jutro so na meji.
(Prevedel — n.)
kakšen transport, potem je njen strah spričo velike množine zaplenjenega materijala večji, kot pa njeno veselje nad posrečeno zaplembo.
Avstrijska vlada se je trudila, da bi z diplomatskim posredovanjem dosegla prepoved legalnega izhajanja »A. Z.« v Čehoslovaški. Do pred kratkim brez uspeha. Toda tudi če-hoslovaška demokracija, ogrožena od vseh strani, je sedaj začela popuščati pred fašizmom in ni njeno zadržanje napram zahtevami malih fašistov nič manj nesamozavestno in neodločno, kot je zadržanje velikih demokracij proti drznostim1 velikih fašistov. S koncesijami avstrijskemu fašizmu upa izboljšati svoje od-nošaje do rimskega bloka in doseči, da jo ne bodo prezrli pri razgovorih o gospodarskem sodelovanju v Po-dunavju.
Zadnje tedne je avstrijska vlada v Pragi vedno bolj pritiskala, dokler ni dosegla ustavitve »A. Z.« Toda naj avstrijska vlada doseže v Pragi proti »A. Z.« karkoli že hoče, naj njeno časopisje še tako triumfira, za eno je poskrbljeno: »A. Z.« v Avstriji ne bo izginila.
organizacij na mednarodnih konferencah dela v Ženevi, prejšnji finski ministrski predsednik vlade Tanner o boju proti krizi in o načrtnem gospodarstvu, Danec Kristijan Jensen o izmenjavanju mladih delavcev v Skandinavskih deželah. Konferenca je sklenila izdelati mezdno statistiko v svrho skupne ureditve zakonodaje in delavskih mezd. Prihodnja konferenca se bo vršila v Stockholmu. Po konferenci se je vršila velika delavska manifestacija, na kateri so govorili vodilni sodrugi vseh skandinavskih dežel. Nazadnje se je odigrala »internacionala« pod vodstvom dvornega opernega kapelnika.
Judje se branijo. Pred sodiščem v Petrovgradu se je dne 30. novembra vršila razprava v tožbi zveze izraelitskih verskih občin proti uredniku jugoslovanskega nacističnega lista — »Envaclie«, ker je v celi seriji člankov hudo žalil Jude in proti njim hujskal čisto po vzgledu zloglasnega rajhovskega fašističnega lista »Der Sturmer« (K - uil-... - -........—	—Obtož-
bo je zastopal državni tožilec, češ, da gre za delikt po čl. 5 zak. o zaščiti države. Po določbah tega zakona je kazujiv vsak, kdor neti plemensko ali versko mržnjo. Sodišče je tožbo zavrnilo, češ, da so ustavno priznana plemena samo Slovenci, Hrvati in Srbi, ne pa tudi Judje. Pač pa je vsakemu Judu na prosto dano, da vloži tožbo radi razžaljenja časti proti uredniku lista po določilih kazenskega zakona. Gonja proti Judom1 je seveda velika neumnost in hudobija. Vodijo jo rasistični fašisti v Nemčiji in pri nas, ki so sluge kapitalizma. Namesto, da bi ljudstvu povedali, da leži zlo v gospodarskem sistemu, pa za vsako krivico, ki se zgodi, obdolže Jude. To je jako poceni izgovor in pred vojno se ga je s pridom posluževala ruska carska vlada. Za jugoslovanske naciste je pa značilno, da iščejo tal — med vojvodinskimi Nemci in izdajajo zanje poseben nemški list! Najbrž vidijo, da med Slovenci, Hrvati in Srbi za nacistične budalosti tla niso ugodna, ampak k večjemu med Nemci, kjer je pognojeno z raj-hovskim gnojem.
Tudi belgijski kralj baje namerava odstopiti. Tudi tu je po sredi ženska. Toda med tem, ko je Edvard VIII. odstopil, ker se hoče poročiti z ženo, ki mu jo branijo, hoče belgijski kralj Albert zapustiti prestol, ker ga silijo, da se naj poroči.
Erjavčeva knjiga zopet dovoljena.
Knjiga »Za staro pravdo«, ki je izšla 1. 1920 in o kateri smo poročali, da jo je oblast nedavno tega zaplenila, je sedaj zopet dovoljena. Kakor znano, je knjigo spisal sedanji prosvetni referent v ministrstvu prosvete g. Erjavec. Privatniki posedujejo še precej izvodov te knjige. Ako jo kdo želi, se lahko obrne na naše uredništvo in obenem pošlje Din 8. Knjig nimamo mi v zalogi, pač pa posredujemo nakup iz prijaznosti.
Transferacije. Kaj so transferacije je bilo našim1 kmetom do pred par leti neznano. S krizo pa se je ta beseda udomačila tudi pri nas na deželi. Beseda »transferacija« uporabljajo davčne uprave in pomeni prevoz zarubljenih predmetov iz vasi v mesto, kjer jih potem ob semanjih dneh prodajajo. Transferacija se izvrši na račun in nevarnost davčnega zavezanca.
Premalo pridobnine so izterjale davčne uprave v preteklem letu, ugotavlja finačno minstrstvo s posebno okrožnico, naslovljeno na finančne direkcije. Za bodoče leto zahteva ministrstvo, da se predpisani davki do zadnje pare izterjajo. Šefi davčnih uprav, ki ne bi izterjali vseh 100 odst. predpisanih davkov in najmanj 20 odst. zaostankov iz 1. 1935., bodo pozvani na odgovornost. Eksekucije se morajo vršiti strogo po predpisih, z zaplembo zarubljenih predmetov in odvozom (transferacijo). Pričakuje se, da bo država tudi ukinila davčne oprostitve za razne tuje družbe, ki eksploatirajo naše naravne zaklade in podobno. — Kar se tiče davčnih zaostankov, znašajo ti na območju dravske finančne direkcije preko 67 milijonov dinarjev. Brez davčnih zaostankov. čeprav visoko obdavčeni, so— delavci.
Bolezen državnih strank. Prijetno je snovati državne stranke, drugim pa jezik zavezati. Ta poizkus so sedaj napravili v Grčiji, v Bolgariji se pa prepirajo, če ne bi bilo prav in dobro, tudi tam uvesti ta poizkus. Pri snovanju takih političnih monopolov bi se morali prizadeti vedno vprašati, kakšne utegnejo in logično morajo postati posledice takih monopolov. Tega pa navadno ne store. Monopol politike je dejansko diktatura. Tak monopol je podoben kartelu, ki gleda nase, na druge pa ne. Monopol ostane vedno v manjšini dejansko, čeprav ima večino spričo svojih med. Ta večina se kljub monopolu razvija in če monopol ne popusti, ga preplavi z najrazličnejšimi presenečenji, dokler onemore. Večina prehaja v anarhijo, ki povzroča obenem tudi kulturni razpad.
*
Čehoslovaške svobodne strokovne organizacije štejejo 656.636 članov (med njimi žena 126.631) v 73 zvezah. Najmočnejše so kovinarska zveza z 72.768 člani, stavbinski in keramični delavci s 43.047 člani, zveza tekstilcev t 29.402 člana, rudarska zveza z 21.930 člani, kemični delavci s 17.787 člani in lesni delavci s 14.280 člani.
Podaljšanje kolektivnih pogodb na Čehoslovaškem. Čehoslovaška vlada je sklenila, da se podaljšajo vse delavske kolektivne pogodbe do konca leta 1937. Do takrat veljajo vse določbe glede ustavitve obratov, odpuščanja delavcev in kolektivnih pogodb. Obenem je bila izdana nared-ba za nekatere panoge glede cen. Delovno razmerje se sme v tej dobi izpreminjati le potom razsodiškega postopka, ki ugotovi potrebo revizije.
Avstrijskemu klerofašizmu se toži po vojni. Na dunajskem centralnem pokopališču so na ukaz klerofa-šistične diktature na spomeniku v vojni padlih odstranili napis: »Nikoli več vojne!«
Sladkosti klerofašističnega režima. Dunajski občinski svet namerava vpeljati davščino na kolesa v znesku 7 do 8 šilingov (okoli Din 80) letno. »Konji« revnih bodo obdavčeni. Najbrž bogati nočejo ničesar več plačati. Za nekaj je diktatura pa vendarle dobra. Kaj ne?
Konferenca Skandinavskih delavskih strank
pod predsedstvom danskega mini strskega predsednika s. Stauninga
Trbovlje
Nekateri nadpazniki smatrajo delavce za hlapce in dekle. Čudna izjava nekega nadpaznika na zapadnem obratu je iznena-dila rudarje, da so postali pozorni. Ta gospod, ki se je poprej ob raznih volitvah navduševal za nacionalne kandidate, je sedaj popolnoma obrnil plašč po vetru. Nekim rudarjem je rekel: Kako bi izgledalo, ako bi hlapec in dekla ne ubogala gospodarja? Temu gospodu se čudno zdi, kako je mogoče, da ima rudar svoje politično prepričanje, ne pa politično prepričanje gospodarja. Ali gospod nadpaznik ne premisli, kam bi delavstvo prišlo, če bi bilo poleg sedanjega gospodarskega suženjstva uvedeno še politično suženjstvo? To si bodo rudarji dobro zapomnili. Rudarji hočemo biti vsaj politično svobodni državljani, za hlapca se pa lahko smatra tisti, ki obrača plašč po vetru.
Kako ie na trboveljski osnovni šoli? O tem nam pove to-le zdravniško izpričevalo: »P. Š„ učenec 3. razreda osnovne šole. Levo lice in levi uhelj zatekla in modro pobarvana. Na levem stegnu modra lisa v velikosti 3 centimetrov. Subjektivne bolečine tudi na desnem licu in na desnem stegnu, vendar pa tu ni opaziti objektivnih znakov kake poškodbe. Poškodbe so prizadete s topim predmetom, baje z roko (g. učitelja K.) na licu in palico na levem stegnu. Trbovlje, dne 2. devembra 1936.« Razen tega učenca je bil tepen še en njegov sovrstnik. In zakaj? Učenec P. Š. je bil bolan, ko se mu je zdravje že izboljšalo pa ni šel v šolo, ampak je še en dan ostal doma in se popoldne igral z otroci nekje pred hišo. Zatožen od součencev, jo je izkupil. Za take ev. prestopke odgovarjajo stariši. G. šolskega vodjo pa prosimo, da zastavi svoj vpliv, da na njegovi šoli taka zdravniška izpričevala kot je zgornje, ne bodo nikomur več potrebna.	Več starišev.
