£
Mercator
Pozdrav
novemu
tisočlotin!
Eta Kamnik	akcijski	um
Zelenjavna mešanica 450g	12511'
Paprika fileti rdeči 650g	259 P
Viriana Tosam« Domžale ultra plus normal 10 kom	159 P
ultra super 8 kom	159 P
j slip super active 20 kom	145 P
Velja do 12.3.2000 tudi v prodajalnah Dolenjke in Posavja Brežicel
§
I
V
Št. 10 (2637), leto LI »Novo mesto, četrtek, 9. marca 2000 »Cena: 220 tolarjev
Jožica Zupančič iz OŠ Pišece v Ameriko
Vizionarji tisočletja
PIŠECE - Jožica Zupanič, učenka 6. razreda OŠ Maksa Pleteršnika Pišece, sc °° maja udeležila srečanja otrok “Vizionarjev novega hsočletja” v Dysneylandu v , ®A. Za to jo je v akciji Millenium Dreamers predlagala učiteljica Rut Zlobec, men-•orica Unescovega krožka na OS Maksa Pleteršnika Pišece.
V akciji Millenium Drea-Hters, Vizionarji novega tisočletja, ki sta jo organizirala Unesco in Mc’Donalds in
je potekala v več državah, so zbirali prijavnice, na kate-ph so otroci, ki so se posebej ■zkazali z delom v kraju in s>rše, opisali svoje delo in Prispevek za dobrobit člove-J\a'. Omenjeno otrokovo delo je moralo biti pomembno za kraj, kar je moral v prijavi prikazati tudi predlagatelj.
. ‘Ko so v ZDA brali prijav-nice že izbranih otrok, so med vsemi tudi oni izbrali našo Jožico Zupančič, ki bo zastopala vse otroke in jih ob svetovnem srečanju tudi predstavljala. Zato bo prvič odpotovala v ZDA že aprila. V času od 8. do 10. marca bo v Ušece prišla novinarska eki-Pa iz ZDA. Učenka Unesco Sole Maksa Pleteršnika iz P'šec bo tako na srečanju otrok 'vizionarjev novega tisočletja’ v ZDA zastopala Poleg Slovenije tudi Evropo ‘n otroke prihodnosti celega sveta,” poudarja Martin Du-stč ravnatelj OŠ Maksa Pleteršnika Pišece.
M. L.
Wr
»y i tm S* * ta'.m/Ir
STRAŠKI MOŽJE OB 8. MARCU POGOSTILI SVOJE IZBRANKE - Minuto petkovo popoldne seje v kuhinji osnovne šole Vavta vas zbralo 20 Straških fantov in mož in se pod vodstvom izkušene kuharice Valerije Pureber lotilo priprave slavnostne večerje za svoje izvoljenke. Tečajniki so dokazali, da znajo prav spretno vrteti kuhalnico v roki, marsikdo pa se je pohvalil, da je doma on “glavni v kuhinji’’. TD Straža, ki je že nekajkrat organiziralo kuharski tečaj za stroške gospodinje, je ugodilo možem, ki so se želeli naučiti skuhati kaj novega, se izpopolniti v svojih kuharskih veščinah in se obenem tudi malo pozabavati. Za prijetno presenečene povabljenke so med drugim pripravili: šunkine muslin zvitke, postrvi v marinadi, cvetačno juho, goveji file Stroganov, tirolski cmok v prtiču, ajdove štruklje ter višnjevo rulado. (Foto: D. Žagar)
“Spremembe v Labodu potrebne in nujne!”
Tako meni vodstvo, ki je po očitkih zaposlenih in upokojencev glavni krivec za vse slabše stanje v tem podjetju - Zaposleni v ponižujoči vlogi - Bo nadzorni svet končno kaj storil?
NOVO MESTO - Labodove delavke in delavci so vse bolj zaskrbljeni za usodo nrme in s tem za svoje delo in zaslužek, čeprav je ta že sedaj vse prej kot spodoben in ustrezen težkemu in priganjaškemu delu, ki ga opravljajo. Čeprav so zaposleni tudi veliki lastniki firme, je vse speljano tako, da na odločitve nimajo tako rekoč nobenega vpliva. Kolikšen je njihov delež v podjetju, niti ne vedo, kaj šele, da bi poznali Labodovo lastniško strukturo v celoti. Pa ne samo zaposleni, menda ga v Labodu razen generalnega direktorja Kirma ni, ki bi to natančno vedel. Ta pa to skriva celo pred najožjim vodstvom.
membe v Labodu so potrebne in nujne. To je pogoj preživetja in ohranitve čim večjega števila delovnih mest.”Je to napoved nadaljnjih stečajev?
(Nadaljevanje na 2. strani)
Znaki Civilne zaščite
V Črnomlju podelili zlate, srebrne in bronaste znake Civilne zaščite in listino za sodelovanje
ČRNOMELJ - V ponedeljek so pri Vražjem kamnu pri Črnomlju predali namenu vadbišče za zaščito in reševanje. V Črnomlju pa so ob dnevu Civilne zaščite podelili vrsto priznanj.
Zlati znak Civilne zaščite je za dolgoletno uspešno delo pri zaščiti, reševanju in pomoči ter raziskovalne dosežke pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami prejela prva ekipa prve pomoči Civilne zaščite občine Črnomelj. Ekipa, v kateri so Zdenka Vrtin, Nataša Jerman, Marjanca Kramarič, Radojka Petrušič, Bernard Žunič, Rudolf Grabrijan in Mihaela Kocjan, je lani osvojila tudi prvo mesto na državnem prvenstvu. Srebrni znak Civilne zaščite stg za humano delo prejela Stane Zagorc, ki je 26 let član Gasilskega društva Maharovec, in član Gasilskega društva Bučka Ignac Marjetič.
Bronasti znak Civilne zaščite so kot priznanje za požrtvovalno in uspešno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči na slovesnosti v Črnomlju prejeli Karel Hace, dolgoletni član štaba Civilne zaščite mestne občine Novo mesto, Jože Mihelčič, član štaba Civilne zaščite občine Metlika, ter Janez Markovič, dolgoletni član prostovoljnega Gasilskega društva Trebnje. Franca Cvelbarja iz Trebnjega pa je obrambni minister za prispevek pri krepitvi in uspehih Slovenske vojske in ministrstva za obrambo odlikoval z listino za sodelovanje.
FtRODAJNI CENTER
železnina
_tel./fax: 068/323-836
O stanju v Labodu govorijo tudi vprašanja, ki so jih na vodstvo podjetja naslovile delavke v novomeški tovarni, pa tudi sicer skopi in zaviti odgovori, pod katerimi sta podpisana direktorica novo-
I
VSE VEČ NASILJA MED MLADIMI
Vzgoja za vrednote!
Zdi se, da še ni dolgo, ko smo nasilje med mladimi spremljali lepo televiziji in v filmih, danes pa se surovo pretepanje, klanje 1n streljanje v živo dogaja tudi pri nas.
Navedimo le nekaj primerov. Na Štajerskem je 15-letnica skupaj s prijateljico zahrbtno ubila svojo mamo, nameravala Paje tudi očeta. Ljubljanski osnovnošolec je prvi dan po zimskih počitnicah z nožem zabodel svojega sošolca. Na Dolenjskem so mladi fantje pred diskoteko Bruno v Gabrijelah do smrti obrcali svojega sovrstnika.
Kuj je narobe z današnjo mladino, da se obnaša tako nasil-uo? Eden od odgovorov je gotovo ta, da nima pravih vrednot. Poštenost, resnicoljubnost, pravičnost, sočutje, plemenitost in ne nazadnje svetost življenja so mnogim neznanka. Mlad človek mora svoje prirojene zmožnosti za dobro šele razviti, pri tem pa mu morajo pomagati starši in šola. Ko so šolo obiskovali moji starši, je bila ocena iz vedenja ena najpomembnejših - že če je bila le prav dobra, je to pomenilo, da je z učencem nekaj narobe. V mojih šolskih časih, kar ni dolgo nazaj, je bilo vedenje ocenjeno le še opisno: primerno, manj primerno, neprimerno. Danes pa niti tega ni več.
Toda če v šolah ne bo bodo enako pozornost kot pridobivanju znanja posvečali tudi vzgoji, potem mladih pred nasiljem ne bodo mogli rešiti niti varnostniki, specialni pedagogi, socialni delavci, psihologi, psihiatri in policisti.
LIDIJA MURN
meške tovarne Slavica Popadič in generalni direktor Laboda mag. Andrej Kirm. O vzdušju v Labodu pa govori dejstvo, da si o tem delavke ne upajo javno spregovoriti, ampak je vprašanja in odgovore nanje nekdo skrivaj spustil v naš nabiralnik in o tem po telefonu obvestil novinarja.
Na vprašanje o stanju Laboda in o bojazni, da “ne bomo skupaj dočakali (najbrž mišljeno prežive-li) tega leta”, so delavke dobile izmikajoč odgovor: “V lanskem letu so se razmere v tekstilu dodatno zaostrile tako za področje možnosti pridobivanja dodelavnih poslov kot tudi prodajne možnosti lastne kolekcije. Vzrok temu je močan proces združevanja velikih “trgovskih podjetij” in stalno povečevanje ponudbe blaga iz uvoza. Navedeno se je odrazilo tudi v poslovanju našega podjetja.” Sledi nekaj zelo konkretnega in odkritega: “Prodaja je precej padla, rezultat seje poslabšal.” Potem pa spet v starem slogu: “Spre-
IV 18^.
4* VREM E
V petek bo zmerno, v soboto pa pretežno oblačno in povečini suho, v nedeljo pa bodo občasno manjše padavine.
BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. PE NOVO MESTO
Poskrbite za svojo pokojnino! Pokojninski boni so prava odločitev!
BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija), ir 068/342-410 BPH, Rimska cesta 11, TVebnje, s 068/460-730 BPH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj, ® 068/56-480 BPH, Kvedrova 28, Sevnica, U 0608/41-371
Uživate v naravi. Mi tudi
•iftf
RENAULT
i4||
www.renault.si
Berite danes
stran 3:
• Vse bi rešila stara porodnišnica
stran 4:
•Molk le ni vedno zlato
stran 6:
• “Naj mali prevozniki pocrkajo!?”
stran 9:
• Ovce zdaj že skoraj podarjajo
stran 11:
•Najslavnejšemu slovenskemu zaporniku še osem let
stran 18:
•Je medved več vreden kot človek?
•Da bo Sara lažje brala
hanJp
tuZLitičnez (Zejencija NA HVAR
z Mano in Dolenjskim listom od 27. aprila do 1. maja
Informacije in prijave: 068/321-115, 325-477
PRVENSTVO V PLESU
NOVO MESTO - V soboto, 21. marca, bosta plesni klub Novo mesto in društvo Kazina iz Ljubljane v športni dvorani Marof v Novem mestu pripravila državno prvenstvo v latinskoameriških plesih za vse kategorije od pionirjev do članov. Predtekmovanja se bodo začela ob 14. uri, finalni nastopi pa ob 19.30.
I Citroen center Cikava Prodaja in servis, Avto-BH
Podbevškova 6a, Novo mesto, tel. 068/39 30 464
TRI TISOČ POHODNIKOV PO JURČIČEVI POTI - Na Jurčičevim je bilo v soboto, 4 marca, že od jutranjih ur živahno, proti poldnevu, ko seje na Muljavo začela stekati reka pohodnikov, pa je postalo prav veselo. Kako tudi ne, saj se je 7. pohoda po Jurčičevi poti od Višnje Gore do Muljave skozi kraje, znane iz Jurčičevih pripovedi, udeležilo več kot tri tisoč ljubiteljev hoje in tistih, ki so na ta način počastili rojstni dan našega slovitega pripovednika, dramatika in časnikarja Josipa Jurčiča. Na Jurčičevi domačiji je za zaključek pohoda množico pozdravil ivanški župan Jernej Lampret, slavnostni govornik pisatelj Vlado Žabot pa je opozoril na pomen ohranjanja duhovnega spomina in lastnih vrednot za obstoj naroda v časih globalizacije. Na sliki: pohodniki so po končani poti premogli še dovolj moči za ogled znamenitosti Jurčičeve domačije, kot je slovita Krjavljeva bajta. (Foto: M. Markelj)
UGRIZNIL GA JE PES
NOVO MESTO - Lastnik psa P. R. iz Novega mesta bo moral k sodniku za prekrške, ker je njegov pes 29. februarja na travniku nad delavnicami Šolskega centra v Šegovi ulici ugriznil in poškodoval sprehajalca I. Š. iz Novega mesta. Zdravniško lomoč so mu nudili v novomeški lolnišnici.
C
ISSN 0416-2242
9 77C
416 22400
/V A S A
A N k E T A
Reklame na televiziji
Kot kaže, reklame ljudem pogosto pomagajo pri odločanju za nakupe. Vendar so raziskave pokazale, da prav vsi ne zaupajo reklamam. Raziskava med slovenskimi gledalci je pokazala, da višje izobraženi manj verjamejo reklamnim sporočilom, medtem ko oglasom bolj zaupajo poklicno izobraženi. V Sloveniji, kot kažejo mednarodne primerjave, je po priljubljenosti med gledalci televizijska reklama na prvem mestu, pred oglasi v časopisju in revijah ter na radiu in drugje. Reklami na televiziji med vsemi reklamami Slovenci tudi najbolj zaupamo. Oglaševalci in televizija zaradi take naklonjenosti gledalca pošiljajo na male zaslone vsaj nekaj več reklam, kot jih dovoljujejo predpisi. Predvsem POP TV z reklamami pogosteje prekinja program, kot ji to dovoljuje zakon. Kazni za kršilce predpisov o oglaševanju so lahko zelo visoke; za prepogoste prekinitve programa lahko televizija izgubi celo frekvenco. Vendar so zaslužki z reklamami očitno dovolj mastni, da televizija še naprej vztraja pri oglaševalski poplavi nad gledalci. Veijetno bo omenjenim kršiteljem pristrigel peruti nov zakon o javnih medijih, ki bo, če bo sprejet tak, kot je predlagan, prinesel jasnejša in strožja pravila pri oglaševanju na televiziji. Zdi se, da bo pred medijsko reklamo bolj zaščitil človekovo dostojanstvo in najbolj lahkoverne ljudi, ki se praviloma tudi največkrat ravnajo po namigih televizijskih reklam. Po vaših mnenjih o reklamah na televiziji sprašuje tokratna anketa.
JOŽICA BAJUK, ekonomistka s Primostka: “Rada gledam reklame, {vlorda je to moja poklicna deformacija. Na reklamo gledam tudi kot na idejo in ob njej razmišljam, koliko inovativnosti je potrebno vložiti v kratko in udarno predstavitev izdelka ali storitve. Toda število reklam je na nacionalni televiziji še sprejemljivo, medtem ko jih je na komercialnih preveč in že motijo redni program.” ANICA PEZDIRC, tehnologinja v semiški Iskri: “Reklame na TV me ne motijo, saj vem, da so pomembne za preživetje TV hiš. Moti pa me, kadar film, ko je najbolj napet, prekinejo z reklamami. Resje tudi, da so nekatere reklame tako neokusne in zoprne, da ljudi odvračajo od izdelka, ki ga reklamirajo. A navadno prav takšne reklame vrtijo pogosto in jih ljudem še bolj priskutijo.”
' BOJANA BENČINA, ekonomsko komercialni tehnik iz Kočevja: “Reklame me ne motijo. Že kot otrok sem jih zelo rada gledala. Če je reklama dobra in me pritegne, reklamirane proizvode tudi kupim. Komercialni mediji živijo od reklam in tudi to je razlog, da se je potrebno z njimi sprijazniti. Je pa zdajšnje število reklam skrajna meja. Če bi jih bilo več, bi bilo že moteče!”
MARJAN PETEH, vodja komerciale v Pletilnici, d.o.o., Sodražiča, doma iz Ribnice: “Reklama je v podjetniškem svetu nekaj samoumevnega. Za tistega, ki vlaga denar, je oglaševanje pošten način, da proizvod pripelje do potrošnika. Zato me število reklam ne moti. Motijo me slabo narejene, kopirane in žaljive reklame, ki so naperjene proti določenemu sloju ljudi ali človekovi vesti!”
MARTINA ZAKRAJŠEK, gostinska delavka iz Trebnjega: “Televizija Slovenija ima občutno preveč reklam, zlasti med predvajanjem filmov, tako da nemalokrat izgubiš nit in film ni tako zanimiv, kot bi bil, če ga ne bi tako razkosala reklamna sporočila. Nacionalka si tega pač ne bi smela privoščiti, če že moramo plačevati naročnino oziroma po novem obvezni prispevek.”
BREDA ŽVEGLIČ, upokojenka iz Sevnice: “Brez ekonomsko-propagan-dnega programa mediji nasploh, kaj šele televizija, skoraj gotovo ne bi mogli živeti. Toda najti bi morali pravšnjo mero, da ne bi gledalcev le preveč motila reklamna sporočila med filmi, vsaj ista naj se ne bi tako pogosto ponavljala. Skoraj ni več razlike med komercialnimi televizijami in nacionalno televizijo.”
JANEZ TUŠAR, vrtnar, iz Kostanjevice: “Reklam je preveč. Reklam sploh ne maram, kjer že so, ali med filmom ali posebej. Televizije sicer ne ugasnem, ko so reklame, ampak ni mi všeč, da so. Gledalci so prikrajšani med programom, ko morajo gledati reklame, čeprav od njih nimajo nič. Televizijsko naročnino in tudi program plačamo, zato naj gledamo tega.”
SLAVKO CIZL, gozdar, iz Globokega: “Malo preveč je reklam na televiziji. Tiste med filmom motijo. Lahko jih predvajajo posebej, lahko pa tudi med filmom. samo ne tako pogosto. Čedalje več je teh reklam vmes. Če je reklama, ne izključim televizije, če je film dober.”
MATEJA VIDMAR, študentka iz Novega mesta: “Reklame med televizijskimi oddajami me ne motijo, ker jih ne gledam, ampak tovrstne prekinitve izkoristim, recimo za to, da si grem po pijačo ali kaj podobnega. Motijo me samo reklame med dnevnikom in vremensko napovedjo. Če slučajno naletim na televizijsko prodajo, takoj preklopim.”
1
.
“Spremembe... Mladost in starost z roko v roki
(Nadaljevanje iz 1. strani)
Govori se o tem, da naj bi v tovarni v Ločni uvedli dve izmeni, v Novo mesto naj bi se vozile na delo delavke krške Libne, ki naj bi jo Labod prodal, prav tako trebanjsko Temenico, katere delavke naj bi se vozile v ljubljanski Tip-top ali obratno. Odgovor: “Delovanje Laboda na tolikih lokacijah povzroča ogromne stroške, kar za sleherno od naših tovarn pomeni manjši dohodek in s tem slabše možnosti preživetja. Dodatni stroški, kijih ima Labod na tolikih lokacijah, znašajo več kot 100 milijonov tolarjev na leto. V okviru projekta je tudi iskanje možnosti, da se nam ti stroški zmanjšajo. Konkretnih zaključkov glede tega še ni.”
O stečaju idrijske Zale: “Stečaju smo se poskušali izogniti. Opravljenega je bilo veliko dela, da bi se delo v Idriji ohranilo. Priučevanje ni dalo rezultatov, predvsem zaradi nepričakovano visoke odsotnosti delavcev.”
O vzrokih za neplačevanje licence za blagovno znamko Walter VVolf: “Licenca se plačuje že od leta 1989, s tem da je Labod zadnja tri leta ni plačeval... Konec januarja (letos, op. p.) se je pravda na sodišču razrešila v korist g. Tomljeta (lastnika blagovne znamke Walter Wolf, op. p.), kar pomeni, da bo Labod obnovil z njim pogodbo (slednja bo verjetno vključila tudi licenčnino, ki je v času moratorija Labod ni plačeval).”
Labod po nalogu generalnega direktorja Kirma za uporabo blagovne znamke Walter Wo!f ni nič plačeval od leta 1995. Zaradi tega se Labodu obeta tožba v višini več milijonov nemških mark.
V zadnjem času je vodstvo Laboda, v mandatu katerega sta že šli v stečaj tovarni Delta na Ptuju in Zala v Idriji, očitno v želji, da bi še izboljšalo poslovanje podjetja, sprejelo nekaj škandaloznih kadrovskih rošad. Razhajkali so vse, kar je v Labodovi kreatorski službi kaj veljalo. Te in podobne genialne ideje jim je za drag denar navrgla francoska svetovalna eki-pa.Ob vsem tem so se zganili Labodovi upokojenci, ki so hkrati tudi solastniki firme. Vodstvu so poslali pismo, v katerem zahtevajo vpogled v poslovanje podjetja, svojega predstavnika v nadzornem svetu, vodstvu pa očitajo slabo in nenačrtno delo in nestrokovne odločitve, kar vse je pripeljalo do tega, da se je vrednost Labodovega kapitala in s tem njihovih delnic zmanjšala, namesto da bi se vsaj ohranila, če že ne povečala. Upokojenci očitajo nadzornemu svetu, da ni reagiral na to in ne na številne napačne poslovne odločitve generalnega direktorja. Tu je mišljen tudi polom Labodovega mešanega podjetja na Češkem in velikanska izguba, ki jo je ta katastrofalna epizoda prinesla in ki jo skušajo pomesti pod predprogo.
Upokojenci nadzornemu svetu očitajo, da dela le v dobro upravi, ne pa lastnikov, in napovedujejo tudi povezovanje z zaposlenimi, “ki so v podjetju, čeprav so njegovi solastniki, v ponižujoči vlogi, ki jim narekuje vdanost in ponižnost”.
