Prt OLETA REO JE DELAVSKI 1.1 S T ZA MISLECE fJTATELJE PROLETAREC.. (¿lazilo Ju!(ofilovan«ke Sorialistirne in Prosvetne üfatlee OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST. — NO. 1847. Eat*r«i •• ^o^ cUm Mil». D«c. «. »••». •» M CM«««. |M ' umU. tW Ket «I Cimirtu ai Marek L UTI. CHICAGO, ILL., 3. FEBRUARJA (February 3), 1943. *lbHth#d w«**ly «t 2301 8. Lswndal* Av«-. «.«.i LETO—VOL. XXXVIII. \\ N« »liki j« uj«t» japonski vojak, ki •• jo >fn»4il ▼•Ud aaeifUaH. Tik njoga stojo ameriški vojaki. Boj v Jugoslaviji posledica starih razlik in režima NOVA "USTAVODAJNA SKUPŠČINA" ZA REPUBLIKO. — ZAMEJNA VLADA PROGLASA RIBARJEV ODBOR ZA KOMUNISTIČNO PODVZETJE. — MIHAJLOVIČ V STISKI Citatelji tegra lista so imeli njegovi zamejni vladi, »o iz ie pred več me.eci priliko ii- Londona tolmačili, da ao par- Naciji kličejo svet v obrambo Evrope pred boljševiškimi barbari" Zadnjo soboto so praznovali v Nemčiji desetletnico hitlerizma m tretjega ra.ha. A je bil žalosten praznik. Iz Rusije prihajajo samo poročila o nemških porazih Hitler pa je Nemcem že pred poldrugim letom izavil, da je sovjetske armade konec za zmerom. Spoznali so, da se je njihov firer močno ukanil. Nacijski' propagandisti so bili lansko poletje uverjeni, da bo prva desetletnica nacizma dne 30. januarja to leto praznik zmage in največjega tri-umfa, ki ga je še kdaj dosegla kaka armada na svetu Toda namesto okinčanih dvoran so Nemci sedeli ob radiu in poslušali Goebbelsa, ki je slavil junaštvo nemških polkov, kateri so "edina sila, ki varuje Evropo in ves svet pred poplavo boljševiškega barbarstva". Res, da ima Nemčija mnogo zaveznic, in da so na vzhodni fronti v vojni proti"azi atskim divjakom" tudi Italijani in Rumunci, Madžari in Spanci, pa tudi nekaj Francozov je tam A če ne bi bilo tretjega rajha, bi ves odpor drugih nič ne zalegel, •je rekel Goebbels. Boljševiška beštija bi morila in ropala po vsem kontinentu. . Nacijski govori dne 30 ;anuarja so bili v resnici naslovljeni Angliji in Ameriki. Češ, ako nas porazite, boste imeli Rusijo na grbi, če pa pustite, da zmagamo mi, boste varni pred njo. Naciiski veljaki dobro vedo, da je v Angliji in v Ameriki veliko takih, posebno v vrhn ih plasteh, ki jih pretresa zona ob pomisli, kaj bo s svetom—z njihovim svetom namreč, ako zmaga Sovjetska unija Bojni m politični položaj pa je s^daj tak, da nacijske Nemčije ne bi mogel nihče več oteti Ce kdo, \e ona barbarska in njen poraz bo rešitev za Evropo Milijarde dolarjev novih zadolžitev, ker vojna stane ! Na priporočilo finančnega oddelka je v Icongretu predlagano, da se dvigne maksimum vladne zadolžitve na 210 milijard dolarjev. Sedanji maksimum zadolžitve je 125 mili-I jard, a zvezni dolg pa znaša | ia $114.152,668,166. Vzlic visokim davkom, kij bedo letos še bolj naviti, pa dohodki ša z daleč ne krijejo vojnih izdatkov in zato bo vla- Po zgodovinskem sestanku dveh mož v Casablanci POLITIČNI POLOŽAJ V FRANCOSKI AFRIKI OSTAL NESPREMENJEN. — ČEMU SE STALIN NI ODZVAL VABILU? — KITAJSKA NI BILA ZASTOPANA. DOBRA POTEZA PROTI OSIŠČU __/4T dovinski >estanek v Ca-1 ki je fasist, antisemit, brutalen "uiITr- - MfcUmci J« <"'a.i že toliko za ¡diktator in v političnih nazo- «^rr^Aiila! -«J! I nemi. da «a ga lahko pozitivno rih velik reakcionar. Dobil je precej nadaljn.b milijard, pra- takoj-: aluibo administratorja Alge. dno bo vojne konec. i ... . .. ~ , v , , . r- i Anjih posledic. Predvsem je rije. Kako se bo te ogromne ob-i . 1 , ... . . .... , a l. xi i ja*no, da to ne bil sestanek vezrosti, ki so večje kot so bil« I , .. . . ... . . . . .___. ,1(vseh zaveznikov, nego le pred- se kdaj v zgodovini katerakoli ... n ... 1 . - , * ... _ , . sedmka Roosevelta in pre- debele, kdaj poravnalo, ia . . ,. . vpraianje, . katerim ~ Md.j "»e7a Churchilla, k. «ta „e «e-merodajni faktorji n. Ut.,»e- jdaJ ,retJ* 1,eAla Afrika glavni problem jo dosti ukvarjati. Glavna briga tedaj je, kako dobiti denar in čimveč denarja, da sa a njim plačuje težkoče vojne in druge izdatke. Kdo ga je pozval? V An/jliji in v Ameriki je javnost vpraševala, kdo je odgovoren, da je ta nazadnjak dobil tako važno mesto. Državni tajnik Hull je poroče- n AmeriAki in angleški poro-! »».vprašanje odgovo- čevalci ugotavljajo, da *u da * «menovanje Peyrou- razpravljala največ o zamota- tona zad«va v°JneKa dAeP.art" __nem političnem »um ju v fran- ">enta- katfemu „ naie'Juje . . —-— ... „ I coski Afriki, ki «ra je trefca ka- »"Jfifv .da Je s£*ypo"ton* Iz bele hise V belo HiSO ;ko reiiti> predno bo u kraj za odobnl tudi »meriiki vrhovni AngleJki listi ao dr.mati.i- zaveznike armade varen in ^ v Afnk, general E.- rali Roo»eveltov polet tudi z I jim bo mogoče podvzeti inva- njl,.lni,. gornjim naslovom. Casablanea . ««o na e^p.^ kontinent. Elmer Dav», naielmk ura- namreč "belo predsednik priAel iz svoje oe-!'" ... — u-:,..:;« nafplnik» borbenih le hSe v Washingtonu v dru- i koga je celo razočarala, ker je ^ go. G.U, je naravno, da zro na to politike v francoski Afriki za kulisami v obeh detelah veli-lo nesporazuma. An^leaka jav- fWo«evrivu> p^ict tuu, ^ . • — ■ -- -- - Elmer Daviš, načelnik ura- ijim naslovom. Casablanca zJJo na evropski kontinent. inf^rmariie i O reč v .-pa n>č in i pomeni j An^ki delavski dnevnik ^ n rCe1ode!IT^%bii o hišo". Tako je ameriaki i Herald pravi, da konferenca ^'"^^Vodt Isednik oriše) iz s^je be-!ni izpolnila obetanj in mam- J^fb morja v Brazilijo na obiak k njenemu predsedniku Varga- su- »t POROČILO 0 OBČNEM ZBORU SLOVENSKEGA DEL. CENTRA V petek 29. januarja se jej $61.17. Torej jako malo. vrtil občni zbor Slovenskega Direktorij je lani izgubil nekaj7 nad _______ r____ delavskega centra. Navzočih dva člana.'Namreč tajnika Os-, Cev, med njimi 35,000 Italija- ,000 Židov, drujri so Arabci. Tripoli, "ponos Italijanov Trrpoli je bil ponoe» italijanskega imperija v Afriki, čeprav jfospodarako ni velikega pcmena. Do nedavno ao v njemu se oni gospodarili. A ker j karju# je moral Rommel pred Angleži bežati, se je umaknil tudi n Tripolisa in za njim so tekle italijanske čete, kolikor m jih ni raj&e podalo. Tripolia ima 100.000 prebival- ko podpiranje vichyakih fašističnih politikov, ki ao na krmilu v Algeru, Moroku in Da- ------¥ # " *----- » politiko ameriàkl in druffi Ži-dje z velikim nezaupanjem. Tudi ameriàki podanik pri z.rr;^ ^ - ^jz bert Murphy, jim ni po godu. Mnogi presojevalci dogodkov menijo, da je ameriška politika v Afriki od začetka zgreäe- 'i posebno pa zamerijo, ker na fn je tudi na ^anku v Čaje amer&ka vlada pozvala iz 1 klanci niso popravili. Argentine francoskega posla-1 Giraud obljublja "olajšave" nika —. zastopal je v Buenos Ko je v|ada v yichyju zače-Airesu vichyski pronacijski režim — Marcela Peyroutona, (Nadaljevanje na 5. strani.) že pred več me.eci priliko čl- Londona tolmačil», daj»Par- ^ okrog trideset delničar- karja Godino, ki je bil pozvan nrv in 16, tati razpravo o razlikah med trzani komunistična peta koto- jey ZJU,t(>pnikov ¡n zboro- v armado, in Antona Vičiča. ki1 večinoma . Mihajlovičevimi četniki in par- na, da oslabe Mihajloviča in mftnje je pQieklo v najboljši je ivmrl. Za tajniško mesto po| - tizani. Angleški tisk je o sporu da s tem pomagajo oaittu. ia- t stL Po ^ ^ biU na- odhodu Oskaria Godme ie bil -............. - . -__amiu 1 zaatopnosti. Po seji so bili na- odhodu Oskarja Godrne je bil Dft4.p Arhonas bo Dela na med njimi začel pisati šele po- ko so drug drug*» dol žili za- p^treženi z vložki in pi- lansko pomlad izvoljen Cha,. . || sliHlnje tedne, ker bi se dej- rezn^tva s Hitlerjem- Cimao ^ ¿U^daljeva|i ^ po. Pojrorele^ koncertu V Kimbol Holl stev tudi s denzuro ne moglo partizani dokazali, da se bore pozno v ve^er< 7akrjti samostojno, in da nočejo Mi- _ . . .. Pogorelec. V novi direktorij so bili dne Chicago. — Znana hrvataka hailovičeveia poveljstva, in Začasni tajnik Chas. Po^o- 29 januarja letos izvoljeni sopranistka Rose Arbana« bo| ne oovratka ministrov ter kra- r«lec Je poročal, da so znašali ?iedeči (po izvolitvi so se ta-1 imela v petek 12. februarja ob ____ . J„L/s/ll>i t> MlnulAm Utll < t . . . . ... . ... . . • i O.ie 1/ rvn n H 11 K 1 mhQ I koncert v Kimbal ulic Wabaah in in bil primerjan z McArthur- nehal, ker čuka z napad i na jem in drugimi slovitimi po- Nemce ugodnejšega trenut-veljniki zavezniških armad, ^a, na iprimer, zavezniške m-Tudi na komunističnih shodih j vazjje v Jugoslavijo. Boriti sa so navadno imeli na odru po-leir rlike getierala McArthurja velik Mihajlovkev portret. To se je spremenilo vsled položaja, ki je nastal med sovražniki hitlerizma v Jugoslaviji sami. Srbi v Ameriki so dolgo trdili, da se bore proti Nemcem in Italijanom edino srbski četniki pod poveljstvom Mihajlo-vičn, dočim Paveličevi Hrvati koljejo Srbe vse od kraja, torej tudi starce, žene in otroke. Mibajlovic član vlade Vsled slovesa, ki ga je dobil general Mfhajlovic v zavezniškem svetu, je jugoslovanska vlada v Londonu smatrala, da si bo dvignila u-gled, ako postane Mihajlovlč član kabineta in imenovala *a je za voj-nepra mintetra kar je še sedaj. Med tem so prihajale v svet vesti o bojih proti Italijanom, Nemcem in paveličevcem v hrvatskih kra- sedaj proti tolikšni premoči pa ne bi imelo tmisla, so rekli, ker bi izpostavljali nacijskim in italijanskim četam nedolžne ljudi. Značilno je, da so začeli s to propagando v bran Mihaj-loviča šele ko so se pričeli proti Nemcem in Italijanom najhujši napadi. A ker niso bili pod njegovim vodstvom, so jih omalovaževali. (Nadaljevanje na 5. strani.* Prenos gotovine pred enim letom je znašal $1,135 86. O--talo je gotovine $117.83. so od 55c do $1.10. Naročite si jih lahko te-lefonično. ako pokličete Ches- nik; Chas. Pogorelec, podpredsednik; FVank Sodnik, , , „ .