Zagorje ob Savi
Na meščanski šoli v Toplicah je en razred že vso zimo nezakurjen. Otroci prezebajo in sede v plaščih. Gospod od občine si je zadevo že dvakrat »na licu mesta ogledal«. Ali ni to škandal, ko imamo vendar v Zagorju dovolj premoga? In zdravje naših otrok? Zahtevamo, da se kurjenje uredi čimprej!
ima pri Prevaljah
Rudniška nesreča v Podpeci!
Dodatno k našemu poročilu o strašni nesreči v rovu Sv. Helene nam poročajo: Dne 17. t. m. se je smrtno ponesrečil v rovu Sv. Helene vdovec Franc Forštner, oče sedmero nepreskrbljenih otrok. Najmlajšemu je šele sedem let. Pri rudniku je bil Forštner zaposlen 37 let. Kot sin prerano umrlega očeta rudarja si je moral služiti vsakdanji kruh v rovu že, ko je izpolnil 14 let. Vse njegovo življenje je bilo eno samo trpljenje, polno skrbi za male otroke — bilo Jih je štirinajst — ki so svojo mamico že pred nekaj leti izgubili. Tako je delal in garal sam in vzdrževal številno družino. — Nesreča se je zgodila takoj, čim je pokojni pričel z delom nad varovalnim odrom {Schutzbiihne). Kakor pravijo rudarji, ki so bili blizu kraja nesreče zaposleni, je pokojnik baje le trikrat potrkal s krampom na kos skale, ki se je potem vsedla nanj. Tako, kot pokojni, napravi vsak star kopač, če opazi kakšno nevarnost. Govori se različno. Nadpaznik pravi, da je šel ponesrečenec prekmalu na dotično mesto in da je za to poklican drug, da bi poprej pregledal. Drugi nadp. pa trdi, da bi ne prišlo do tega, ako bi bil on na šihtu. Po mnenju starih delavcev ni kriv ne eden ne drugi, najmanj pa tretji, ki je plačal z življenjem. Kriv je samo današnji sistem, čigar načelo je: Le storitev dela se plača, akord, .od metra lukenj ali naloženih vožičkov. Tudi na gosposki dnini zahtevajo več in več storitve. Ce ■pa si skrbel za varnost in seveda nisi toliko storil, ti pa grozi, da prideš v seznam slabih delavcev. Omeniti še moramo zadržanje nadpaznika G. K., ki se iz vsakega delavca, če ga kaj prosi, najprej ponorčuje. Zato mu povemo, da je običaj, ako se zgodi taka nesreča, da mrtvega odnesejo štirje rudarji z nosilnico in s prižganimi jamskimi svetilkami v mrtvašnico.   Delavec.
Borba proti jetiki je postala tudi za Mežiško dolino nujna potreba, ker se je v zadnjih letih ta nevarna in težka bolezen tudi pri nas zelo razpasla. Proti tej ljudski nesreči se je poedincu težko boriti. Izkušnje uče, da more pomagati le organizirana borba. V ta namen je bila ustanovljena dne 12. julija 1936 Krajevna protituberkulozna Hga za gornjo mežiško dolino s sedežem v Crni, kjer že deluje v ondotni bolnici bratovske skladnice dispanzer. Delovanje Pro-tituberkulozne lige in dispanzerja se razteza na področja občin črna, Mežica, Prevalje in Guštanj. K ustanovitvi dispanzerja je največ pripomogla pomoč bratovske skladnice mežiškega rudnika, ki je dala na razpolago prostore, rentgen in druge aparate. Dispanzer deluje vsak četrtek pod vodstvom gg. dr. Adolfa Ramšaka, dr. Marije Ramšak-Stuhec in specijalista za tuberkulozo dr. Radšela iz Slovenjgradca. — 1 rotituberkulozna liga pričakuje, da jo bo prebivalstvo podprlo v njenem človekoljubnem delovanju. Zato vabi vse brez razlike poklica, da pristopijo kot člani. Redni člani plačajo letno Din 6, podporni pa Din 4 članarine.
Ali si že poravnal naroi-nlno? Ako ie ne, stori takoj svojo dolžnosti
Predavanje o delavskem pravu in tisku v
Ljubljani Okrog 1000 udeležencev
Ljubljanski medstrokovni odbor vrši s svojimi prireditvami predavanj eminentno važno kulturno in organizatorno nalogo.
Do zadnjega kota je bila v nedeljo, dne 20. t. m. napolnjena dvorana Delavske zbornice, ko se je vršilo tretje predavanje med-strokovnega odbor" letos.
Predavanje je otvoril in vodil s. Mar-getič.
Ss. dr. Reisman in Viktor Eržen iz Maribora sta s poučnimi referati in stvarnimi pojasnili nudila snov v novi, obliki, ki jo vsakdo lahko ume in zapomni.
S. dr. Reisman je predvsem poudaril, da imamo razmeroma dobro socialno zakonodajo, ki je delavci mnogokrat ne poznajo in se ne pobrigajo, da bi se izvajala. Dolžnost delavstva je, da pazi na izvajanj© socialnega zavarovanja in delavske socialne zaščite.
Gode se krivice delavcem, ker se sami ne brigajo za svoje pravice. Potrebno je zato, da je delavstvo organizirano v svojih strokovnih organizacijah ter da čita delavski tisk. V »Delavski Politiki« objavljamo tudi pravnega svetovalca, v katerem pojasnjujemo važna razlaganja in važnejše sodbe o delavski zakonodaji.
Obširno je s. dr. Reisman pojasnjeval nato razne zakonite določbe obrtnega reda in zakona o zaščiti delavcev. Tako: volitve delavskih zaupnikov, dolžnosti in pravice delavskih zaupnikov, o .osemurnem delavniku, o nadurah, o mezdi v bolezni, o zaščiti mladostnih delavcev, vajencev in njih pravicah, o odpustih ter drugih določbah, ki se tičejo vsakdanjega delavčevega življenja. Vse poročilo s. dr. Reismana je bilo prepleteno z zanimivimi zgledi iz praktičnega življenja, kar je dalo poročilu jako pester značaj poljudnega predavanja.
Burno odobravanje, ki se je pojavljalo že med predavanjem in ob koncu, je s dr. Reisman podprl s tem, da je vzkliknil: Odobravate, ker vam je stvar jasna, toda, da bo uspeh gotov, pojdite vsi v svoje organizacije, da se boste v njih borili za te pravice, čitajte delavski tisk, da bomo vsi v duhovni zvezi ter se skupno borili za te, vaše zakonito zajamčene pravice.
S. Viktor Eržen je orisal pomen delavskega tiska. Poudaril je, da časopisje navadno zabava svoje čitatelje s senzacijami, s krvavimi dogodki, s sočutjem. Nikdar pa ne nastopi odločno za delavske interese. Pa četudi časih napiše lepe besede o položaju delavstva, molči takrat, ko je kaka delavska pravica v nevarnosti. Opozarjam samo na § 219 obrtnega zakona, ko je šlo za poslabšanje te določbe za rudarje, je to časopisje molčalo in rudarji danes ne dobivajo več cele plače za prvi teden bolezni. Sicer je pa časopisje prelilo za rudarje potoke socialnih solza. Delavski tisk se ne koplje v denarju, zato potrebuje naročnikov, da podpira delavsko gibanje in njega stremljenje. Naša naloga je, da list povečamo, da ga večkrat izdajamo; to je pa mogoče le, če ga podpre delavstvo z naročnino in ga tudi čita. Angleška delavska stranka tiska svoje glasilo skoraj v poldrugi milijon izvodov. Časopis »Delavska Politika« mora postati središče vsega gibanja, vez med nami vsemi brez razlike. Vsi smo delavci, vsi hočemo eno. Vsi hočemo več kulture, več znanja, več zveze med seboj, da se bomo lažje uveljavljali za svoje pravice. Pred predavanjima in potem je prav lepo in harmonično zapelo Delavsko pevsko društvo »Cankar« par pesmi: Zbujenje duhov in Delavski pozdrav, ki so se mu poslušalci zahvalili enako z navdušenim odobravanjem.
Praktični uspeh predavanja:
100 novih naročnikov »Delavske Politike«.
Maribor
Kdaf bomo dobili regulacijski načrt? Je
skoro neverjetno, ali vendar je res, da mesto Maribor še vedno nima svojega regulacijskega načrta, niti za mesto, kamo li za okolico, ki sedaj tudi spada pod območje maribor. mesta glede dovoljevanja stavb. Ta nedostatek povzroča nebroj sitnosti in materijelne škode. Posebno zadeva ta škoda revnejše sloje in ljudi, ki so v denarnih tež-kočah. Tako se nam je tožil nek delavec, ki si je kupil v Radvanju stavbeno parcelo v nadi, da si bo lahko tam postavil skromen dom. Geometer mu je brez vsakega opozorila odmeril parcelo in tudi zaračunal odmero. Ko pa je delavec prosil za stavbeno dovoljenje, je zvedel, da leži parcela v zaščitnem pasu in da mu dovoljenja ne morejo dati, predno ne bodo izdelali regulacijskega načrta. Na vprašanje, kdaj se bo to zgodilo, je revež zvedel, da bo to trajalo morda še 5 let. Drug tak revež bi rad pri Kamnici prodal neke parcele, pa mu jih zopet ne dovolijo odprodati, ker baje namerava občina nekoč tam napraviti park, a še ni regulacijskega načrta. Lastnik posestva pa nima denarja, grozijo mu eksekucije in tudi ta naj čaka morda še tudi 5 let na regulacijski načrt? To so vendar nemogoče stvari. Trpi pa tudi predvsem razvoj mesta. Namesto, da bi pospeševali gradnjo, jo sami dušimo in delamo škodo občanom, ki bo marsikje sploh nenadomestljiva. Podobnih slučajev je namreč še nebroj, da bi gotovo lahko s sličnimi pritožbami napolnili ves list. Čas je, da se tu napravi red. (Regulacijski načrt more skleniti samo izvoljeni mestni občinski svet. Op. ur.).