ANDREJ BARTELJ
METLIKA, ČRNOMELJ - Pretekli teden sta bili v Metliki in Črnomlju okrogli mizi o kvaliteti življenja starejših ljudi. Vodila ju je Angelca Žiberna, podpredsednica Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) in predsednica komisije za socialna, zdravstvena in stanovanjska vprašanja pri ZDUS.
bilo prav, ko bi starejšim priznali njihovo minulo delo, predvsem pa jim dali vedeti, da jih še vedno potrebujemo in da je tudi starost lepa, če ni osamljena in če ljudje nimajo stereotipov o starosti. Prav s slednjimi so namreč mnogi še
V Metliki in Črnomlju okrogli mizi o življenju starejših • Še vedno premalo podatkov - Obremenjenost s stereotipi o starosti vse prej kot dobrodošla - Usklajena pomoč društev in ustanov
vedno preveč obremenjeni. Žals°; že otroci bojijo starosti, zato j° prav, da se ljudje na starost pff' pravljajo že v mladosti. Ali kotJe dejala ena od razpravljalk: “Starost bo lepa, če bomo znali na ta j pripraviti tudi mladino. Pri temp0 je pomembno, da mlade usmerjamo v pomoč starejšim,
skratka.
mladost in starost si morata podajati roke.” Stari pa si, kot se je pokazalo v anketah, predvseflj želijo, da bi tudi sami odločali0; svojem življenju, ne le njihovl| svojci in strokovne službe, ter d* bi dobili nasvete v posvetovalnicah za starejše.	.
Sicer pa je bilo v razprava11 večkrat slišati tarnanje, da jim' humanitarnih društvih in organizacijah, ki pomagajo starejšnnj primanjkuje denarja, medtem k° delo v ustanovah omejuje zakor nodaja. Vsekakor pa bo potrebflf pripraviti program pomoči staraj Šim, v katerem bodo usklajen1’ sodelovala vsa ta društva in ustanove, ki sedaj v glavnem delaj0; vsak zase. mbezek.jaKŠ£
ŽUPANOVO PISMO DIREKTORJU DOLENJSKE BANKE
METLIKA - V ekspozituri Dokl njske banke na Trgu svobode v Metliki so pred nekaj tedni začeli z novijj delovnim časom. Banka, ki je b°
Žibernova je opozorila, da v Sloveniji nimamo podatkov o življenju starejših ljudji, zato bo ZDUS v 13 občinah pripravila o tem anketo. Morda vedo nekoliko več o ljudeh, ki prihajajo v domove starejših. Ti pa so v glavnem zelo bolni, zato se domovi spreminjajo v negovalne oddelke, za kar niso bili grajeni. Letos naj bi država namenila večjo pozornost družinam, ki skrbijo za bolne, onemogle in invalidne starostnike, saj so bile doslej v družbi skoraj pozabljene. Tudi zdravstvena nega na domu je skrajno omejena, medtem ko terapij sploh ni in v tem primeru imajo v domovih starejši stanovalci prednost. Problem je tudi v tem, da smo Slovenci doslej tajili, da smo revni, čeprav smo po revščini v Evropi na 8. mestu. Kar 14 odst. slovenskih družin je revnih, za najbolj revne pa veljajo prav starejši ljudje. Na okroglih mizah je bilo slišati.
da bi Angelca Žiberna
Nepravični plačni sistem
Alternativa in Solidarnost obsodila odločitev novomeškega okrajnega sodišča - Odpoklica članov sveta delavcev Revoz ne bo
NOVO MESTO - Zveza slovenskih sindikatov Alternativa je minulo sredo podprla stališča sindikata Zveze delavcev Solidarnost do izreka zaporne kazni Janezu Jakši, predsedniku Sindikata delavcev Revoz (SDR), podpredsedniku Slovenske zveze sindikatov Alternativa in nekdanjemu predsedniku SKEI Revoz. Novomeško sodišče je namreč Janeza Jakšo nedavno zaradi obrekovanja sekretarja območne organizacije ZSSS za Dolenjsko Jožeta Mikliča obsodilo na mesec in pol zapora, pogojno za dve leti.
Predsednik sindikata Zveze delavcev Solidarnost Albert Pavlič in predsedstvo Alternative; predsednik Slavko Kmetič ter podpredsednika Davorin Počkar in Branko Krznarič, so ogorčeni nad odločitvijo novomeškega sodišča. “Če bo sodba postala pravnomočna,“bomo z vsemi sredstvi tako sindikalnimi, pravnimi kot tudi z lobiranjem v parlamentu in dobrimi mednarodnimi vezmi nanjo opozorili slovensko in mednarodno javnost,” je svaril Kmetič.
Zveza delavcev Solidarnost je organizirala podpisovanje peticije zoper odpoklic članov sveta delavcev Revoz. “Postopek za odpoklic članov SDR sta začela in nadaljujeta pod okriljem SKEI Revoz Marija Grubar in Marijan Kikelj. Grubarjeva je hkrati tudi predsednica volilne komisije, kar ustvarja dvom o zakonitosti postopka,” je povedal Pavlič. Medtem pa smo izvedeli, da je zahteva za odpoklic profesionalnih članov sveta delavcev Srečka Žurge, Janeza Jakše in Slavka Pun-geršiča začasno umaknjena, tako da -za danes napovedanega glasovanja o odpoklicu ne bo.
Alternativa jc podprla tudi stališča glede finančnega poslovanja SKEI Revoz v obdobju 1996 - 1998, ki jih je ZD Solidarnost podala na novinarski konferenci pred dvema tednoma, in se opredelila še do
aktualne problematike politike plač. “Ekonomsko socialni svet ima v državah zahodne Evrope zelo pomembno vlogo, mi pa ga imamo žal le na papirju. Vsi trije socialni partnerji; vlada, delodajalci in sindikati, so že leta 1997 sklenili, da je potrebna korenita sprememba plačnega sistema. Vladaje soc»lnim partnerjem obljubila, da bo s 1. januarjem 1999 zakon o dohodnimi spremenjen in bo dohodnina za tiste, ki imajo plače v višini minimalne plače, ukinjena. Pa se vendar do danes še ni zgodilo nič,” je med ostalim povedal Kmetič.
Prvi mož Solidarnosti Albert Pavlič jc v kratki predstavitvi prihodnjih dejavnosti sindikata na območju Dolenjske, Posavja in Bele krajine povedal, da se novo žarišče odpira v podjetju Bor v Dolenjskih Toplicah. V novomeškem Revozu se pogajajo za izhodiščno plačo, regres in trinajsto plačo, pripravili pa bodo tudi javen posvet o lastninjenju IMV Holdinga.	^	^
prej odprta od 8. do 18. ure, i1*!!
sice
50- %j|
tem ko je ob sobotah odprta le ov
sedaj deljen delovni čas, in sicer °jj 8. do 11,30 ter od 14 do 16,30, mefl
do 11. ure. Ib je med občani povzrt čilo veliko nezadovoljstva, prote* pa so prihajali tudi na občinsko upr*
vo in župana Slavka Dragova^ Zato je Dragovan poslal direktor) Dolenjske banke Franciju Borsafl
„U.,nw .........JU	j
pismo. V njem piše, da občina ste* ’ nima posebnih pristojnosti, da bi j* vmešavala v delo banke, vendar pa 8 prav zaradi nezadovoljstva občan0’ prosi, da še enkrat proučijo raznrt m omogočijo strankam čim bolj’’ storitve. Ob tem Dragovan navajj da se sedaj povečujejo vrste prU bančnimi okenci. Vendar pa bo° banke prevzele še plačilni prt1", podjetij ter nekatere dodatne uslus
za občane, nekatera podjetja v
obJif
pa nameravajo delati od 7,30 do
1’:
ure. Zato se župan boji, da bo zart!1 novega delovnega časa v ekspozitur
e#
bcf
ki ima po njegovem v starem m1 škem mestnem jedru še posebej pomen, prihajalo do vedno m>v. | zaostritev in nezadovoljstva stran*
SLOVESNO OB PODELITVI PRVIH DIPLOM - V petek, 25. februarja, zvečer je novomeška Visoka šola za upravljanje in poslovanje v novomeški športni dvorani Marof pripravila svečano podelitev prvih diplom. Šola, ki se lahko pohvali s 96 diplomanti, 770 redno in izredno vpisanimi študenti v Novem mestu in Ljubljani, je v manj kot dveh letih dokazala, da dolenjske, belokranjske in posavske občine samostojno visoko šolo nujno potrebujejo. Mag. Ana Blažič, dekanica šole, je v svojem govoru izrazila prepričanje, da se bo z razvojem dolenjskega visokega šolstva ustavil ali vsaj bistveno zmanjšal odtok možganov drugam, kar bo nedvomno prispevalo k večjemu razvoju domačega gospodarstva, šolstva, kulture, znanosti in športa. (Foto: Asja)
Maribors
pismo
Cepljenka stare trte za Novomeščane
MARIBOR - Pomlad je pred vrati! Mariborski mestni viničar magister Tone Zafošnik je pred dnevi v starem mestnem središču v Lentu ob Dravi že opravil rez najstarejše trte na svetu, več kot 400 let stare modre kavčine. Na turistični prireditvi, ki sojo ob tej priložnosti organizirali mariborski turistični delavci, so se poleg številnih domačih in tujih gostov zbrali tudi župani 14 prijateljskih mest iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške, v katerih rastejo cepljenke najstarejše trte na svetu. Letos pa so Mariborčani cepiče stare trte podarili še mestni občini Kranj in občini Slovenska Bistrica. Ker je Šentjernej, kjer raste cepljenka stare trte, ki so jo Mariborčani pred leti poklonili Novo-meščanom, postal samostojna občina, je letos mariborski župan Boris Sovič podžupanu mestne občine Novo mesto Marjanu Somraku izročil še en cepič čatitljive starke z Lenta.
Čeprav je po zagotovilih mestnega viničarja rez stare trte dobro uspela, pa so mariborski turistični delavci vendarle zaskrbljeni, saj prihajajo iz nove koalicije Slovenija glasovi, da slovenska vlada ne potrebuje samostojnega ministrstva za malo gospodarstvo in turizem. Zato se mnogi na Štajerskem bojijo, da bodo po slabih treh letih izgubili še edino ministrstvo s sedežem v Mariboru, za katerega so se morali v preteklosti toliko boriti. Minister za malo gospodarstvo in turizem
Janko Razgoršek je pred dnevi na tiskovni konferenci že dejal, da po njegovem mnenju Slovenija nujno potrebuje samostojno ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem, ne glede na to, katera stranka ali koalicij3 bo po volitvah na oblasti. P° Razgorškovih besedah sta natn-reč ravno turizem in malo gospodarstvo najbolj propulzivn' gospodarski panogi, ki si zaslužita posebno skrb in obravnavo-
Če bodo ministrstvo za mal° gospodarstvo in turizem po volitvah morebiti res ukinili, pa 1° ne bo edino “podjetje”, ki je v Mariboru propadlo. Resnici na ljubo je treba povedati, da v štajerski metropoli podjetja prt' padajo kot po tekočem traku od 1989 leta. Od takrat dp danes je moralo v mestu v stečaj že okoli 150 velikih in srednj6 velikih podjetih, v katerih J° bilo zaposlenih preko 30.00v delavcev. Samo v lanskem le*u je šlo v mestu v stečaj 21 podjetij, od tega šest velikih in sred; nje velikih. Sicer pa je v mestu' občini Maribor registriram11 4240 pravnih oseb (80 odstotkov podjetij je majhnih), od katerih se jih s storitvenimi dejaV' nostmi ukvarja 3540. Poznavalci opozarjajo, da se bo po dokončni uveljavitvi zakona o finančenm poslovanju podjefJ število poslovnih subjektov 0 Mariboru precej zmanjšalo, saj zaradi nelikvidnosti grozi stečaj še mnogim podjetjem. Lani J° imelo vse leto blokiran žiro ra' čun kar 61 večjih podjetij.
Tudi na Štajerskem je pon1' lad pred vrati. Stara trta, ki J0 neguje mestni viničar, je že začela gnati. Na vprašanje, kdo h3 prenovil mariborsko gospodarstvo in kdaj se bo začela njeg°' va ponovna rast, pa Maribof' čani še ne poznajo odgovora-TOMAŽ KŠELo
DOLENJSKI LIST
Št. 10 (2637), 9. marca 200j>
Novomeška kronika
 .  _______________
NOVO MESTO - Na dnevu od-prih vrat, ki so ga po novomeških
KULTURNI PROGRAM - Za številne upokojence DU Žužemberk so pripravili lep kulturni program: dvojčici Janja in Tanja Hoz-ner, učenki 2. razreda iz Črnomlja, Katja in Tina iz Žužemberka ter članice pevskega zbora njihovega društva. Članice žc vrsto let nastopajo brez pevovodje, poskrbijo pa, da se njihova pesem sliši tudi izven občinskih meja. Uspešne so tudi pesnice, ki delujejo v literarnem krožku in so se že predstavile v javnosti.
“ŠNOPS” IN ŠMARNICA - Morda dvorski upokojenci niso toliko uspešni na kulturnem področju, so pa gotovo zelo dejavni v medsebojnem druženju. V preteklih letih so organizirali veliko izletov in imeli bogato družbeno dejavnost. Tlidi v letošnjem letu imajo bogat program na tem področju, saj pripravljajo družabno srečanje upokojencev v Hinjah (kjer domuje “šnops”) in mogoče tudi drugega v Ajdovcu, kjer pridelujejo šmarnico, se je pošalil predsednik Franc Šenica.
TUROBEN PUST - Po vsej Suhi krajini ni bilo organizirane nobene pustne povorke, pustno dogajanje so popestrili le učenci osnovnih šol in nekateri gostilničarji. Posebej je bilo veselo na pustno soboto v gostišču Stupar, kjer so gosti izbrali pet najizvirnejših mask. Prvo mesto je komisija prisodila starki in starčku, drugo skupini nun, odlični so bili tudi župnik s kuharico in čarovnici ter druge maske.
vrtcih pripravili prav na 70-letni jubilej vrtca v Novem mestu, so vsem obiskovalcem prikazali poskuse postopnega uvajanja prenove vrtca oziroma t.i. kurikuluma. Vodja vrtca Janko Mira Klobčarje povedcla: “Kurikulum je dosti bolj odprt in prijazen od nekdanjega vzgojnega programa. Izhaja iz otroka. Otroku ponudiš čim več izbirnih vsebin, ti pa se samrsproti odločijo, kaj in kje bodo delali. Otroci so tako bolj sproščeni, pa tudi njihov interes je večji.” Omenjeni program ponuja pestrejšo izbiro različnih dejavnosti ter omogoča večjo individualnost in zasebnost otrok. V igralnicah imajo različne kotičke, kamor se otroci lahko umaknejo pred svojimi sovrstniki in vzojiteljicami. “Novi program je tako zahteval tudi reorganizacijo časa in prostorov v igralnici. Žal pa naše igralnice niso dovolj velike, da bi lahko imeli čim več tematskih kotičkov,” je dejala Klobčarjcva. V nekdanjem vzgojnem programu je bilo določeno, koliko govornih, logičnih, glasbenih in telovadnih ur morajo v vrtcu imeti na teden, sedaj pa se različne dejavnosti, od jezika, matematike-, narave, družbe in umetnosti do telovadbe, prosto plepletajo.
Prenovo, ki jo v vrtcih uvajajo od začetka letošnjega šolskega leta, vpliva na izboljšanje kakovosti medsebojne komunikacije med otroki in odraslimi v vrtcu. Pri načrtovanju dela v vrtcu vključujejo otroke in njihove starše, povezujejo pa se tudi z zunanjimi sodelavci in okoljem. M. K.
----------------------
Suhokranjski drobiž
• Uradniki upravne enote so lani dobili v roke 61.049 zadev, od katerih so jih kar 87 odst. rešili v enomesečnem roku, le slabih 9 odstotkov zadev pa je ostalo nerešenih. V letošnjem letu sc najbolj bojijo gneče, ki jo pričakujejo oh koncu leta, ko bo prenehala veljavnost starim osebnim izkaznicam, ki jih je za nove do sedaj zamenjalo le četrtina od 40 tisoč občanov. Druga stvar, ki bo precej zapletla nekatere upravne postopke, pa je 306. člen zakona o upravnem postopku, ki določa, da bo moral imeti občan poravnane vse obveznosti do države, da bi lahko kaj uredil na katerem od državnih uradov.
sredni bližini sodišča in zemljiške knjige, notariata ter tudi davčne uprave, ki se je odselila v Bršljin.
1. V.
JUBILEJNI KONCERT
ŠKOCJAN - Mešani pevski zbor Društva upokojencev Škocjan vabi vse ljubitelje slovenske pesmi, prebivalce Škocjana in vse ostale na jubilejni koncert, ki bo v soboto, 11. marca, ob 19. uri v Gostilni Luzar v Škocjanu. Prepevali bodo ljudske in umetne pesmi, nastopila pa bosta tudi harmonikarja.
KRVODAJALSKA AKCIJA V ŠENTJERNEJU
ŠENTJERNEJ - Območno združenje Rdečega križa Novo mesto v torek, 14. marca, organizira krvodajalsko akcijo v Šentjerneju, ki bo od 7. do 12. ure potekala v tamkajšnji osnovni šoli. Vse občane Šentjerneja in Škocjana, še posebej tiste, ki še niso v krvodajalskih vrstah, vabjjo, da se akcije udeležijo v čim večjem številu.
. .ROKOVNJAČI - Stavko Kmc-jjč, predsednik slovenskih sindikatov Alternativa, je na novinarji konferenci v Novem mestu opravičil robato obnašanje svojih s|ndikalistov, ki je svoj epilog doživelo na sodišču, z dejstvom, da fantj e niso pravniki in ne filozofi, ne ljudje, izobraženi “v smis-'a univerze”, in da pod vplivom čustev izrečejo tudi kakšno težko uosedo. Ker so neizobraženi, naj zanje očitrjo ne bi smeli veljati isti zakoni. In če danes lahko žalijo, Potem bodo jutri lahko tepli in Pojutrišnjem v imenu sindikalne-|a boja in pod zaščito neizobraženosti celo... S pravnimi posledicami nepoznavanja zakonov je fazčistilo že rimsko pravo: igno-fantia iuris nocet (nepoznavanje Prava škodi).
SPORNO VINO V LOKAL-"VTRIOTU - Po dolgih letih v Novem mestu spet deluje mladinski klub, LokalPatriot imenovan. Nudentska in dijaška raja z veselem zahaja vanj, malo zaradi °dštekanih glasbenikov, ki pogosto muzicirajo tam, predvsem pa zaradi družbe, cenejše pijače 'n delovnega'časa, raztegnjenega skoraj do jutra. Le nekaj je lokal-Patriotistično zavedne novodobne Komsomolce zmotilo. Daje evtček, na katerega je dolenjski jUudenteraj tako ponosen, v Loka Patriotu vsaj tako drag, če ne el° dražji kot v drugih gostilnah, a Po njihovem izostrenem okusu ' k°raj zanič. Iz zaupnih virov smo zvedeli, da je sporno vino Zajče-°, pridelal pa ga je oče Marka Pjajca, direktorja mladinskega .ha Lokalpatriot in dolgoletne-f?.Predscdmka Društva novome-■ kih študentov.
KJE STE, STARI KOMSO-mi e"! '	imeli	današnji
mladinci vsaj malo revolucionarja duha, ki je krasil njihove komsomolske predhodnike v letih Pred propadom prejšnjega siste-a, bi po^zgledu francoskih knte-VPp njihovem mnenju sporni ■ček sredi belega dne demon-r,Kx tlvno zlivali v kanale pred črno. Tako pa le godrnjajo bolj vhrk in razočaranje utapljamo ~*^evem cv>čku. Oblast je jv pblast, pa čeprav le študentka, m oblast je pač treba spošto-'■ Pa cviček tudi, kakršenkoli.
|"o gospa je rekla, da bi morali Zupančičevo sprehajališče preimenovativ Pasje sprehajališče
a 1 pa v Sprehajališče pasjih arekov.
OBČNI ZBOR TD
d š,Entjernej - Turistično v„.s'Vo Šentjernej vabi člane in dr, «.lste’.k' sc želijo včlaniti v dpi l na občni zbor, ki bo v st:iC. 47• marca, ob 19. uri v Go-rovc' V Gorenjem Maha-
Vse bi rešila stara porodnišnica
Zdaj upravna enota Novo mesto deluje v petih stavbah, kar nepotrebno podaljšuje postopke in veča stroške - Kljub temu devet desetin zadev rešenih v enem mesecu
NOVOMEŠke -P5>Wo<^ IN I^inIce
v času od 22. do 5. marca so v ,ri.n°« porodnišnici rodile:
Mark, c k-z Gor' Pijanega -Sonja Popelar z Rake -Lot?’ u^a Ambrožič z Dol. D,,iVi?eTjašo, Jožica Škulj z Černf ’ -l0žeta, Brigita Saje iz Brm- ' ,*n?s’ Brigita Novak iz Sm«iai°> Marjeta Metelko iz iz a x! ‘ Eco’ Antonija Koželj iz U ,'S?' Natalijo, Nina Kosjer ka [{ Toplic - Gašperja, Moni-Cirii.U»ovac iz Gradca - Lejdi, Mojc, č[etiic iz švržakov - Žiga, Nev . ,ufca iz Obrha - Primoža, Žioav/f Tomažič iz Rogačice -Vem’ Mirjana Pleskina iz Jaško-frn, froro> Helena Mihelčič iz Jek: rx Ja - Nikito, Melita Zakraj-na 7 .vntruperta - Anjo, Ncrmi-n0„ ec'č iz Ribjeka pri Mokro-PjC 'šuro, Petra Turk z Mirne -- ju’ i vija Kramžar iz Osredka Icnivte' šuzana Bradač iz Doji, p,.1*1 Toplic - Andraža, Mate-Brio-! 'z Pefrove vasi - Ano, Sar“ e P!rc iz Velikega Trna -Nain’ v nja Kukman iz Metlike -•	’ atia Klobučar iz Srebrnič
pe^na’ Suzana Galič iz Mirne Peter ^*iaž.a. Janja Gazvoda s s|[j ; njka - Žiga, Snežana Stazin-z. Črnomlja - Saro, Melita $t,„'7^ 'z K ladja - Roka, Brik ava Vodeb iz Krškega -nje ,a’ Gabrijela Korelc iz Gore-'jel j.a7.' Girila, Nevenka Gabr--bnjega - Luka, Mirjana Man V/ Križevskc vasi - Sabrino, Ani,. na Primc z Dvora - Ano, Tei a Golob iz Gorenje vasi -Se!nMojca Urbič iz Kašče pri h m ’ Valentino. jJlif. 2!ve£a mesta: Ingrid Radi, la ti' l.avka Gruma 34 - Marsc-3() Ku.nja Kastelic, Smrečnikova Matica.