-------- .------- tajnik; Filip Godina, blagaj- apeake 2320, v blagajni pri o- Poslopje in štiri lote, ki nas nik; Anton Garden, zapisni- menjeni dvorarti pa po 1. fe- stane vse skupaj v nakupni ce- kar; Fred A. Vider, Frank S. bruarju. ni $8,900 je popolnoma plača- Tauchar, Angela Zaitz, nad- Rose Arbanas je pela tudi zorniki. Frank Zarfcz, ravna- na zadnjem Savinem koncertu telj. Namestnika sta Joško O- in že na mnogih drugih glas- ven in Donald J. Ix>tnch. benih prireditvah, to pa bo njen samostojen koncert. Pela Plače direktorjev so $1 na bo kla^no in dodala tudi ne-leto. Zakon o korporacijah no. Vloga Slovenskega delavskega centra v Jugoslovanskem hranilnem in posojilnem društvu znaša $2,123.52 in je namenjena za popravila in predelave. Lani je dobilo poslopje novo namreč določa, da morajo biti j, OOD..O , plafani. Minimalna plača je streho, drugih večjih popravil» . . T ... îmoFlslA nn 'kaj jugoslovanskih narodnih pesmi. pa nI bilo. Na vrtu se je potrošilo $61. $1 letno. Tajnik ima $30 na Voj|U ^ ^ leto, zapisnikar $1 od seje, yU>fa ¿ritiy\'jmnor v tv^jo da- 17 aa rastlinstvo in za delo pa (Nadaljevanje na 3. strani.) *«lo. ulovenskih in jih, kredit zanje pa je dobil v zavezniškem tfoku Mihajlovič, is Indiana. dasi ni bil s tem uporniškim1 Prapoveduja gibanjem on nič v zvezi. Predlogi za nadziranje unij in njihovih financ V »cdanjem kongretu je pro- premogarjev, m tako poMga- Navidezno »a ta določba lopo malo takih vlad, ki b. »'"^P*- ti unijam ie precej predlogov, nje v unijske blagajne »e ne glati m argument predlagate- tiairale s organiairanirn delav- Eden določa, da ta proglasi sme več dogoditi. Ija ja, da bo udarec le aa ra- stvom. Rajše se je dogajalo, délavca sa člane vojaške slu- Resničen namen omenjene ketirje v unijah, članstvo pa da so pošiljale vojaštvo na- /be čim bi »asUvkali v takem predloge pa je onemogočiti u- bo zaščiteno pred iikorišča- denj, ako je stavkalo obratu, ki ima naročila aa ar- nijam financirati kampanje v njem. Zvijačna točka v Landiso- mado in mornarico. prid delavstva. Resnica je, da večina unij na*rtu je določba, ki bi Enega glavnih predlogov Druga določba v istem načr- objavlja svoje račune, med v|a unijam prispevati v politične ki bi vsebovalo dohodke in ia- _ ----- --------- Ko ga ie začela radio posta- kampanjske sklade. Poslanec datke v podrobnostih. Dalje delavstvu prijateljska, kot je "svebodna Jugoslavija" na- Landis argumentira, da je dal bi morala unija v takem poro- sedaj Rooseveltova admini- nadati in iT« dottila, da pobija leta 193« John L- Lewis aa ¿ilu navesti, koliko ima čla- slracija, bi se unijam ne bilo nr rnfke i>roti osišču, zato ker volitev Roosevelta pol milijo- nov, koliko plačujejo asesmen- treba bati šikaniranja. Toda v oče jo podrediti njemu ter i na dolarjev is blagajne unije ta in rasne druge podatke. zgodovini te deiele je bilo lavsko unijo, ki se jo bi prona-šlo za kršilko postave. V rokah delavstvu sovraine vlade bi taka pravica bila bte, ki Hi K a vihtela nad njim in terorizirala unijska vodstva. Naloga delavskega lista je pisati resnico tudi če je to nepopularno Sedaj je v modi, da bi morali hvaliti vse, kar se odeva v plašč demokracije. Ker pa nismo pozabili, kako stično so nam nalagali tako juho obljub v prejšnji vojni, je xa vsak časopis, ki izhaja ljudskim interesom v prid in v bran, potrebno, da presoja med besedami in dejanji onih, ki so na krmilu. . . Lahko je govoriti o demokraciji, o osvoboditvi pred pomanjkanjem in o svobodi narodov, toda kje so vzgledi? Predno moremo drugim kaj obetati, bi bilo potrebno tisto izvršiti najprvo doma. To na primer zdržema poudarjajo ameriški črnci. Za osvoboditev ljudstva pred pomankanjem je treba preurediti gospodarski red. Kapitalistični sloji, ki sedaj gospodujejo, so proti. V zadnji ekonomski paniki so nasprotovali celo borni podpori, ki so jo prejemali brezposelni, in hudovali so se nad onimi bednimi delavci, ki so "lenarili" pri WPA. Ni jim bilo za odpravo vzrokov, ki so dovedli v paniko in pahnili milijone ljudi v glad, pač pa so vpili, da Rooseveltov new deal potiska deželo v "socializem" in podjetnim ljudem pa odvzema prilike za "privatno iniciativo". Demokracijo tolmočijo izko-riščevalni elementi tako, kot da je le tedaj demokracija, če imajo absolutno svobodo, ne pa, da jim bi vlada stopala na prste in jih ovirala pri kupi- čenju bogastev. Tu sta torej dve demokraciji: ljudska in njihova. Naloga pravega delavskega lista je, da deluje za preuredbo socialne strukture tako, da bo demokracija v nji dobila svojo pravo veljavo. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ladaja Ju|«iloT«Dika Dtlivib Tiskovia Dr a Iba, Chicago, in. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE VAROČNINA ▼ Zedinjenih driavah sa eelo leto #8.00; sa pol let« sa četrt leta $1.00. Inosemitvo: sa celo leto $8.60; xa pol leta $2.00. Vel rokopisi in oglasi morajo biti v nsftem uradu najposneje do pondeljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co^ lac.. Established 1906. Editor--------------------------------------------Prank Zaits Business Manager--------------Charles Poforelec SUBSCRIPTION RATES: jnited States: One Year $8.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $8.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 33U1 S. Lawndale Avenue CHICAGO, ILL Telephone: ROCKWELL 2864 Ameriško delavstvo, poliiiena akcija in bodoči mir Ena iz>med izrednih posebnosti te dežele je, da četudi je industrijsko najjačja na »vetu, je brez delavske politične stranke. Vsled tega je to tudi edina demokratična dežela na svetu, v kateri je delavstvo kot tako v vladi brez zastopstva. v zvezni administraciji so v oddelku vnanjih zadev (department of state), v vojnem in v momaričnem oddelku, samo izraziti konservativci. Tudi v drugih oddelkih ni nikogar, ki bi bil iz delavskih vrst- Nekaj časa je imel v enem odseku podrejeno službo Sydney Hillman, ki pa je odstopil, ko je uvidei, da ne spada v tisto družbo. .Delavsko gibanje v Angliji je vsled tega nagega stanja "v velikih skrbeh. Namreč boji se, da bo delavstvo na bodoči mirovni konferenci še manj zastopano, kakor pa je bilo po prvi svetovni vojni. Angleška delavska stranka je sicer močna in je udeležena v vladi, toda toriji so v večini in premier Churchill ter minister vnanjih zadev Anthony Eden sta voditelja konservativne stranke. Angleški dominjoni imajo vsi tudi delavska politična gibanja. V Avstraliji ter v Novi Zelandiji so delavci vodilna politična sila. Toda na mirovni konferenci dominjoni ne bodo odločevali. Veliko važnost pa bi imelo na nji ameriško delavstvo, ako bi bilo organizirano v svoji stranki. Ali če bi bilo saj na industrial nem polju enotno. Angleški delavski politiki so v začetku lanskega leta poskusili pridobiti AFL za skupno akcijo v mednarodnem obsegu, v kateri bi bile ameriške, angleške in sovjetske delavske unije. Walter Citrine, ki je prišel sem iz Anglije z nalogo, da »posluje tako edinstvo, se je moral vrniti praznih rok- AFL noče ;meti s sovjetskimi unijami nič opravka. Saj se še celo z unijami CIO ne more sporazumeti. Sovjetske unije pa smatra-za slične Hitlerjevim in Musso-linijevim. Veliko so temu krivi tudi ameriški komunisti, ki so v zadnjih dvajsetih letih sejali v AFL le sovraštvo proti sebi in s tem proti Rusiji. V kongresu in v senatu prevladujejo reakcionarna klika demokratov in republikancev. Kar je progresivcev, je vsak zase "stranka". V mednarodnih vprašanjih ni med njimi nikakršnega soglasja. Predsednik Roosevelt g svojimi somišljeniki oglasa, da je namen zaveznikov ne samo Nemčijo, Japonsko in Italijo popolnoma poraziti, nego izvojevati tudi mir, v katerem ne bo več vzrokov za fašizem in vojne. Toda kdo bo odločeval na konferenci, ko bo vojne konec? Ali bo Roosevelt takrat se predsednik? Ali bo ameriško delavstvo tedaj zapopadlo svoje poslanstvo in se pobrigajo, da se bo čula tudi njegova beseda? Ali bo angleška delavska stranka takrat še v vladi in tudi zastopana ,ko se bo sklepal mir, ne samo sedaj, ko se je treba boriti s sovražniki? In če delavstvo ne bo zastopano kakor bi moralo biti, kaj naj Rusija ob diplomationem omizju sama opravi, ko že sedaj vidimo, da mnogi vodilni politiki v zavezniških deželah z njo ravnajo kot z nebodijotreba? f V Zed. državah je par milijonov socialistično mislečih ljudi, ki bi potegnili za sabo druge milijone delavcev, ako bi bila ta dva milijona origanizirana, a smo sedaj v tem o>ziru veliko na slabšem ko kdaj prej. Nobeno izmed delavskih političnih gibanj v tej deželi ne pomeni mnogo. Najglasnejši so komunisti, tudi so najboljše organizirani in prestidž jim daje sijajen odpor Sovjetske unije, toda v volilnih bojih tudi komunistični kandidati ne dobe glaoov, kolikor bi jih bilo treba, da bi mogli na volilne listke brez peticij. Delavska stranka v New Yorku je dobila lani sicer veliko glasov, a ideologično ni enotna in izven države New York nima zaslombe. LaFollettova progresivna stranka se lansko jesen ni obnesla. Zmagala je le s kandidatom za guvernerja, ki je kmalu potem zibolel in umrl. Farmar»ka-de4av*ka stranka v Minnesoti ne more postati več to kar je bila. Socialistična stranka se je pod Thomasom razbila in predsednvštvo v nji ima sedaj, ker ga on ni več hotel, Maynard Krueger. Socialistična stranka bi bila, ako bi mogla postati to kakor nekoč, silno važen faktor. Sedanji svet potrebuje mednarodno orientiranega delavskega gibanja, in mogle bi mu ga dati v prvi vrsti 'Zed. države, če bi unijski voditelji razumeli, kako važno poslanstvo imajo. Morda se dogodi čudež, da ga bodo zapopadli p^edno bo vojne konec in se potem potrudili, da bo mir tak kakfšen je potreben delovnemu ljudstvu vseh dežel in bo vs^m v korist. JOSKÖ OVEN: RAZGOVORI . Sestanek v Caaablanei I jo dobTl za 45 centov- Kupil „ , . . sem jo zato, ker ima slike vseh Bo gotovo zgodovinskega. [n azijakih diktator- pomena, še pesebno če se izpolni vse, kar se je potem v časopisih prerc'1 ljudi pa je razočaranih, ker ta konferenca ni dala' niti ne o-menila nikakršnih smernic bo-dbčega miru. Pciitfčna godlja v Afriki je ostala pri starem. "Marcel Pey-routon, zloglasni fašist in re-akcionar, je še vedno tgover-ner v Algiriji. Isto tako ostala jev. PLatelj je tako Ruskih z vam « V , J "Big Shot". Ruskih razmer, kovalo. ^«JVnjihKdiktature ter ljudi se zne- bli s kratkimi besedami. So brez bodočnosti itd. Mussolini, katerega sliko z osebnim podpišem ima na prvi strani — »lavi v nebesa. O Nemčiji ima dolgo poglavje. Anglija in Francija ter njuni politiki sta opisani zelo laskavo. Njegov ' P . mri .. i„^vpcgled v bodočnost je kajpa- svojat, katera po mišljenju in - — Katera h, da popolnoma zmotljiv. Knji- simpatijah spada v Vichy. Na- /7;, , . . 