Umrl je dne 18. t m. na Pobrežju 68-letni strugar d. ž. v pok. S. Klampfer Franc. Pokojnik je bil zvest naročnik našega lista in dober sobojevnik v svpječasni strokovni organizaciji železničarjev. Pogreb je bil v nedeljo popoldne ob veliki udeležbi. Preostalim naše iskreno sožalje!
18 milijonov posojila za mestno občino je finančni minister že odobril. Sedaj je treba samo še, da ga drž. hipotekarna banka izplača.
Mraz, ki je pritisnil, je hudo prizadel brezdomce v vagonski koloniji poleg Danj-kovih barak. Večina nima nobenega kuriva, kajti tisto malo, kar ga da mestna občina na razpolago, ni dovolj za čez zimo. Ponovno postavljamo predlog: ko se bo izpraznilo poslopje dekliške ljudske šole v petem okraju, naj se namesti v njem brezdomce iz vagonske kolonije.
Preveč drevesc. Na letošnji božični trg so pripeljali toliko božičnih drevesc, da jih bo na kupe ostalo neprodanih. Ali ne bi bilo pametno, da se spričo tega za prihodnje leto omeji nepotrebno sekanje mladih smrekovih nasadov?
Božič brez snega. Kot vse kaže, tudi letošnji Božič ne bo prinesel smučarjem zimskega veselja.
Velik zimski kres je žgal »Detoljub« na svojem igrišču v Radvanju preteklo nedeljo. Zbralo se je mnogo ljudi. Otroci so pa zapeli par ljubkih pesmic. — Kljub temu, da so bile vse požarne brambe obveščene o tem, da bo društvo žgalo kres, pa je radvanjske požarnike le premotilo, da so naglo privozili na lice mesta — gasit.
Zob z vdelanim dljamantom si je naročil nek mariborski petičnik pri nekem tukajšnjem zobozdravniku. Najbrž ima roke že vse v brilijantih, da si mora žlahtne kamne pustiti vdelati v zobe.
Brivnice in damske česalnice bodo odprte v sredo 23. t. m. do 8. ure zvečer brez
opoldanskega presledka, v četrtek 24. t. m. do 9. ure zvečer tudi brez opoldanskega presledka. Na Božič in v nedeljo, dne 27. t. m. se ne dela, pač pa na Štefanovo do 2. ure popoldne. Na Silvestrovo se dela kot ob sobotah, na Novega leta dan pa so obrati zaprti. To velja za vse območje združenja brivcev in frizerjev.
Kdor sestradan je. Po Slovenskih Goricah je revščina doma. Mnogokje ni v hiši niti koščka kruha. Ljudje stradajo. Pred dnevi so poročali časopisi, da je taka sestradana reva bila povabljena na koline. Jedla je in pila, dokler ji ni postalo slabo. Ne dolgo potem je izdihnila — počil ji je želodec. — Te dni smo čuli o neki viničarski družini iz bližnje okolice, ki že več dni ne je, da bo ostalo vsaj za Božič kaj za pod zobe. Takih družin je veliko in vedno več. Kdor ni slep vidi in kdor ni gluh čuje: Beda mora imeti tudi. svoj konec.
Radi roparskega umora je bil obsojen na smrt na vešalih 23 letni trgovski pomočnik Bruno Govedič. Govedič je 9. novembra izvabil trgovskega vajenca, svojega prijatelja Branka Pušaverja v Pirkerjev jarek pri Kamnici, ga tamkaj zadavil in ubil s kamnom, nato pa mrtvega izropal. Plen je znašal Din 5240. — Iz tega nadvse žalostnega slučaja so časopisi napravili veliko senzacijo, da s tem — zaslužijo. Žalosten tak zaslužek!
Prepoved prodaje mesa ob nedeljah. Naročnik našega lista nam piše: Hvalevredno je, da je banska uprava ugodila želji mesarskih pomočnikov in prepovedala prodajati meso ob nedeljah v zimskem času. Nedavno tega sem imel opravka v Košakih, Onostran prvega prelaza železniške proge, na nekem drevesu, sem opazil nabit oglas, da je tamkaj mogoče dobiti meso tudi ob nedeljah. Banska uprava naj bi na vsak način odredila, da bo imela njena uredba o prepovedi prodaje mesa ob nedeljah, veljavo tudi v okoliških občinah, t. j. na pragu mesta Maribora. Ako tega ne bo storila, se bo iz tega stanja počasi izcimilo sistematično izigravanje njene uredbe. Mesarji v mestu bodo godrnjali in seveda zahtevali uki-njenje nedeljskega počitka tudi za mesto, sklicujoč se na konkurenco v predmestju. Žrtev tega izigravanja bodo pa na zadnje vendar le mesarski pomočniki. — Eden, ki je za nedeljski počitek.
Mariborsko gledališče
Milan Begovič: Božji človek. V proslavo štiridesetletnice kulturnega delovanja pisatelja Begoviča je mariborsko gledališče vprizorilo njegovo dramo »Božji človek«, ki v njej pisatelj z močnim umetniškim zanosom obravnava erotična doživetja mladega zdravega dekleta. Njej diametralno nasproten je njen zaročenec, brezstrasten človek, a poln velike dobrote. Dva svetova, primarna vroča in strastna telesnost ter eterična neživljenska duhovnost trčita drug ob drugega ter se razblinita v nejasnost in neverjetnost. Žal, da se pisatelju ni posrečila realna harmonična rešitev glavnega problema. Značaji nastopajočih oseb so orisani zelo plastično, v realistiki je pisatelj poln eruptivne sile; kadar pa pretrga z realnostjo, zveni njegova beseda lirično mehko. Publika je bila vidno razveseljena, da je mogla zopet po dolgem času uživati umetnost naše prvakinje Kraljeve. Umetnica se je vsa razživela v realnem delu svoje vloge, pozneje pa jo je bila sama breztelesnost, prav adekvatna avtorjevim besedam, ki jih je govorila. Nakrst je ustvaril v Damjanu prav
GuStanJ
Podjetniška trditev, da je številnih bolnikov kriv § 219 o. z. se je izkazala kot neresnična. Ko je 1. 1932 stopil v veljavo novi obrtni zakon in je bilo podjetje primorano upoštevati § 219 o. z., so gotovi gospodje zagnali silen krik, ako se je stanje bolnikov v kakšnem mesecu dvignilo nad povprečje, češ, da delavstvo samo glumi svojo bolezen in se okorišča na škodo podjetja. Nato je podjetje tudi razglasilo, da bo vsak, ki bo v letu štirikrat bolan, brez usmiljenja odpuščen! S svojim krikom so podjetniki dosegli razveljavljenje § 219 o. z. in se odahnili, misleč, da ne bo nobenega bolnika več. (če ne bo bolnikov, potem bo nazadnje še bolniško zavarovanje postalo nepotrebno, ki že itak podjetnike tako silno bode v oči.) Komaj pa je bil ukinjen § 219, že so delavci privlekli zopet stari obči državljanski zakon § 1154b, po katerem morajo podjetja obolelemu delavcu doplačati razliko med hranari-no in mezdo za prvih 8 dni bolezni. To pravico delavstva podjetja po drugod že zdavnaj upoštevajo, le tukajšnje podjetje, ki je inozemskega izvora, ne smatra za potrebno upoštevati naših državljanskih zakonov, kljub ponovnemu posredovanju obratnih zaupnikov. Pa kljub temu, da ne plača mezde v bolezni ne po § 219 o. z., niti razlike med hranarino in mezdo po § 1154b o. d. z., je zadnje mesece število bolnikov ogromno naraslo, tako, da je letos že v prvih devetih mesecih doseženo število lanskega leta. To je znak, da delavci ne hlinijo bolezni, da. bi dobili od tovarne plačano mezdo v bolezni, temveč da so vedno češča obolenja posledica telesnega izčrpanja našega delavstva vsled mizernih gmotnih razmer, ker se delavec ne more dovolj hraniti, kakor bi to bilo z ozirom na težko delo h kateremu se ga priganja, potrebno. In če bi šlo to v tem pravcu dalje, je več ko gotovo, da bo stalež bolnikov vedno večji. Gospodje naj ne pozabijo, da je delavstvo, ko je še boljše zaslužilo, skoro polovico zdravil samo kupovalo, samo da mu ni bilo treba iti k zdravniku, če je pa kdo šel, je šel večkrat le zato, da je dobil hranarino, lečil pa se je na svoje stroške. Dandanes pa to ni več mogoče, ker mizerni zaslužek niti za prehrano ne zadostuje. Zato tudi vedno bolj naraščajo izdatki za zdravila, katera so si bolniki poprej sami kupovali. Žato je skrajni čas, da podjetje omogoči delavstvu primeren zaslužek in začne plačevati razliko med hranarino in mez-no v prvem tednu bolezni. S tem bo samo omogočilo uspešnejše zdravljenje, kajti bolnik potrebuje boljše hrane kot zdrav človek. Boljše hrane pa potrebuje tudi delavec, ki težko dela in pri delu izgubi nadnormalno veliko kalorij, sicer telo oslabi, potem se pa gospodje čudijo od kod toliko obolenj.
Studenci pri Mariboru
Predavanje prof. Stupana na Ljudski univerzi v četrtek, dne 17. t. m. o rasah in »rasni znanosti« je bilo nadvse posrečeno. Predavatelj je prav temeljito obračunaval z zagovorniki rasne teorije (po naše bi rekli: rasne oslarije).