NOVO MESTO - Novomeška upravna enota, ki ima v petih oddelkih in dveh strokovnih službah vsega skupaj 92 zaposlenih, deluje kar v petih stavbah, kar po eni strani onemogoča učinkovito in smotrno delo uradnikov, po drugi pa povzroča težave občanom, ki morajo včasih po nepotrebnem čakati precej d|je, kot bi, če bi bili vsi uradi v eni sami stavbi.
Po besedah načelnika upravne enote Novo mesto, ki je v ponedeljek skupaj z najožjimi sodelavci predstavil delo upravne enote v lanskem letu, bi bila daleč najugodnejša selitev upravne enote v prenovljene prostore stare porodnišnice. Stavba je namreč v lasti
države, v njej pa bi bilo dovolj prostora za vse oddelke in službe. S tem bi stavbo, ki je že dve leti prazna, rešili nadaljnjega propadanja, denar, vložen v obnovo, pa bi se obrestoval že v nekaj letih, saj bi bilo poslovanje upravne enote na enem mestu veliko lažje
učinkovito organizirati, s čimer bi se precej zmanjšali tudi stroški in kar se tiče občanov, bi se precej skrajšale tudi čakalne dobe.
Najbolj kritično je stanje v občinski stavbi na Novem trgu 6, ki so jo pred časom že zapustili davčna in geodetska uprava, občina kot lastnik stavbe pa ne kaže resnega namena, da bi stavbo primerno vzdrževala ali vsaj sodelovala pri vzdrževanju. Žaradi vlage in dotrajanih inštalacij večkrat prihaja do izpada elktrike in delovanja računalnikov ter s tem do zastojev pri poslovanju s strankami, vse skupaj pa je povezano tudi z velikimi stroški.
Po Preskarjevem mnenju bi bilo z vidika učinkovitosti delovanja državne in občinske uprave v Novem mestu najbolje, če bi bili prostori upravne enote in občine v nepo-
CEPIČ Z LENTA V NOVEM MESTU - V petek je Mestna občina Novo mesto v Mariboru prejela cepič več kot štiristoletne trte na Lentu. Pred leti je novomeška občina tak cepič in listino že prejela, vendar je zaradi delitve občine Novo mesto trta ostala v šentjernejski, listina o pristnosti pa v novomeški občini. Mariborski župan Boris Sovič se je zato odločil prvim dati novo listino, drugim pa nov cepič. Na sliki od leve proti desni: novomeška podžupanja Martina Vrhovnik, mariborski župan Boris Sovič, šentjernejski župan Franc Hudoklin in vinska kraljica. (Tekst: M. Luzar; Foto: M. Hočevar)
VRATA SO BILA ODRTA VSEM - Predpustni čas so malčki izkoristili za izdelovanje pustnih mask, verig, s katerimi bodo za pusta okrasili svojo igralnico, in za barvanje pobarvanke.
Za bolj sproščene otroke
Dan odprtih vrat v vseh novomeških vrtcih - Predstavili postopno uvajanje kurikuluma - prenove vrtca
Količina kosovnih odpadkov narašča - Letošnja spomladanska akcija odvoza kosovnih odpadkov bo potekala od 6. do 19. marca - Za del odpadkov poskrbi tudi novomeški Dinos
NOVO MESTO - Novomeška Komunala je pred dnevi v sodelovan ju z novomeškim Dinosom začela akcijo odvoza kosovnih odpadkov, ki jo na območju šestih dolenjskih občin pripravlja dvakrat letno. Vodja sektorja splošne komunale Žclimir Dropjak je povedal, da med kosovne odpadke sod(jo pohištvo, sanitarni elementi, televizorji, računalniki, peči, športni pripomočki, vzmetnice ipd. Mednje pa ne sodijo nevarni odpadki, avtomobilski deli, kmetijski stroji in gradbeni odpadki. Lansko leto so v pomladni akciji zbrali 106 ton kosovnih odpakov, jeseni pa skoraj trikrat več.
“Količino odpadkov moramo začeti zmanjševati že na izvoru, čim več odpadkov pa nameniti za reciklažo in ponovno uporabo. Evropska unija je na tem področju napisala ogromno zakonodaje, ki nas sili v spoštovanje njihovih standardov. V tem letu naj bi pri nas izšel še pravilnik o odpadni embalaži, s katerim se bo zaokrožila pravna zakonodaja o ravnanju z odpadki. Rešitev za odgovornejše ravnanje z odpadki vidim v strogi zakonodaji z visokimi kaznimi in njenim doslednim izvajanjem. Veliko napora pa bo potrebno vložiti tudi v izobraževanje ljudi, kako naj ravnajo z odpadki. Napačno je mišljenje, da so Nemci, Angleži, Francozi ali Belgijci
boljši od nas. Imajo le bolj učinkovit sistem z doslednim izvajanjem nadzora in kaznimi,” je povedal Dronjak.
Del zbranih kosovnih odpakov Komunala odpelje na deponijo v Leskovec, za tiste odpadke, ki se lahko reciklirajo, pa poskrbi podjetje Dinos in jih vrne v proizvodnjo. “Naša primarna dejavnost je zbiranje, sortiranje in zmanjšanje volumna odpadkov. Ker smo podjetje, moramo na odpadke gledati tržno. Zato za čedalje več odpadkov, kijih na Dinos pripeljejo občani, zaračunamo, npr. za avtomobilske gume, stare avtomobile in belo tehniko. Za barvne kovine, medenino, železo, časopise, revije, računalniški papir in akumu-
latroje pa strankam plačamo mi,” je dejal vodja novomeškega Dinosa Emil Luzar. Na Dinos lahko pripeljete (udi steklo, lesene palete in PE folije, če so brez primesi. “Veliko dela in stroškov predstavlja sortiranje odpadkov. Težavni so predvsem tehnični izdelki, sestavljeni iz različnih materialov, ki niso tržno zanimivi,” je dodal Luzar.
Kljub vse večji ekološki osveščenosti nas vedno znova presenetijo smetišča v naših gozdovih, malomarno zavržen avto ipd.Za odstranitev le-teh so odgovorni policisti in komunalni nadzorniki. Če se po osmih dneh, odkar so na zapuščenem vozilu pustili obvestilo, nihče ne javi, avto odpeljejo na prostor za hrambo vozil v Pod-bevškovi ulici (Cikava). Po 30-ih dneh, v katerih skušajo najti njegovega lastnika, komisija oceni vrednost avtomobila, nato pa ga prodajo ali uničijo na Dinosu. V primeru, da zadnjega lastnika niso našli, stroške krije Mestna občina Novo mesto.	M. K.
OD TRNKA DO HI-FI STOLPA - V šestdesetih letih so gostilno pri Amaliji Novak v Fužini pri Zagradcu obiskovali furmani, ribiči, domačini in mimoidoči popotniki. Nedavno je lokal ponovno zaživel, njegovo dejavnost pa so močno razširili. Novi lastnik Uroš Hočevar poleg gostinske dejavnosti tako nudi vse vrste pohištva, belo tehniko, preproge, pripomočke za šport in rilmlov, pa tudi najsodobnejše Hi-Fi naprave in telefone različnih znamk. Novi dnevni bar in trgovino je lastnik pred številnim občinstvom odprl L marca. (Tekst: S. Maver; Foto: S. Mirtič)
S kaznimi do odgovornega ravnanja?
GOMELA GOTENSKA - Pustni sprevod z gotensko kamelo, kije bila resnici na ljubo precej bolj podobna konjski kravi, so v Gotni vasi v Novem mestu v nedeljo pripravili prvič in temu primerna je bila kljub prekrasnemu vremenu skromna udeležba pustnih šem. Je pa prav, da so se gotenske maškare šle družno kazat po vseh ulicah te novomeške vasi. Saj tudi karneval v Benetkah ali Riu prvič ni bil tako velik, kot je zdaj. (Foto: I.V.)
PREČENSKI MOKRODOLCl - Jutri, 10. marca, bodo ob 19.30 v Kulturnem domu v Prečni domači ljubiteljski gledališčniki premierno izvedli komedijo Frana Roša Mokrodolci v režiji Francija Pluta, ki je poleg režije tudi temeljito prečesal in priredil besedilo za današnji čas. V skoraj dve uri trajajoči tridejanki s kupom družinskih in ljubezenskih zapletov bodo nastopili: Franci Plut, Lucija Vidmar, Darja Kapš, Petra Škerlj, Jana Zorko, Branka Vidmar, Anica Kovačič, Roman Kapš, Sebastijan Ajdišek, Roman Makše, Jani Muhič in Damjan Plut. Na sliki: vaja za komedijo na prečenskem odru. (Jana Zorko)
Mii I 2M A Š I HO B Č I M
Ljudem je dovolj zavlačevanja
Črnomaljski svetniki bili ogorčeni, ker poslušajo le obljube o gradnji doma šolskih in obšolskih dejavnosti v Radencih, domove pa odpirajo v drugih krajih - Kaj bo s prostori za gasilce?
ČRNOMELJ - V črnomaljski občini je bilo v zadnjih nekaj letih slišati veliko obljub o gradnji doma šolskih in obšolskih dejavnosti (DŠOD) v Radencih pod Starim trgom ob Kolpi. A dlje od obljub niso prišli, zato so občinski svetniki zahtevali, da pridejo na sejo sveta predstavniki centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) ter pojasnijo, zakaj prihaja do zamud.
ampak naj potegnejo za jezik ti-
stega, ki je gasilcem obljubljal denar. Tega Črnomaljcem ne bo
Vendar so svetniki dobili le nekaj stavjcov dolgo sporočilo direktorja SSOD Jelka Grosa, da bodo letos za zgradnjo doma, ki jo bodo pričeli avgusta, namenili 30 mili-
jonov tolarjev, odprli pa naj bi ga novembra 2001. Zato pa so bili
ložbo, je povedal, da so na CŠOD naredili toliko napak, dav bi jih moralo vsaj pet sedeti. “Že leta 1994 je namreč državni zbor odločil, da bo imela gradnja doma v Radencih prednost, od takrat pa
težko narediti, saj je človek, ki je takrat to obljubil, še vedno na obrambnem ministrstvu.
Nad (pre)počasnimi pripravami na gradnjo DŠOD v Radencih je bil ogorčen svetnik Marko Kobe iz Starega trga, saj je bilo doslej o tem že več kot 20 resnih dogovorov. Po njegovem so bili pre-
toliko bolj gostobesedni svetniki. Jože Strmec, ki je bil nekdaj na občinski upravi zadolžen za to na-
je bilo v Sloveniji izven programa odprtih 16 ali 17 domov. Lani so
govorov, ro njegovem so oni prebivalci preveč zaupljivi, saj so verjeli obljubam, da bodo postavili
Se obetajo deložacije?
METLIKA - Na metliški občinski upravi so se odločili natančno popisati stanovanja, ki so v občinski lasti. Ob tem se je samo še potrdila ugotovitev, ki Občinarjem sicer že nekaj časa ni tuja, da nekateri stanovalci, ki imajo v občinskih stanovanjih stanovanjsko pravico, neredno plačujejo tako stanarino kot tudi druge stroške, ki jih še imajo s stanovanjem.
Najbrž bi bili v drugih slovenskih občinah kar veseli, če bi bila metliška pri nerednem plačevanju stanovalcev v njenih stanovanjih izjema. Pa vendar so se v občinski upravi odločili, da tovrstnemu zadolževanju naredijo konec. S pomočjo upravnika stanovanj nameravajo izterjati neplačane stanarine. Dolžnike so o svojih namerah pisno že obvestili, hkrati pa jih spomnili tako na pravice kot tudi dolžnosti, ki
jih imajo kot najemniki. Da je med slednjimi tudi plačevanje stanarine, ni potrebno posebej poudarjati. Seveda so jih Občinarji spomnili tudi, kaj je zapisano v stanovanjskem zakonu o lastnikih stanovanj. 53. člen tega zakona določa, da lastnik lahko odpove najemno pogodbo tudi iz krivdnega razloga, če najemnik ne plača najemnine in stroškov, ki jih plačuje poleg najemnine v roku, ki ga določa najemna pogodba. Torej dvakrat zaporedoma ali dva meseca v zadnjih dvanajstih mesecih.
Doslej je vsaj v Metliki veljalo, da se kaj bistveno usodnega ne more zgoditi stanovalcu bloka, ki ne plača ogrevanja ali vode, ker pač nihče ne hi hotel tvegati, da bi brez toplih stanovanj ali vode ostali vsi stanovalci v bloku. Drugače pa je bilo pri plačilu elektrike ali telefona. Tudi po nasilnih izselitvah Metlika doslej ni bila ravno znana, torej so očitno tudi dolžniki za stanarino lahko živeli mirno. Ali lahko odslej v Metliki pričakujemo val deložacij? Ali pa morda vzorno disciplino pri plačevanju računov?
M. BEZEK-JAKŠE
za naš dom obljubili 200 milijonov tolarjev, a najbrž smo premalo lobirali. Domove so financirali iz šolskega tolarja, ki pa se letos izteče. Milostnih 30 milijonov tolarjev, o katerih nas obvešča Gros, je pri tej naložbi kaplja v morje,” je dejal Strmec.
Zupan Andrej Fabjan je pojasnil, da se je o tem problemu pogovarjal z novim šolskim ministrom Zgago in z Grosom. Navada je, da v letu, ko začne z naložbo, ministrstvo da manjšo vsoto denarja,
nov gasilski dom, ki bo zrasel v DŠOD. “Če bo potrebno, bomo šli z dvema avtobusoma v Črnomelj in Ljubljano in ljudem povedali, da nam je dovolj vlečenja za nos,” je bil odločno dejal Kobe.
M. BEZEK-JAKŠE
ZA DAN ŽENA - Občinska zveza prijateljev mladine Metlika je pretekli teden pripravila pester počitniški program. Med drugim so otroci s pomočjo Natalije Orlič in Bariče Flajnik Koželj izdelovali pustne maske. Prostovoljke OZPM Marja Koležnik, Biserka Hasičevič, Albina Tošeska in Vlasta Lovri-nič pa so otrokom pomagale pri izdelovanju voščilnic ter usnjenih in papirnatih rož (na fotografiji), s katerimi so ob dnevu,žena obdarili mame, babice, sosede. (Foto: M. B.-J.)
PREDSTAVITEV KNJIGE IVANKE MESTNIK
naslednje leto pa več. Ni pa za dom, v katerem tfo prostora za 50
otrok in bo veljal 170 milijonov tolarjev, dolžna prispevati denar občina. V to vsoto ni vključena druga faza gradnje, ko naj bi zgradili bazen ali telovadnico. Vendar se ob gradnji doma v Radencih odpira še en problem: pred dvema letoma so namreč v vasi porušili staro šolo, ki jo je dala občina v najem gasilcem. Gasilci so ostali brez prostorov in počutijo se izigrane, Strmec pa pravi, da hranijo dokumente, v katerih je zapisano, da bo ministrstvo za obrambo dalo za gasilski dom 5 milijonov tolarjev. Vendar je župan dejal, da mu je Gros rekel, naj nikar ne pričakujejo, da bodo gradili gasilski dom na račun CŠOD,
METLIKA - V sredo, 15. marca, bo ob 19. uri v čitalnici metliške Ljudske knjižnice literarni večer z Ivanko Mestnik iz Novega mesta, ki bo v pogovoru z Matjažem Rusom predstavila svojo zadnjo knjigo “Vikend sredi vasi”. Večer bodo popestrili pevci in godci iz Turističnega društva Suha krajina. Pol ure pred predstavitvijo pa bo v knjižnici otvoritev razstave z naslovom “Kaj ti je, deklica”.
SALAMIADA NA JUGORJU
JUGORJE - V petek, 17. marca, bo v Badovinčevi gostilni na Jugor-ju tradicionalna, že 15. salamiada. Izdelovalci salam lahko prinesejo svoje izdelke v oceno v gostilno v četrtek, 16. marca, cel dan ali v petek, 17. marca, do 12. ure. Informacije dajejo v Badovinčevi gostilni.
NASTOPILO OKROG 90 TAMBURAŠEV - Črnomaljska izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti je pretekli petek pripravila v črnomaljskem kulturnem domu 5. srečanje tamburaških skupin Bele krajine. Na njem so se predstavili mladi tamburaši z dragatuške in starotrške osnovne šole ter tamburaši KUD Dobreč iz Dragatuša, kijih vodi Anton Grahek. Pod vodstvom Iva Kajina so nastopili tamburaši KUD Oton Zupančič iz Vinice (na fotografiji). Sodevski tamburaši so nastopili pod vodstvom Jožefa Miheliča st., tamburaška skupina metliške folklorne skupine Ivan Navratil pa pod vodstvom Petra Jakše. (Foto: M. B.-J.)
Bo projekt obležal v predalu?
Seiniški svetniki so bili skeptični glede uresničevanja projekta CRPOV v zahodnem delu občine Najprej bi morali vaščani pognati korenine ■ Prednost kmetijskemu razvoju ■ Kdo bo kosil?
SEMIČ - Podjetje Ikos iz Domžal je pripravilo obsežno nalogo o Celostnem razvoju podeželja in obnovi vasi (CRPOV) v zahodnem, višinskem delu semiške občine, ki obsega vasi Črmošnjice, Blatnik in Rožni Dol. V projektu so določili prednostne razvojne naloge na tepi območju, ker pa gre za projekt kmetijskega ministrstva, so dali poudarek kmetijstvu.
Kmetijstvo naj bi temeljilo predvsem na poljedelstvu in živinoreji, ki naj bi bila zasnovana na pridelavi zdrave hrane. Po mnenju pripravljalcev projektu je zelo pomembno, da zlasti s pašo in košnjo preprečijo zaraščanje. Priporočajo tudi ekološko pridelavo in predelavo sadja ter dopolnilne dejavnosti na kmetijah, kot so turizem, ribogojništvo, domača obrt, čebelarstvo. Poudarjajo tudi, da ne bi imelo nikakršnega smisla revitalizirati že povsem opuščenih in zaraščenih kočevarskih vasi. Pač pa bi morali spodbujati ohranjanje še naseljenih vasi in zagotoviti dobre pogoje za življenje. Pri tem je zelo pomembno, kakšna je ukoreninjenost prebivalstva v teh krajih. Izkazalo seje namreč, da priseljenci nimajo razvitega
občutka pripadnosti, zato tudi manj sodelujejo pri razvoju vasi.
To so v razpravi potrdili tudi semiški svetniki, ki so zatrdili, da je bil odziv ljudi na projekt slab prav zato, ker jih je malo, a še ti so v glavnem priseljenci in še niso pognali korenin. Poleg tega imajo na tistem območju velike probleme z lastništvom zemlje, saj je je veliko v državnih rokah. Prav lahko pa se zgodi, da je kmalu nihče ne bo maral niti zastonj. Sedaj pa morajo kmetje, ki kosijo državno zemljo v višinskih predelih in s tem preprečujejo zaraščanje, plačevati celo najemnino. A lah-
ko jih bo prav kmalu minila potrpežljivost, saj imajo ne nazadnje dovolj košnje tudi v nižinah, kjer prav tako že zarašča. Eden od svetnikov pa je bil precej skeptičen nad semiškim projektom CRPOV. Po njegovem se v njem prevečkrat ponavlja “potrebno je”, pogreša pa zapis o tem, kaj bodo v resnici naredili za oživljanje zahodnega višinskega dela občine. Kot je dejal, je videl že veliko projektov, v katerih je bilo zapisano, kaj bi bilo potrebno narediti, a zapisanega žal niso
IZPOSOJEVALILSCE
ODPRTO
SUHOR - Ljudska knjižnica Metlika obvešča, da bo v torek, 14. marca, spet stekla izposoja knjig v izposojevališču na Suhorju, ki je bilo zaprto zaradi obnove. Knjižnica bo odprta ob torkih od 12. do 14. ure ter ob četrtkih od 16. do 17. ure.
uresničili.
M. BEZEK-JAKŠE
KONCERT
ČRNOMALJSKIH
GODBENIKOV
ČRNOMELJ - V soboto, 11. marca, ob 19. uri bo pripravila Godba na pihala Črnomelj v črnomaljskem kulturnem domu koncert ob dnevu žena. Gost godbenikov bo pevec Adi Smolar.
Molk le ni v
$
PUST JE UMRL, NAJ ŽIVI PUST! - Semičani so se nekdaj ob pustu znali temeljito zabaviti in ošvrkniti vse, s čimer niso bili zadovoljni. Tovrstnih pustnih prireditev že nekaj let ni več, zato pa letos niso povsem pozabili na pustovanje. Konec preteklega tedna so v domačem kulturnem domu kar trikrat zaigrali tragično burko z naslovom “Pustova smrt", ki jo je napisal Blaž Kočevar. V njej so se prekaljeni semiški igralci na šaljiv način dotaknili marsičesa, kar žuli občane, in jih ob tem temeljito nasmejali. Burko, od katere bodo izkupiček namenili za gradnjo dializnega oddelka v novomeški bolnišnici, pa so zaključili z mislijo, daje pač za vse napake kriv pust, medtem ko so občani in tisti, ki jih vodijo, nedolžni. (Foto: M. B.-J.)