0 __in paka, katera se je izvrMla v | ga je bino vezana ter ima zelo '.ačetku, je do*edaj še vedi, > (la je Ernest -Pu. kate r i^ resn*ici T^ezS ^Ha^fstaer,,) pian^ jo pravo demokratično Fran- -^nji «jgj cijo, niso zastopani v franco- J" M . , , slih uradih v Airfki. Da je je departmentu. Put^. kater je pa prec&f teh svobodoljubnih aVolviral v llarvardski um- 2idjo e Amsterdamu »o morali p« nemški okupaciji vel v predel. ki ga jim jo dole¿ila nacij.ka oblast. Za-plenili »o j»m m kar «o imeli i» «vo V silni bodi. Tudi duhovnik, krščanskih cerkva apelirajo, da naj so 2»dow no tira s gladom v pogin. ljudi v Afriki, govore številke. Nad 45,000 Francozov in španskih loja I i-tov je Še vedno zaprtih v raznih koncentracij- veizi, je star Amerikaner Hanfstaengel je zapustil Nemčijo že leta nazaj — 1937. Ob odhodu so mu povedali, naj ,kih sno pripadnost To stanje ustvarja komplikacije, ki otežujejo tudi tamo-šnjim delavskim organizacijam izvrševanje njihovih so-cialno-zaščitnih nalog. Dokler gre le za to, da se zasedejo vo- le tu pa so bile pesiljatve živil rovjetom na petem mestu. Ta novica, katero je povedal Wi-ckard, je v resnici razveseljiva. Ruski relif Na prvem mestu je zopet «odrug Joseph Durn iz Cleve-larda, kateri je poslal $8. Prispevali so to vsoto M rs. Millie Bradač (Teroižan) $5, ter Mri. Amalija Terbižan $3. Skupaj $8. Dva dolarja je pa poslal naš steri *znanec Tone Zornik iz Penne. Daroval jih je John O-peka Oakdalle, Pa. Zadnjo nedeljo sem se ude-ležil velrke ruske priredbe na • Ena največjih dram v človt- j^vernl ust1rani Chicaga Udele-ški zgodovini je končana. Za- zb* * bila ogromna, dvorana stor, kateri je padel na to po- Judh P™*niT 1 * zorite, je zapisal "Finis" naj- b:1, P^cejJep — ali pneako-grozovitejši tragediji, od kar val sem boljšega- Mimogrede kateri v resnici Zastor pri. Stalingradu Afrike, se je tam ustvarila ne- dilna mesta, je situacija čista: ka "nižja rasa" slabo prehranjenih in slabo plačanih domačinov. Industrija j« črpala iz teh rudnikov dolgo vroto let ogromne dobičke. Se sedaj, za časa vojne, tvorijo ti rudniki zelo aktivno postavko. Vsa vodilna mesta v tej industriji so pa zasedena od belcev, tudi tehniki ta mesta pripadajo kajpak zgolj belopoltim izvoljencem. se "hemo sapiens" vojskuje na tej zemlji. 250,000 mož ujetih ali ubitih. To ubijanje ni bilo tisto idilično junaštvo, kot so ga opisovali nacijski preroki, ampak smrt v najstrašnejši obliki, proti kateri eo slike v Dantejevem "peklu" — nebesa Prezebli, napadani noč in dan —- lačni in brez upa na rešitev, so umirali pogubljeni in| Toda v velikih industrijskih prokleti na mrzli ruski zemlji, podjetjih so tudi nekoliko1 boljša mesta, ki ne zahtevajo Pri nas ravno tehničnega specialista, mesta paznikov, nadzornikov, itd., za taka mesta so pa afri- Stavka premogarjev v Penni je konČSna. Vzroki te stavke kajpada niso bili odpravljeni. ški delavci ravno tako sposob- arJe V.?du "l"0 za*a5n j* tukaj nemogoč«! To Alnn«L a^ rwUocriiin v« «vía. ______i___________.. ».„.„........ .._____ ! Prava opredelitev je samo ena: de- Ta članek se poteguje za sv o- I venskega naroda." katerega je depu-bila stara in polomljena. Ime-1 bodo hražanja in obsoja gesla tacija ljubljanskih Slovencev pred opredelitev je mokracija in kultura! Demokracija, V New Yorku hranijo kurivo tudi v šolah ste posestnik," mu je dejala, ke reči. Tem birokratom je v po svojem PrihfHja v Ameriko stiska za kurivo, so orku prekinili šolski ftpa- k1"* \ vseh javnih šolah, ki niji) ali ateistična (kakor v Rusiji), I obiskuje 960,000 otrok, v bistvu pa s«i vse diktature enake in l^H «<> jim teden počitnic. imam pKHedenega, mi bo pri-$ei prav." Kupila je za večer- la, se gugala ter paska kova- J<> kruh in strok če*na. in o-la, da se je staro železje, ki ga pravljeno je bilo. demokracija mora odkloniti krščansko diktaturo — kakršnih je bilo do- ■■■ volj v "brutalnem srednjem veku", Zakrajšek ni povedal v tej knjigi j kakor ^ prtvi|no oinaeuje pater nič novega — iiuen morda nekaterih fragmentov — kolikor se vsebi- na tiče dejstev invazije in grozodej- Zakrajsek v svoji knjigi — prav tako kot nekrsčansko. Skratka: religi- . ja je v današnjem svetovnem kon- v prvih tednih po vpadu nem- f,|ktu dj|W y ^^ (9pny jo ne. skih nacistov in julijanskih fašistov kateH Ulko mdi vlc¿ejo v ospredje svobode, pravičnosti in demokracije." Dalje je v tej številki C. G. | pesem "Pisma ljubezni", avtor >tev je peljala, pozibavalo, pozva- i "Suha si, ?tara, suha! Za Ivan Jontez. njalo in žvenketalo. Pločevi- božja voljo, saj se boš razsula, Jos. Jauch opisuje p(xl na- v Slovenijo. Sam pravi, da je večino jn g tem de,Mj0 konfuzijo ke ve^j0 nasti sod, ki je bil na dnu. pa če se kaj ne poptaviš", ji je -lovom "Marta Berry. dobrot- teh dogodkov slišal od drugih. Zase-j Dn|fj 8por ki Ra imamo z vsebino| je godrnjal na staro in počasi, časih rekel mož kakor oddaljena grmljavica. gledala molče Skljucila se je še globlje, se j treala. , . . „ Mož in ora\Tiuk sta Dobira- i nika se je po elovenskem na-1 U8lttšl ok,,cal "^visno Moz in pravnuK sia pooira . J ^tn.Hi 1 dHfcavo. Tam je videl velike množice la železo na drugi strani me-|»odnem kon^reeu P^triKiil J ^ zbrati omembe in mnenja o , __ , * . . , iz Sto.iersrke: seveda se je prel vsem tem pr\'em flovenskem skup- . . . ^„^„„„¡k« ^ % > / ranima) za ubezne duhovpike, kar je nem zboru iz ameriških slo- po prav IS , Jl je -lovom Maria nerr>-. ciooroi- teh dogodkov snsai oa orugin. ¿.ase- ,)ruifi {>or ki Ka imamo z vsebino V/., ona pa ga je niča ubogih." socialno ustano- .-danja Ljubljane ni videl. ke. je prej Zakiaj,ko;,. knjljre je v zvezi' z do. in brada se ji je V0 na jugu, V državi Georgia. S pobegnil v Zagreb, navzoč pa je bil kumentom »TraRedija slovenskega , Urednik Cankarjevega glas-1 v Zagrebu, ko je Pavelic s svojimi. naroda./ Ne s faktit ki go Um nave. naslonila na oje, potegnila s pestjo, katere se je držala rja, po obrazu, potem pa je izplju- hrvaško sta, zakaj vsak je imel dolo- mía gosto belo slino in odro-^êen delokrog. "Fant hodi s Starim, da ee bo česa naučil," notala po ulici. Bil je vroč julijski dan. Son-i.je pojasnjevala včasih ljudem, ce je stalo visoko-na nebi, se» ««z menoj ne more, kajti žen- galo skoraj v sleherno àfnco, jo prebadalo z žgočo vročino ter metalo svoje žarke na hise, ska je ženska, paglavec pa je navihan. Stari ga bo že navadil, da se bo vedel obrniti. da so bile skoraj razbeljene.' Zdaj so hudi časi in človek se Zapikovalo se je v mlado list- mora ¿nati zasukati." je po drevoredih, ga sililo Je j Nekajkrat šli na delo sku-ponižnoeti in pokorščini, in ko paj alj zafr0vorili so se tako. se je vdalo ter povesilo, ni ne- (|g ni bjlo yae vkup Stari halo s svojo vročino, ampak je je zmerom govoril o tem in o-ž^ralo dalje, kakor bi sovražilo nem 0 nfiirtfa in opominih, vse. kar je »vezega m zelene- zve^er pa v vozovih ni bilo nič. ga. Ljudje so dneli v kopali- fte Zft po, hrwne niso zasiu*jH. pili limonado, jedli -lado- Seveda je ^ pozneje tov na-led ter se skrivali pred son- dcknadilf zakaj popravljal je cem. Ce je bilo le mogeče, so dežnike> vezaJ lonce in rezal naravno zanj. Slišal je tudi, kako ao venskih časopisov ter Jih po- pave|k.pvi pristaši ie prve dni predal čiuteljem V zbrani, infor- ^„jaii in ubijali Si be in iide. V Za-mativni obliki i grc^>u se je največ drial pri ameri- Nadaljuje se V tej številki skem konzulu, ki mu je tudi izposlo-povest Z. Novaka, "Sanje val — s pomočjo brata v New Yorku Martina Mrkača". --odhod v Ameriko, kikor pi*e. Ko V rubriki "Književnost" je *e je vi nil v Ljubljano, je bila že ocena O Am. druž. koledarju, okupirana po Italijanih. Bal se je Ivan Jontez ima nadaljeva- aretacije in persekucije. a n»č tega nje svoje povesti. "V senci al-!"