Koiakl
Razvajeni Košakarii. Od zadnjih volitev sem Košakarji niso nič kaj zadovoljni. Prejšnji župan Cerinšek je vedno čepel v uradu, da si ga našel, kadar si hotel, novi pa prihaja bolj poredko, morajo pa zato tisti, ki ga iščejo, večkrat priti. Marsikdo pri tem nejevoljen vzdihuje: »Za tri leta smo verdamani, da bo tako ostalo.«
SoStanJ
Težka železniška nesreča na šoštani-skem kolodvoru. V nedeljo zjutraj ob prihodu velenjskega vlaka ob 5.44 se je dogodila težka nesreča, ki je zahtevala mlado žrtev. Pod vlak je prišla učenka v trgovini s. Na-teka, Milena Lichtenegger, ki je stanovala v Pesjem pri svojih starših. Kako se je nesreča zgodila, nihče ne ve. Ko se je vlak začel pomikati s šoštanjske postaje, je opozoril sprevodnik službujočega železničarja Resnika, da naj pogleda na progo, ker so najbrže nekaj povozili. Resnik je pogledal in našel na tleli grozno razmesarjeno žrtev. Noga je bila od trupla popolnoma odrezena, lobanja zadaj razbita in možgani so ležali na tračnicah. Pogled na mlado 16 letno nesrečnico je bil grozen. Na licu mesta se je takoj sestala komisija. Pokojnica je bila takoj mrtva, kar jo je rešilo težkega trpljenja. — Obveščeni so bili takoj tudi starši, a krsta je bila prepeljana s kolodvora v mrtvašnico. Par minut nato so prispeli starši. Zal pa svoje drage nepozabne hčerke niso več mogli videti, krsta je bila že zabita, da ne bi pogled na strašno razmesarjeno telesce staršev spravil v obup. Domneva se, da se je nesreča zgodila na ta način, da je pokojnica hotela na postaji izstopiti, še predno je vlak obstal. Ker je pa po naključju stopila na sneg, ji je izpodrsnilo in je padla pod kolesa. Rodbini Lichtenegger naše iskreno sožalje.
posrečen lik. Istotako je bil posrečen hajduk Pavleta Kovača. Kapetana je podal Grom zelo simpatično. Gjurgja Vladoše Simčičeve je bila igrana s toplim razumevanjem. Debitantki se obeta uspeh. Poslednja scena z nastopajočimi pohabljenci je bila zelo realistična. Premiero je posetil avtor, ki je žel obilo priznanja	—e—
»Prijatelj Prirode«. Izlet v soboto, dne
26.	t. m. Odhod ob 7. uri zjutraj izpred vogala Frankopanove—Stritarjeve ulice.
Jesenice
Seja občinskega odbora,
tretja pod 25. oktobrsko zastavo, se je vršila 8. t. m. od pol štirih popoldne do zvečer po osmi uri. Potek je bil sila živahen, galerija dobro zasedena. Nad sejno mizo je plavala prijetna atmosfera lepe Miklavževe nedelje v neki sosednji občini, seveda niso vsi odborniki delili občutka prijetnosti. Odborniki z liste slov. del. ljudstva so obogatili dnevni red, ki ga je določil klub JRZ, za šest novih točk, tako da jih je bilo skupaj 17; ker pa je klub JRZ oziroma občinska uprava predložila tudi 2 nujna predloga, je bilo vsega 19 točk dnevnega reda, s katerimi se je pečalo 25 prisotnih odbornikov. Kar se tiče odsotnih odbornikov, je predsednik Markež dokazal, da še vedno velja rimski pregovor: če dva delata isto, vendarle ni isto. Odsotnemu odborniku z liste SDL odsotnosti ni opravičil, odsotnemu odborniku z liste JRZ pa jo je, čeprav sta bila oba odsotna zaradi službe.
Odborniki z liste SDL so predložili: 1.
vprašanje na predsednika zaradi neke neresničnosti zabeležene v zapisniku o prejšnji seji, o čemer pa ni mogoče pisati; 2. nujni predlog, da se pošlje vladi zahtevek, naj takoj predloži narodnemu predstavništvu načrt zakona o varstvu osebne svobode in hišne pravice ter zakona o civilni in kazenskopravni odgovornosti organov javne oblasti (nujni predlog vsebuje besedilo teh zakonov); 3. nujni predlog o tehniki sklicevanja sej občinskega odbora v svrho pravočasne priprave tudi opozicijskih odbornikov na dnevni red; 4. nujni predlog, da se vse slovenske občine povabijo potom županske zveze, da se pridružijo inicijativi Jesenic v smislu pod 2. navedenih zahtev;
5.	nujni predlog, da se predloži na bana apel, da bodo vsi listi mogli prinašati neokrnjena poročila o sejah občinskega odbora na Jesenicah; 6. nujni predlog, da se pozove vlada, da prepusti uzakonitev predpisov o minimalnih mezdah pokrajinskim zakonodajnim telesom, izvoljenim s splošno neposredno, tajno, enako in sorazmerno volilno pravico.
Uprava je predložila nujni predlog o pridružitvi občine k akciji zoper uzakonitev nekaterih značilnih odredb načrta uredbe o občinskih hranilnicah in nujni predlog o nabavi mask (plinskih namreč).
Večina je odklonila nujnost predlogov SDL pod 2, 4 in 5, ki bodo zaradi tega m o-r a 1 i priti na dnevni red prihodnje seje (§ 59 zak. o občinah). Ostalim je bila priznana nujnost.
Pri čitanju zapisnika prejšnje seje je moral predsednik priznati upravičenost iz-vestnih pripomb; obljubil je odpraviti prizadete pomanjkljivosti. Prav tako je bilo s poročilom o stanju blagajne, ki je formalnost. Sklepanje o šolskih proračunih je bilo pridržano 18 glasovom JRZ-kluba. prav tako sklepanje o čakalnici za šolarje (nujni predlog SDL iz prejšnje seje), volitev zdravstvenega odbora, po kateri vemo zdaj na Jesenicah, kateri so »ugledni državljani«. Odobritev kredita za popravilo obč. potov na Jesenicah in na Hrušici je pa dalo povod opozoritvi, da je obč. uprava zoper strogo besedilo §a 59 zak. o obč. opustila dati na dnevni red kar 4 nujne predloge s prejšnje seje, čeprav bi jih morala. Z že običajno večino 18 glasov je bil odobren kredit, potrjeni izplačani računi in finančne zadeve (kakšna je razlika med odobritvijo izplačanih računov in med finančnimi zadevami, opozicija kljub tolikim »dohtarjem« še ni pogruntala!) Nato je začela razprava o sprejemu 1 strojepiske in 1 služitelja za novo javno ustanovo obče koristi na Jesenicah. Pri tem se je razvila zelo čedna razprava o tem, kako daleč so segala pooblastila prejšnjega predsednika na neki razpravi v mesecu aprilu 1936, zaradi katere se danes zatrjuje, da je občina dolžna plačevati gornji dve moči, čeprav ne bosta podrejeni predsedniku občine. Razprava je postajala tako zanimiva, da šo se naenkrat — na odredbo predsednika — vrata med sejno dvorano in med »galerijo« zaprla. Ta točka in obe nadaljnji, kakor tudi eden izmed nujnih predlogov JRZ so se obravnavali na seji za zaprtimi vrati, javno razglašeni sklepi so pa povedali, da je prej omenjena nastavitev sprejeta pogojno z 18 proti 7 glasovom, ureditev neke osebne zadeve sprejeta z 18 proti 7 glasovi, zagotovitev domovinstva sprejeta soglasno, nabava z nujnim predlogom JRZ mišljenih predmetov pa sprejeta z 18 proti 5 glasovi, dočim sta 2 glasova molčala.
Nato je predsednik odgovoril na interpelacijo glede zapisnika tako, da je inter-pelant izjavil, da se z odgovorom ne zadovolji. Nujni predlog o tehniki sklicanja sej obč. odbora je predsednik skrčil ravno v najvažnejši točki, namreč glede roka od razpisa sej do dneva sej in je bil tako popačeni nujni predlog sprejet le z 18 glasovi proti 7. Edina stvar, ki je šla soglasno skozi, je bil nujni predlog o prepustitvi zakona o minimalnih mezdah pokrajinskim zakonodajnim telesom (izvoljenim kot zgoraj). Predlog o pridružitvi k akciji zaradi nameravane uredbe o hranilnicah je moral biti sprejet samo z glasovi 18 JRZ-cev, ker večina ni sprejela vseh dostavkov odbornikov z liste SDL.
Od kluba JRZ so se udeleževali razprav le predsednik Markež, blagajnik Bertoncelj in odbornik Gospodarič, od liste SDL pa Novak, Ravnik, dr. Stanovnik in dr. Štempihar. Zato je bila galerija zelo začudena, ko se je na koncu seje pritožil odbornik Gospodarič, da govorijo od liste SDL vedno isti ljudje, tako da drugi sploh ne pridejo do besede. Priporočal je, naj predsednik Markež vsakemu (opozicijskemu) govorniku odredi minute, v katerih mora zdrdrati svoje mišljenje, bil je pa opozorjen, da gotovo še ni prebral poslovnega reda. Nato je bila seja končana.
Naša delavska predavanja
na katerih bodo govorili o delavski zakonodaji, strokovnih organizacijah in delavskem časopisju sodrugi dr. Avg. R e i s m a n, urednika Viktor Eržen in Adolf Jelen, se bodo vršila v bližnjih tednih po sledečem redu:
27.	decembra: Laško ob pol 9. uri v hotelu »Savinja«;
3. janaurja: Sv. Pavel pri Preboldu;
6.	januarja: Črna, v Mežiški dolini;
10. januarja: Borovnica;
17. januarja: Mežica.
Predavanja začenjajo povsod ob 9. uri dopoldne in se vršijo v dvoranah, kjer naše delavstvo običajno zboruje. Točnejši podatki bodo objavljeni še sproti v »Delavski Politiki« in na tiskanih lepakih. Prireditelji
naj povsod skrbijo za dobro propagando in naj zlasti pazijo, da se udeležijo predavanj tudi žene sodrugov ter njihova mladina, tako da je vsak član delavske družine točno informiran o pravicah in dolžnostih, ki so uzakonjene v jugoslovanski socialni zakonodaji.
Prejeli smo še tudi iz drugih krajev pozive za prireditev predavanj, ker je med delavstvo že povsod prodrla zavest, da je dandanes potrebna predvsem samoobramba delavcev in samoizobrazba. Sporočite torej pravočasno svoje želje glede predavanj, ker nam primanjkuje prostih nedelj. Ako je kje radi praznovanja možno predavanje med tednom, se lahko vrši tudi preko gornjega programa.
Celje
Dovoli Je krivice!
Osemnajst praznih stanovanj v eni hiši, iz katere so vrgli tuberkulozne in brezposelne družine na cesto!
Prvo četrtletje je minulo, odkar smo prisiljeni gledati, kako tava po celjskih ulicah 265 obupanih delavcev in delavk s številnimi družinskimi člani, katere je po krivdi inozemskega mojstra postavila tv. We-sten po nedolžnem na cesto.
Podporo Borze dela je večina prizadetih že izčrpala, istočasno so tudi strokovne organizacije izplačale svojim članom vse redne in izredne podpore, kakor pač pravilniki in finančne razmere dopuščajo.