ENGELBERT GANGL NAJ BI DOBIL KIP
METLIKA - Belokranjsko muzejsko društvo, ki šteje 282 članov iz vseh treh belokranjskih občin, a tudi od drugod, je imelo nedavno občni zbor. Na njem so pregledali delo v lanskem letu, ki je bilo jubilejno, saj je društvo slavilo 50-letnico obstoja. Ob tej priložnosti so pripravili slovesnost, na kateri so predstavili tudi knjigo svojega člana prof. Zvonka Rusa Kronika mesta Metlike. V sodelovanju s Pošto Slovenije in članom društva Božom Flajš-manom je bil izdelan priložnostni jubilejni poštni žig, Flajšman pa je izdal tudi razglednico z belimi brezami. Lani je društvo postavilo spominski plošči izumitelju fotografije na steklo Janezu Puharju ter skladatelju in duhovniku Matiji Tomcu. Letos pa namerava društvo med drugim postaviti doprsni kip Engelbertu Gan-glu, obnoviti nagrobnik Pavlu Laknerju, pomagati pri izdaji zgibanke o Semiču ter obnoviti črke na spominskih ploščah. Dolenjskemu muzeju in občini Črnomelj pa bo dalo pobudo za postavitev spominskem plošče Janku Jarcu.
ČRNOMELJ - V črnomaljskem Centru za socialno delo si ne zatiskajo oči pred dejstvom, da število nasilnih dejanj v družinah narašča. Drugo vprašanje pa je zakaj. Ali morebiti zato, ker je v današnjih časih novih vrednot nasilje postalo nekako moderno? Ali pa so si tudi žrtve nasilja prenehale metati pesek v oči in so se končno odločile spregovoriti o trpljenju?
Na tukajšnjem Centru za socialno delo so lani obravnavali 28 primerov nasilja nad ženskami. Težko je reči, ali je to veliko ali malo, čeprav je res, da hi bilo za tisto, ki trpi, dovolj že, če bi obravnavali le njen primer. Tako vsaj bi domnevale tiste, ki jim je bilo s takšnim nasiljem prizaneseno. Toda presenetljivo je, da mnoge ženske kljub klofutam, brcam, žaljivkam, grožnjam in zaničevanju upajo, da bo vsega tega enkrat le konec. Zato vztrajajo pri nasilnih možeh. Nekatere celo verjamejo, da jim je trpljenje usojeno, spet druge pa molčijo, ker menijo, da so nasilja deležne le one in da jim zato nihče ne bo verjel, če se bodo komu potožile. So pa tudi takšne, ki mislijo, daje nasilje vsesplošna “vrlina" moških in se zato nimajo pravice upreti. Nekatere se bojijo, da jih bo storilec ubil, če ga bodo razkrinkale, najdejo pa se tudi takšne, ki preprosto ne vedo, kam bi se obrnile po pomoč.
[Sprehod po Metliki)
LEPOTA - Na posvetu o mla; dih, njihovem življenju in delu, k'
ga jc pretekli teden v Metliki pr*'
il 1
pravil Urad Republike Slovenije za mladino, je bil eden od raz-Ijavcev, potem ko je slišal,
kako malo mladih se po končanem šolanju vrne v Belo krajino.
zelo presenečen. Predvsem se rnu jc zdelo škoda, da mladi ne pridejo nazaj oz. ne ostanejo v tako lepi pokrajini, kot je belokranjska, in ne sanjajo naprej v tej lepoti. A očitno jc pozabil na nekaj, kar so mladi Belokranjci že davno dojeli: da zgolj od naravnih lepot in sanj ni mogoče živeti.
VODA - Ljudje, ki že kar prej cej časa vrtajo vrtino na Krmačir" in iz nje črpajo vodo, ki naj bi jo napeljali v krmačinski in še kateri vodovod, so ugotovili, da voda
nji
sve
dal
kor
vol
kar
Zl
Skij
zor
P0|
Inn Pre iiru šan spr seji ko, mo v k
vsebuje preveč broma. Ob mišk na to, kako bi tako oplemenitena
voda vplivala na življenje tam; kajšnjih prebivalcev, sc seda] nekateri laiki le nasmihajo. Se sreča, da obstajajo tudi naprave, ki “pitno” vodo pripravijo za pitje.
Jcrr
disl
8
ten
izja
Por
vzp
Ka,
Črnomaljski drobir
pre
'ni
Pre
Je t
Toda nasilje v družini je lahko marsikdaj le vrh ledene gore, pod katerim se skrivajo še alkoholizem, različne bolezni, denarne težave, brezposelnost, porušeni medsebojni odnosi, medgeneracijski spori, nacionalna nestrpnost in še bi lahko naštevali. Skratka, nakopiči se toliko težav, ki so bodisi vzrok ali posledica nasilja v družini, da jim prizadete osebe niso več kos. Najhuje pa je, da si morajo marsikdaj tudi na Centru za socialno delo priznati, da kljub raznovrstni pomoči žrtev ne morejo povsem zaščititi pred storilci.
In če bi ob vsem tem kdo pomislil, da so v črnomaljski občini žrtve nasilja le ženske in otroci, naj povemo, da se še kako moti. Res pa je, da se ženske večkrat in tudi lažje potožijo. Za moške pa nekako velja - vsaj v naših glavah - da se pač ne spodobi, da bi prišli na Center za socialno delo in priznali, da jih žene pretepajo, žalijo, zaničujejo. Pa vendar socialne delavke vedo, da tudi takšnega nasilja ne manjka, čeprav je, kot rečeno, bolj zakrito. A očitno se bo moral najti kdo, ki bo tudi na tem področju pretrgal molk. In takrat se najbrž ne bo dogajalo več, da bo poročilo o nasilju nad črnomaljskimi ženskami in otroki dolgo dve tipkani strani, ostalo nasilje v družini pa se bo skrivalo pod besedicami “ali celo obratno".
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
ZAVESA - Že pred časom, k° Vsa so v črnomaljskem Zavodu za Jij^ izobraževanje in kulturo (Zik) j0 napovedali, da bodo začeli zbirati
denar za drage kino aparature m jj,0 ozvočenje, smo izrazili upanje, da
C//. T VZVV l.jV, umu	,	».j--j - • .
bo morda pri obilni vsoti ostal kakšen drobiž za nakup sukanca, s katerim bi zašili zaveso na odru črnomaljskega kulturnega doma. Tako Zik kot kino namreč domujeta v tem domu, ki je prepotrebne aparature sicer dobil, za
me ods ni -Ko ob« “p;
nit pa je očitno zmanjkalo denar- •
ja. Zato vse številnejši obiskoval-*^
ci kulturnega doma, ki jih raztrgana zavesa moti, prosijo zaposlene v Ziku, naj v preddver)" gre dvorane postavijo vsaj skrinjic0 [ki za dobrodelne prispevke za na- let(
kup sukanca. Zagotovo se bov hipu nabralo dovolj denarja za doslej očitno finančno nedosegljivo naložbo.
JEŽA - Vera Vardjan iz Velikega Nerajca, poznana predvsem po izdelovanju ljudskega glasbila gudala, sicer pa tudi velika ljubiteljica konj, je pred kratkim ostala brez avtomobila. Starega je namreč že prodala, nove; ga pa še ni dobiia. A je to n' preveč motilo. Odločila se je, da bo po vsakodnevnih nakupih v bližnji Dragaluš odjahala kar na N: konju, kot Pika Nogavička. T |d»i
njene ideje so se razveselile tud' dragatuške trgovke, ponosne, da je pred trgovino poleg jeklenih “parkiral” tudi konj iz mesa in kosti. A veselje je bilo kratkotrajno. Vera je odjahala v trgovino le en- _ krat. Avto je namreč dobila Šešljih tednov prej, kot soji obljubili. Kaj C hočemo, tudi avtomobilski trgov-Jer ci niso več, kar so bili nekoč. . | y USPEŠNOST - Godba na p.i'H hala Črnomelj velja za eno boljših
v Sloveniji, kar je dokazala tud' t na tekmovanjih. Semičani U)JU|
III. d-lllll-a..,	.
Metličani pa so odkrili skrivnosti!
uspeha črnomaljskih godbenikov, P -predsednik godbe je namreč « Semičan, dirigentsko palico pa ........................n.	Je potenj'
Iz
izl
takem uspeh sploh še vprašljiv? ^1
inuj v rokah Metličan.
Semiške tropituT) l
TAMBURICE - Medtem k? petje in ples v vseh belokranjski" folklornih skupinah spremljajo * tamburicami, pa Semičani dajej0 svojim folkloristom takt s harmofl’ iko. A prav lahko se zgodi, d* bodo tudi Semičani kmalu brenkali na tamburice. Nedavnega sre-Čanja tamburaških skupin Bel" krajine v črnomaljskem kulturne01 m domu se je, pomešan med publ1' S(
ko, udeležil tudi semiški župa" ,n naiboU I*
Janko Bukovec. In kar je naj1
sumljivo: iz dvorane je odhajal vid; :
no zadovoljen, čeprav z odra n' ;s' slišal igranja harmonike.
NASTOPANJE - So pa Sem'- s čani zares čudni ljudje. Tudi P° " nekajkrat na teden bi do zadnjega kotička napolnili dvorano kulturnega doma, če bi le nastopi'1 na odru njihovi igralci, recitatorji, pevci, muzikanti, pisatelj': pesniki. A ko pridejo v njihov kraj kulturniki od drugod, je skoraj tako, kot bi pozabili, kje jc njihov kulturni hram. Zato je najbolje da vse, kar želijo Semičani videt' na odru, tudi sami pripravijo. " tem ubijejo dve muhi na en mah' zagotovljena sta uspeh nasto' pajočih in polna dvorana obiskO' valcev.
PARKIRANJE - Semičani s" pritožujejo, da takrat, ko se zbere’ v kraju več ljudi, nimajo kje parkirati. Maloštevilni parkirni pr stori v trškem jedru so namreč hitro zasedeni. Zanima jih, d* bodo morda dočakali še kakšej) parkirni prostor, ko bodo začel' parkirati ria bližnjem županove01 dvorišču.
DOLENJSKI LIST
Št. 10 (2637), 9. marca 2000
robne iz Kočevja
Mj JE PAMETNO - Na zad-s|' Seji kočevskega občinskega dar? so °P°zicijske stranke po , J ,em času ponovno napadle akcijo, da želi uveljaviti svojo . J?- Razlog za to je bilo opore-ZLšr sve*n'hov 'z vrs* LDS in a-9 imenovanju Bojana Bri-^'Ja in Roberta Tomazina v nad-nJj?! svet javnega komunalnega j ejetja Komunala Kočevje. .r®?0Vanjc obeh kandidatov je irr)6	komisija za volitve,
en°vanja in mandatna vpra-nja, ki pa je svojo odločitev £..eJela tako, kot je opozicija na U iSVe.t.a očitala, da želi storiti ^ a,.lc'ji, to je, s številčno 'pre-I v I, v° 2astopanosti svojih članov so	Predstavniki	pozicije
i„ na seji sveta vztrajali pri svo-dj - Podlogu, da se imenuje La-njj a'Ja Lenassija in Tbmota Jarka da 8re s strokovnega vidi-tema Pr‘mcrnej^a kandidata. Ob iziT Pa Alenka Gabrič s svojo Javo, da je SDS do sedaj vedno I v?n Ui!3 vsak pameten predlog,
' Ka? dila razmišljanje Mete Dr Ui 0 tcm’ kaJ je to pameten in ti?.8' Dcja|a je, da tudi ZLSD Dm n vedno podpreta pametne je. loge, da pa je vprašanje, kaj v„ ? Pametno, saj je očitno, da to i ljjj .,Vldi drugače. Posledica razlog Pojmovanj pametnih pred-KomV •'e’ da v nadzornem svetu b^nale vsaj še nekaj časa ne „ Vcn novih članov, ki bi nado-od« • ^o^eta Lindiča, ki je ni °f'k 'n Andreja Pečnika, ki Koi °hčan kočevske občine. ohpk° dokaziJh z glasovanjem o _ predlogih, pa je to očitno lametno” za vse svetnike!
IZ NAŠIH OBČI N ttHI*
(Eniški zobotrebci
JO TISOČ GLEDALCEV - Če jj verjeti oceni Marka Modreja, letnt ■rne* na sKrbi promocijo snjega pustovanja v Ribnici, si j2 srečanje etnografskih mask
Je 5
Ri^venije in tujine v soboto v lina"'!1 °8lcdalo okoli 10 tisoč kar1 v'l° ni rekordno, saj sije 0p, .ev,al Pred tremi leti menda nis,, °vcč kot 15 tisoč ljudi. Da rek	dosegli, če že ne presegli
:)r J ’ Kot so napovedovali, bo tiča niZator’ l>ustn<> društvo Go-S1 , Vas, tudi letos lahko pripisal to f?111 vremenu. Ne glede na al' je bilo obiskovalcev 10 tisoč ne, pa ostaja dejstvo, ki lahko jjvescljujc člane komaj pred rimi 14 dnevi ustanovljenega
V • a .Kočevska mačkarada, da, jl.I® nilo v Ribnici res toliko
‘Skovalcev kol pravijo, jih tudi a 4. Kočevski mačkaradi v nedc-
0 v Kočevju - z malo pretirava-
'0 tisoči 01 bi'° d0Sl‘ man-i kot
t^poijski krompirčki]
kd?1ZNANJE GODCU - Na hzbnrni prv' vseslovenski akciji za
(Pose "ajboli skrbnih gozdnih lastnik''	j°ta naz'v prejelo 14
Iz oh °V 8°ždov iz vse Slovenije. izh”"m°čne enote Kočevje je bil
V ok,1' Du5an Godec iz Podgore kovnih’ obrepolje, ki po stroje svoi UCeIlah najskrbneje negu-Soii,. . ln večino potrebnih scen: °nik del del ter sanitarno do Iz opravi Kar na lastno pobu-
Prejel M«lUlboliino na8rado je gozdu 1,0 °Premo za delo v
Ko RČPRave na DEVETLET-
1 Grši otrok, rojenih v letih ob . 'n 1996, so 14. marca ma„iJJri vabljeni na pogovor z
; jim h Juretom Novakom, ki J lvetittt° raz!°2‘l posebnosti de-- !šolSk aeK? šolanja. Pogovor bo v n |ni SoJunici na Vidmu. Vablje-kai v , drugi, ki bi radi zvedeli Nci° devetletki. sob0t AVADEN ČLOVEK - To dramV1' marca> °h 19. uri se bo stavi) a sKupina Scena pred-medJ na domačem odru s ko-vaden°xi®ran's*ava Nušiča “Na-'d l.,i. L'°vek”. Delo režira Dav-Vc pič-
Cgvn11N MAVRICI JURČI-'itnik- PR'ZNANJE - Med do-nh 1 zjtdnjih Jurčičevih pri-
Pod,
anj,
. ' so jih pred kratkim VokaJ11’ V bančni Gorici, je tudi v^i J” sKupina Mavrica, ki jo t>ok) ,Csn? Fabjan iz Predstrug v v njepulju. 'ra skupina je imela vsoj.tdem letu največ vaj med dr ' skupinami Kulturnega rcja ,Va Dobrepolje in redno pri t o^feerte.
N b,
liti
asi iKojENC1 v BOSNO -
u0docdnj° soboto (18. marca) koj. Krenili dobrepoljski upo-K|aJG na nakupovalni izlet v P0( ^	^	Rosni kor sp. Ha tam
v Bosni, ker se da tam
JJ(jp ,	■JVtnlll,	Ivv	I	Jv	Uti Klili
KaSng' kuPili obleko in hrano.
0g| , Je pa si bodo upokojenci jo j Jal' še Padovo (Italija), Idri-0b k ulnišnico Franja, Stari Trg °lpi in Trško eoro.
Razdelili tudi dodaten prihodek
V Kočevju so sprejeli proračun za letošnje leto z vsemi tremi vloženimi amandmaji - Zadolžitev za knjižnico na račun zmanjšanja zadolžitve za šolo
KOČEVJE - Kočevski občinski svetniki so prejšnji četrtek sprejeli proračun občine za letošnje leto. Po prvi obravnavi proračuna na januarski seji so se prihodki, ki sedaj znašajo milijardo 808 milijonov tolarjev, povečali za skoraj 12,5 milijona, zaradi potrebe po uravnoteženosti proračuna pa so za toliko povečali tudi odhodke.
Dodaten denar, ki so ga dobili Urbanom Dobovškom, in sicer,
kot finančno izravnavo za preteklo leto, so na županov predlog v večjih zneskih namenili povečanju dotacij športnim društvom, sredstev za informiranje in ureditev mostu v Gaju, v manjših, po 500 tisoč tolarjev, pa sofinanciranju zvonikov kočevske cerkve, postavitvi doprsnih bronastih odlitkov umrlih narodnih herojev in za vodovod Knežja lipa - Videm -Brezovica. Svetniki so se tudi strinjali, da se nameni milijon tolarjev področju socialnega varstva za nakup računalniške in pisarniške opreme, z amandmajem, ki ga je vložila lista drobnega gospodarstva, pa so oporekali predlogu, da se 1,5 milijona tolarjev nameni za oftalmološko (očesno) ordinacijo.
Amandma je vložila tudi skupina svetnikov s prvopodpisanim
RAZSTAVA 0 DR. JANEZU BLEIWEISU
KOČEVJE - V Pokrajinskem muzeju v Kočevju bodo prihodnji četrtek ob 18. uri odprli gostujočo razstavo Gorenjskega muzeja iz Kranja z naslovom Dr. Janez Bleivveis in njegov čas. Razstavo bo odprl kočevski župan Janko Veber, v kulturnem programu pa se bodo predstavili učenci Glasbene šole Kočevje.
da se denar v višini 1,8 milijona tolarjev iz postavke za kino prerazporedi in milijon tolarjev za mažorete in 800 tisoč tolarjev za sofinanciranje ureditve drevesnice kot učilnice na prostem. Po premoru za proučitev amandmajev je župan ob strinjanju s prvim amandmajem predlagal, da se denar nameni za komunalno opremljanje zemljišča za športno dvorano, ni pa podprl drugega, češ da so sredstva na postavki za kino namenjena za ureditev prostora, kamor naj bi se preselile mažorete. Kljub temu so svetniki sprejeli oba amandmaja kot tudi županov amandma za operacionalizacijo proračuna:
Kot je dejal Zdravko Janeš, ga veseli, daje proračun razvojno usmerjen, saj je pretežni del denar-
KJE BODO PLEZALI?
KOSTEL - Poročali smo, da je bil zaradi naravovarstvenih razlogov odklonjen predlog Turistično-šport-nega društva Kostel, naj bi za plezanje uredili Kuželjsko steno, kjer so plezali že pred drugo svetovno vojno. Zdaj je TŠD v sodelovanju s strokovnjaki Zavoda za gozdove pripravilo predloge za štiri nove plezalne poti in sicer pri vaseh Slav-ski Laz, Fara, Kaptol in Planina. Dogovorjeno je že, da si bodo predlagane smeri te dni ogledali strokovnjaki Planinske zveze Slovenije, ki se bodo tudi odločili, katere plezalne poti bi bile najprimernejše.
f
TURISTIČNI VODNIKI V KOSTELU - Med številnimi dejavnostmi, kijih izvajajo v občini Kostel, je tudi izobraževanje za turistične vodnike. V Kostelu je turizem opredeljen kot pomembna gospodarska panoga, saj ob prihodnji šengenski meji ne bo prostora za industrijo in tovarne. Občina in turistično športno društvo sta tako organizirala tečaj za turistične vodnike, ki so ga v nedeljo z zaključnim izpitom končali v kampu Samsa na Žagi. Prejšnji mesec je šestnajst kandidatov opravilo teoretični del tečaja, včeraj pa še praktični z ogledom kostelskih posebnosti ob Kolpi in v notranjosti občine. Tečaj je izvedla agencija za izobraževanje v turizmu Pallidija iz Ljubljane, tečajniki pa so prejeli potrdilo o končanem usposabljanju, kmalu pa jim bo občina podelila še certifikate za delo. (Foto: M. G.)
Gasilci delajo obračune
Ustanovljena gasilska enota Stari-Novi Kot
LOŠKI POTOK-PODPRE-SKA - V preteklih dneh so potekali občni zbori treh društev: PGD Mali Log in PGD Retje v-KS Loški Potok ter PGD Podrepska v KS Draga. Občni zbori PGD Travnik, Trava in Hrib pa so prestavljeni na poznejši čas. Spremljajoč vsebine zborov lahko zatrdimo, da je v vseh treh pomanjkanje sredstev.
PGD Mali Log, ki ima sorazmerno nov dom, rabi sredstva za nujna vzdrževalna dela in za nabavo cevi pri hidrantih, ki so že dotrajane. Mori jih tudi neurejeno latništvo zemljišča, na katerem dom stoji. PGD Retje meni, da morajo v tem letu prekriti streho in nabaviti primerno vozilo. To nabavo je že odobrila OGZ, vedno pa se zatika pri denarju. Sami
razpolagajo z nekaj tisočaki, večji del bo primaknila OGZ, vse to pa bo premalo, če društvo ne bo
dobilo denarja še iz drugih virov. PGD Podpreska, ki ima sicer vzoren vozni park, ima prav tako probleme s streho doma, potrebuje--jo nekaj nujne sodobne opreme, pripravljajo pa se še na praznovanje 80-letnice, ki naj bi bilo 24. junija. To društvo ima izredno obsežen in požarno ogrožen teren. Zadnji trije požari so pokazali, da
ja namenjen investicijam, skrbi pa ga, kako bo z izgradnjo šole. Kot bistveno spremembo glede na prvo obravnavo proračuna je župan namreč že uvodoma predlagal in svetniki so s sprejemom proračuna to tudi sprejeli, da se zadolžitev občine v višini 150 milijonov tolarjev za šolo zmanjša za 60 milijonov ter da se kredit v tej višini nameni za nadaljevanje izgradnje knjižnice.