^1?; banskih planin Dalje je v tem C. g. poročilo o vpriizoritvi Jontezove drame "Z vero v vstajenje sitnosti, tod» brez večjih ovir je lahko odpotoval v Italijo. Ko se je mudil v Ljubljani, je videl silne množice beguncev in nekateri izmed njih so mu pripovedovali, k«j se godi na Gorenjskem in štajerskem — kar odlomkih že prej denf. Niti malo ne dvomimo, da opisane brutalnosti nad slovenskimi duhovniki, trgovci, učitelji, odvetniki, knuuk.mi župani itd., niso resnične. Kav se nam zdi r.a malo, je to, da so avtorji te spomenice naredili v zunanjem svetu vtis, ktkor da imajo nat ijski krvoloki slovenske duhovnike najbolj na piki. F. kt pa je, da so gestapovci prav tako mučili in pobijali slovenske svobodom ¡sleče in socialiste, kakor duhovnike in druge. Saj smo čitali poročilo o sloven- Antonia Morela $1, Val. Mesetz $t, sko listu in slovenskem du- skUpaj $4.09. TISKOVNI FOND PR0LETARCA II. IZKAZ Ely, Minn. Jacob Kunstelj f»0c. Lawrence, Pa. Frank Strah $1.80 (provizija od prodanih koledarjev). Vandling, Pa. Joseph febular $1. Herminie, Pa. Frank Razoršek (Clairton) 50c; Theresa Jeram (Burgettstown) 25c, skupaj 75c. (Poslal Anton Zornik.) Yukon, Pa. Joseph Robich $2.00/ Staunton, III. Anton Ausec 50c. Johnstown, Pa. Frank Mikush $1 ; John Jurca 50c, skupaj $1.50. (Poslal Frank Cvetan.) Detroit, Mich. Andrew G rum Jr. $10; Tomo Bešenič $2, skupaj $12. Cleveland, O. Frank Barbič $2; Mrs. Starman $1. skupaj (Poslal Frank Barbič.) Chicago, III. Joško Oven, $2.00, bila ponovil jena 13. dec. v Slovenskem delavskem domu v nam jP hilo v CoHinwoodu, in pa kratek čla- in«no. se izogibali ulic, dokler ni bi- j po km^kih "domovihv okna ! ^ "Sovjeti in vera". Hipe, ali vendar od takrat ho- lo treba stopiti na nje. Knjiga je spisana za katoliške Slo-Naslov C. g. je 6411 St. Clair vence, za nekatoliške pa inia mnogo Ona, Mica Poštrak, je bila d¡j0' Víiakseb¡t da bi ne prišli I Ave., Cleveland, O. Naročnina j spornih točk. Na primer drju. Anto- na cestah ves dan. Tiščala je na cizo pred seboj, brskala po ' &pijo nad hievom in 80 za_ smetiščih ter iskala pripravno- dovoljni. "Saj prihaja toplota ga blaga, in ko ga je našla, se ga je razveselila, kakor se raizveseli obrtnik izdelanega predmeta, vrgla ga je v cizo in od živine in nas greje," pravi Mica. "V poletju pa itak za-stran toplote ni zadrege. Tu vsaj ni bolh, ki razsajajo po bajtah, da se človek zbudi ves šla naprej. ________ Zgodaj zjutraj se je začel j pjVan"od~njihovih pikov? Pride čez in po dolgem ter se na ko- njen delavnik, in drug je bil 1 slcer tu pa tam miš ali podgana, ki zdrvi čez ohraz, popraska po ustnicah, ampak to je $3 na leto. * "Ko smo sli v morje bridkosti Prejeli smo knjigo z gor- nu Korošcu je posvečeno celo po-1 glavje z naslovom "Umrl nam je Ae oče." Ce je bil Korošer "oče" kato-I liških Slovencev, je to v redu, ni pa mogel biti "oče slovenskega naroda" !— razen če Zakrajlek smatra, da SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah njim naslovom, ki jO je spisal slovenski svebodomisleci niso in niso pat^r Kazimir Zakrajšek, in bili Slovenci. se tiče, kot pove že naslov, Velik nesmisel je zapisan takoj v traiiedije Slovencev v starem začetku knjige v "Uvodni besedi", kraju. Začenja se S kratkim kjer čitamo: "To pot ne gre «a k:»ke hovniku, ki sta bila skupno zaprta in mučena, fe bi bila spomenica objektivna. ne bi ignorirala tega. Najbolj smtšno pa je. di so slovenski "konzultanti" iz Ljubljane nesli to spomenico — Mussoliniju. Zaradi Hitlerjevih «verstev so se šli pritožit Mussoliniju. kakor da je Mussolini kaj boljši kot Hitler! Gada so Sli tožiti modrasu! Nočemo zdaj zapisati, kaj si mislimo o teh slovenskih možakih ... Končno je treba omeniti, da je v Lat rohe. Pa. John in Mary Fradel $2.00. Murrajr, Utah. John Malich 50c. Pueblo, Colo. Ludwig Yoxey $1. Cleveland. O. Joe Fabjančič 50c. (Poslal J. Krebel.) Barton. O. Joseph Skoff $1. Častit?, W. Va. John Costello 50e. Detroit, Mich. Po $2: Frank Kresse, John Plachtar in Jos. in Anna K o ss, skupaj $6.00. (Poslal Math Ui bas.) Skupaj 38.74, prejšnji izknz $42.- knjigi mnogo slovniških in pravopis- 85. skupaj $81.59. < HM AGO. ILL. uvodom iz pastirskega pisma ljubljanskega škofa Rožmana. tako redko, da človek sproti 7atem Riedi predif0vor avtor- pozabi." i ja ki ki^et da našemu narodu Zdaj ji seveda njihovo sta- ,ahko najholjše pomagamo s novanje ni hodilo na misel, le podpiranjem predsednika Ze-delo je videla pred seboj. Po- dinjenjh držav Roofvvelta. gledala je na voz ter se spom-, Stane $2 50 Nasi(yv. RpV> nila, da mora tudi ta dan k K Zakrajfek, 802 E. 72nd St., prekupčevalcu, ali zvečer, po delu, zdaj je še pred njo par ur, katere mora izkoristiti. Za-kimala je z glavo, se oprla meje, tudi ne za narode, tudi ne za kake države; sedaj gre za ideje, gre 'novi red' na svetu, gre za to, ali bo svet imel stari krščatiski red — ali bo svet imel novi pagan ski red. človeštvo je mislilo, da se je boj med paganstvom In krščanstvom izbojeval že v četrtem stoletju z zmago cesarja Konstantina Velikega. Sedaj vsi vidimo, da se ni! Po poldrugem tisočletju je paganstvo znovM dvignilo svojo glavo po odpadniku Hitlerju in povzročilo to strašno vojno. Vsemu človeštvu hoče vsiliti 'nov red', to je 'novi red* nemšk« g.i pa neznos- New York City. Platnice so v barva ne m ovoju, ki predstavlja na prvi strani Kristusa na . . . . mll .križu in pod njim gre procesi- krepkeje v cizo ter pospešila ja ^ potj „wAkA. Artist si je hojo, ker se ji je zazdelo, da|to 8tvar slabo zami8in. Notra-, R»nstva « vso strahoto m h°i1 l^P,0*™' , . _ nja stran ovoja vsebuje nekaj ki i" " PrWla je V predmestje. Le- ^^^ in pa zemljevid Slo- T. opredelitev današnje svetovne ven|je * situacije je relo naivna — m ogor- Kev. Zakrajšek je to knjigo "no J« ^ ' a «voiversko nolitič- katoliški duhovniki, ki danes marši-.pl^ai S svojega versko poimc Hitlerjem vred po1. I M. . ni režimi. j#v lt Iidnjlh Ut prtMj inVm«Uo mad 1 predstavUsts novi ' uagansk» red .........t........................................... KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE • e KOMENTARJI ,9-m^mmmtmmmmmmmmmam^^mmmrn^mmmmmmmmmmmmamaa^^mm^mmm^mmmm Kdor je "partizan" ju ko-1 ordinanca pravi, da se nihče munist. Kdor se tepe ne samo ne sme oblačiti tako. da bi za-proti ostfču nego tudi zoper kril ali je moški, ali ženska, kako zame j no vlado, je tudi IXofcično dekle se je dalo ostri-komunist. Pa ne drži, kajti u- čl kakor so ostriženi moški in pirajo se krivicam tudi taki ljudje, ki niso nič poučeni o ta-kozvani dialektiki in o besednem razpravljanju, kaj je in kaj ni. Sovražijo le tisto, kar je bilo in pod čemur so trpeli, pa si žele resničen "nov red". "Hostarji" v Sloveniji imajo silne težave- V boju proti njim niso samo Italijani in Nemci, nego, kakor zatrjujejo mnoga poročila, tudi domači apizarji, oprode, copate in vsake sorte slična brozga. JIC v New Yor- v*.e lahko doseže fanatizem pri ot rokih. Iz Švice v Nemčijo, od kar je Avstrija pod Nemčijo, ni daleč. šla sva z ženo v vlak pozno v no61, V njemu sem trdno za pal. Na nemški meji me je budil železničar s "Heil Hitler". Ni me mogel zdramiti. Prosil je mojo ženo, naj me v tovarno je hodila v moški pcdre^a, ker zahteva najin obleka Nekaj tednov prej pa je proti dekletam, ki nosijo hlače, protestiralo nekaj dijakov s tem. da so se oblekli v ženska krila, si nataknili ženska klobuke in paradirali tako našemljeni neobriti, dokler jih ni?o aretirali vsled "nespodobnega vedenja". Torej imamo v Ameriki še časa in denarja za we sorte neumnosti vzlic vojni !n davkom. The Record, glasilo sociali- potni list. Dal sem mu zahtevan dokument, mož v spremstvu dveh drugih uradnikov je odzdravil s "Heil Hitler" in odšel s kupeja. Tedaj pa se je eden sopotnikov v tem kupeju gromko zasmejal- Uradnik v uniformi se j i vrnil. Tisti, ki se je zasmejal, je pri tem naredil silno nedolžen obraz. Uradnik je pogledal mene, češ ali si bil ti tisti? In se je znova poslovil s "Heil Hitler!" Deset let ponavlja ta pozdrav vsa Nemčija, in potem, ko se je Hitler odločil razširiti nemški življenjski prostor, se je začel "Heil Hitler" razlegati vsepovsod. Pred Mikličevim hotelom v Ljubljani so se dvigale nemške roke že leta 1937 in 1938. in pozdrav je bil "Heil rlitler". Nemčija pod Hitlerjem je odigrala, ni pa še poražena, ¿e še mogočna. Upajmo, da bo prof. Kljub temu po .o bili —¿nji t ¿^¿jJ ^ j* bifnekoč pred-1 Rusija nadaljevala svoje delo tedon trij. n.P.di n. *i.k. N.p.d. | ^ ^ ^¡^učne stranke, j in ga skončala. To je bila do- sedaj pa se udejstvuje največ ^daj edina sila. ki je Hitlerju ku poroča z dne 28. januarja stične stranke/v Wisconsinu, pravi, da največji milwauski dnevnik Journal hvali socialiste v inozemstvu, in še posebno simpatično je pisal, ko je bil tam poljski premier Sikorski ter dal priznanje poljskim so- o bojih partizanov sledeče: Zadnji dnevi v Beli Krajini »o bili budi. V Metliki in Črnomlju to Italijani ¡«ropali in nato porušili biie ▼sem tistim, ki imajo kakega svojca v hribih. Drugod po vaseh pa hiše takih ciali-tom, a ob enem pa Jour-rodbii% aošgejo, vm ljudi pa cdpeljo- nal hvali renegate, ki so bili jo v konlinacijo. Is vlako jo videti nekoČ socialisti, pa se V sU- v»e polno pogorišč — goadovi ob bem vremenu od socializma progi so posekani, celo vinska trto je (^m^ajo, V takem smislu je raadaiji 500 metrov od y Recordu omenjen tudi Leo isruvana v -r- pomiriti pavajo v rudnikih. Upor teh delavcev ni bil proglasom ¿tirih svobodščin nič v prid. V tej borbi je bilo mnogo delavcev ubitih. Pa so d-rugi, ki *o živi ostali, čeprav bolni, zelo protestirali. Da se pomri te indijanske rudarje, ki sovražijo tuje (an-geške in ameriške) kompanije kolikor pač zmorejo, so mero-v dajni delavski krogi spisali a-pel, da naj ameriška vlada posreduje in reši ta spor v smislu Rooseveltovih proglasov. Na žalost je bilo v omenjeni i stavki v Boliviji veliko ubitih. "H Voditelji, kar jih niso pokončali, so jih potisnili v ječo. Pred nekaj meseci je bil v VVashingtonu mehiški levičar-¡jski delavski voditelj Vincente L< mbardo Toledano. Prišel je, Nemški in italijanski vojaki v Tuniziji v Afriki, ki so jih vjeli Angleii. ^ uradnike V državnem Ura- du prepriča, kako pametno in Njegova naloga naj bi bila i gospodarji tudi v politiki in miriti Indijance, ki se izčr- povsod, kakor so sedaj. ■ ■ To »o nameni te klike. Aato silno želi, da ko se bo vojna končala in se bo sklepalo mir, naj bo za predsednika «pet kdo takih, kot je bil po VVilso- niso uspeli, posledice pa so groaovi-to. Dne 3. avgusta so odpeljali im Bele Krajine 300 moš v internacijo. Dne 4. avgusta so selili