Pri današnji brezposelnosti ni niti misliti na to, da bo uspelo zaposliti te nesrečnike drugod.
Sredi« zime, osobito še pred božičnimi prazniki, ko prehaja ta tragedija že v drugo četrtletje, se izprašujejo, ne samo prizadeti, temveč vsi človekoljubi, kako je mogoče, da kljub našim najmodernejšim socialnim zakonom lahko tujec, po krivdi inozemskega nastavljenca (sedaj je že šel preko meje), vrže na cesto na stotine družin, ki niso zakrivile drugega, kakor da so njihovi očetje delali za dobrobit podjetja.
Preveč žalostna in razburljiva je preteklost za delavstvo v tej tovarni (ko se je delavstvo razen psovalo, tudi pretepalo), da bi ponovno vzbujali spomine1, ki ostanejo neizbresno v spominu.
Ob temeljito pripravljenem naskoku na delavsko solidarnost se je širilo in poročalo le to, da so delavke s silo odstranile nekega mojstra iz tovarne.
Javnost bi se moralo pravilno informirati, koliko žrtev je že bilo med delavkami, ki so se uprle inozemskemu pohotnežu. Ge
15 Din podpore na teden plačuje inertni poglavarstvo brezposelnim. Bodimo moderni« in recimo, da imajo poročeni le po 2 otroka. Torej dobe potem za štiri osebe na dan po 2 dinarja in 14 par za preživljanje. Radi bi poznali tiste, ki mislijo, da imajo ljudje tako majhne želodce, da jim ^ taka podpora zadostuje za življenje. Morali bi dati svoje slike na razpolago, da se jih ovekoveči.
Sijajen večer »Ognja«. Predavanje predsednika mariborskega društva za upepeljevanje mrličev »Ognja« s. dr. Reismana je bilo minulo sredo v dvorani Delavske zbornice tako sijajno obiskano, da so morali pozneje došli vsled pomanjkanja prostora celo odhajati. Izvajanja govornika so med pestro publiko iz delavskih in meščanskih krogov zbujala največje zanimanje in je marsikdo, ki je doslej kritično gledal na to vprašanje, odhajal popolnoma prepričan pripadnik upepeljevanja mrličev. Ljudje so videli, da je kremacija vprašanje zdravstva in narodnega gospodarstva in bi bilo zlasti za mesta povsod mnogo bolj praktično, da se uvede upepeljevanje mrličev, mesto da ogromna pokopališča zavzemajo zemljo, ki bi lahko služila živim za zdravje in v veselje. Posebno so ugajale vsem krasne slike krematorijev in gajev za žare s pepelom pokojnih iz CSR. Mnogi so se potem zanimali za vpis v mariborski »Ogenj«, ki je doslej izvedel že 17 upepeljitev svojih umrlih članov.
Volitve obratnih zaupnikov. Podružnica Saveza Metalskih Radnika Jugoslavije sklicuje javno zborovanje, na katerem se bo razpravljalo ,o volitvah obratnih zaupnikov. Pozivamo delavstvo vseh obratov, naj pravočasno poskrbi, da bo imelo obratne zaupnike, kajti mesec januar je zelo kratek, nadaljnji meseci, v katerih se potem godijo krivice, so pa zelo dolgi. — Vsi na shod, ki se bo vršil v pondeljek, dne 28. decembra pri »Zelenem travniku« ob 5. uri popoldne.
Kako se slovenski rodoljubi brigajo za Westnove žrtve? Iz poročil meščanskih časopisov zvemo, da so na seji mestnega sveta v petek, dne 26. novembra govorili tudi .o odpustu delavstva pri tvrdki Westen d. d. »Jutro« je poročalo, da je mestna občina glasom poročila župana intervenirala pri vodstvu VVestnove tovarne, da je podjetje sprejelo zopet one delavce, ki niso zakrivili letošnje stavke. V tei zadevi da je intervenirala tudi Delavska zbornica, toda vse intervencije so bile doslej brezuspešne. Mestna občina baje letos najbrže ne bo mogla zaposliti vseh brezposelnih, ker ni dovolj sredstev na razpolago. »Slovenčevo« poročilo o tej intervenciji je bilo še krajše. Ničesar pa ne poročajo časopisi, jeli so se občinski svetniki k temu vprašanju
Zvočni kino Radio predvaja na praznike, v petek, dne 25. t. m. ob 3. in 5. uri pop. ter ob 8. uri zv., v soboto (na Štefanovo) ob 3. uri pop. in 8. uri zv. velefilm z Janom Kiepuro »Ljubimec žena«, v nedeljo ob 3. in 5. uri pop. ter ob 8. uri zv. pa velefilm »Po krivem osumljen« (Cesarska cesta) s Kae-the Nagy v gl. vlogi. Dodatki: Paramoun-tov zv. tednik, barvan film »Neuspel program« in domač Zora tednik. — Za Silvestra sledi »Veliko čiščenje«.
je pri takšnih razmerah naposled v nekaterih delavkah zavrelo, se pač ni čuditi, saj so s tem branile tudi čast slovenske žene.
Nekateri od merodajnih so se sicer sklicevali na taktiko delavskih voditeljev, češ, tako je in tak je paragraf, obenem pa zatrjevali delavstvu (ki je danes dovolj razočarano), da se krivic ne bo delalo, da o tem ni govora in da so dane garancije v raznih izjavah itd.
Končno pa se je ugotovilo, da bi bilo storjeno dejanje mogoče pobotati le s takojšnjim nastopom.
Po takšnih informacijah prevladuje pri večini prizadetih vtis, da so nastale žrtve le vsled nekaj ur prepoznega nastopa.
Nimamo namena in smo daleč od tega, da bi zagovarjali krivce delavskih nesreč, nasprotno, zahtevamo, da se jih čim-prej ugotovi in kaznuje. Iz dosedanje prakse pa je razvidno, da se iščejo krivci tam, kjer jih ni.
Krona trpljenja pa je v tem, da morajo odpuščeni izpraznjevati tudi stanovanja, ker jih podjetje sodno preganja.
Pri tej priliki vprašamo, kje so dejanja toliko opevane humanosti v Celju? Kje, kakor tukaj, bi bilo še mogoče, da stoje stanovanja prazna, iz katerih se je deložiralo brezposelne, jetične družine, na njihova službena mesta pa sprejelo razne premožnejše in nekoč poprej zaposlene osebe,
Ne milosti, pravice iščejo tisti, katere se hoče enostavno izbrisati iz človeške družbe. Obrnite jadra vsi tisti, ki ste postavljeni za to, da ne bo prepozno.
sploh kaj oglasili in je-li so zahtevali, da zlasti oblast, ki ima v rokah gotovo moc, proti takim podjetnikom, tudi kaj ukrene v korjst naših državljanov, da jih zaščiti pred tem tujim nemškim velekapitalom. Ako je kdo od gospodov o tem govoril, je grdo, I da so časopisi o takih govorih molčali, saj gre za najrevnejše, ki so s svojimi družinami prepuščeni mrazu in gladu. Ali ni pravično zahtevati, da sprejme podjetnik žrtve, ki jih je vrgel na cesto, zopet nazaj v delo? Delavstvo popolnoma upravičeno zahteva zaščito s strani vseh tistilu ki opravljajo kakršnekoli funkcije, bodisi častne ali plačane.
KINO ,METROPOL% CELJE
prinaša:
V četrtek 24. decembra kino zaprt!
Naš Božični velespored: V petek 25. in soboto 26.: »MALA IRENA« in I. plastični toniilm »Audioskopik« in najnovejši zvočni tednik
V nedeljo 27: ANA DEMIDOVA, KRALJEVI SVEČNIKI
in I. plastični tonfilm »Audioskopik«
V ponedeljek 28. in torek 29.:	»MALA	IRENA« in
I. plastični toniilm »Audioskopik«
V sredo 30.: ANA DEMIDOVA, KRALJEVI SVEČNIKI
25., 26, in 27. decembra: Naša velika Božična matineja
»POSLEDNJI POGAN«
Dnevno dve matineji: ob 10.15 in 14. uri popoldne.
Vsi prostori Din 3.50 in 4.50
Ugodna prilika
Zaradi družinskih razmer se proda nova hiša v mestu Celje. Plača se Din 30.000 takoj, ostalih Din 10.000 v obrokih. Pojasnila pri
Marnu, Zg. Hudinja 28, Celje. Naznanilo.
Cenj. občinstvu naznanjam, da se nahaja moj
krojaški modni salon
nasproti gostlne „Branlbor“.
Priporočam se za obilni obisk. Obrnem želim
vsem čUateljem vesele božične praznike. CrepJnielt Zv., «e*Je, Kralja Petra 98
Velani e
Na žagi g. Detičeka so delavci sijajno plačani. Svoj denar nosijo z velikim veseljem in iz lastnega nagiba v trgovino h g. Detičeku, in se jih kar ne more iznebiti, čeprav je mnogo gostiln okrog in okrog, drvijo delavci z žage vsi h. g. Detičeku. Prijatelji g. Detičeka hodijo po ostalih gostilnah gledat, kje bi se našlo kaj prostora, da bi ljudi lahko tjakaj dirigirali. Ker so delavci čuli, da namerava g. Detiček še zvijati že itak sijajne plače, se pripravljajo, da pošljejo k njemu posebno deputacijo, ki naj ga prepriča o tem, da tega nikar ne stori, ker delavci že ne vedo kam z denarjem. Razmere na žagi so tako ugodne, delo tako lahko, da ga 15 letni dečki igraje opravljajo in zato dobe še bajno plačo, da si bo vsak izmed njih že v mladosti prihranil ogromno premoženje za stare dni. — Eden, ki Joka za i/.gublienim ralent pri g. Detičeku.
Sirite nal list!