M. LESKOVŠEK-SVETE
GIBANJE ZBORUJE
OSILNICA - Letna konferenca Civilnega gibanja za osilniško dolino bo to nedeljo, 12. marca ob 10. uri v osilniški dvorani. Vabljeni so tudi vsi prijatelji osilniške doline. Na konferenci bodo med drugim sprejeli tudi delovni program za to leto. Na predvečer konference pa bo v isti dvorani družabni večer vseh prijateljev doline.
je bilo z operativnega vidika gašenje uspešno, primanjkuje pa sodobne opreme, primerne za terensko gašenje. Da bi postali učinkovitejši, so tokrat ustanovili enoto Stari-Novi Kot, ki bo imela svojo orodjarno v novem društvenem domu, ki so ga zgradili Kotarji. To oddaljeno in obširno področje leži tik hrvaške meje in so tako odločitev pozdravili tudi predstavniki OGZ Čabar ter obenem izrazili željo po še tesnejšem sodelovanju, meneč, da za gasilce meja ne sme biti ovira.
Gasilska zveza Loški Potok naj bi letos iz občinskega proračuna dobila nekaj nad 8 milijonov tolarjev. Ker zveza že preteklo leto ni dobila celotnega odobrenega zneska, menijo, daje tudi navedeni znesek še v zraku. Pri tej skromni pogači pa je udeležena še CZ. Iz tega je moč sklepati, da vse želje ne bodo izpolnjene. Upoštevati je treba, da so to zahtevki samo treh društev, ostala tri pa imajo podobne želje. K vsemu je potrebno prišteti še izobraževanje, kije nujno. Prisotni iz OGZ so zagotovili, da se bodo sredstva pošteno delila, padel pa je tudi predlog, da sredstev ne bi drobili, pač pa leto za letom opremljali posamezna društva v celoti. A. KOŠMERL
PRIZNANJA CZ NA IJUBUANSKO REGIJO - Ob svetovnem dnevu civilne zaščite so prejšnji četrtek v Šeškovem domu v Kočevju slovesno podelili nagrade in priznanja civilne zaščite organizacijam in posameznikov z območja ljubljanske regije. Podelili so 16 bronastih, 8 srebrnih in 4 zlate znake CZ, plaketo CZ pa je prejelo PGD Moravče. Dobitnikom priznanj, med katerimi je bil tudi kočevski župan Janko Veber, ki je prejel zlati znak CZ (na posnetku), sta priznanje izročila poveljnik CZ v ljubljanski regiji mag. Franc Kraljič in državni sekretar na ministrstvu za obrambo Miran Terbovc. Organizatorica slovesnosti je bila kočevska občina, na njej pa so podelili tudi nagrade za najboljša likovna in literarna dela, ki so prispela na natečaj Uprave za obrambo Ljubljana na temo “Potres”. Prejeli so 347 likovnih in 112 literarnih del osnovnošolskih in predšolskih otrok z območja celotne ljubljanske regije, nagrajencem pa je v Kočevju knjižne nagrade izročil vodja Uprave za obrambo Ljubljana Stane Kranjc. (Foto: M. L.-S.)
Kmalu odprtje društvenega doma
Bo letos vodovod?
STARI IN NOVI KOT - Kotarji, ki jih na obširni kraški planoti tik hrvaške meje živi še nekaj deset, se na vse kriplje trudijo, da bi obema naseljema vdahnili nekaj, kar so že imeli v časih, ko je tam živelo preko 300 ljudi. Pred dobrimi tremi leti so lepo uredili in asfaltirali skoraj 10 km ceste, ki se konča kot slepa ulica ob hrva-ško-slovenski meji. Želijo vsaj maloobmejni prehod. Dogovor je že star, žal pa ga Slovenija ne ratificira. Ta nerazumljiva neprožnost pa je seveda v škodo vsej občini in še posebno obmejnim prebivalcem obeh držav.
Sredi preteklega leta so uradno dobili vrnjene vaške gozdove in gmajne v izmeri 116 ha. Tč upravlja Agrarna skupnost, ki je ena največjih v občini Loški Potok. Postopek so vodili sami, brez pomoči lokalne skupnosti. “Obe vasi sta imeli 32 upravičencev do teh gozdov. Obstajala je tendenca, da se površine dele na posameznike, a smo vztrajali, da vrnjena lastnina ostane skupna last. Za cesto, ki jo je sicer posodabljala občina, smo dali 500 in za gradnjo društvenega doma, ki je zrasel na pogorišču nekdanje šole v Novem Kotu, še 300 kubikov lesa. Računamo, da bomo dom odprli 16. avgusta, na god sv. Roka, ki domuje v lepo obnovljeni romarski cerkvi nad Starim Kotom,” je povedal Toni Cimprič, domačin in predsednik KS Draga.
Preteklo leto so po naročilu občine in po geoloških raziskavah v Starem Kotu izvrtali dve izredno globoki vrtini za vodo. Prva ni dala nikakršnih rezultatov, druga - pravkar naj bi preizkušali rentabilnost - pa le daje rahlo upanje, da bi po sicer izredno zapletenem in dragem postopku še letos začeli z gradnjo vodovoda.
A. K.
SPET ZA NAJLEPŠE
KOSTEL - Natečaj za najbolj urejeno okolico stanovanjske hiše, počitniške hiše in poslovnega prostora spet razpisuje TUristično športno društvo Kostel. Prijave za udeležbo sprejemajo do konca marca. Posebna komisija domačinov in strokovnjakov bo vse prijavljene obiskala dvakrat. Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj pa bo v začetku jeseni.
SKUPŠČINA IN KNJIGA
KOSTEL - Skupščina Turistično športnega društva Kostel bo jutri, 10. marca, ob 18. uri v osnovni šoli Fara. Na njej bodo sprejeli tudi delovni program za letos in dopolnili statut društva ter predstavili knjigo Toneta Corla “S pesmijo in harmoniko”. TŠD Kostel ima preko 100 članov, ki jih vodstvo društva prosi, da zaradi organizacijskih potreb morebitno odsotnost čimprej opravičijo.
1
KOČEVSKA MAČKARADA V DRUGO - V Kočevju so se že lani odločili, da bodo obudili tradicijo pustovanja, ki je zamrla pred približno 20 leti. Tako so minulo nedeljo organizirali že drugo Kočevsko mačkarado. V sprevodu, ki je krenil ob 14. uri izpred stavbe pošte na čelu z mažoretami in pihalno godbo, je tudi letos sodelovalo okoli 160 mask, med katerimi so bile r prvem delu sprevoda maske na temo iz življenja nekdanjih in zdajšnjih prebivalcev Kočevske, na njegovem začelju pa Nace Kurent z žalujočimi. Kot je povedal predsednik društva Kočevska mačkarada Aleš Štrumbelj, Naceta letos niso pokopali, utegne pa se zgoditi, da ga bodo prihodnje leto, saj nameravajo pustno rajanje razširiti na več dni. (Foto: M. L.-S.)
Ljudsko izročilo v pesmi in plesih
Zbirajo nove člane in denar za nakup dotrajanih kostumov
KOSTEL - Kulturno društvo Fara v občini Kostel združuje člane folklorne skupine in tamburaše Dupljaka. Oboji so doslej s pesmijo in plesom ter nagovornim narečjem na številnih prireditvah predstavili bogato izročilo vasi v dolini Kolpe.
Folklorna skupina šteje 25 članov z osmimi pari. Veliko zaslug za oživitev kostelskih plesov in folklore je imel upokojeni umetnik Cveto Križ iz Kočevja. Pred dvanajstimi leti so si folkoristi -umetniški vodja je Tina Južnič -oblekli v kostelske noše, ki jih je po kreaciji Marije Makarovič sešila Ljuba Vrtovec. Kostelska noša je zelo podobna belokranjski, razlikujeta se po pasu: kostelski je tkan, belokranjski pa je narejen iz usnja, Kostelci plešejo s torbicami, Belokranjci pa brez njih.
Člani društva so sicer zelo mladi, povprečje 23 let, a so začutili, da jim primanjkuje novih moči. Zato vabijo medse vse (ne glede na starost), tudi izven občine Kostel, da se jim pridružijo (ob kon-
ŠE LETOS ORGANIZIRANA POMOČ OSTARELIM
LOŠKI POTOK - V skladu z odredbo ministrstva za delo, družino in socialne zadeve morajo vse občine še letos začeti z organizirano pomočjo ostarelim občanom. Odlok je občina Loški Potok že sprejela, izvajati pa ga bodo začeli najprej v krajevni skupnosti Draga, torej na področju, ki je s tega vidika najbolj ogroženo. Očitno pa je, da se bo zatikalo pri denarju. Predlog je že na pristojnem ministrstvu in seveda vloga za primerno pomoč. Občina bo celotno organizacijo speljala skupaj s Centrom za socialno delo iz Kočevja. Prve aktivnosti je pričakovati že v pomladanskih mesecih.
cu tedna v šolski telovadnici) pri gojenju ljudskega izročila. “S kostelsko svatbo-ohcetjo smo nastopali na vseh prireditvah na Kočevskem in bili seveda lepo sprejeti. Kmalu bomo obudili navade ob kresovanju in o veliki maši. Čeprav kostelske vasi ponekod štejejo le nekaj duš, imajo ljudje še veliko povedati o kulturnem življenju v preteklosti”, je povedal Marjan Lisac, predsednik Kulturnega društva Fara.
Tamburaši Dupljaka delujejo v senci veliko bolj uveljavljenih Pri-farskih muzikantov, a se vedno izkazujejo z novimi vižami. Nastopali so v Zagrebu, na Rabu in v avstrijskih mestih, nekaj dni pred osamosvojitveno vojno bi morali nastopati na jugoslovanskemu festivalu na Ohridu.
“Poleg kadrovskih težav nas ta čas najbolj tepe prazna blagajna. Občina nam sicer vedno prisluhne, a bo težko zagotovila denar za nakup novih oblek za plesno skupino. Upam, da nam bo uspelo zbrati vsaj nekaj denarja.”
M. G.
Marjan Lisac
Mi14 VtRmHp	1	Z M A Š 1		H	O S Č 1	M MŠŠ
“Naj mali prevozniki pocrkajo!?”
Z letnega občnega zbora Združenja šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM) TVebnje - Srebrni jubilej ZŠAM TVebnje - Predsednik še naprej Jože TVlep - Jubilejne značke in posebna priznanja
TREBNJE - “Prometna zakonodaja je mučenje kristjanov. To nas ne more pripeljati v Evropo!”, je dejal sekretar Zveze ZŠAM Stane Inkret na rednem letnem občnem zboru Združenja šoferjev in avtomehanikov TVebnje, ki je preteklo nedeljo potekal v TVimu, in nadaljeval: “Ta zakon letos ne bo sprejet, ker inugo poslanci preveč dela z zagotavljanjem svojih stolčkov za naslednja 4 leta. V Sloveniji ni enotnosti! Žal hoče vsak voziti po svojem tiru. Gospodarske razmere v prometu niso nič boljše kot lani!”
Po Inkretovih besedah ne gre za noben nov zakon o varnosti v cestnem prometu, sprejet pred poldrugim letom, saj temeljnih pravil ni spremenil. Ob tem seje vprašal, zakaj je bilo lani več smrti na cestah, kot leto poprej, ko je začel veljati za zakon? Po njegovem prepričanju ta zakon ni uglašen z evropsko zakonodajo, ne upošteva nekaterih osnov prometne znanosti in razvitosti prometne infrastrukture. Zato se bo še marsikomu “kolcalo po starem jugoslovanskem zakonu”. Če je povsod selektivnost, bi morala biti po Inkretovem mnenju tudi pri odvzemu vozniškega dovoljenja. Da so poklicni šoferji ena najvarnejših kategorij udeležencev v cestnem prometu, ni na nedeljskem zboru ZŠAM Trebnje zatrjeval le Inkret, temveč so to dokazovali še nekateri drugi razpravljalci domačega in številnih drugih predstavnikov ZŠAM.
Spet drug njegov kolega iz ZŠAM Novo mesto je poudaril, da je nesprejemljivo, da zakon piše policija, ker se tako uresničuje rek “kadija te toži ih kadija ti sodi”. Novomeščan je poudaril,
GREGORJEV SEJEM NA VESLI GORI
ŠENTRUPERT - Ihristič-no društvo Šentrupert vabi v soboto, 11. marca, na n^jsta-rejši Gregorjev sejem na Slovenskem, ki bo tako kot vsa leta na Veseli Gori.
OBČNI ZBOR PGD SEVNICA
SEVNICA - Na letnem občnem zboru sevniških gasilcev, ki bo v soboto, ob 17. uri v kulturni dvorani gasilskega doma v Sevnici, bodo ob raznih poročilih o delu v preteklem letu in sprejemu letošnjega programa podelili še razna priznanja in razglasili rezultate likovnega natečaja “Rad bi ustavil čas”. V kulturnem programu bo prvikrat nastopil novoustanovljeni nonet PGD Sevnica in KUD Godba Sevnica.
LETNI ZBOR SEVNIŠKIH IZGNANCEV
SEVNICA - V petek, 10. marca, ob 16.30 bo v jedilnici Lisce v Sevnici redni letni zbor tukajšnje krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije. Zbor bodo zaključili z obujanjem spominov ob domači glasbi in malici.
da ni res, da hočejo privilegije za poklicne voznike, da pa je zanj to kratenje državljanskih pravic, če se pelje iz vinograda z mopedom nekoliko okajen, pa mu na poti domov policija vzame vozniško dovoljenje, kar mu potem ne Omogoča opravljanja poklica -tudi vožnje avtobusa ne! Kar nekaj razpravljavcev, ki so bili na podobnem zboru ZŠAM v Brežicah dan poprej, je izrazilo zadovoljstvo, ker je prišel mednje tudi poslanec državnega zbora Jože Avšič. Ta naj bi na sobotnem zbo-
1. DOLENJSKA POTICARIADA
ŠENTJANŽ - V okviru Salami-ade 2000 v gostilni Repovž in šotoru ob njej bo letos v petek, 17., in 18. marca tudi 1. dolenjska poticariada. V petek pričakujejo tudi obisk številnih ministrov in poslancev, posavskih županov in gospodarstvenikov. Vzorce potic in salam, ki jih bodo ob sodelovanju Društva kmetic Sevnica ocenili v soboto, bodo zbirali ves dan v petek.
Stane Inkret
V Zupančičev spomin
Spominska slovesnost ob 100-letnici
LITIJA - V petek, 18. februarja, je minilo natanko 100 let od rojstva učitelja in publicista Jožeta Zupančiča. Villa Litta klub Litija je ob tem pred hišo, v kateri je živel, pripravil spominsko slovesnost. O njegovem življenju in delu v Litiji je govoril predsednik Fondacije Litija Martin
Brilej, delegacija pa je ob spomin-plo...............
ski plošči položila venec.
Jože Zupančič se je rodil v Novem mestu in se po 1. svetovni vojni preselil v Litijo. Leta 1941 je bil zaprt in nato z družino izgnan v Srbijo, po osvoboditvi pa se je vrnil in kot učitelj poučeval na litijski osnovni šoli vse do upokojitve.
Uveljavil se je tudi kot zgodovinar raziskovalec. Skrbno je zbiral dogodke iz preteklosti in sedanjosti ter o njih pisal v časopisih, brošurah in revijah, posebno pozornost pa je posvečal slovenskim kulturnim ustvarjalcem. V predvojnem Našem 1 drugim ol
arjali
rodu je med drugim objavil inter-
vjuje z Vladimirjem Levstikom, Fr:
Francem Šaleškim Finžgarjem in Ksaverjem Meškom. Napisal je tudi
več brošur z zgodovinskimi in gos-
leta
podarskimi podatki, zadnja leta pred smrtjo pa je sodeloval pri zbiranju podatkov iz litijske občine za Krajevni leksikon Slovenije.
K. ŠUŠTERŠIČ
OBČNI ZBOR DRUŠTVA VINOGRADNIKOV STUDENEC
STUDENEC - V nedeljo, 12. marca, ob 9. uri bo v gasilskem domu na Studencu obč-ni"zbor tukajšnjega društva vinogradnikov. Vabljeni so tudi tisti, ki še niso člani!
750-LETNICA TEMENICE
TEMENICA - 13. avgusta bo minilo 750 let od prve pisne omembe vasi Tfemenica. V tamkajšnjem kulturnem društvu so se odločili, da bodo zbrali čimveč fotografij in risb starih hiš, gospodarskih poslopij, toplarjev, orodja, zanimajo nas zanimivi dogodki, pripovedi, anekdote, ljudje, pesmi ipd., saj bi vse zapjsano radi razstavili in objavili. “Želimo vedeti, kako so se razvijali kraji naše KŠ, zato za pomoč prosimo vse, ki bi o tem
PRIČAKUJEJO DEJANJA
jite kar
kaj vedeti. Prispevke pošliit na naslov KD Temenica, Šentvid
pri Stični,” sporoča predsednica društva Staša Kokot.
ru ugotovil, da imajo popolnoma prav, da jih bo skušal podpreti, da pa morajo tudi oni lobirati, da bodo pridobili 10 poslancev, da bi vložili v državnem zboru ustreznejše besedilo “prometnega” zakona.
Ob tem je bil zelo kritičen predsednik sekcije za promet pri Območni obrtni zbornici Trebnje Mirko Gliha, ki je povedal, da so že bili pri trebanjskem županu in poslancu Cirilu Pungartniku in da jim je ta obljubil priti na njihov zbor, a ga doslej še ni bilo blizu. Gliha je povedal, da vabijo na svoje zbore tudi trebanjsko policijsko postajo, da pa žal tudi pri njej naletijo na gluha ušesa. “Policisti se za nas zanimajo samo kadar pripravljamo kakšno stavko,” je dejal Gliha, ki vidi v odnosu odgovornih dejavnikov do njihovih problemov, saj se nezadržno bliža junij 2001, ko bo treba obnoviti licence, oni pa nimajo rešenih niti parkirnih prostorov, načrtno uničevanje podjetnikov. “Nekateri bi zahrbtno radi dosegli, da bi mali prevozniki pocrkali!” je prizadeto ugotovil Gliha.
P PERC
i
sr
k
PRIZNANJA - Predsednik ZŠAM Trebnje bo tudi poslej Jote Trlep (na levi), ki je bil tudi med ustanovitelji ZŠAM, podelil pa je tudi jubilejno značko Ivanu Stariču (na desni) za 45-letno zvestobo.
MEDNARODNI DAN ŽENA V TREBNJEM
TREBNJE - Tukajšnja krajevna skupnost vabi v četrtek, 9. marca, ob 19.30 v trebanjski kulturni dom na prireditev ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk, krajanke pa tudi krajane. Prepletale se bodo glasba, pesmi in izbrane besede.
PREDAVANJE O SAJENJU VINSKE TRTE
ČATEŽ - Vinogradniško-turi-stično društvo Čatež pod Zapla-zom vjtbi svoje člane pa tudi druge vinogradnike v ponedeljek, 13. marca, ob 15.30 v gostilno Ravnik na predavanje dipl. inž. Maljeviča o pripravi tal, sajenju vinske trte in gnojenju vinogradov.
ZAKLJUČEK KLETARSKEGA TEČAJA V ŠENTRUPERTU - 42-urni tečaj za vinogradnike - vinarje in stekleničenje vina, ki ga je končalo 45 vinogradnikov pretežno iz Društva vinogradnikov Šentrupert pa tudi nekaterih sosednjih društev, največ s Trebelnega, so zaključili preteklo soboto v šentruperškem kulturnem domu, kjer sta predsednik društva Ivan Vovk in tajnik Jože Brate, ki je organiziral tečaj ob strokovni pomoči svetovalke za vinarstvo s Kmetijskega zavoda Ljubljana, dipl. inž. Katarine Merlin, podelila vinogradnikom potrdila. Priznani vinogradnik in vinar Jože Frelih je najprej tečajnikom razkazal svojo vinsko klet in poudaril, da predvsem s pravilnim kletarjenjem, potem ko primerno obdela 4 ha vinogradov, dosega tudi vrhunsko kakovost vin. Frelih je posebej za to priložnost odprl 4,5-litrsko Šentruperško penino in počastil kolege še z zelenim silvancem in cvičkom od fare. (Foto: P Perc)
39. SALAMIADA V SEVNICI
SEVNICA - V stari trški gostilni Vrtovšek v Sevnici priredi tukajšnje društvo salamarjev na dan 40 mučenikov, 10. marca, ob 15. uri najstarejšo slovensko (že 39.) salamiado. Ocenjevanje domačih salam in klobas bo komisija pričela že dan poprej, 9. marca, ob 14. uri, salamarji pa morajo prinesti svoje izdelke do 22. ure 8. februarja. Kot zanimivost nam je birt Jože Teraž omenil, da sta že prispeli salami celo iz Goriških Brd in iz Kranjske Gore, kar je vnovična potrditev vseslovensko-sti te prireditve.
VRTEC LAHKO KAR ČAKA!?
ŠENTRUPERT - Kljub temu da sta predsednik sveta krajevne skupnosti Šentrupert Peter Frelih in njegov predhodnik France Bartolj, tudi trebanjski občinski svetnik, skušala prepričati kolege, kako nujno je potrebno zagotoviti denar za dodatni oddelek vrtca v Šentrupertu, svetniki o tem sploh niso sklepali, ker proračun še ni sprejet. Ta omejitev pa ni veljala za neplanira-no izdajo dodatne številke Glasila občanov! Gospa Jaki-jeva, ki se nam je predstavila, ko je protestirala, zakaj še ni dodatnega oddelka vrtca v Šentrupertu, in drugi, ki se niso želeli predstaviti, zdaj vedo, kdo je pravi naslov za pritožbe!
OBČNI ZBOR PD LISCA SEVNICA
SEVNICA - Predsednik Planinskega društva Lisca Sevnica Jože Prah vabi vse člane in ljubitelje gora na redni občni zbor društva, ki bo v ponedeljek, 13. marca, ob 17. uri v sevniški kulturni dvorani. Zbor bo popestril mešani pevski zbor Lisca, ogledali pa si bodo tudi nekaj diapozitivov s taborov in pohodov.