ljudi is Semico. Od Semiča do Crnomljo so požgali vse zidanice. da ne bi nudile sovetjo partizane m. Dno 2. avgusta ■o partizani aretirali suhorskego župnika Raztresena in ga ubili. Gornje poročilo je zanimivo ne samo ke* navaja grozote, ki so jih in jih še uganjajo Italijani v Belokrajini, temveč se posebno vsled zaključnih besed ... partizani so aretirali suherskega župnika... in ga ubili . . • Slovenski katoličani v Ameriki vedo, kako se odigrava politika tu in v starem kraju, kar se bodočnosti Slovenije tiče. Kaj, če bi se zavzeli in saj na lahko protestirali proti taktiki ameriške vlade, ki ne dopušča protestov ameriških Slovencev proti Italiji? Cilj ameriške gne objema vično Italiji v nagrado kaj obljubiti na račun slovenskega, hrvatskega in drugih narodov, ker to je, po ameriško rečeno, navaden graft. Demokracije ne bo drugače, kot če se bo socialna in tudi NARODNOSTNA vprašanja PRAVIČNO rešilo. Ženske v Chicagu sedaj lahko svobodno hodijo ali se vozijo v hlačah. Ena je bila obtožena in aretirana, češ, da z moško obleko skriva svoje ženstvo. Starodavna čikaška v vseslovanskem narodnem kengresu, socialistično gibanje pa je opustil. "The Record" vprašuje: "Cemu slaviti socialiste v Evropi, tukaj pa poveličevati tiste, ki so se umaknili iz socialističnega gibanja?" V Chicagu se je dogodil "holdup". Roparji so napadli dve dvojici, ki sta se vračali iz gledališča, jima vzeli za nad kvetnajst tisoč dolarjev dra- mas zadajala udarce. Slovenski narod — kaj bo z njim, ako ne bo vojna saj letos končana? V prejšnji številki smo omenili pismo sodruga iz Larry Rue poroča v čikaski strijska središča?" Videti je, da koristno bi bito, ako se vlada Tribuni z dne 25. jan. iz Lon- se našim ljudem v starem kra- m P» unijski voditelji ¿ed. dr-dona, da je švedska priprav- ju te reči zde zelo čudne. Av- ž*v potrudijo kaj storiti v prid Ijena "vreči" svoj« simpatije strijci, k: pomagajo Hitlerju, "mase v latinski Amen-zaveznikom, a boji se "sovjet- so po nazoru angleške in ame-i B» Je preziran in ni ničesar • kega- vpliva". To se pravi, rtftke diplomacije "zatirano dosegel.Samo smesili so ga. A boje se iga tisti Svedje, ki bodo ljudstvo" in Oto Habsburški | nek*J pozneje je le sel v socialnih preobratih izgubili | naj ga po naši zmagi "osvobo- ameriški delavski vo- svoje privilegije. Ne vedo pa. di", mu da demokracijo, vza- da uvede politiko pri- da jih bodo izgubili tudi ako me iz muzeja prestol ter ga Jateljstva med severno, cen-bi mir Hitler narekoval. Sved-: zasede. tralnö "J JuZno Ameriko TO *» lahko pridobi U svoje Ameriški poslaniki SO V slu- !Z * J ljudstvo le, če zavezniki zma- žbah večinoma zaradi zaslug Je ,mel Z ^lnJur vida" ga j o v polni meri in če potem j ,a sVojo stranko, katera pač je !ruarJa v člkasklh Dai,y NeWS' ustanove ne imperialističen na krmilu, in pa ker so bogati * mir, nego MIR. ki bo demo- ¡n lahko trosijo veliko več ka- Očitno je, da je 78. zvezni kratičen in aidan na socialni kor pa znaša njihova plača, kongres še bolj reakcionaren pravičnosti- 2al. za tak mir bi To je vzrok, da Zed. države kakor je bil prejšnji. Prva bri-bili potrebni socialistični zi- niso imele v svojih poslanikih ga mu je, kako naložiti čimveč novem terminu Harding, ki se je brigal rajše za karte kakor pa za socialne in druge probleme. Ko bo konec vojnega stanja, se bodo začeli ameriški vojaki z vseh vetrov vračati domov. Kaj si bodo mislili, ako se dogodi, da socialnih zakonov, ki so jih zapustili, ne bo več v veljavi? In nad kom »e bodo jezili? Morda povsem na tiste, ki jim niso nič krivi, nego so se borili za socialno zaščito že leta in leta. "Mar sem se bojeval, da se vrnem v brezposelnost?" bo vprašal vojak. In mrzil bo gesla o demokraciji, in demokracijo, ker ne bo vedel, da »o mu jo samo obljubljali ne pa mu je tudi dali. Nato pa bo vojak v torij-•kem dnevniku še čital, da je vsemu kriv "bivši" predsednik Roosevelt, ki se je brigal "samo za druge". In pa da je njegov "new deal" upropastil svobodo podvzemanja, ali kot pravimo po angleško "free enterprise". A še bolj pa se bo torijem dopadlo, če bo vojne konec pred predsedniškimi volitvami 1944, in bodo vračajo-čim se vojakom, med katerimi bo nedvomno veliko razočaranih, rekli: "Mar vam nismo pravili? Torej #1 asu j te za našega kandidata!" O godile se bodo tudi v ame- ške glave odrivajo. Dokaz je francoska Afrika. plomacije. Bivši predsednik plačujejo. In druga, prav tako odbora demokratske stranke važna briga torijskih kongres- Predsednik Roosevelt v svo- Flynn, ki ga je Roosevelt ime- nikov pa je, kako čimprej po- nijev pa gotovino, kolikor so dft pa je< ke/je Švice, ki obupuje, a ni še ob- darji, ki^pa jih visoke ameri- uradih še nikoli prvovrstne di- davkov onim, ki jih najtežje ¿udne reči... upal. Raznarodovanje se vrši * " "" * ' J —— v nemškem in v italijanskem delu Slovenije s tako močjo, _____________ in tako brutalno, da bo čudež, jih naporih za zmago v tej noval za poslanika pri avstral-j metati vse socialne zakone ako-bo . od našega naroda še vojni deluje dramatično, di-i ki* vladi, pa je naletel na to- skozi okno. kaj ostalo, če se pokolje že le- plomatično, politično in kakor likšen odpor, da sta lahko on In njihov tretji namen je, tos ne neha. Največja nezgo- že more še na razne druge na- m Roosevelt spoznala, da kar j uničiti New Deal in diskredi- tirati predsednika Roosevelta, rečajo o tem, ker, ;a ne bomo dobili nazaj" in čemu potemtakem "vlačiti na paciji francoske Afrike pa je ¡ že precej predlogov. Republikanci se nadejajo znamenju srpa in kladiva. deželah. \ Zadnjo »oboto so nacij.-kii Kr.lj Peter II. bi moral (>o New leader taktiko »preme- j Republikanci se nadejajo v j„ im„, v 7obe javnosti 11 prvaki poveličevali svojega fi- mnenju nekaterih članov an- nit Ugotavlja da besede zs, prihodnjih predsednikih m I vaT/med ok/^enih^^ 4a hol i rerj« in znova poudarjali, da^ke*» ministrstva za vna-1 demokracijo ntoo demokrac I kongnw* volitvah sijajne te a še olebno c^uroTa It je Nemčija doJjrla p^i ijim nje zadeve nazaj v "mladolet- ja. če niso spremljane tudi ? zm«Ke a vprašanje je če bo molčanje tunir imen' z2. večje zmage J k.Taj prej. I nLf P- - n» Wr.Hev.sko demokratkam, dejanj,. iclavstvo. k. .„m bo dalo g.a- • . « v t • . ______1 • _ 1 _ \ n m n A tvi 1 Jtx Kilyv ♦ /v il rf n.l ia Jlll7 iške vlad^ je da se jo pote- ker sta se baš kar pripravljala Nemcem je bilo to do zadnje službo nič ne razume in je v ^ne iz oine in i/ Hitlerievega na počitnice v Florido in sU jeseni jako prijetno poslušati, intrigah klik, ki se tepejo za NEKAJ DROBIŽA biema ^o ie oiav Ni rŽa pra- sušlja. da nekateri1** Boliviji ni še kjflcan. Delav-..... delujejo za kneza Pavla. Po- cl — večinoma ^indijanskega kar je moral vsakdo v Nemčiji opintiti stare pozdrave in jih nadrme#titi z vzklikom svojemu firerju. Spominjam se de- stane naj znova regent, češ, rodu, so tam skrajno izkori- korakala. 2ena in jaz sva se resnemu dekletcu nasmehnila in se ob enem začudila, kaj PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ^ ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO ^ " ! C. ! I 1 i 8 ^ 20.17 So. . Law min le Avenue k j Chicago, Illinois NAROČITE SI DNEVNIK PROISVETA tU." Ta njegrova usodna napaka postaja čezdalje bolj očit- ------- --------- a . . . ..... , na. Ncmci upajo le še to. da d« bi on srl«kc ministre .vaj -"čam. f.anjejo Jih bolezni vseh jih bodo oteli Američani m držal na uzdi. «ločim .se kralj vrst. Hfcijena je slaba. Hrana ' - - i_ ..... _ ,, »M^n^fno Garanje nezno- pa gre ameriškim angleškim kapitalistom v in London. A indi-tam kopljejo kositer P I I (tin) in tungsten, so se vsled "Knez Dušan LazaroviC- j vedno ve^jega priganjanja do- IlrebeljanovK- je v prejšnji mMlif hol^ka. Vlada do, ki je bi^i ustanovljena v , /e<] drž|>v k,upuj0 tisto rudo Bihacu. Pravi, da je resnično j)o zvmni ceni, kar pomeni si-prot i fašistična in zasluži *xi- dobičke magnatom. Ko poro vseh, ki so za demokraci- pft ^ dftjavci zahtevali nekaj jo. Ministri zamejne vlade v , -n ko jim je v U) pomaga-Ix>ndonu in njeni plačanci v ,ft vlada. pa se je o- Zeoslanik B(mlf bodo dali. Pa tudi Hull, V\ el-: kako bo to v-p]^alo na les in Churchill ne. Hrebelja- cene novic, četudi je "knez ", je za Tako* se je ^^ Rudarji preureditev Jugoslavije v re- ^ hilJ proglašeni v trustjan-publikansko demokratično dr- j ¿spinih za nacije .. . ž»v<>- Kakor da tisti Indijanci nima- Rim ni edino mesto, ki ne ve j0 drugega dela kot se brigati, kaj so bombe sovražnih letal- kje je Berlin in kdo je Hitler-cev. Pravijo, da ga zavezniki Rudarjem ni bilo v mislih zato ne napadejo, da bi se pa- nič drugega kot kako si poma-pežu ne zamerili. A kaj pa ^ati, da bo več kruha, in da jih Naročnina »• Zdrnian« drtava (lwn Ckicaga) In Kanado $6.00 ■a lata; $3 00 sa pol Inlai $190 sa fatrt latai ta CKic.go in Clcare $7.50 sa calo lato; $1.78 sa pal latai sa tnosamttao $9 00 Naslov zo listin tajništvo je; lijani, Rumunci, Madžari. Španci in driTRi, s katerimi se bori. Deset let je kratka doba. A V zgodovini nacizma je ogromna- Dokazala je današnji demokraciji, da trajnega miru ne bo in ne bo, ako se zmot, ki:kršne so izvršili zavezniki v prejšnji svetovni vojni, ne odpravi. Hitlerjevi propagandist! so dne 30. jan. v svojih "jubilejnih" g&vorth poudarjali, da e-d-ino Nemčija varuje Evropo pred "barbarsko poplavo". Ičče simpatij. A vzlic vsemu si v Berlinu kar lahko zabijejo v glavo, da je vojna za Nemčijo izgubljena tudi ako je Rusija ne dobi. Namreč Rusija se bo morda izčrpala v nji, Velika Britanija in Zed. države pa o-■»taneti najmogočnejši velesili na svetu. Saj kar se Evrope, Amerike in Afrike tiče. A v Aziji? Japonska nam bo delala fce mnogo preglavic tudi potem