V OGLEDALU
Duhovniki in film. Listi poročajo, da je sarajevski nadškof dr. Šarič prepovedal duhovnikom, redovnikom in redovnicam svoje škofije obisk kinov in filmskih predstav brez izrecnega njegovega dovoljenja. V ljubljanski škofiji pa imamo nasprotno celo vrsto kinov, ki jih duhovniki oz. redovniki vodijo in kar naprej se ustanavljajo še novi taki kinematografi. Zanimivo bi bilo vedeti, zakaj je pod sarajevskim škofom strožji režim, kot pa n. pr. v ljubljanski škofiji. Nevarnosti, ki prete človeku v kinematografu, so vendar povsod enako velike. Mi pa nismo taki in tudi duhovnikom privoščimo kino in zabavo. w~>	.	>	..... > ......i
Kranj
V spomin 60 letnice rojstva Ivana Cankarja smo imeli tekom enega tedna dve kulturni prireditvi. Na sporedu so bila izključno Cankarjeva dela. — Narodna čitalnica je s sodelovanjem »Vzajemnosti« 17. t. m. v Narodnem domu vprizorila »Hlapce«. Obisk je bil rekorden in gledalci so prišli na svoj račun že radi drame same, kakor tudi radi dobro podanih vlog igralcev. — V nedeljo 20. t. m. je pa »Vzajemnost« priredila »Prosvetni popoldan«, na katerem je delo 1. Cankarja orisal in ocenil pisatelj F. Albrecht, za kar ga je publika nagradila z velikim aplavzom. Žal pa na tej prireditvi ni bilo zaželjenega obiska s strani delavstva.
Nerazumljivo opravičevanje. V »Delavski pravici« z dne 26. novembra se Pestot-nik Janez, tajnik tukajšnje JSZ, otresa očitkov v »Delavski fronti«, ki omahljive krščanske socialce poziva, da pristopijo v organizacijo združenili delavcev. Iz članka je razvidno, da je po mnenju »D. F.« JSZ priprega komunizmu in da so člani JSZ pri občinskih volitvah giasovali proti listam JRZ. Temu pa se je Pestotnik Janez postavil po robu in v »Delavski pravici« pravi: »Resnica namreč je, da so člani JSZ v Stražišču glasovali ter bili tudi kandidati na listi JRZ. Če gospodje od »D. r.« tega ne verujejo, naj se prepričajo. Da. tudi v drugih krajih našega okraja so katoliški delavci glasovali za liste JRZ. Naj bo vsem jasno, da poročanje »D. F.« glede občinskih volitev v Stražišču ne odgovarja resnici!« — Pribita dejstva — če so resnična — so v nasprotju z njegovim poprejšnjim stališčem do JRZ. Toda mi razumemo! Čas,. v katerem je bilo treba pokazati »revolucionarnost«, je za nami. Nerazumljivo nam je samo to, zakaj se ti dve »katoliški« organizaciji med seboj napadata, Igo pa na drugi strani nastopata skupno pod okriljem JRZ. Paktiranje s komunizmom se je do sedaj očitalo samo onim, ki niso hoteli z JRZ. če pa že »D. F.« razglablja o nekatoličanstvu pristašev JRZ, naj bi to začela raziskovati od zgoraj navzdol.
Prevalje
Obrat v papirnici je vsako zimo otež-kočen vsled pomanjkanja vode. Tudi letos gre samo pol obrata na vodni pogon, polovico pa z lokomobilo. Nerodno pri tej stvari je, da je lokomobila urejena za kurjavo z lesom, namesto s premogom. Kurjava s premogom bi bila cenejša in racionelnejša. Dočim lesa zelo rado primanjkuje. Preureditev lokomobile na kurjavo s premogom bi stala malenkost in delavstvo bi bilo tudi čez zimo lahko polno zaposleno.
Dolnja Lendava
Delavsko zborovanje v Dolnji Lendavi
Preteklo nedeljo se je vršilo v kinodvorani zborovanje lendavskega delavstva, ki je v množicah prišlo na shod. Ne samo prostorna dvorana, temveč tudi vsi dohodi so bili zasedeni (na veliko jezo tamošnjih Purgarjev in urednika »Novin«),
Shodu je predsedoval s. Križanič, poročala sta pa s. Vidovič iz Maribora ter s. Bičak iz Čakovca.
Obravnavala so se vsa vprašanja, li-čoča se izredno slabega položaja, v katerem se nahaja delavstvo v Prekmurju.
Ursove organizacije rastejo v Lendavi neprestano in imajo danes že okrog 1000 članov.
V bližnji bodočnosti bodo lendavski delavci stavili svoje zahteve tovarnarjem.
Prekmurje se prebuja!
Nova podružnica Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije. Najbednejše in najbolj izkoriščano delavstvo v Sloveniji se je končno vzdramilo in ustanovilo svojo prepotrebno delavsko strokovno organizacijo. 29. novembra se je v Dolnji Lendavi vršil ustanovni občni zbor SDSZJ. Pripravljalni odbor je v teku enega meseca izvršil priprave za organizacijo in je doslej pristopilo v podružnico nad 200 delavcev in delavk. Organizirali so se delavci »Našič-ke«, pletilje iz tovarne Blau in Bartož, kakor tudi drugih manjših podjetij. Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo nad 200 delavcev in delavk. O položaju delavstva in nalogah organizacije je poročal tajnik zveze s. Jakomin, s. Križanič pa je glavne misli referata prevedel navzočemu delavstvu tudi v madžarskem jeziku. Razmere delavstva v Dolnji Lendavi so skrajno mizerne, saj se plačuje delavce v pletilni industriji na dan komaj toliko kolikor se v nekaterih boljših industrijah zasluži na uro. Dnevne plače znašajo po 7 do 8 Din. Delavci »Na-šičke« zaslužijo pri tOurnem delu po 12 do 16 Din na dan. Res skrajni čas je bil, da se je delavstvo vzdramilo!______________________________
Vulkan bruha. Vulkan Santarita v ameriški državi San Salvador je te dni pričel bruhati. Bruhanje ognjenika je spremljal potres. Kar ni uničil potres, je daleč naokrog zalila žareča lava* Uničena so mesta in vaška naselja.
V?A
JSm
Ljubljana
Lep prosvetni večer »Zarje« in »Vzajemnosti«. Ta prosvetni večer bi morali imenovati Cankarjev večer. Večer je imel dober izbran program in se je izvršil v izredno zadovoljstvo udeležencev. O Ivanu Cankarju, ki je umrl pred 18. leti, je predaval Fran Albrecht lepo in izbrano. Opisal je tega vrhniškega krojaškega sina, študenta in pisatelja tako. kakršen je bil. Naslikal je njegovo bistvo, njegovo dušo, dušo plemenitega Cankarja. Celotna prireditev in izvajanja so napravila najugodnejši utis in je le škoda, da je dvorana skoraj premajhna za take lepe in pomembne prireditve.
Šoštanj
Zimska obdaritev »Vzajemnosti«. V nedeljo 20. t. m. smo priredili krasno uspelo zimsko obdaritev otrok. To je bil prvi nastop in pregled našega res kulturnega in socialnega dela. 2e mnogo pred napovedano uro so se- zbrali pred društvenim lokalom vsi povabljeni otroci in starši. Točno ob 5. uri je predsednik sodr. Natek otvoril obdaritev. Pozdravil je v prvi vrsti otroke, katerim je bil lepi večer namenjen, njihove starše in nato predstavnika občine gosp. Kunsta. Sledili sta dve deklamaciji. Nato je zadonela pesem: »Dani se na vzhodu«. Po Pesmi se je prikazal med otroci zimski mož. Pričelo se je obdarovanje. Ni bilo srca, ki bi ostalo trdo, ko je videlo naj-ubožnejše med otroci, s kako radostjo so Prejeli darila. Navzoči so bili globoko ganjeni. Starši so videli, da je res potrebno društvo, ki se v teh dneh spominja naj-ubožnejših, ki jih smatrajo druga — dobrodelna društva za — izrodek. Po končani obdaritvi so pevci zapeli pesem »Bratje, le k soncu svobodi«. Nato je vsem otrokom in staršem bila prirejena večerja. Med večerjo je zbor »Vzajemnosti« zabaval drage goste s petjem raznih delavskih in narodnih pesmi. Večer je bil s tem zaključen. Ta večer je bil prvi javni pregled našega kulturnega in človekoljubnega dela.
Tukajšnja podružnica »Vzajemnosti« je bila z odlokom banske uprave z dne 9. t. m. razpuščena. Proti odloku je vložen priziv'.
Obljubljena dežela za tekstilno industrijo — Balkan
Ministrski predsednik dr. Hodža o tekstilni industriji
Čehoslovaški ministrski predsednik dr. Hodža je dal novinarjem izjavo o položaju tekstilne industrije: »Večina češke tekstilne industrije je brezupno izgubljena. Češka tekstilna industrija je bila poprej urejena za vso Avstro-Ogrsko državo in še za izvoz v druge države. Zadnja leta so carinske meje ta izvoz zaprle. Tovarne so bile ob nastopu krize povrh tega zastarele in niso mogle vsled tega konkurirati z inozemskimi, modernimi tekstilnimi tovarnami. Kdor je bil pameten, se je z zastarelimi stroji pravočasno rešil v Madžarsko, Rumunijo in Jugoslavijo. Nobena državna pomoč ne more v Čehoslovaški teh odmontiranih tovarn
več rešiti.«
❖
Iz tega najvišjega mesta v ČSR nam je torej ponovno potrjeno, kaka obljubljena dežela, pravzaprav kolonija, je postal Balkan za tekstilne industrije, ki so se preselile k nam s severne Češke. Tam niso mogle več zdržati med drugim: tudi radi stroge socijalne zakonodaje in zastarelih strojev. Za nas pa je vse to dobro. V inozemstvu, to je v Jugoslaviji, ti tekstilni tovarnarji lahko kršijo soci-jalno zakonodajo, čeprav je še celo milejša kot v ČSR. Delavstvo to mirno prenaša in še celo beži od svojih organizacij in delavskega časopisja.