OBČNI ZBOR GOVEDOREJSKEGA DRUŠTVA SEVNICA
KRMELJ - V nedeljo, 12. marca, ob 10. uri bo v gostišču “Prehrana pri Marjani” v Krmelju redni letni občni zbor Govedorejskega društva Sevnica. Ob koncu zbora bo predavanje mag. Marije Klopčič “Kaj nam povedo rezultati analiz mleka.” Z veseljem bodo medse sprejeli tudi vsakega novega člana.
Bo Krmelj (spet) last Jakilovih?
Denacionalizacije v UE Sevnica v letu 1999 - V roku vloženih 198 zadev - Najobsežnejši in najzahtevnejši zahtevek Šentjanškega premogovnika Jakil, Krmelj - Gre za celotno območje Krmelja
SEVNICA - Od uveljavitve zakona o denacionalizaciji, sprejetega v letu 1991, pa do konca lanskega leta so na območju Upravne enote (UE) Sevnica od 198 zahtevkov na prvi stopnji rešili 148 zahtevkov. Po besedah Branke Ržen, referentke za premožeiysko-pravne zadeve in denacionalizacijo, ki je pri UE Sevnica pristojna za reševanje denacionalizacijskih zahtevkov, je bilo v roku, ki gaje določil zakonodajalec, vloženih 145 zahtevkov za kmetijstvo, 49 za okolje in prostor in štirje zahtevki za gospodarstvo.
SEVNICA - Občina Sevnica podpira delovanje Regijskega pospeševalnega centra za malo gospodarstvo, sofinancira programe CRPOV in delovanje turističnih društev v občini. Lani je vložila v garancijski sklad, ki se oblikuje pri Regijskem pospeševalnem centru, 2,3 milijona tolarjev, v tem letu bo še dodatnih 11 milijonov, medtem ko naj bi jih prihodnje leto še 14 milijonov. Skladje lani prejel tudi 30 milijonov tolarjev državnega denarja. “Podpiramo skupno delovanje na področju malega gospodarstva, zdaj pa pričakujemo dejanja,” pravi župan Kristijan Janc.
Agrarne skupnosti so vložile štiri zahtevke, verske skupnosti oz. cerkve pa od uvodoma omenjenega skupnega števila natanko 14 zahtevkov. Daleč najobsežnejši in tudi najzahtevnejši je vsekakor zahtevek Šentjanškega premogovnika Krmelj, ki so ga vložili pravni nasledniki družine Jakil. V postopku je praktično celotno območje Krmelja, saj gre kar za 174 parcel. Zahtevek Jakilovih se nanaša na kmetijska in stavbna zemljišča, stavbe in premogovnik. Rešitev tega zahtevka pa je povezana z reševanjem vrste predhodnih vprašanj. Žaradi tega postopka so upočasnjeni tudi razni zahtevki krajanov oziroma krmelj-ske krajevne skupnosti, kar zadeva nadaljnjo urbanizacijo in komunalno urejanje Krmelja. Na te
zastoje, ki povzročajo slabo voljo med ljudmi, sta že nekajkrat opozorila na sejah sevniškega občinskega sveta zlasti svetnika Rudi Bec in Rudi Dobnik.
Za reševanje je ostalo UE Sevnica še 50 denacionalizacijskih zahtevkov, od tega so več kot polovico že rešili, tako da je ostal le še zahtevek za odškodnino ali nadomestno zemljišče. “Pri reševanju se srečujemo z vrsto problemov, ker je stanje drugačno kot ob podržavljenju, nepremičnine so v lasti fizičnih oseb ali pa so pozidane, nejasna je metologija cenitve nepremičnin, predvsem za stavbe in stavbna zemljišča, pa tudi glede pridobivanja izvedeniških mnenj o stanju parcel v času podržavljenja in v času vračanja, glede odmere zemljišč v komplek-
sih ali posameznih delov parcel,” pravi Rženova.
Kljub težavnosti postopkov so lani na UE Sevnica pravnomočno rešili 21 zahtevkov. Upravičencem so vrnili 40.385 m2 kmetijskih zemljišč v vrednosti 81.143 mark in določili odškodnino v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada za zemljišča, ki se ne morajo vračati, v višini 58.611 mark. Vrnili so stavbo in stavbno zemljišče s površino 452 m2 in vrednostjo 209.143 mark ter določili odškodnino v obveznicah za stavbno zemljišče, ki se ne more vračati, v višini 132.299 mark.
Ob koncu leta .1998 sprejeta novela zakona o denacionalizaciji pa še vedno ni razblinila nejasnosti pri izvajanju zakona. Še vedno ni znano, kdaj in kako bodo upravičencem dodeljevali nadomestna zemljišča kot obliko odškodnine za zemljišča, ki se v postopku denacionalizacije ne morejo vračati, nejasnosti so tudi glede metodologije vrednotenj posameznih vrst podržavljenega premoženja.
P P.
Trebanjske
iveri ^
VSI ENAKOPRAVNI - > J° Policijski postaji Trebnje W poleg obilice dela s službeni® Je' zadevami tudi kar precej oprjjj1,1 kov znotraj PP, torej sami ssaM se
Odnosi naj ne bi bili ravno zgi
'led bi
m, tako da se svojih “delavce1 sti malce bojijo tudi šefi in ne ne obratno. Tako naj bi nedavno (fj m licist “preverjal” načelnost svtf Po šefov tako, da je zaradi proffl« ze nega prekrška oglobil sarnefflde načelnika Upravne enote Trebnf loi mag. Milana Rmana. Šefibira|8o plačali kazen iz svojega žepa.*0 ■"! pa da bi se zamerili najvišje"* na predstavniku države v občini, P rru drugi plati pa ne bi radi tvegali' tal bi jih podrejeni povprašali, za1" Pn so nekateri državljani “bolj j® *ja kopravni” oz. privilegirani 'J vi] jih morebiti zatožili njim na"" jenim gospodom. Preverjeno rjo, je, daje Rman, tako kot vsak d®| sta smrtnik, sam plačal kazen zatilju neprižganih luči na avtu, ko s6'Jo vračal s službene poti. J BI SE ŽUPAN PREKRSTMlju, - Če bi si trebanjski župan in P; nje slanec Ciril Metod PungadJjVu vzel čas in bi prišel na nederv n zbor trebanjskih šoferjev in a'‘raj mehanikov, bi si verjetno zaže Vu da bi sc morda celo prekrstil in De bi se pisal Jože Avšič. Tega bre var škega poslanca LDS so na")
tako hvalili, češ, da ima poslujHz težave ZŠAM in je bil tud1. Po;
sobotnem zboru ZSAM BreZll'nc Pungartnika pa kritizirali,fia: marsikaj obljublja, a niti ne pbjje , med trebanjske šoferje. Pungajzaj niku je lahko v rahlo tolažbo 1®%, da le to, da sta z Avšičem v,pi stranki...	ski
POMEMBNA JE BAR^top, Na zadnji seji trebanjskega o"%. j skega sveta je bilo tudi nekaj ,(as mičnih vložkov. Eden takih iejbra ko so pomladniki, ki seveda a">or lutno vodijo kadrovsko pob" izd za isti organ predlagali dvefpv(1 ski z istega naslova. Naposle<>_ nekateri svetniki ugotovili,d**! za taščo, ki je verjetno pri US-u in snaho (SDS). PontcP'*« na je BARVA, kajne, gospodj | <:
ud
Sevniški
POMIRITVE MED LO^Uti iška upra.Aiji
NI - Lani je sevniška upr0-?>jo enota imela največ opravi tbi lovstvom, ko so obravnava"Za primerov škode na kmetij) površinah oz. pridelkih, ki J'1!
povzročila divjad. Podobno tiitj
-	-	-	■	P
leto poprej so bile po be^Je sevniškega kmetijskega ide stra” Tineta Zupančiča vse( lih jave preventivnega značaja, s0J eži se lovske družine uspele z Sra dovanci dogovoriti za odšk :<*£ nino, razen v enem primer"' sk( so morali oblikovati posebno )0( misijo za oceno škode in so 1® >ri na podlagi tega zapisnika o ni vendarle poravnali škodo. Zabni se še vedno niso pomirili d" !al med lovci LD Studenec in L"’ >aj Duh. Krajani so poslali petidf la podporo dodelitvi lovišča l°'£ai
družini Sv. Duh in to zadev" ,aj loti le "> :as
na sevniški upravni enoti ie '’' pas nokrvno “sprejeli na znanje j , POJASNILO - Bojana Kos'lt0f ca, sevniškega občinskega "Apo nalnega “inšpektorja” oz. 'P.jho
ja, računalničarja in sploh - Te)
..............
klico za vse”, je pretekli č"1 sevniški župan Kristijan Ja"c(iPei je prebral Sevniške paberke Jin ogledal sliko alfe med cerUyje2
župniščem in kulturnim do"1 »lep povprašal, kaj je zdaj to. Žup^i'
občutljiv za takšne kritike U0 hotel takoj razčistiti zadevO' , tovo bi opazil, da gre za pO®J, Je
hi	fotrkorafiia	flllC	*	.Sl.
če bi ostala fotografija alfe "‘,ž|
nhrf*7;inM sai if* na i/virncfll rjp.
obrezana, saj je na izvirne«) P :e, netku za opuščeno alfo J® viden napis “32. tabor lik° , samorastnikov”, tovrstna s® j* nja pa edini na svetu Prl Trebanjci v mestu ob Te n) e . Tehnični škrat pa je lokacij" javljene slike nekoliko nil, zato se prizadetim in bral ^ to, opravičujemo. Bo podobn"
upi dVlUUJCIHU. UU	.•	(J
sevniški župan reagiral tud*, H: banjški župan Ciril Pungad -S
PESTRO ZA UČEN® MED POČITNICAM,;2
BLANCA - Ravnateljica "L' ške osnovne šole Anica ček je zaželela pred zirn®^*, počitnicami učencem i",:«!1 novim staršem, da bi se v" ^ pogovarjali med seboj, SP|,( najali, igrali, se srečeval,*1
družabniki srečanjih in da bi)
anjih in oa ^ manj sedeli pred televizofl Šola pa je med zimskimi nicami za učence pri
šahovski in namiznotefl^a turnir, pohod na Lisco, pl"“jjjii
izlet na bazen v Hrastm"^ i* posojo knjig in računal"1 delavnico.	K
DOLENJSKI LIST
novice
N. lhPUST°LOVŠČINE - Pot, ki ' j ji® za nedavni obisk krškega nl;ij ,Pana Francija Bogoviča v kra-;n .. , J11 ^npnosti Podbočje izbral za K 7’° po tukajšnjih vaseh pred-S S hi?niksvetaKSIvan Urbanč, je %'j . ? Podobna safariju. S tem se v k ,,tildi župan, prvi mož obči-n in i tHkih “safarijev" Podbočje '% n ru8' tukajšnji kraji ne morejo s j j nuditi ministrom, prvim mo-Ddl? drŽave Ti Preprosto ne pri-,hn',| J!)’vsaj ne radi, na take pusto-\ ral errn' na Posavske ravnice in v
'a.^ahknSkQei,hrib0VSke krajc' Pa b' Skromni domačini na
ni > m'rv-IVno *cP'*t Gorjancih od vel-
li'j tai,2 VSekakor ne bi zahtevali česa
‘ aWD 0 nenavadnega, kot so npr.
; cnt Poscbna vrata pisarne Ijub-
i» Vikto *‘bcrahstične vladarice
norijo ^0z.NO - V Krškem govori-dt#stn a n' nujno, da ženska dobi
^ ubTcrje^epajc °bčinarieva
3 sej^ dobi V primeru lahko
J'judcUhlClVARSKA ULICA ' V
inf nje c;J„ ž.lv sPomin na razdeja-■rttif y 7 1 8a je povzročila vojska v ,el4n PVaru- je kaj razkopano, i a%ai S0411111 stanju, skratka sko-ižekVi,i!'CUporabno’ t0 primerjajo z |i„Ckovarom, ne? Zato imajo v
brfarskoVilS.Podb°čjem “VUk°'
luhlz mD rN’ DVA’ TRIJE... - Ko so id'"PtKnf iJskega trusta namignili •ežitjneh skfmu Obzorniku, naj pre-ili-^nastv12 ^ati 'n naJ se pr^ruži : privje JaJ0^emu novemu časopisu, n^Tačelf3 Posavskega obzornika JfltfiV’ ,,z aJati Se en časopis, i v i‘pj pdV novice. Zdaj, ko so eki-Skih°SaVSkega obzornika-Posav-R',/'lDniK.nOVR spet namignili, naj oi^Ce nr 'iSVOje dosedanje pisanje in taj iča!,,1 ruz' sk°rajšnjemu novemu P'SU’- 'akko po znani logiki i at%0rni! Pridakujejo, da bodo ob-ditiljzda! ?VC'"nov'^arji kmalu začeli e lsEvni J,a ob dveh dosedanjih še .|eap tretji časopis.
^IjovoVftfežicah
'°Sf' ‘‘PZ^LJEN
BREŽIŠKI va i a brežiški grad velja, ludi^ ZC'° bo8ato- nemirno in Tte s. Evnostno zgodovino. Ena-O^iudi fl ■ Vn'ke kdtko uporabimo )ra’Tii(Ki?r{;0pisovanju grajske seda-avil tbirt gradu je namreč bogata ‘a|i£ r a zg°dovinskih predmetov. • iisi T nemir skrbijo delavci, ki kar
■	■”—j	«»ijuj\j,	d3
no^atenh nemirnih zaposlenih se11 c v70menjam0- Marsikaj pa je mi' d,, u no zavito v skrivnost. Le setafP npr' v®del, zakaj se lani ni
[.saj eži e7rr" 'n pr'mcrno obe-
fcr i.i 'obletnice prve omembe
Je'
pive omemne jšk‘ ;ač(da al' vsaj 470. oblet nice ;roj sc..,,, a 8radnje sedanjega gra-,nol lodn . 99slopja- Kdo ve, morda )rim ,a no skromno slovesnost • tiinii ' prthodnje leto, ko bo ŽaCen° 4,0 ‘Ct' odkar so prej duVali \a no novogradnjo dokon-k-P. >aj!8°& slovesnosti ne bo, tiči) ia 0iAc. e nekajkrat pokazalo, da
r	Upravi nimaj° nik°-
čnp ' ,zna' za takšne ali dru-sno dante poskrbeti pravo-
^S!?op|eiPČA NA VRVICI - Vse kajboi I e ^Pomladansko sonce je re,d?to n,	evetlic zvabijo na pla-
i - ielj;r 1 malčke, zaupane vzgoji-če7«Po diP- hrez'škega vrtca. Kar anCV Peti i Je 8'edati, ko takole, prikuj in v a vrvico, stopicajo naokoli trk'j jezit.,V°Jern komaj razumljivem ott^L0 ■ veselo čebljajo. Malo manj u7ieUtu v * l'st'’ nastanjeni v odd-:e (i 0tla ,!kCa.v naselju Trnje, zavije-j Sa v.,i	no zelenico za vrtcem.
°nLjt(*claii,en'c' Erežičanom namreč fe ^ ilta ■ sramoto polomljena otro-krala in množica pasjih kak-
od 19. februarja do 1. so v brežiški bolnišnici Doroteja Vašcer iz Loč Jjjataša Kerič iz Brežic -Rfigita Pavlin iz Bukoška . Irena Plevnik iz Dram-Jašo, Jelena Galič z Ob-' Manuelo, Anita Žičkar ic Aleša, Natalija Brežine - Jana, Mari-•z Mihalovca - Karla, Hočevar s Čateža ob Ano, Nataša Zobarič iz vasi - Katjo, Jožica r iz Gaberja - Klaro, Jel-rtiovšek iz Sevnice - Jerne-0Jca Cizel iz Glogovega j Aleksandra, Maja Se-tz Dobove - Denisa, Ma-Turkovič iz Stare Andreja Albert iz Alena, Urška Dragonja ' keea - Davida. Čestitamo!
Okolico, vendar tudi središče
Podbočje o perečih problemih skupaj s krškim županom Francijem Bogovičem - Kaj lahko uredijo ob obsežnem seznamu težav in želja? ■ “Občina bo pomagala prizadevnejšim”
PODBOČJE - Ker si v svetu krajevne skupnosti Podbočje ne zatiskajo oči pred tem, da imajo prebivalci še dosti skupnih življenjskih težav, so nedavno podrobneje pregovorili o številnih odprtih lokalnih vprašai\jih. Pri tem je bil z njimi krški župan Franci Bogovič, ki obiskuje krajevne skupnosti v občini.
Preden so z županom sedli za skupno mizo na Grubičevi turistični kmetiji na Dobravi, so obiskali v nižinskem delu krajevne skupnosti Malo in Veliko Mraševo in Podbočje ter v gorjanskem predelu Planino, Premagovce, Tre-belnik, Brezovico, Hrastek in Brlog.
Pri tem so poudarjali med drugim pomanjkanje nekaterih avtobusnih postajališč, npr. v Malem Mraševem na Križaju in v Kalcah-Naklu. Ponekod hočejo otroška igrišča, v Velikem Mraševem tudi večnamenski objekt. Krajevno skupnost čakajo med nalogami tudi preplastitve ceste in zahtevna gradnja kanalizacije na nižinskih tleh. Na spisku želja in potreb je tudi obrtna cona v Podbočju ter center šolskih in obšolskih dejavnosti. Planino v Podbočju, kjer deluje smučišče, vidijo domačini kot žal neizkoriščeno možnost za razvoj turizma. Kraj Podbočje, ki je po besedah razpravljavcev zelo neurejen, pogreša obvoznico z vzdržljivejšim mostom na Krki.
Krajevna skupnost naj bi napredovala z združenimi lokalnimi močmi, kot si želi vodstvo krajevne skupnosti, kjer je predsednik sveta Ivan Urbanč. Med svoje
MEDVEDKOV
KONCERT
BRESTANICA - Letos je peto leto zapored izšel “medvedji koledar” otrok, ki se zdravijo na hematoonkolo-škem oddelku Pediatrične klinike v Ljubljani. S prodajo koledarjev zbirajo denar za humanitarne namene. V otrokšem vrtcu v Brestanici so se odločili, da ne bodo prodajali koledarjev, temveč bodo pripravili koncert pesmic skladatelja Janeza Bitenca, ki so na koledarju. Koncert bo jutri ob 17. uri v OŠ Adama Bohoriča v Brestanici. Denar, zbran na koncertu, bodo dali za bolne otroke.
Podeželski razvoj v nemških očeh
Delegacija nemškega kmetijskega ministrstva na obisku v Posavju -Pohvale
KRŠKO - Nedavno je bila na obisku v Posavju delegacija nemškega kmetijskega ministrstva, ki je gostiteljem predstavila nemške izkušnje z razvojem podeželja in. hkrati ocenila dosežke razvijanja vasi v Posavju. Nemški predstavniki so bili predvsem pozorni na razvoj, ki ga je podeželje doseglo ob državni pomoči in zlasti z denarjem iz ustreznih mednarodnih skladov, v zadnjem času namenjenih tudi slovenskemu kmetijstvu in podeželju.
Po besedah Franca Glinška, direktorja občinske uprave v Krškem, ki je bil med sogovorniki na posavski strani, so bili predstavniki nemškega ministrstva izredno
* Predstavniki nemškega ministrstva za kmetijstvo so med drugim obiskali Zdole in si tam ogledali izvajanje tamkajšnjega projekta CRPOV. Gostitelji sojih pri tem obvestili o dveh razmeroma novih namakalnih sistemih in o organizirani pridelavi zdrave zelenjave. Na Sremiču jim je na turistični kmetiji prisrčno dobrodošlico v tekoči angleščini izrekla Mateja Radej, nekdanja vinska princesa.
zadovoljni s tistim, kar so videli. Domala z začudenjem so člani tuje delegacije govorili o samoini-ciativi v Sloveniji, ki so jo opazili tudi na podeželju.
M. L.
prednostne naloge je KS postavila, kot kaže, ureditev kraja Podbočje - središča KS, ob tem bodo prišli na vrsto tudi asfaltiranje makadamskih cest do vasi in gradnja nekaterih prepotrebnih pločnikov in postajališč. Pri bodočih krajevnih naložbah bodo verjetno še naprej upoštevali razvojni načrt, ki ga je na pobudo prejšnjega sveta KS naredil pred leti krški Savaprojekt.
Občina bo Podbočju pomagala z denarjem, in to po določenih merilih, kot je napovedal župan Bogovič. Franc Glinšek iz Pod-
Prvi dijaški ples za dober začetek
Dijaška skupnost Posavja
KRŠKO - Potem ko so jo usta-novili 3. decembra lani, je Dijaška skupnost Posavja organizirala 25. februarja v diskoteki Pacific dijaški ples vseh srednjih šol. Denar, zbran na plesu, so namenili posavskim srednjim šolam za izboljšanje pogojev šolanja, učenja in dela na srednjih šolah in za obšolske dejavnosti.
Po navedbah Roka Kerina, predsednika predsedstva Dijaške skupnosti Posavja, je bil omenjeni ples prvi projekt organizacije. S prireditvijo so želeli povezati dijake različnih srednjih šol in preprečiti negativne odnose med različnimi srednjimi šolami, ki so se pojavljali v preteklosti ob organizaciji šolskih plesov. Ples je po mnenju predsedstva Dijaške skupnosti dosegel zastavljene cilje.
Naslednji projekt dijaške skupnosti je priprava zbornika informacij za dijake o možnostih, kijih imajo dijaki v Posavju in drugje, ter o študentskem življenju. Ob tem, ko bodo izdali zbornik, bodo tudi organizirali predstavitve študentskega in dijaškega življenja po vseh posavskih srednjih šolah.
Dijaška skupnost Posavja, ki so jo ustanovili pod okriljem Kluba posavskih študentov, je po Kerinovih navedbah krovna organizacija posavskih dijakov.
Predsedstvo, najvišji organ Dijaške skupnosti Posavja, sestavljajo v šolskem letu 1999/2000 Rok Kerin, predsednik dijakov Srednje tehnične šole Krško, predsednik predsedstva, Sanja Macur, predstavnica Gimnazije Brežice, podpredsednica predsedstva, Maja Molan, predsednica dijakov šolskega centra v Brežicah, podpredsednica predsedstva, in Marko Bernik, predstavnik posavskih dijakov, ki se šolajo zunaj Posavja - predsednik dijakov šolskega centra v Novem mestu, član predsedstva.