ko se bosta Hitler in Mussolini podala. A naj mislimo glede Rusije kar kdo hoče, boTi se toliko, da se Charles Lindbergh glede nje nič več ne cglasi Tudi Lord Halifax je nekam izginil — to je, iz javnosti, čeprav je on še vedno angleški poslanik v Wash ingtonu. Napačno pa bi bilo domnevati, da je "Clevedon set" že doigral. ta dehije, ker It se boji veliko bolj sovjetske 1 kot i*a H'l'^nove y.mage. ove, kaj pridobilo. Zdi se, da pride z dežja pod kap. Ena izmed mojih glavnih želja je, da bi bilo vojne konec predno poteče predsedniku Rooseveltu termin. Se se ,-pominjate, kako so buibonci tu in v Evropi uničili v prvi svetovni vojni \Vilsonovih štirinajst točk? Nato ves njegov program in njega samega? Nihče ne more jamčiti, da se slična tragedija ne ponovi tudi v sedanji vojni- Reakcionarji v USA se prizadevajo uničiti socialne zakone, ki ččitijo delavce, predno poteče leto 1944. Drugič, Masa je nezavedna in položaj napačno presoja. * Mnogi dvomijo, da je federacija evropskih dežel sploh izvedljiva. Se motijo. Švica, dežela treh narodnosti, je federativna in vsi trije narodi v nji koo périra jo drug z drugim. Ti trije narodi so Nemci, Francozi in Italijani. Pa se med sabo prav dobro razumejo. Ne morem zapopasti. čemu ne bi mogli enako složno živeti drugi narodi v Evropi. Bom nadaljeval v prihodnji številki. — John Chemaxar. Žensk še ne bodo reqistrirali v Lani so že zelo resno obetali registriranje vseh žensk v tej deželi, da ugotove, koliko je med njimi takih, ki še niso zaposlene v industriji, pa so spodobne, da se jih mobilizira za delo bodisi v municijskih obratih, ali pa na farmah. Po daljšem študiranju so se oblasti uverile, da velika večina žensk sama išče zaposlitve, ne da jih bi kdo silil v to. Cene živilom narasle že nad 42 odstotkov Od kar ?mo v vojni, so cene >ni zahtevajo, da se socialne j živi jen jfkim potrebščinam na- 99 zeščite (Social Security) ne «ime izboljšati. Tretjič, vlada Zed. držav ?e naj nikar ne briga, kakšna bo mirovna pogodba, pač pa samo, da bo dobra ra to deželo, za druge ji naj ne bo nič mar. Demokracija v Zed. državah naj ostane, toda v takem smislu, da bodo delodajalci rasle povprečno že nad 42 odstotkov, ne glede na vladna prizadevanja, da jih ustavijo» s "stropom". V teh podražitvah pa ni vštet "-črni trg", kjer ljudje plačujejo razne potrebščine še veliko dražje kot pa so zanje določene uradne • "dostropne cene". Dunaj? Isti krogi pripovedujejo, da Dunaja zavezniški letalci zato ne iščejo, ker želi zavezniško diplomacija pridobiti avstrijske Nemce na svojo stran- Avstrijski socialisti so kompanija s svojim naganja-Atvom predčasno ne iz gara. Navsezadnje, vsakdo želi tudi kaj dobrega, ne samo garanje v življenju, čudno je. da se a-mariški poslaniki rajše briga- sicer popolnoma z zavezniki, jo za koristi izkoriščevalcev toda slednjim ni za tako dru- kot pa, da bi pomagali izkori-žbo. Izgleda pa, da jim je Oto ščanim. Tak je bil položaj v Habsburški po godu. JIC v Boliviji in delavski časopisi New Yorkii citira neko pismo, apelirajo na AFL in CIO, da Iti pravi med drugim: "Zakaj se taki diplomaciji tia naše tako dobrohotno ravnati z Av- stroške proti ljudskim kori-strijci? V zatiranju Slovencev stim stori konec, se najbolj kruto obnašajo. Za- Poslanik Pierre Roal jo je kaj ne pregovorite Angležev, torej savozil. Da se potolaži da bi bombardirali Gradec, delavce v Boliviji, }e Sumner Line, Dunaj, Dnnajwko Now Welle« svetoval, da naj igre tja mentó in slična važna indu-1 Robert Watt v imenu AFI... Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, • Ciceru in Berwynu. • • * I Park % it* w Laiuidrv € o. I FRANK GRILL in JOSEPH KOZDRIN, lastnika " Fina p »strežba — Cene zmerne — Delo jamčeno m Telefoni: CANAL 7172—7178 ft 1727-1731 W. 21.1 Street CHICAGO, ll^ ■ il ■ ■ ■ f ..............................I..........M» M^e» ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKo TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tal. MOHAWK 4707 PROLETAJttC SE TISKA PRI HA5 ......................., ti< za organiziranje podružnic v pomoč Klic akciji za osvoboditev Slovenije Od tajnika Slovenskega ameriškega narodneja sveta smo prejeli za objavo v tej štev. sledeči apel: BRATJE IN SESTRE! I V celi svoji 1400-letni igodfr- j vemkega narodnega dema na Al Ameriški Slovenci ni-mo mo- v ni Pe »» Poživljal tako tnih kakor PrtilvIJ» umi raje H ga slovenskega na-dan€*- v teh sv°jih krasnih Slovencem v Detroitu in okolici Dne 7. februarja (prva nedelja v'mesecu) ob 2. popoldne bo skupno zborovanje vseh slovenskih druAtev, klubov in ustanov v dvorani Slo- BOJ V JUGOSLAVIJI POSLEDICA STARIH RAZLIK IN RE2IMA ^Nadaljevanje s 1. strani.) Nova zbornica in ustava Tudi Južnoafriška unija sledi Avstraliji Rorbiranja domačega žlvfja le magani in podjarmijeni pa mi negativne rezultate. Poldrugi obsojeni v izkoriščanje in z*- milijon kulturno in gospodar- sužnjenje. Imena so se spre- Kakor Avstralija, ima tudi *'ko mogočnih belcev sredi pet menila, sistem pa je stari, * deminjon Južnoafriške unije in pol milijona črncev ni rao- novimi geali. Dokler bo teme-po*tave, ki določa, da se nje- glo v ničemer spremeniti način , ljil na izkoriščanju in ropa- nih čet ne sme podiljati na bo- ondotnega življenja. Kapitali- njih, ne more biti drugačeH. | Li poiojU, ki so večinoma izlila izven d<,ma^ega konti- stični industriji ni uspelo iz~ Mo.ikve, iz Berna in Ankare nenta, razen ako se za službo podriniti domače kmečko-pa-razvidno, da je partizansko drugje javijo' prostovoljno.! triarhalne ekonomske in dru- Gh. mukah pa vidi samo eno sve- 'ajc^c ga roda dema. Z njim nas prtoi, , ... ... reškve in pomoči v svoji atra- t!o ioiko> ki ** to,*žl 2 l*kn" Sni nesreči. Sam je popolnoma 00 "Panja — to ,mo mi ameri-zasužnjen. pa ne more za avo- lki S^vencL V pismu ki amo jo režite/ in svojo bodočnost Ka dobili ravno te dni m domo-; da ubcr.mo najbolj po t z a »voriti. še mani i>a delati. S vine. pijejo: "Edina svetla to- reSitcv nam vsem drage SLO- Vabljeni >te, da se skupno ; gibanje v Hrvat ki. Črni gori, | Ker pa je vojna v Afriki, z iz- žabne ureditve. Evropci žive po vetujemo m izvolimo stalni Bosni, v Sloveniji, pa tudi y i jemo Tunizije, domalega ken- na črnem kontinentu že danes krajevni odbor v smislu sme;^ drugih krajih Jugoslavije toli- ¿ana, je premier general ; le kot socialno in pravno privi- ne govoriti, se manj pa delati Kot eno ¿amo i loven Je o sočutno srce smo se zato zbrali v Clevelandu na Slovenskem narodnem kengre>u po svojih 521 delegatih in delegatinjah, kjer amo si izvolili Slovenski ameriški narodni svet ter mu čka v nasi noči trpljenja je to, da rmamo vas tam v Ameriki." Da, bratje in sestre, svetla tečka svojega trpečega naro nic podanih na slovenskem na- ko organizirano, da se je od-rodnem kongresu v Clevelan- ločilo sklicati zastopnike, kar du in ukrenemo vse potrebno, {je bil po mnogih letih prvi jugoslovanski "parlament". Ustanovljen je bil na o-ivobojenem kraju dežele tudi Smuts parlamentu priporočil j legirana kasta, kateri je doto postavo spremeniti, da bo i mače ljudstvo zatb nižja rasa, dovoljevala poslati afriike če-1 da lahko na njen raču»! bogati, te na katerokoli bojišče na »vetu. AI.IIAIOII.il •V% »eni V»e naročnine, ki jih poiljejo sa- VEN1JE. .. M. Doline st nas kliče. Storimo, nov odbor svobode. Njegov na- • . j . _ j, V »f imrotnini, «i J"» mm- Lvo tedaj nazornega doka- t|op.lki dru(i JJ Pr^.,.r. ca, »o il«t« na Uti ^olMtili nmi« niti. Namreč agitator, ki pošlje eno kar zmeremo, veže m navdušuje naj nas bratska ljubezen. da *mo! Ali bomo res tista sve- Ne i tra vmo se truda, ne žrtev. tla točka? V Clevelandu smo na kongresu to tako ja no in „.1 .«n, • ^IT' lt?\ i kra no pekazali, da se nam je nalo,ih vel,ko 1;n težko nalogo, , Amerika, naša----- .... .---------------- da vse p^kus« vse žrtvuje , . ^ videli.Ukem družinskem koledarju vse >ton. kar je le v človeških T d d y Mari,m kraju je I 1943. «- vznodbuia. Spc^nin na grozodejstva, ki smo jih zaznali iz sr>»a dr. Borisa Furl an a "Slovenija v borbi", ki mo ga čitali v Ameri- meieh, da reäimo in izbo-jujtmo boljšo in srečnejšo bodočnost, kakor pa je bila njegova preteklost. Ali to delo je ogromno. Ne- m sv^tu naj nas vzpodbuja. ia to zvedel. To merama tudi Zmožni t-mo storiti mnogo, če ostati s svojim velikim vkup-, le hočemo. Ni enega ne sme nim, organiziranim delom v biti med nami. ki bi o*tal hla-Slavenskem ameriškem narod- dan zibog tolikšnega gorja in šteto težav bo treba premostiti in premagati mogočne »ovratnike—-tudi med zavezniki in lastnimi ljudmi—če bomo hoteli uspeti. Člani Slovenskega ameriškega narodnega sveta se tega dodobra zavedajo in so pripravljeni štor* tu vse, da oodo to Zato pa sedaj skupaj! Vsi v trpljenja, ki vlada med našim narodom v domovini. Vsi na irutnke, ki jih naj bo v kar .zborovanje — vsak naj ima čelnik je na podlagi poročil Nemčija V stiski ZQ Ivan Ribar, ki je bil član tudi kavčuk in olje prve ustavodajne skup&čine ob postanku Jugoslavije. Eno poročilo iz Švice pravi, da je z novo vlado tudi dr. Vladimir Maček, voditelj sedaj zatrte hrvatske seljaeke stranke. Jugoslovanska vlada v Londonu je Ribar ja obtožila uporništva proti kralju in državi. Njegova tzbornica je oklicala "sovjetsko Jugoslavijo", pravijo ministri v Londonu, in zavezniki je ne bodo priznali. Rusija je v tej borbi uradno Vsled blokade je Nemčija Čezdalje bolj v stiski za dve glavni potrebščini v mehanizirani vojni. Manjka ji olja in gumija. Zato igradi tovorne podmornice, ki bi ji to blago dovažale iz Japonske pod vodo. za uspehov in ciljev kolonijal-ne ekspanzije posameznih ve lesil. Japonci i-fi vzlic pri pa- celoletna, ja sabeleien v tam »« danju društvu narodov udrli