Zagorje ob Savi
Proletarski Miklavž. V nedeljo, dne 6. decembra t. 1. je priredilo naše agilno delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« Miklavžev večer. Za tega proletarskega Miklavža je darovalo Konzumno društvo »Posavje« blaga v vrednosti Din 2.000, podružnica Zveze rudarjev Zagorje Din 400, društvo »Vzajemnost« pa ostalo. Mnogo so darovali tudi zasebniki. Obdarovanih je bilo okrog 300 otrok. Darila so prejeli tudi otroci staršev, ki so po prepričanju bližje »loškemu gospodu«, kot pa nam. Omenjeni gospod je tudi priredil prejšnji dan Miklavža, ki pa otrok naših sodrugov ni obdaril, ker sv. Miklavž daje le svojim, kljub temu, da so bila tudi ta darila zbrana z javno pomočjo. Taka nadvse demokratična razdelitev daril po »Nikolaju Proletarcu«, kakor smo jo izvršili v splošno zadovoljstvo vseh, pa ni bila všeč novemu loškemu gospodu. Pozval je v šoli otroke, da se javijo oni, ki so bili na prireditvi Nikolaja Proletarca. Javilo se jih je 5. Ostalih 295 je molčalo. Karal^ jih je in grajal proletarskega Miklavža, češ, da se s tem onečaščuje »pravi sveti Miklavž« in s tem v zvezi menda tudi vera. Temu gospodu povemo tole: Njegov prednik, gospod z »grička«, je šel z grička samo s slavospevom »Slovenca«, nekaterih gospodov in par starih ženic. Srca pravih Ločanov in Kisovčanov pa so ostala zvesta proletarskemu Miklavžu in bodo taka tudi ostala. Zakaj trdno smo prepričani, da se bodo gospodje z grička še
menjavali, medtem ko se vera v proletarskega Miklavža ne bo.
Maribor
»Vzajemnost«. V sredo, dne 23. decembra se bo vršilo zanimivo predavanje s. dr. Jelenca o zgodovini socijalne zakonodaje. Sodrugi in sodružice, udeležite se tega predavanja!
Studenci pri Mariboru
»Detektiv Megla«. Diletantski odsek »Vzajemnosti« priredi v soboto, dne 26. in v nedeljo, dne 27. decembra obakrat ob 16. uri burko v 3. dejanjih »Detektiv Megla«. Vabimo k udeležbi!
Črna
»Vzajemnost« vprizori v božičnih praznikih kmečko burko v 3 dejanjih »Trije vaški svetniki« in sicer: V soboto (na Štefanovo) in v nedeljo, dne 27. decembra. Pričetek vsakokrat ob 3. uri popoldan v prostorih gostilne Josipine Knez-Krulec. Vabi-' mo vse domačine, kakor tudi sodruge in sodružice iz Mežice, da se naše delavske prireditve udeleže. Zabavali se boste izvrstno. Cene prostorom so običajne.
Športna rubrika
Incidenti na tekmi z »Bratstvom«. Na
dan 1. decembra se je vršila na Jesenicah tekma v korist ppdzvezne blagajne med SK Bratstvom in SK Kovinarjem. Tekma je končala neodločeno 2:2, dočim je v prvem polčasu vodil SK Kovinar z 1:0. Na tekmi so se odigrali nešportni incidenti, ki jim sodnik g. Jordan ni bil kos. Morda je imel kot podčastnik rešpekt pred številnimi oficirji, ki igrajo v »delavskem« moštvu SK Bratstva? Vendar, kar je res, je res: častniki igralci igrajo fair, delavci pa zelo nešportno. Kaj je to morda šport, če kdo poskuša nasprotnega dobrega igralca onemogočiti na ta način, da ga dejansko napade? Neki igralec SK Bratstva je dvakrat naskočil vratarja SK Kovinarja in ga enkrat ležečega na tleh z žogo v roki sunil v levo stran prsi v višino srca tako, da je vratar obležal nezavesten. Častnik igralec pred njim je v zaletu vratarja preskočil, ta igralec pa ga je sunil z obema nogama. Ko je kapitan moštva SK Kovinarja zahteval od sodnika, da tega »športnika« izključi, ker sicer ne bo mogel več igrati s svojim moštvom, je sodnik igro kratkomalo zaključil pred časom. Ali se je to vršilo samo zaradi tega, da se poškodujejo dobri igralci SK Kovinarja in pa da se — zmaga, ker je pač »Kovinar« v prvem polčasu prevladoval? Mi ponovno apeliramo na ljubljansko nogometno podzvezo, da delegira na tekme neodvisne in objektivne sodnike ter, da igralce, ki istovetijo šport s surovostjo in z dejanskimi napadi na nasprotnika, brezobzirno kaznuje. Mi smo že večkrat apelirali na SK Bratstvo. Danes ne apeliramo več, ker vidimo, da so naši športni apeli bob ob steno. Apeliramo samo še na podzvezo in na javnost.
Tiskovni sklad
Za tiskovni sklad. Na predavanju v Prevaljah so darovali: A. J. Žerjav 6, Ko-nečnik 6, Jovan 1, Pečnik 2, Kališnik 2, Potočnik 2, Obrovnik 1, Kos 4: skupaj Din 24.
Na shodu v Pobrežju je daroval s. Pilko Štefan Din 10.
Na ustanovnem občnem zbortt »Vzajemnosti na Pobrežju nabral s. Kojc Din 25.
Iskrena hvala vsem darovalcem! Sodru-1 gi in sodružice, posnemajte!
Delavski pravni svetovalec
Palmova vejica...
Letošnja olimpiada je bila ena najpom-poznejših in največjih tovrstnih prireditev, kar jih svet sploh pomni. Težke milijone je Nemčija potrošila, da zgradi za to potrebne športne naprave. Iz vseh petih delov zemlje so romale v Berlin tisočglave športne množice, da prisostvujejo olimpijskim igram da občudujejo res izborno nemško organizacijo vse olimpijske prireditve, katere pokroviteljstvo je prevzel sam vodja nemškega fašizma, Adolf Hitler.
Da naj pomeni olimpiada pospeševanje in propagando miru in bratstva med narodi, je že vsakomur znano. Ne z mečem in ognjem, temveč z medsebojnim sporazumevanjem in v sportskih igrah naj si narodi skušajo poravnati in hladiti svoje morebitne spore in nesporazumljenja. S to idejo so tudi letos zagrnile ogromni berlinski stadion in druge športne prostore velike množice ljudstva, ice ‘c
priliki otvoritve te športne prireditve je s pozdravnim nagovorom nastopil tudi stari Grk, zmagovalec maratonskega teka na prvi olimpiadi v Grčiji in obenem položil na olimpijski oltar tudi P a l m ov o vejico, kot simbol miru in ljubezni med narodi. Ta ceremonija je bila od vseh navzočih burno pozdravljena in se aplavz dolgo ni polegel. Vse lepo in v redu!
Obrnimo pa zdaj kolajno te olimpiade (proletariat ima namreč svoje delavske olimpiade!) V momentu, ko stari Grk pred očmi nemškega vodje in drugih takih glav polaga
in rasna teorija
simbol ljubezni in miru na olimpijski oltar, se na španskih tleh s,
 " 1v valjajo v lužah krvi delavski borci in nedolžne žrtve, ki ščitijo po stoletjih komaj popolnoma legalno priborjeno svobodo, na katero je združena črna reakcija navalila z vso brezobzirnostjo. r
k. ,
nc oam*>uw. **.» t u \ \ «m,	..»
Oh ti palmova vejica...
Vzemimo še en primer z letošnje olimpiade!
Kakor znano, je pri berlinskih olimpijskih lahkoatletskih nastopih odnesel več zmag in postavil svetovne rekorde zamorec Owens. Ta črni atlet se je boril za barve Ameriških združenih držav in jim s svojimi zmagami priboril velik sloves. Po vsem svetu in v vseh svetovnih časopisih se je čitalo le Ovvens in Ovvens — črno čudo! Občudovanje, ki ga je ta Črnec vzbujal v olimpijskem in drugem svetu, je bilo nepopisno in tudi Amerika ga kot heroja ameriškega športa povzdiguje v deveta nebesa, kakor tudi vse druge države povzdigujejo svoje vredne tekmovalce.
Morda bo Owens s svojimi zaslugami za domovino na mednarodnem športnem področju dal Ameriškim Združenim državam tudi pobudo za milejše ravnanje in Priznanje njegovih soplemenjakov — zamorcev? —■	^ ffv. >.-.j.v—er.
Mezda za izstavitev (SMRJ Kamnik)
Vprašanje: Ali je dolžno podjetje plačati mezdo delavcem za one dneve, ko niso delali radi tega, ker ni bilo na razpolago dovolj materijala in pa za one dneve, ko delavci niso delali, ker se je vršila v podjetju inventura.
Odgovor: Prvi primer spada med okolnosti, ki so podane na strani delodajalca in ki gredo na njegov riziko po §u 220 obrtnega zakona, tako da mora delodajalec plačati delavcu mezdo tudi za one dni, ko ni delal radi pomanjkanja materijala: delavcem, ki niso delali v onih dneh, ko se je vršila v podjetju inventura, pa po mnenju, ki ga v zadnjem času zavzema Stol sedmo-rice, ne pripada mezda za čas, ko niso delali. Stol sedmorice smatra, da je v takem primeru delavec vedno že v naprej vedel, da bo od dela izstavljen takrat, ko bo v podjetju inventura, vsled česar se je že pri sklenitvi službene pogodbe moralo predvidevati, da vsako leto v tistih dnevih ne bo delal in mu zato tudi ne pripada mezda za navedene dni.
! BREZPLAČEN POUK V IGRANJU!
|ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN CENIK
MEINEDHEROLD
O.z.o.z. zal.
MfW/C£ GIASB/L MAMBO A št 33
Dopolnitev dolžnega deleža (Zabukovca)
Vprašanje: Oče je izročil že pred vojno posestvo starejšemu sinu, ostalim otrokom pa je določil v izročilni pogodbi deleže in sicer v zlatih kronah. Letos je oče umrl, pa se sedaj ostalim otrokom zdi, da so prejeli premajhno dedščino in da niso dobili niti svojega dednega deleža. Ali lahko ostali otroci zahtevajo, da se njih delež dopolni?
Odgovor: Dolžni delež otrok znaša polovico onega deleža, ki bi ga otroci dobili, ako bi oče umrl brez oporoke. Ako so n. pr. otroci štirje, znaša njih zakoniti delež eno četrtino vrednosti zapuščine, dolžni delež pa eno osmino te vrednosti: ako je otrok pet, znaša dolžni delež eno desetino itd. Če torej. z ozirom na vrednost posestva ostali otroci niso dobili dolžnega deleža, ki si ga izračunajo na gornji način, lahko zahtevajo tekom zapuščinskega postopanja, da se jim ta delež dopolni in da se posestvo znova preceni. Če zapuščinski sodnik tej njihovi zahtevi ne bo hotel ugoditi, bodo morali tožiti radi dopolnitve dolžnega deleža brata, ki je prevzel posestvo.