M. L.
bočja, ki je direktor občinske uprave v Krškem, je dejal, da bo občina bolj vlagala v prizadev-nejše krajevne skupnosti.
M. L.
DRUŠTVO KMETIC NA OBČNEM ZBORU
KRŠKO - Društvo kmetic Krško bo pripravilo v soboto ob 14. uri v OŠ Jurija Dalmatina v Krškem občni zbor in praznovanje dneva žena. Na zboru bodo med drugim razpravljali o spremembi statuta. Po uradnem delu bo kulturni program učencev osnovne šole Jurija Dalmatina in praznovanje ob zvokih ansambla Jasmin.
ZLSD S PAHORJEM O ODNOSIH S HRVAŠKO
BREŽICE - Združena lista socialnih demokratov Brežice bo danes ob 18. uri v restavraciji Blagovnice Brežice organiziralo srečanje z Borutom Pahorjem, predsednikom ZLSD. Po napovedih organizatorjev dogodka se bodo v tem pogovoru v obmejnih Brežicah posebej ustavili pri odnosih s Hrvaško in posledicah napodpisanega Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju.
“PROMETNI ZAKON PRESTROG”
BREŽICE - Združenje šoferjev in avtomehanikov Brežice je na nedavnem občnem zboru med drugim podelilo priznanja. Branko Krošelj, Bojan Volčanjšek in Ivan Baškovič so prejeli plaketo vzornega voznika. Francu Rada-noviču in Rudiju Arnšku so podelili plaketo humanosti. Podelili so tudi druga priznanja. Udeleženci zbora so odločno zahtevali spremembo prometnega zakona, ki je po mnenju šoferjev prestrog do poklicnih voznikov.
PO POTOKU - V Podbočju, ki je središče istoimenske krajevne skupnosti, se obiskovalec lahko znajde v zadregi, kako do hiše na nasprotnem bregu potoka, kot je primer na fotografiji. Rešitev je: po potoku. Ker je do nekaterih podbočjanskih domačij sredi vasi pot po vodi, ne po mostu. Tako čofotanje je praviloma uspešno, prav običajen način dostopa do hiš v prestolnicah, čeprav lokalnih, pa ni. Vodstvo KS Podbočje je po besedah predsednika sveta KS Ivana Urbanča trdno odločeno odpraviti omenjeno življenjsko stisko domačinov. (Foto: M. L.)
PRIZNANJA CIVILNE ZAŠČITE - Poveljnik Republiškega štaba Civilne zaščite za Posavje Jože Kos je ob svetovnem dnevu civilne zaščite na slovesnosti v Kostanjevici na Krki 3. marca podelil priznanja Civilne zaščite posameznikom in organizacijam. Tako so prejeli bronasti znak Jože Žvar iz operativnega sestava ŠCZ Sevnica, PGD Blanca, Janez Stopar, ki je v operativnem sestavu PGD Sevnica, in PGD Raka. Srebrni znak je prejelo PGD Loče. Blažu Željku Kolarju (na fotografiji v ospredju levo) iz operativnega sestava PGE Krško je regijski poveljnik Jože Kos (desno) izročil plaketo, kar Civilna zaščita podeljuje za življenjsko delo. (Foto: M. L.)
Napovedano še več papirologije
Spremembe listin, novi zakoni, usklajevanje z Evropsko unijo in novi registri - Lani 950 milijonov tolarjev rent in drugih izplačil žrtvam vojnega nasilja
BREŽICE - V zadnjih petih letih se je število zadev, ki jih je obravnavala brežiška upravna enota, povečalo od 19 na 29 tisoč, je pa zato število nerešenih zadev letos najmanjše, pri čemer gre, kot ugo-tavljajo, za težje rešljive primere. Kot je na novinarski konferenci poudaril načelnik enote Darko Bukovinski, pričakujejo, da se bo obseg dela v letošnjem letu znatno povečal, še posebej zaradi prilagajanja naše zakonodaje evropski.
POSEBEN POGLED - Osebi na fotografiji - nesporno gre za ženski - vsaj v trenutku, ki ga je ujel fotoaparat, drugače gledata na svet. Kankan, ki je kriv za krila čez glavo, so očem in ušesom ponudili prejšnji teden v Kostanjevici na Krki v priložnostnem kulturnem programu na svečanosti v mestu. (Foto: M. L.)
Več dela bo tako na oddelku za upravne notranje zadeve, saj bo treba po 1. maju ob podaljšanju registracije zamenjati 12.000 prometnih dovoljenj. Če bo ratificiran maloobmejni sporazum s Hrvaško, se obeta tudi izdajanje maloobmejnih propustnic, nova potrdila o državljanstvu ali o bivanju v državi pa zahteva tudi novi pokojninski zakon. Načrtovana je tudi menjava potnih listov in vseh orožnih listin. Zakon o registru prebivalstva nalaga več dela na področju tujcev. Tudi na oddelku za gospodarstvo in kmetijstvo bodo morali do konca leta ugotoviti, ali zaščitene kmetije še izpolnjujejo pogoje, v izdelavi so novi popisi pridelovalcev grozdja in vina ter katastri vinogradnikov. V postopkih za ugotavljanje pogojev za opravljanje gospodarskih dejavnosti so večinoma potrebni posebni ugotovitveni postopki (ogledi, dokazi, mnenja izvedencev),
* Novi zakon o upravnem postopku, ki stopi v veljavo 2. aprila, ne nalaga več državni upravi, da mora mujno poučiti stranke o postopku. Upravni delavci so doslej svetovali, po novem pa bodo morale stranke sume vedeti ali si poiskati pomoč drugje. Kljub temu pa so tudi letos izdali Vodnik po upravni enoti Brežice, ki govori o tem, kdo in kam vlaga kakšne vloge, kaj je potrebno priložiti in koliko takse plačati. Vodnik je na voljo pri upravni enoti, na vložišču ali tudi na internetnem naslovu:	http://
www.sigov.si/uebrez.
kar bi morala država poenostaviti.
V oddelku za upravne notranje zadeve se srečujejo s težavami na področju orožja. V primerih dedovanja traja tudi 3 do 4 leta, da sodišče razpiše razpravo, medtem pa se ne ve, kaj je z orožjem. V upravni enoti je precej tudi zaseženega orožja, ki ga nimajo kje hraniti. Kot ugotavlja Ivanka Medvešček, vodja tega oddelka, je vsako leto tudi več ukradenih ali izgubljenih potnih listov (letos na območju UE 45) ter osebnih izkaznic (17). Zaplete pričakujejo ob vlogah za prvo bivanje tujcev, ki se vlagajo na veleposlaništvih,
ta pa jih pošljejo v presojo upravnim enotam. Če vloge niso popolne, sledi dolgotrajno dopisovanje, zato večina vlog ne bo rešena kmalu.
Na oddelku obče uprave so po besedah Milene Peteline rešili že 96 odst. vlog žrtev vojnega nasilja. Lani je bilo samo na območju brežiške upravne enote iz državnega proračuna za redne mesečne rente (teh je bilo konec leta 3.722) pa tudi nekatere druge pravice skupno izplačano 950 milijonov tolarjev. Oddelek je obravnaval tudi vloge za status begunca med drugo svetovno vojno, vendar se pri reševanju v nekaterih primerih zapleta, ker je ministrstvo z okrožnico v začetku letošnjega leta spremenilo opredelitev begunca iz leta 1997. Zdaj se kaže že novo delo v zvezi z zakonom v vojni škodi. B. DUŠIČ GORNIK
HIŠE SE RUŠIJO - Kako bo mogoče urediti v Slovenski vasi, t.i. naselju Koreja, je eno od odprtih vprašanj, ki je več kot lokalno. Napol porušene (kot kaže tudi fotografija) stavbe, ki so blizu nekdanjega vojškega tehničnega središča, so ostale za bivšo zvezno armado. Objekti, ki imajo naslov Obrežje 9, so last slovenskega obrambnega ministrstva, vendar stojijo na zemljiščih v zasebni lasti. Rušeče se zgradbe verjetno ne le kvarijo podobo obmejne slovenske vasi, pač pa najbrž tudi že postajajo nevarni domačinom in drugim, ki zaidejo v bližino štrlečih zidov. (Foto: M. L.)
m
Poslej več podpore inovatorjem
V okviru Podjetniškega centra Novo mesto bo še v tem letu zaživel inovatorski center, da bi inovacije, kijih na širšem Dolenjskem ne manjka, res postale gibalo razvoja
Po prvem aprilu res nič več nakupov na čeke?
Banke ne bodo več jamčile
NOVO MESTO - Naše trgovine 10, 20 ali pa celo 30 odst. prometa opravijo s čeki, še posebej zato, ker so se v zadnjem času uveljavili kot priročno sredstvo za plačevanje z odlokom, na obroke ali po domače: na več čekov. Priljubljeno plačilo na čeke že kar nekaj časa Blaži zmanjševanje kupne moči v naši deželi, vse pa kaže, da dolgo ne bo več tako. Če ne bo sprememb medbančnega dogovora, po 1. aprilu banke ne bodo več jamčile za čeke.
Kaj to pomeni? Banke bodo ček komitenta izplačale le, če bo imel ob prispelosti čeka na računu zanj kritje. Banke trdijo, da se je uporaba čekov preveč razmahnila, da ob plačilih z odlogom ne poznajo rokov zapadlosti ter da se čeki kar množično uporabljajo tudi za zavarovanje terjatev. Sele zdaj naj bi čeki dobili pravo vlogo po veljavnem zakonu, kot jo imajo tudi drugod po svetu.
Trgovci nad novostjo niso navdušeni in pravijo, da morejo nositi tveganja, zato se obeta, da čekov ne bodo več sprejemali. Pravijo, da sami nimajo vpogleda v račune strank, kot ga imajo banke. Kot kaže, se bodo bolj oprijeli kartic, ki pa niso enakovredno nadomestilo za čeke, saj terjajo provizijo. Za večje nakupe se bodo verjetno v modo spet vrnila bančna posojila.
B. D. G.
TUDI REGIONALNA RAZVOJNA AGENCIJA?
NOVO MESTO - Preteklo sredo so se ustanovitelji Podjetniškega centra Novo mesto (občine Novo mesto, Šentjernej in Škocjan ter območni obrtna in gospodarska zbornica) sestali na 5. skupščini. Obravnavali so delo in finančno poročilo za minulo leto ter program dela za tekoče leto. Center bo nadaljeval delo Garancijskega sklada za Dolenjsko in druge že zastavljene naloge, se lotil novih projektov in poskušal pridobiti status regionalne razvojne agencije.
NOVO MESTO - Ljudje na Dolenjskem so ustvarjalni, morda še posebej zato, ker je tu postavljena močna industrija, v kateri ni razvoja brez novih in novih izboljšav. Inovativnost tukajšnjih ljudi seje pokazala tudi ob razpadu nekaterih tovarn in izgubi delovnih mest, ko so mnogi začeli doma na svoje, improvizirali, si sami izdelovali stroje. Inovacijsko delo v naši državi še vedno ni ustrezno podprto, zato so inovatorji odvisni od lastnega denarja in sposobnosti trženja; vsega tega pa ponavadi nimajo. Tako se izgubljajo ali zamujajo mnoge priložnosti za razvoj.
Letos naj bi v Novem mestu le zaživel inovatorski center, ki bo po načrtih tudi del mreže Ministrstva za znanost in tehnologijo. Kot pravijo v Podjetniškem centru Novo mesto, ki se bo lotil tega dela, bodo v centru na voljo informacije o zaščiti patentov, da ne bo treba vsakomur v Urad za intelektualno lastnino. Kot pravi direktor PC Andrej Škrinjar, bodo poskusili usposobiti kakega pravnika za patentnega inženirja. Tako naj bi kar v Novem mestu lahko zvedeli, kako se zaščiti patent, koliko to stane, kako kaj pri tem prihraniti ter kako se zaščititi pred krajo.
Podjetniški center se je dela že lotil, zato podjetjem, podjetnikom in tudi t.i. hobi inovatorjem že ponuja informacijsko, svetovalno in organizacijsko podporo ter jim pomaga iskati vire financiranja. Slovenska podjetniška inovacijska mreža (SPIM), ki deluje v okviru Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo, ponuja slovenskim inovatorjem brezplačno promocijo in skupinske nastope na sejmih. Zdaj že zbirajo prijave za sejme v Ženevi (12. do 16. aprila), v
ALCONA AQUA, PRVA OBDELANA PITNA VODA PRI NAS
LJUBLJANA - Na slovenskem trgu se je nedavno pojavila Alcona aqua, prva obdelana pitna voda, ki spada v skupino prečiščenih vod (poleg njih poznamo še mineralne in naravne pitne vode). Omenjena voda je pripravljena po posebni tehnologiji, ki je v Sloveniji doslej nismo poznali, omogoča pa 100-odst. stalno in nadzorovano kakovost v procesu polnjenja ter tudi same vode. Za to tehnologijo priprave vode je dobila skupina strokovnjakov na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju zlato medaljo za inovacijo ter zlato nagrado za inovacijo na znanem sejmu inovacij v Nuernbergu.
SKUPŠČINA.
BREŽICE - Predsednik Območne obrtne zbornice Brežice Janko Hrastovšek je za torek, 14. marca, sklical sejo skupščine, ki bo ob 18. uri v sejni sobi Doma obrtnikov Brežice.
KAKO KAŽE NA BORZI?
Cene delnic se znižujejo
Veliko podjetij, katerih delnice kotirajo na obeh borznih trgih ali na prostem trgu, je letos pohitelo z objavo podatkov o poslovanju v lanskem letu, nekateri so sklicali tudi odmevne tiskovne konference, tako da bi se vlagatelji težko pritoževali o neobveščenosti. Poslovanje vrste podjetij je boljše kot leto poprej, celotni dobički, donosi na delnico oz. drugi izračunani kazalniki so v skladu s pričakovanimi ali celo nad njimi, cene delnic teh podjetij pa se kar znižujejo, tako da so marsikatere realno celo pod nivojem iz leta 1998. Slovenski borzni indeks je samo v enem mesecu izgubil kar 5 odstotkov svoje vrednosti in se ob šibkem trgovanju skuša obdržati nad mejo 1.160 točk. Tudi indeksu pooblaščenih investicijskih družb (PIX) se ne godi bolje, saj sfnjegova vrednost že enajst dni zapored znižuje in ima pri 1.360 točkah za osem odstotkov manjšo vrednost kot na začetku leta. Med razlogi za tako klavrno stanje se največkrat omenja izredna nelikvidnost trga, še večja težava pa je, da ni pritoka svežega kapitala, ki bi spodbudil trgovanje ali se vsaj spopadel z neizčrpnim dotokom prodajalcev certifikatnih delnic in umikanjem tujcev iz Leka.
Kot že rečeno, trgovanja ne uspejo poživiti niti dobri poslovni
rezultati družb, med katerimi so presenetili predsem Lek, Sava in Luka Koper, niti nove kotacije dolgo pričakovanih delnic, s katerimi se vlagateljem širijo naložbene možnosti. Žal zanje trenutno ni najbolj primeren čas, kar se je pokazalo tudi ob začetku trgovanja z delnicami Pivovarne Union, ki kljub pričakovanju ni prineslo nič pretresljivega, prvi enotni tečaj pa se je oblikoval pri 45.363 tolarjih, kar pomeni podoben nivo, kot se je že prej oblikoval na sivem trgu. S sivega trga se v borzno kotacijo B končno seli delnica prehrambenega podjetja Žito iz Ljubljane, katerega 324.621 delnic je že sprejetih na borzo, datum začetka kotacije pa bo objavljen naknadpo, ko bo izdajatelj delnic izpolnil določne zahteve. Nominalna vrednost delnic je 10.000 tolarjev, njihova oznaka za potrebe trgovanja je ZTOG. Trgovalo se bo z delnicami, pri katerih ni omejitev prenosljivosti (serija G), medtem ko bo z ostalimi serijami treba počakati do 30. septembra tega leta (ko poteče dvoletni moratorij za serijo B) oziroma do končanja postopkov notranjega odkupa in denacionalizacije.
MARJETKA ČIČ Dolenjska borznoposrendiška družba, d. o. o.
Glavni trg 10, Novo mesto Tel.: (068) 371-8221, 371-8224
Pittsburgu (ZDA, 17. do 21. maj), Celju (MOŠ, september) in Niirn-bergu (2. do 5. november). Možnosti za sodelovanje pa je še več; v preteklem letu je na primer SPIM tudi vračal del stroškov za prijavo patentov, skupaj pa bi se lažje potegovali tudi za sredstva ministrstva za znanost ipd. Inovatorji z območja širše Dolenjske doslej niso s pridom izkoristili takih možnosti.
Po Škrinjarjevih besedah bo nastajajoči inovacijski center poskušal povezati že obstoječe centre inovacijske dejavnosti na Dolenjskem. Tu je namreč kar nekaj podjetij (Krka, Revoz, Labod, Adria), ki že dolgo interno vzpodbujajo inovacije. Morda je med njimi tudi kaj takih, ki so primerne
Mala podjetja hočejo delež v javnih naročilih
Določil naj bi ga zakon
NOVO MESTO - Kar precej pripomb na predlagani zakon o javnih naročilih je prišlo ravno z Dolenjske, kjer imajo podjetniki precej povedati o svojem soočanju z monopolnimi družbami, ki so pri velikih poslih vedno pri skledi. Mala podjetja opozarjajo, da so stroški za jamstva preveliki. “Če se na leto poteguješ za deset takih poslov, za jamstva porabiš že ves kreditni potencial in pri tem niti ne veš, če boš sploh dobil kakšno delo,” pravijo.
Združenje podjetnikov Slovenije zahteva, naj Slovenija po zgledu nekaterih drugih zahodnoevropskih držav uredi zadevo tako, da del javnih naročil nameni malim in srednje velikim podjetjem. Ministrstvo za finance bi morda na kaj takega celo pristalo, vendar zahteva, da se mala podjetja organizirajo in oblikujejo poseben jamstveni sklad, s pomočjo katerega bi se lahko potegovali za javna naročila.
Dolenjska mala in srednja po-detja so precej odrinjena od centra in od javnih naročil. Zelo malo dolenjskih podjetij npr. dela za Eles, Slovenske železnice, vojsko, upravo in druge naročnike. “Na Dolenjskem sc porabi ogromno elektrike, toda Elektro vse nabavlja drugje, niti žarnic ne kupi tukaj. Vsi posli se sklepajo v Ljubljani, kjer so dobro zlobirani in zato pridejo v igro,” opozarja predsednik Združenja podjetnikov Dolenjske in Bele krajine Jože Vencelj.
Če bi država odredila, daje treba pri javnih naročili del posla (npr. 5 odst.) oddati malim ali srednjim podjetjem, bi partnerje iskali tudi na lokalni ravni, kajti med vsemi malimi podjetji bi bila marsikdaj najbolj ugodna ravno lokalna podjetja.
B. D. G.
KMEČKA DRUŽBA
LJUBLJANA - DZU Kmečka družba je lani zabeležila za tretjino več prihodkov kot leto prej ter ustvarila 588 milijonov tolarjev čistega dobička in 232 milijonov dobička iz poslovanja. Dobiček je predvsem posledica rasti delnice njenega pida, ki mu je v letu dni cena na trgu po-rastla za 66 odst. V vseh treh vzajemnih skladih Kmečke družbe (Rastko, Galilco in KD Bond) je 5,8 milijarde naloženih sredstev ali kar desetkrat več kot pred tremi leti. V tem času se je za devetkrat povečalo tudi število aktivnih vlagateljev (zdaj jih je nekaj manj kot 7.500). Na zadnji dražbi SRD je pid Kmečke družbe med drugim kupil 6,55-odst. delež delniške družbe Novole-sa. Lesne industrije Straža, 13,30-odst. delež Termoelektrarne Brestanica in dober odstotek delnic Savskih elektrarn. Že prej je imel v lasti 29-odst. delež v družbi Posavje Trgovina Brežice in 34,27-odst. v Radiu Postivje.
za širšo uporabo in bi jih veljalo zaščiti ter nato promovirati in tržiti. Po drugi strani pa ostajajo odprti za vse, ki imajo ideje, pa ne vedo, kako jih uresničiti. Podjetniški center je že letos sodeloval pri podeljevanju občinskih nagrad za inovativno dejavnost, v bodoče pa upa, da bodo nagrade pridobile še večji pomen.
B. D. G.
ZAGREBŠKI SEJMI
ZAGREB - Na razstavnem prostoru Zagrebškega velesejma bodo od 10. do 12. marca potekale tri mednarodne prireditve s skupnim nazivom Človek in prosti čas: sejem hišnih ljubimcev, sejem Konji in konjeniški šport ter sejem Vrt in dom.
JELOVICA V BERLINU
Prejšnji mesec je na nemškem gradbenem sejmu Bautec prvič razstavljala tudi škofjeloška Jelovica. Nemško tržišče je za Jelovico izrednega pomena, take za izvoz stavbnega pohištva kot za področje montažnih hiš. Zanimiv razstavni prostor in kakovostna predstavitev se bo Jelovici vsekakor obrestovala in na pospešenem gradbenem področju Berlina bo gotovo še dovolj prostora za proizvodni program škofjeloškega proizvajalca.
ZA NOVA ZNANJA
NOVO MESTO - V Modri dvorani v Kočevarjevi 1 v Novem mestu bo danes ob 16. uri seminar o novi ureditvi sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ga organizira PC Novo mesto. Jutri bo v prostorih Termotehnike seminar, na katerem bodo presojevalci sistemov kakovosti obnovili svoje znanje. Konec marca ali v začetku aprila pa bo v Novem mestu še dvodnevno usposabljanje za nove notranje presojevalce kakovosti po standardih ISO 9000.