leta 1931 v Mandžurijo "loviti" bandite in jo "Osvoboditi" mu s dtema polletnima. Frank Crete«, Tira Hill, Pe. Artan Zornik, sap. Penna. Louis Barborich, Milwaukee. Wie. Ja¿ko Ovan, Chicago, I I. Lawrence Sefak. Star City, W. Va. 4 ■H ■■■■ ^ največjem številu! Se v febru- svoj delež na plemenitem de-urju in marcu jih moramo do- lu, da ne bo kesanja ne očit-bltl nad dva ti>:č! Ali jih bo- kov. Pozabimo osebna neso- maga partizanom, mo? Samo malo dobre volje je ! glasja, bodimo si v i«tini bra- dvoma. t je in sestre, sledimo geslu: 'Ne pMi se znoja, ne straši se boja. "VIŠJE" IN "NI2JE' RASE (Nadaljevanje z 2. strani.) nevtralna, a neuradno pa po- toliko za višino zaslužka, ka- To se je zgodilo. pred tolovaji in breZmOČnO ki- John Krekaf, Ctaeeland. o. tajsko vlado. V resnici ko jo vzeli edino v namenu, da lahko eksploatirajo tamošnje rudnike in polja ter ceneno delovno moč. (kateri iie more konkurirati niti skrajno cenena delovna moč japonskega delavca). Da, Japonci so imeli z osvojitvijo Mandžurije še «*1 pUflrf J. Lot*ich, Č»i*a«e. m. namen: Utrditi se ob sovjetski j Klarick, Detroit, w;ch. Sibiriji toliko, da se zavaruje- i Anton Stofcodnfk. Crastad tate, jo pred njo, kadar bi pričeli z nadaljnimi osvajanji v Aziji. sna« 18 11 10 S • 4 Cika«.' Poforelec, Chicafo, 111. Jf.ka Ma rol t, Waat Minaret Kan.. Joeepk Snoy, Bridfeport, O. John Skular, Arcadia, Kant. Frank Slik, Shakoyfan, Wi». O tem ni icor za vrsto dela, ki se mu nudi. Zato ga je treba z zvijačo Iz istih razlogov in z enakim kakor so šli bo SANS kos tej n aïe g i le s pomočjo in sodelovanjem prav ! ¿ ",ya"naj ' nan ¿tañe še vseh ameriških Slovencev. Samo če se bomo vsi združili, vsi 71 več denarnih žrtev, še več na-č?ga dela. Srce k srcu! Roko delali, vsi žrtvovali in vsi po- k rcki! In tudi žep k žepu pi treba, pa jih bomo» Naprej! Naprej na poti, ki) H) JH mo jo v Clevelandu na topili! R|| svojo nalogo tudi dobro rzvr-jNaprej do 2mHtJtm\ ^^ nairoa pogumno na plan, da bratu hi- šili. Vendar je pa jasno, da | mora biti re^n j i2Vojevati mu treje zašije svobode mu m:ramo rešitev in le>pie dni po dan." Za pripravljalni odbor, Lia Menton. V nedeljo 28. marca i hflrnaš dan Chkago. — Prireditev kluba št. 1 JSZ v nedeljo 28. mar-l ca bo imela za nas vse velik pomen- Posvečena bo delu, ki ga vrši Proletarec, in prebitek gre v njegov tiskovni sklad. (>b enem imamo k tej priredbi še posebno kampanjo za rucki vojni relif, m namen je zbrati vanj najmanj $500. Celo. Matk Urba», Detroit, Mick. Martin Judnich, Waukef«n, HI. J 'm Zorrik, Detroit. Mick. Ivan Babrik. Fort Sheridan, M. Joseph Ovca, Sprinffi eld, lil. 4 4 3 3 2 2 Î 2 2 2 2 2 2 po V kujemo mir, tudi v drugih deželah. Na primer v Franciji, kjer je vsak upornik proglašen od Nemcev in francoskih kvizlingov za "komunista*. družbe. Ti prodajajo blago in posojajo denar domačinu in ko je ta dovolj zadolžen, mu spo-1 ropske dežele. Pred postankom fašizma so Skopaj (4 tedne od 2«. dec. 1942 do 23. ja». 1943) 84 naročnin, prejšnji iskas (4 tedna) 159 naro¿-nfn. ročijo, da sta blago in denar,, nÄrod,e k<>ntinn ^ v ve,J«vl tudf -edaj'..c1e" isoč imamo v Ameriki si oven- Pav ckup^ale amer..ke mu tisoč skih dru ¿ev- Kako mogečna bo naša crgan! :acija, če se,, ^P .__. prifrla.-ijo via! Koliko se bo Hf^r:m >?. čete. Vrhovni francoski poveljnik general Giraud. pod Akcije zo jugoslovanski reKf Eno izmed gibanj v pomoč bednim v Jugoslaviji, ki neu-tegoma deluje, je organizacija United Vugoslav Relief Fund. V nji so največ Američani in nabirajo prispevke družbe. Odslužiti ga mora s težkim delom v rudniku. To seveda ni več trgovina s sužnji! Ker pa skuša črnopolti delavec venomer ubežati izkoriščanju in ubijanju v rudnikih, se je do te vojne iskalo nadomestila zanj s priseljevanjem indijskih in azijatskih težakov, ---rr-r- - DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK nova knjižica, s poljudnimi navodili lizacije imperialisti raznih dežel v prid posameznih ek*p!o-atacijskih družb. Koristi od tega ni imelo niti avtohtono pre-bivalstvo, niti kmetje in de- i k»ko PosUti ameriški drzav- lavci iz držav, ki so dotična o- Ljan zemlja osvojile. Eni in drugi so bili "nižja rasa", ker je to od- Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za driavljan- govarjalo interesom "višje ra- «tve, vstlwj« knjižica ie v II. delu zgolj med ipMNl ameriško I ki so pripravljeni delati še za publiko. Njihov namen je po- manjšo plačo pri daljšem de- se", t. j. finančni in kolonrjalni plutokraciji imperialističnih držav. magati v glavnem vojnim ujet- lovnem času. S tem se pojem Kot pod "liberalnim ' impe-! ft0V goyor v Gcttvsbirrffu. nikom, ki jih imajo Nemci za- "Viižje raseM spet še nadalje rializmom, je teorija o "nad- k- cdfojcnlh drlaV.fe foedi nekaj važnih letnic iz zgodovine Ze-dinjenih držav, v III. delu pod naslovom RAZNO, pa Pt;ogl»« neodvisnosti. Vstavo eZdinjenih držav, Lincol« Predsedni- Kdor želi pcmagati v tej a k- prte v taborih na tisoče, in jih modificira: napram tem prise- ljudeh" (gospod ujočih> in Ijencem so črnci za stopnjo "manjvrednih" (zasužnjenih litiina obla- t, je ameriškim in rngleck:m reporterjem dirjal, da se bo nekaj naredb proti Žide m c mililo, toda stopnje-valno, kar pcmeni, da je nje- dalo deseči z njihovim sodelovanjem! Kako silno delo bomo lahko razvili za namene in cilje Slovenskega ameriškega narodnega sveta! , ,.. , . _ .. SANS se zato s tem obrača i «ova ODlJU,* le "n ,PPJ , do vseh naših društev po celi1 „ Z 1 j, redbe o 2idih m druge postave v francoski Afriki njena notranja zadeva, k&r pomeni, da ^e naj d:uyi ne.. ume*avajo zraven. Ameriki ter jih lepo vabi, naj se takoj v tem mesecu že priglasijo ¡za naše podružnice. Podružnica se ustanovi, Če društvo na redni mesečni seji sklene, da postane podružnica SANS-a. Ko je redna društve- Prizor za fotografe Zaeno s Churchillom je pri- na seja končana, se naj pri-; v Casablanco iz Londona čne seja za organiziranje podružnice. in sicer takole: 1) Najprej si izvoli odbor, in sicer predsednika, tajnika in blagajnika za podružnico; ti načelnik borbenih Francozov general Charles de Gaulle. Strrif je to na pohabilo Rcc?e-vclta, ki bi rad, -kladu, nastopi brezplačno, e-nako njena spremljevalka na klavir. Več podrobnosti o sporedu bo v naslednjih številkah. P. O. v niih mučijo, zatiraj*o, in s podhranjevanjem polaigoma žepejo v «mrt. . Jugoslovanskim jetnikom se v nemških taborih izmed vsah najhujše godi, pravi poročilo omenjene pomožne akcija- Dana so jim najslabša ležišča in hranijo jih s "pomijami". V Istih taborih so tudi an Poedine drtaVe. 1 manj niije vrste ljudje! in hlapcev) sedaj dejansko e- Stoletna kolonizacija Južne naka kakor je bila v prošlosti. Afrike izkazuje v pogledu *b- Močni osvajajo in bogate, pre- Imenik zastopnikov Proletarca Cena knjišici je tamo 50 centov s poštnino vred. Naročila sprejema:- i Knjigarna Proletarca 2301 SO. LAWNDALE AVE., CHICACO, ILL. ♦♦^»♦♦v»» eeeeeet s ••• POSLLŠAJTE Kdor zeli prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Proie- gleški in francoski jetniki Ž I""* druiinski koledar brošure in knjige, naj p/še Angleži Nemci kar kavalirsko upravniitvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na vseko necfei|0 prvo IH naj-postopajo. Daieio jim veliko priobčene zastopnike apeliramo, naj skuisjo ob vsaki ugodni f storeiŠO jugoslovansko TO liki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsakega. slovenskega zavednega delavca agitirati za svoje glasih Proletarec. nalagati podružnicam toliko, čilo, da je bil povabljen tudi dela. da bodo tedenske seje Jcsctph Stalin, ki je odgovoril, nujno potrebne. 4) Takoj po seji naj podružnični tajnik sporoči upravnemu uradu Slovenian Ameri- da vsled zaposlenosti z vojnimi operacijami ne utegne priti. Njegovi nasprotniki v Ameriki so nato pisali, da je vabilo can National Council, 3935 W. odklonil, ker se je bal zamere 26th Street, Chicago, IH., u-stanovitev podružnice z imeni in naslovi vseh njenih uradnikov. Podružnica «e smatra za u-stanovljeno takoj čim jo je društvo oklenilo. Pravila za pcdnržnice se že pripravljajo in podružnice jih bodo dobile, čim bodo tiskana Bratje! Sestre! Naša lepa domovina pod Triglavom se podira. V strašnem trpljenju nam morijo in pobijajo sloven- ptri Japoncih. Bolj resnično je, da je on z ¿avezniško politiko v Afriki nezadovoljen in ker je vedel, dla ne bo nič dosegel, je rajše izostal. Francoski glavarji v Afriki so vsi aovraiiulti Sovjetske unije in pognali eo v Franciji in v Afriki tisoče "komunistov" v ječo in mnoge v smrt. Načelnik kitajske vlade ge-neralifkn^ čiang Kaisek pa na -estanek sploh povabljen ni hril, Cfmu so ga izpustili, u^a ski narod Kri teče v potokih ein o še ni bilo pojasnjeno Vie- «,„ slovenski zemlji. Kameiru cr.o, sesUnek v Casablaca je bi se smilil siromak v tistem btt peoti zelo posrečena trpljenju. Pa se no bi nam?! poteza. Velike rumunske izgube na ruskih bojiicih Ena izmed dežel, ki je te zelo tepena v tej vojni, tudi Če bi Nt mč>:ja zmaigala, je vsekakor Rumunija. ljubila je na ruskih boji&Hh Nemčiji v pomoč že bliz-u pol milijona mož. Dala jih je v plačilo, da bi dobila nazaj Besarabijo in nekaj drugega ozemlja na sovjetski strani meje, a izgubila pa ga je v Transilvaniji v prid Madžarske, na drugem koncu pa ga je morala prepustiti Bolgariji. Oboje si je pridobila v prejšnji vojni, sedaj se bori rumunska armada na življenje in smrt borih Že ti-!soče paketov živil in drugih potrebščin. Poudarja, da ne tekmuje iz drugimi pomožnimi akcijami za Jugoslovane, in ima sporazum z vlado, da bo nabiral prispevke le med A-meričani v splošnem, ne pa še posebno med Slovenci, Hrvati in Srbi, ker imajo te narodnosti svoje organizacije v ta namen. Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili. Prebivalci Sovjetske unije imajo trdo kožo Ko je Hitler prero4ioval, da pade Leningrad, vsak čas, za njim p« Moskva. In nato *e StaliogTad, je mislil, da so Rusi kmetavzarske nerode, ki se sicer znajo braniti le proti nerodnim ljudem, niso pa ko« gibčnim Nemcem, k! se razumejo na "blfozkrieg". A Leningrad ni padel. Pet sto dni «k) ga Nemci in Finci oblegali. A meseca januarja to leto so Rusi nemško blokado odbili in Hitlerjevo ometa- nje, da bo padel Nemcem v ro-zadovoljnoat naraiča, ki pa jo j ke, se ni izpolnilo. vlada kroti s svojo silo in s Hitlerjevo pomočjo. Kupujte namke. vojne bonde in Stalfrr.grad je drugo razočaranje za Nemce. Oblegali «o ga nad 160 dni in pri tem žrtvovali 300, (Except We»»+♦♦»♦♦♦ Milwaukee In West Alii«: borich. Sheboygan ; Frank Stih. WiHardt Mike Krultft. Louis Bar- ; Bridgepart la akalkat Joseph Snoy m John Vita* WYOMING. Kemmerar in okoficat Anton Tratnik in John H. Krtisnik. ! Rnek Soring«! John Joreh BARETINCIC & SON POCR£BNl ZAVOD Tel. 20-Mi 434 Bread Street JOHNSTOWN, f A. »♦MMMIMMIim'W"1 A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1847. Published Weekly •( 2301 So. Lawndale A»». CHICAGO, ILL., February 3, 1943. VOL. XXXVIII. Looking Ahead By LEN DE CAUX are Its get lint? so the only things we aren't short of are those that I at ioiied, < And that'» no kidding. The only civilians who don't have trouble getting meat these days are those who don't need it. Milk is being taken from babe» to be given to debutante»*. High price«« are the best way to give to those that, have, and to take from those that have not. They fatten the parasite and starve the useful war worker. A Wushington Navy Yard worker recently had to take the day off to comb the city for condensed milk to make a formula to feed his baby. San Francisco longshoremen and shipyard workers can't get enough meat or eggs to maintain their strength. But high-priced Hollywood restaurants have all the meat, butter and rggs their customer« can eat. Food prices are now 42 percent above pre-war levels. But wealthy ttub-men don't feel the pinch—only women, children and low-paid workers. Sure, there are bound to be shortages for civilians in a war like this. Every good Amevican will gladly tighten his belt, if he has to, so our fighting men can have first call on the grub. Everyone with the will for victory will cheer shipments to fighting allies whose need ia greater than ours. But no good Americans—and least of all, the members of the CIO— will be satisfied until the food that is available here is properly distributed. That's why the CIO demands immediate over all rationing of all food und other necessities; and the effective enforcement of price ceilings. Over-all rationing means a chance for everyone to get his or her fair ¡'hare—not a surfeit for some and nothing fir others, as at present. Properly applied, as in Britain and other countries, it means that the i tan doing heavy work will be entitled to more meat than the club-man. It means more milk for children, and less for debutantes. But over-all rationing calls for its partner, real price control, if low-income families are to buy what their ration entitles them to. Some food shortages are inevitable. Bui it is not inevitable that we r hould be as short as we are. Herbert W Parisius, who recently resigned as Food Production Director, estimates that food production quotas can be raised by 20 percent by "converting American agriculture on an all-out war basis" The National Farmers Union agrees. It has advanced a program to assure adequate food supplies for the United Nations, by an immediate war conversion and expansion program for American agriculture. The CIO was the first to call for the conversion of American industry i on an all-out war basis, and for nationwide planning to expand its pro- ; duction. It is now among the first to give its complete support to the program of National Farmers Union for a similar conversion of food production. Rationing and price control require the cooperation of the whole people to make them effective. , It will take a lot more popular demand to get them, in the first pluce. ! Then the people have to understand the need and the purpose, to insure willing compliance; and so they may contribute their practical ideas and initiative to meeting a mass problem. Finally, th« vigilance of all the people is needed to shame and expose chiselers, hoarders and profiteers. The labor unions, representing the biggest single organized group of consumers, have most to contribute along these lines. That's why the CIO calls for labor representation, not only in top policy-making and administration, but also in all state and local bodies that have control of price-fixing and rationing. But all of the above plans to meet our food crisis are incomplete, and may be upset, unless we also have a real victory tax program. In 1043, it ia estimated, there will be a national money income of SI 10 billion, as against $70 billion worth of consumers' goods. If that $110 billion goes into the market unchecked, it will force prices sky-high and cause the worst inflation*. So a sound savings, social security and tax program is needed to • educe surplus spending money, as well as to finance the war. It must j also leave workers with enough income to buy their full share of living | necessities. THE MARCH OF LABOR ÉÉÉi$oo ) fijwE M i »JE Wertet tlÄOA) EWîlftfcp -Mt Í>T*UÜ6H Of i900 THE. AKITHÄACiTE *?C£>iOrt WlTri 8000 AWD CAMfc OUI A MIM6E«SH»P Oí 100.000 / r i r n mm i * Tut etösf- soot day i*jocx*-mour tus THE SAWCTIOJ or ms JUOOMU/TO* SO-Co*m. CAhßJcrr et com r le TED WiTrftÜ e.»*HT Moi*s &ABOK mmjagchca/T Cm- »«TltE* rtftfe ftt*H%P i*j lAftlM WWCfKM) *£C£ASE*, Acc0*t>*jo to ine wre. fhtTU* l*ct+c«U*é) Cmt*i ñulSt* 2o% jbe *>.*'% 'IC TORY----- BUY WAR ViCWO*-" -vr loimciNT MMN H UMt ICNPS/ —,__ ■CT-iiS uHtOH LAMtx. •t rooAäuaCAtra«. OF A HAT MAM OF ciEAh MAiiaua.5 ¿y CftAFTSHCMMMO KW*.' rnflB JcB. ► JH © RATIONING IS THE FAIR WAY i» Ninety-Eight Years Of Co-operation The Class of 1S44 Building a Better World By J. P, Wat-bam* Ninety-nine yeara ago a little group of 2K cotton weavers in Rochdale, England, opened their co-operative store. They had spent a year and a half studying, formulating principles and raising the necessary $140 to put their lessons into prac-tice. The opening of their little place on Toad Lane was a commencement day in the Great University of Hard Knocks. The colors of this ancient institution were black and blue. The Class of I #4 4 went into action to bring all the work! under the influence of the schooling they had enjoyed. Now, after less than a century, over one.fourth th* population of th* earth it ia membership la it* co-operative societies. Every country and th* remotest corner« of the world have been penetrated by H»U enlightenment. In the United Statea there are over 17,000 Consumer Coop societies and 8,(100 fanner marketing co-operatives, ; carrying on the extension work of the great University that gave them vMon and plan. . Slowly and quietly the learning inaugurated at Rochdale advances. In the countries approaching the higher civilization, the co-operative method of business is moving on toward he-coming the predominant way of production and distribution. Under the teaching of competition to get things away from others, the natural results have been poverty, unemployment, and chaos. The oncoming civilisation, with its economy of plenty, with its education for mu- // Rationing of vital necessities in times of scarcity such as war time ... the way of assuring every American that he or she will get his or her 'aif *hare of the needed but scarce thing without having to pay more or to chase a/tcr evasive supply sources. There should be no grumbling against this astern and no attempts at evading it by wuy of hoarding or through buying from illegitimate "black maikets" or "bootleg" desleN v But there is, over' the length and breadth of the country, a hard apd steadily moving machinery at work, engaged in an effort to build up the mT>0iie an the with absolute justice and fairness. Danube, and he ian't afraid of In no other way, as î «oc it, can. wo obtain a permanent peace." And I wnmfrtiHl If the National Ütopia. And hia concept of the pntt-war world includes ua Hottentots! A furniture mover from Woreeatfr, Said—441 have become a big booster Of Bonds to help lick * Those Axis guy»— quick! (An* I'm aavin' much more than I uster!") ne So «ohe a let nt •e wtu the Wee. Do ■t Ity (MttAMg MSI V. f. TYessorv Asp* Pity the Poor Piute Who's Cut to $25,000 New York (FP).—War production workers, living in shscks and trailers, listen to this sad story_ If the government limits incomes to $25,000 a year, it will endanger billions of dollars Inveated in luxury apartments by destroying the mar-ket for these over-sited domiciles, j So says the Real Kstatc Board of » New York. t Income taxes are already having their effect, the boaid aaya. People are moving out of high-priced apart menta. It ia rumored that the chorus girl and her Pekingese moved to nine rooms from 20, after the aource of her income found she waa not tax < free. What Income Tax Day Will Mean to Worker Some Idea of what ia in store for workera when income tax day rolls around was diaclosed this week by Joseph A. Wilson, cbief of the Income tax division of the Bureau of Internal Revenue. A single person, earning $40 a week, will pay $«1,18. and one who earns $60 a week will pay $579, he said. Married men will pay slightly leas because of exemption for wivea apA "kiddles." t