..PLZENSKI DVOR"
A. Senica, Tattenbachova ul.
za praznike izborna vina rizling in šipon čez ulico od 1 / naprej 8 Din. — Vsem cenjenim gostom vesele praznike in srečno novo letol
Volnene dokolenke,
moške In ienske nogavice
iz lastne pletarne nudi
EKSPORTNA HIŠA „LUNA“
Maribor, Glavni trg štev. 24.
Kfll PtfiD III Vaša ko,esa so potrebna temeljitega popravila, | ilULbiHKJll kakor emajliranje, poniklanje itd. Obrnite se ‘ na znano strokovnjaško mehanično delavnico	1
JUSTIN GUSTINČIČ, MARIBOR,
Tattenbachova ulica 14, telefon 21-30, kjer vam kolo popravijo, da vam služi kakor novo. — Shramba koles čez zimo.
Turistovski kruh
Glavna zaloga: feiertag, betnavska 43
TELEFON 28-24
Podružnica:
NOVA VAS
Podružnica:
JOSiP SKAZA
preje Sirk Glavni trg-
PODRUZNICA: ULICA 10. OKTOBRA 5
M°j najbolj znani črni turist, rženi kruh je zelo okusen •n ostane v največji vročini 8 do 10 dni svež in užiten
nLjudska samopomoč**, reg. pom. blag. v Mariboru, Grajski trg 7/1
Poverjeništvo: Ljubljana, Tyrševa 34, naznanja smrtne slučaje svojih članov v mesecu novembru t. L:
Bela Marija, ,prevžitk„ Strmec p. Sv. Urban pri Ptuju l\arn,c’r Apolonija, prevžitkarica, Sp. Hajdina p. Ptuj Lrpold Ivan, prevžitkar, Mozirje Cukala Julijama, prevžitkarica, Gomilsko Maček Marjeta1, posestnica, Dol. Logatec Trošt Franjo, posestnik, Vevče Pušnik Franc, prevžitkar, Šmartno pri Slovenj,gradcu Grobušek Ignac, strojevodja drž. žel. v pok., Maribor Umek Ana, prevžitkarica, Pečica p. Podsreda Klemenčič Anton, posestnik, Poštena vas p. Cerklje Weitz Franc, viš. davčni ofic. v pok., Celje Gtos Alojzija, prevžitkarica, Zg. Peteljinek p. Blanca Knošl Jurij, železničar v pok., Maribor-Krčevina Gregorič Marija, prevžitkarica, Ambrus p. Zagradec Grabar Julijana, prevžitkarica, Slaptinci Videmšek Marija, Celje, žena sodnega nadofic.
Zelenko Simon, prevžitkar, Kicar p. Ptuj
Gajšek Anton, posest., Sv. Mihael p. Šmarje pri Jelšah
Strajnšak Ludvik, žel. v pok., Maribor
Tniplet Josip, žel. del. v poik., Studenci
Knaflič Jurij, čev. pomočnik, Maribor
Pukl Terezija, prevžitkarica, Zg. Hoče
Po vseh umrlih se je izplačala pripadajoča podpora
Trstenjak Neža, posestnica, Grabonoški vrhi
Krajnc Marija, posestnica, Vičava p. Ptuj
Kogelnik Julijana, prevžitkarica, Sv. Vid p. Vuzenica
Zagorc Jožef, posestnik, Ojstro p. Trbovlje
Pernovšek Justina, soproga davč. uprav, v pok., Ljubljana
Schlick Julijana, žena žel. v pok., Krško
VVeisskopf Ivan, usnjarski pom., Studenci
Špuri Neža, prevžitkarica, Bistrica pri Limbušu
Blažič Matevž, mestni nadstražnik, Slov. Bistrjca
Kolarič Jožef, miz. mojster, Maribor
Počivavšek Alojz, posestnik, Črešnjevec
Grad Jakob, žel. v pok., Breg p. Celje
Poplaz Lucija, prevžitkarica, Slovenjgradec
Oberrauner Elizabeta, vpoik. po del. kem. tov., Hrastnik
Lovrenšak Janez, posestnik in gostilničar, Lemberg
Fla.k Avguštin, car. revjzor v pok., Maribor
Žmavc Marija, posestnica, Selišče p, Sv. Jurij ob Ščavnici
Bauman Janez, posestnik, Sp. Gasteraj
Mencl Adolf, valjčni mojster, Gaberje
Romih Ana, prevžitkarica, Retje p. Trbovlje
Bucbmeister Janez, hiralec, Ptuj
Detschman Agnes, vdova kazn. nadpaz. v pok., Maribor
skupnem znesku: Din 310.440*-
v , z v ;, V.	P-.puua,uta puiupuia v sKupnem znesku:	Lftn
dor se ni elan »Ljudske samopomoči«, naj zahteva brez obvezno in brezplačno pristopno izjavo.
____________________________________________________________________________ BLAGAJNIŠKO	NAČELSTVO.
Moja draga učenka
MILENA LICHTENEGGER
je v nedeljo, dne 20. decembra t. 1. zjutraj tragično preminula.
Pogreb se je vršil v torek, dne 22. decembra t. 1. ob 15.30 uri.
Šoštanj, dne 21. decembra 1936.
Anton Natek,
trgovec.
ZAHVALA.
Ob priliki težke izgube svojega nepozabnega moža
Klompler Franca
se iskreno zahvaljujem tem potom vsem, ki so mi na kakršenkoli način izrazili sočutje. Zlasti se zahvaljujem zdravniku g. dr. MatjaSlču in vsem, ki so pokojnika spremili na zadnji poti.
Maribor, dne 21. decembra 1936. Margareta Klampfer.
Najbolj praktično
božično darilo je
„NA UMAN“
šivalni stroj
v najmodernejši izdelavi, ki ga dobite po zelo reduciranih cenah in zelo ugodnih plačilnih pogojih pri
Franc Lepoša, d.zo.z.
Maribor, Aleksandrova 39
Pušnik Beti
Vojnik 4 — Cankarjeva ul. 4
Celje
vabi, da se preskrbite z vsemi vrstami
PLETENIN
za zimo in pomlad.
Okraski za božično drevo
čokolada, sveže pecivo, sadni kruh, torte, fine bonbone priporoča slaščičarna
E MA N. ILICH
MARIBOR Slovenska ul. 6, Meljska c. 2
Pletenine
po ,Lia< krojih
iz lastne pletarne
na željo tudi po meri! Rokavice, nogovice, zimsko perilo, perje in čisti puh, copate, ovratniki, svileno perilo, krojaške potrebščine i.t.d. najceneje vri
„Lia”
Maribor, Aleksandrova e. 19
BOŽIČNA DARILA!
Jakob Mulavec
Maribor
Kralja
Patra
trg 1
m
Zaloga ur, zlatnine In srebrnine ter optltnlh predmetov Vsa v to stroko «pad. dela izvršujem totno, solidno, poceni.
Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih!
MALI OGLASI
Maši čltalel|l kupu* 1e|» na|cene)4e pri
nnMIi liiNCrrntlht
Franc Kormannav oaiLKarl Rom
Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrače vseh Trst. Nai-večia izbira in naiboUSl nakan.
Priporoča sa
ŠPECERIJSKA TRGOVINA
Delavski domr.uu.
Maribor. Frankopanoma nliea 1.
FRANC REICHER, MARIBOR
TriaSka c. 18, se priporoča cen}, občinstvu za izdelavo oblek za gospode in dame po najnižjih dnevnih cenah. Hitra in solidna izdelava. Bogata izbira modnega blaga.
POZOR! Damsko in moško garderobo po najnovejši fazoni in zmernilh cenah Vam izgotovi Aršlc Leopold, modni salon »Elega-Facone«, Maribor, Koseskega ulica 22. (Zadostuje dopisnica, pridem na dom.)
Patentirali smo izdelavo garantirano nepremočljivega H u be rt u s - s u kn a.
Ker nikomur ne prodajamo Hubert us-sukna, dobe se samo pri nas vsem znani
HUBERTUSI
katerih
nepremočljivo
sukno izdelujemo po patentu št. 7644/31.
Vsakdo, kdor je pri
nas enkrat kupil
je postal naš Stalni
odjemalec!
TIVAR-HUBERTUSI
iz garantirano nepremočljivega sukna
TIVAR-OBLEKE
Vesele praznike
in
srečno Novo leto
vsem cenj. odjemalcem
Karo
Jopice TRIGLAV
lastni izdelek od Din 60.— naprej
Eksportna hiša „LUNA“
Maribor, samo na Glavnem trgu 34
Naznanilo.	Otvoritev.
Obveščam cenj: občinstvo v Laškem in okolici, da sem otvo-ril moderni
frizerski salon
za dame in gospode
Izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela. Isto trajne kodre z najnovejšim aparatom po zmernih cenah. Se priporoča za obilen obisk
Kuhn Jurij
v hiši Frece, Orožnov trg št. 40
Laško
BOŽIČEK
kupuje letos le praktična
BOŽIČNA DARILA
ki jih dobi pri tvrdki
MIRKO FELDIN
Maribor, AleK sandrova 13, na vogal it
fVAN KRAVOS
Maribor, Aleksandrova 13
priporoča: ročne torbice, aktovke, denarnice, nahrbtnike itd. kot zelo praktična BOŽIČNA DARILA.
Veliko veselje boste naredili svojim dragim z nakupom
BOŽIČNIH DARIL,
ki Vam jih nudi tvrdka
IVAH KOVAČIČ
MARIBOR
Slovenska 10 In KoroSha 10
Bogata izbira vsakovrstnih modernih servisov, krasnega kristalnega stekla,keramičnih novosti in mnogo drugih lepih ter praktičnih predmetov po najnižjih cenah.
Prosimo, obtičite nos brezobvezno!
Zohteonlte vedno in povsod M in petno Iz nelovske pekarne o Hornom, k
JAKOB PERHAVEC
Maribor, Gosposka ulica St. 9. — Telefon 25-80.
Telefon 2324
Izdelava likerjev. Desertna viRia. Sirupi, /.ganjarna. Vedno na zalogi: rum, konjak, likerji, slivovka itd. Na debelo! Na drobno!
Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip OSlak v Mariboru.