CITRO
SEJEM ZA UPORABNIKE PLOČEVINE - V petek dopoldne je novomei podžupan Marjan Somrak odprl četrto specializirano prireditev, ki ji je °[ ganizator, reklamna agencija Noua, dal ime Avto in prosti čas. Sejernf potekal v športni dvorani Marof in pred njo, obiskovalcem pa so se prej stavljali v prvi vrsti dolenjski prodajalci avtomobilov, za njimi pa še proč1 jalci prikolic in avtodomov ter vsega, kar je potrebno za opremo1 vzdrževanje vozil. Na ogled je bilo tudi nekaj gospodarskih vozil in razst1 va motociklov Motokluba Novo mesto. (Foto: B. D. G.)
Hopla, kaj pa, če je to res?
Pretekli petek dopoldne so Novo mesto oblegali novinarji in snemalci, kar se seveda ne zgodi pogosto, razen če v rumeni sodni stavbi ne sodijo zloglasnemu Metodu Trobcu. Mnogo manjše pozornosti je bil deležen dogodek v športni dvorani Marof, kjer so ob 10. uri dopoldne uradno odprli četrto prireditev Avto in prosti čas. Novomeški podžupan Marjan Somrak je odločno poudaril, da gre za eno najpomembnejših gospodarskih prireditev na Dolenjskem.Dvoje misli nam je šinilo v glavo ob taki izjavi. Po eni strani se nam zdi, da gre za pretiravanje, saj si predstavitev dolenjskih prodajalcev avtomobilov ter ponudnikov opreme in vsega za vzdrževanje vozil komajda zasluži naziv sejem. Še skoraj isti hip se zavemo nečesa še hujšega, namreč, da je to celo res in da se moramo ravno nad tem zamisliti. Kaj pa pravzaprav imamo na
področju sejemskih, razstavnih in podobnih prireditev? Pred vrati jr sejem obrti in podjetništva, ki ga s trudom že nekaj let pripravljajo podjetniki in obrtniki, a žal ne preseže razstave in predstavitve lokalnega značaja. Potem so tu še sezonski kmetijski sejmi, kjer si organizatorja Agroservis in Tabo-kum stalno konkurirata, a kljub vsemu vedno znova dokazujeta, da so take prireditve dobrodošle ter promocijsko in finančno učinkovite.
Agroservisova spomladanski in jesenski sejem postajata že romarski kraj, na katerem se vsako leto zbere več tisoč obiskovalcev s podeželja, Tabakum sicet privabi nekaj manj obiskovalcev, vendar se ti za posel za spoznanje bolj zanimajo. V sejemska praznem prostoru ne bi smeli biti preveč kritični ali po stari navadi celo udrihati po tistem, kar sploh imamo. V danih razmerah nekateri pač poskusijo. Za kaj več bi bilo potrebno tudi več poguma, sodelovanja in velikopoteznosti.
BREDA DUŠIČ GORNlb
Na vsakega delavca 5 izboljšav
Lani z 11.000 predlogi za 134 milijonov tolarjev prihranka - Lani 108 dni brez nesreče pfl delu v tovarni, ki bi terjala bolniško - Povprečno 56 ur izobraževanja na zaposlenega^
NOVO MESTO - V novomeškem Revozu so lani izdelali 117.429 vozil, kar je sicer za 9.098 manj kot leto prej, ko *> več mesecev delali tudi v treh izmenah. Kot so sporočili iz tovarne, so vsak dan izdelali povprečno 507 vozil. TVi četrt cliov so prodali v Nemčijo in Avstrijo (36 odst.), Italijo (28 odst.) in Francijo (10 odst.), preostalo četrtino pa v druge države: Madžarsko, Poljsko, Finsko, Norveško, Švedsko, Češko, Slovaško, države bivše Jugoslavije (2 odst.) in Slovenijo, kjer so prodali 7 odst. oz. le malo manj kot 8 tisoč vozil.
V Revozu sp še posebej zadovo-Ijni, da se iz leta v leto vse več zaposlenih aktivno vključuje v prijavljanje predlogov izboljšav. Če bi gledali povprečje, je vsak zaposleni v Revozu lani predlagal 5 izboljšav. Tako sojih skupno predlagali skoraj 11 tisoč in z njimi dosegli za 134 milijonov tolarjev prihrankov.
Odsotnost zaradi bolniškega dopusta je v novomeški tovarni zdaj primerljiva z ostalimi Renaultovimi tovarnami. Lani je bila 3,6-odstotna, k čemur je znatno
KOLIKO JE ODPADKOV?
LJUBLJANA - Na osnovi pravilnika o ravnanju z odpadki morajo zavezanci do 31. marca upravi za varstvo narave poslati poročila o proizvedenih, zbranih, odstranjenih ali predelanih odpadkih. Zavezanci so povzročitelji najmanj 80 ton nenevarnih ali najmanj 20 ton nevarnih odpadkov na leto, zbiralci odpadkov ali komunalnih odpadkov, predelovalci, ki predelujejo nenevarne odpadke za druge (najmanj 20 ton letno), predelovalci nevarnih odpadkov za druge (ne glede na količino) in odstranjevalci odpadkov. Žbiralci odpadkov so morali pridobiti potrdilo o vpisu v evidenco do konca lanskega leta, predelovalci in odstranjevalci pa morajo to storiti do izteka tega leta. Seznami vseh zavezancev bodo enkrat letno objavljeni v Uradnem listu, podatke o odpadkih pa bodo uporabili v poročilih o stanju okolja ter za pripravo programov za področje ravnanja z odpadki.
pripomoglo tudi aktivno delo v smeri izboljšanja ergonomskih pogojev dela in njihovega prilagajanja zmožnostim delavcev. V lanskem letu so posebno pozornost namenili tudi zmanjševanju nesreč pri delu. Tako je bilo lani v tovarni 31 nesreč pri delu, med njimi tretjina takih, zaradi katerih je bilo treba zaustaviti proizvodnjo oz. je poškodovanec moral na bolniško. Zaradi nesreč pri delu je podjetje izgubilo skupno 397 delovnih dni, tako da je povprečna odsotnost zaradi ene nesreče trajala skoraj 40 dni. S posebno akcijo so dosegli, da v tovarni kar 108 dni zaporedoma ni bilo nesreče, ki bi zahtevala bolniško.
Kakovost vozil je v primerjavi z - ostalima tovarnama, ki izdelujeta clio, najboljša. V tovarni so uvedli sistem avtokontrole, kar pomeni,,da delavci delajo, istočasno nadzorujejo svoje delo in so za kakovost tudi odgovorni. Povprečna starost zaposlenih je nekaj manj kot 37 let, vodstvo Revoza pa poudarja, da je za uspehe v
MOBI POCENITVE
LJUBLJANA - Omrežji Mobitel GSM in Mobitel NMT uporablja že 700.000 Slovencev, kar je že več kot tretjina vseh prebivalcev. Njegov konkurent SI.MOBIL je s priključitvijo novih baznih postaj presegel 90-odst. pokritbst prebivalstva s signalom GSM 040 ter na tem področju dosegel izenačitev z Mobitelom. V začetku februarja je SI.MOBIL z odločnim rezom sklenil odpraviti še drugi ključni “primanjkljaj”: previsoke cene klicev v druga mobilna omrežja v Sloveniji. Tkko je pocenil take pogovore za naročnike svežnjev Partner in Prestiž ter za predplačilni sistem Halo.
veliki meri zaslužna prav njih°v pridnost, strokovnost in pripra' Ijenost za hitro odzivanje na tv lične komercialne potrebe.
Vsi zaposleni skupaj so bili b deležni okrog 150 tisoč ur izobf ževanja, kar pomeni 56 ur11; zaposlenega. Učili so se tfan*l skega in angleškega jezika, raf, nalništva in menedžmenta, vela pa je bilo še izobraževanja ope(' terjev ter tehničnega in drw vrste izobraževanja, s katerin1 * poskušali povečati strokovni
zaposlenih.
B. V
c;
POGLED NA INTERNET
NOVO MESTO - Dnevi do konca marca bodo hit'0 pretekli in z njimi tudi rok z" napoved dohodnine. Tolik0 časa pa je še na razpolago, d8 si lahko izračunate osnovo za dohodnino ter ugotovite, a'' ste državi že plačali preve° akontacije ali pa ste ji še ka) dolžni. Pri tem so zelo korist' ni posebni programi za izračun, ki jih lahko najdete n" spletnih straneh. Na naslovit’ ki smo ga priporočali v na-šem članku o dohodnini, p N' j tekli teden program ni bil do' f segljiv, zato smo še poiskal' Preverjeno dober progran1 najdete na naslovu: www.dO' hodnina.com (potreben je f Office 97 ali Excell 97), lab' ko pa poiščete tudi: \vww.m1; j haremec.com ali www.dzs.st | ali najdete sami kaj boljšegM
ENERGETSKI
zakoN
uh
NOVO MESTO - Elcktrotej ško društvo Dolenjske organi#1J sredo, 15. marca, ob 12. uri pr° , vanje o elektroenergetiki v I v novega energetskega-zakona^ prostorih PE Elektra Novo nlC>( bo predaval prof. dr. Ferdin8 . Gubina. Kotizacija je 6.000 oZ; člane društva 4.000 tolarjev. Pfr I zbirajo še do jutri.
Ovce zdaj že skoraj podaijajo
Z občnega zbora Društva rejcev drobnice TVebnje ■ 60 rejcev premore okrog 950 ovac in 120 koz ■ Račun se izide le pri prodaji jagenjčkov za meso - Predsednik Grmovšek o svojih izkušnjah
“Ovce tako rekoč podarjamo. Zaslužimo le z jagenjčki. Pri nas gredo v prodajo jagnjeta, težka do 30 kg, v svetu je ta meja 40 kg,” pravi Jože Germovšek, že četrto leto predsednik Društva rejcev drobnice IVebnje, ki združuje 60 članov z okrog 950 ovcami in 120 kozami v trebanjski občini.
Lanskega junija so bili na strokovni ekskurziji na Primorskem in si ogledali ovčerejsko in kozjere-
REZ SADNEGA DREVJA
METLIKA - Kmetijska svetovalna služba Metlika bo organizirala v sredo, 15. marca, prikaz rezi sadnega drevja. Tokratno rezanje sadnega drevja, ki poteka v sklopu Projekta Oživitev starih travniških nasadov, bo ob 9. uri pri Alojzu Stefaniču na Gor. Dobravicah 5 in ob 16. uri v nasadu na Vinomeru.
ESKE TRŽNICE
Ponedeljkov semanji dan je na novomeško tržnico privabil številne branjevke in branjevce. Za kilogram česna, fižola v zrnu in liter čebulčka je bilo potrebno odšteti 500 tolarjev, za čebulo, koren, kolerabo in črno redkev pa 200. Kislo zelje in repa sta stala 200 tolarjev kilogram, kisle zeljnate glave 300, surove zeljnate glave 150, korenina hrena 180, I nogram regrata 1000, motovilec 1500 tolarjev kilogram, zavitek domačih mlincev ali rezancev pa 500 tolarjev. Na voljo je bil tudi krompir po 80 tolarjev kilogram, kiteljčar po 300, jabolka so ponujali po 140 do 150 tolarjev kilogram, hruške po 170, orehova Jecterca pa po 800. Za kilogram st*nih jabolk je bilo potrebno ddsteti 800 tolarjev in za suhe slive farjev, liter žganja je stal °00, liter borovničevca 1200, viljamovke 1500 in sadjevca 1200, hter in pol domačega kisa pa 200 tolarjev. Za kilogram domače ajdove moke je bilo potrebno odšte-t' 400, za kilogram medu od 900 do 1000, za stekleničko propolisa pa 300 tolarjev. Kupcem so ponujali tudi seme korenja po 1000 tolarjev liter in semenski fižol po •50 tolarjev deciliter, teloh po •50, šopek suhega cvetja pa po 200 do 500 tolarjev.
sejmišča
SEJMIŠČA - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 137 do 3 mesece starih prašičev, 42, starih do 5 mesecev, in 20 starejših, ''rvih so prodali 87 po 390 do 410, rugih 23 po 340 do 360, tretjih pa P° 230 do 240 tolarjev kilogram.
Jože Grmovšek
jsko kmetijo, jeseni pa so bili nekateri trebanjski rejci drobnice na podobni ekskurziji na Nizozem-
skem. Tam se manj kot 400 živali ne splača rediti! Presenečeni pa so bili, ker higiena v predelavi mleka ni bila na prav nič višji ravni kot pri marsikaterem večjem rejcu pri nas. Za svoje člane so pripravili predavanja o prehrani, paši, boleznih in porodih drobnice, sodelovali pa so tudi na občinski razstavi plemenske živine. Za svoje delo so od trebanjske občine dobili 100, od ministrstva za kmetijstvo pa 150 tisočakov. Na nedavnem občnem zboru v gostilni Pri Francki na Mirni so se trebanjski rejci drobnice dogovorili, da naj bi letos spomladi šli na strokovno ekskurzijo v Belo krajino, sodelovali bodo na prireditvi Iz trebanjskega koša, obiskali bodo razstavo plemenske drobnice in prvenstvo v striženju ovac, v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo pa pripravili tudi več stro-
Uidi čebele dobile mojstre
Na belokranjskem Boldražu ustanovili Klub čebelarskih mojstrov Slovenije, ki ima 25 članov ■ Predsednik Milan Vajda
BOLDRAŽ - 24 kandidatov, sicer članov Čebelarske zveze Slovenije, je celo preteklo leto obiskovalo šolo za čebelarske mojstre, in sicer v Ljubljani teoretični, v graški čebelarski šoli v Avstriji, ki ima evropski certifikat za izobraževanje, pa praktični del. Vsi so konec preteklega leta izobraževanje uspešno zaključili in kot prva generacija Slovencev dobili naziv čebelarskega mojstra.
Doslej namreč pri nas ni bilo tako šolanih čebelarjev, ampak so bili samouki. “V prihodnje naj bi čebelarji pri nas najprej dobili poklic čebelarja v okviru kmetijskih šol, potem pa bi se šolali za mojstre. Čebelarstvo je namreč zelo zahtevno in brez izobraževanja sploh ne bi bilo mogoče čebe-lariti,” pravi Milan Vajda iz Metlike, ki je kot edini Belokranjec postal čebelarski mojster. Na njegovo pobudo pa je bil pretekli mesec na Boldražu pri Metliki ustanovljen Klub čebelarskih mojstrov Slovenije. Vajda je postal predsednik kluba, v katerega je včlanjenih 25 mojstrov. Med njimi je le ena ženska, medtem ko je Anton Rozman častni član.
Namen kluba je predvsem izobraževanje čebelarjev, tudi tistih, ki se bodo izšolali za ta poklic v
nojevanje ozimnih žit
Po lepem vremenu v februarju in sorazmerno visokih dnevnih temperaturah je ozimno žito začelo rasti. V tem času se je ozimno žito f I 1° razraščati in ustvarjati število rastlin na površino, zasnovo za lase in s tem tudi pridelek. Hkrati z rastjo se pokaže potreba po ranilih, zlasti dognojevanje z dušikom. Ostala hranila, kot so fos-°L kalij kot tudi apnjenje, če je potrebno, opravimo pred setvijo.
Dušik je element, ki je nujno potreben za višino pridelka kot tudi ?a kvaliteto pridelka (vsebnost beljakovin). V času od prezimitve do ?etvc porabi ozimno žito 80 odst. celotne potrebe po dušiku, ki pa ga razporedimo v dva do tri odmerke, ker je hitro izkoristljiv, hkati pa Podvržen izhlapevanju oziroma izpiranju v podtalje. V začetku marnje čas za prvo dognojevanje ozimnih žit. Ozimno pšenico dognoji-teo v količini od 40 kg do 80 kg čistega N. Kar pomeni, da pognojimo I l ^ c*° kg kana na ha. Lahko uporabimo tudi organska gnoji-a> kot so razredčena gnojevka ali gnojnica v količini 10 m3 na hek-ar- £ organskimi gnojili gnojimo po možnosti tik pred dežjem. Večje merke damo redkim posevkom, na slabši zemlji, slabo gnojeni z' rganskimi gnojii, kot tudi intenzivnim sortam. Odmerki pri ozim-em ječmenu so nekoliko nižji. Pri ječmenu ne spodbujamo Razraščanja, ker je bilo to v glavnem opravljeno že v jeseni oziroma v 'mskem času. Vplivamo pa na boljšo zasnovo stranskih poganjkov.
. cjanskc količine hranil za dognojevanje lahko natančneje določimo e z ogledom posevkov in poznavanjem tal. V tleh so določene količine fanil, tako tudi mineralnega dušika, ki je dostopen rastlinam. Tega ahko določimo na osnovi analize zemlje s priročno aparaturo, ime-.°vano RQ flex, ki jo imamo tudi na našem zavodu. Natančnejšo anal-Zo pa opravi pedološki laboratorij. Na osnovi analize lahko atančnejše damo nasvete za dognojevnaje. Vsekakor pa bo analiza uJno potrebna na vodovarstvenih območjih. Na tem območju je eloletna količina dovoljenega dušika za ozimno pšenico 150 kg na 1 . a> za ječmen 120 kg, za rž in jarine le 80 kg celokupnega dušika, če v Oeh manj kot 30 kg mineralnega dušika na 1 ha.
Vsekakor je potrebno v tem času pohiteti z dognojevanjem na osno-1 Poznavanja posevkov in tal. Če pa so se žita (zlasti ječmen) preveč razrasla, priporočamo, da ga razdredčimo, npr. z enim obhodom rananja. Ne smemo pa pozabiti tudi na konkurenčnost plevelov in akrepati čimprej, ko nam bodo vremenske razmere dopuščale škrop-
MARJETA UHAN, dipl. inž. kmet.
Milan Vajda
ustreznih šolah. Prizadevali si bodo ustanoviti združenje večjih slovenskih čebelarjev, saj po mnenju Vajde združenje lažje nastopa s svojimi zahtevami. Preko združenja bo tudi lažje uveljaviti status čebelarjev, rešiti vprašanje prodaje čebeljih izdelkov in vprašanje zaščite slovenskega medu pred uvoženim. Klub namerava sodelovati pri pripravi normativnih aktov na področju čebelarstva, dal pa naj bi tudi pobudo za ustanovitev čebelarskega vzrejne-ga centra. Vajda pravi, da si bo prizadeval, da bo center zrasel na Dolenjskem, morda tudi v okviru Kmetijske šole Grm, ustanovili pa naj bi ga do leta 2003, ko bo v Ljubljani svetovni kongres čebelarjev.
Liani Kluba čebelarskih mojstrov prihajajo iz vseh delov Slovenije, zato se zastavlja vprašanje, kako bo klub glede na oddaljenost članov deloval. “Mojstri so zatrdili, da ne bo težav, če bo le volja za delo. Mislim pa, daje zastopanost mojstrov iz vseh slovenskih pokra-jih lahko tudi prednost, če jo bomo le znali izkoristiti. Prav to, daje sedež kluba na Boldražu, pa je lahko tudi prednost za belokranjsko čebelarstvo,” je prepri-čan Vajda.	M	B..j.
kovnih predavanj. Rejci so se zahvalili inž. Ani Moder za prizadevno vodenje tajniških poslov in podelili priznanja za sodelovanje tropov na občinski razstavi plemenske živine.
Jože Grmovšek iz Dolnjih Pra-preč pri Veliki Loki pravi, daje bil prvi na Dolenjskem, ki se je začel ukvarjati z ovčjerejo. Nihče pač ni maral delati na zemlji in je zemljo pred zaraščanjem rešil z ovčjerejo. Za ovce je sploh dobro, če so čim dlje na svežem zraku ali pa vsaj v zračnem hlevu. Če je ovca zaprta, se namreč navzame neprijetnih vonjav ne le volna, temveč celo meso, zatrjuje Grmovšek. Znova poudarja, da prodaja mesa drobnice sploh ni organizirana, zato se skuša vsak rejec znajti po svoje. Jagnjeta jim plačujejo po 400 tolarjev kilogram žive teže, država pa primakne še 2400 tolarjev premije za vsako žival. “V idealnih razmerah da ena ovca 30.000 tolarjev. Če hočeš štiri košnje, je ena tona gnojila za travnike premalo. Pred četrt stoletja je bilo moč dobiti jagnjeta v glavnem le iz Bele krajine, zdaj seje ponudba povečala za desetkrat. Če bi hotel, da se ovčjereja ne bo zažira-la v mojo pokojnino, bi moral imeti več kot 200 ovac in 20 ha zemlje,” pravi Grmovšek.
P PERC
Že 6. Gregoijev sejem
Pred Agroservisom v Novem mestu
NOVO MESTO - V petek bo odprl svoja vrata največji dolenjski sejem, na katerem se letos predstavlja rekordno število razstavljavcev. Na Dolenjskem in v Beli krajini velja Gregorjevo (12. marec) za začetek pomladi in del na polju, zato je to gotovo pravi čas za oskrbo z vsem, kar pri delu potrebujejo kmetovalci, vinogradniki, sadjarji, vrtičkarji in čebelarji. Vse to in še veliko drugega bo obiskovalcem predstavilo in ponudilo preko 150 domačih in tujih razstavljavcev na 6. Gregorjevem sejmu, ki ga prireja Kmetijska zadruga Krka, p.e. Agroservis iz Novega mesta. Poleg široke ponudbe bodo v času sejma mogoči ugodnejši nakupi, saj bodo za nekatere artikle veljali sejemski popusti.
Ttidnevni sejem bo v petek, 10. marca, ob 11. uri odprl predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk. Ob tej priložnosti bodo tudi pokušnje izdelkov nekaterih dolenjskih živilskih podjetij in vin vinogradniškega društva Podgorje.
Po otvoritvi sejma se bodo ob 12. uri vozniki traktorjev pomerili v spretnostni vožnji, ki jo pripravljajo člani Strojnega krožka Novo mesto.
V soboto se bo na Srednji kmetijski šoli ob 9,-uri začela predstavitev sort koruze s predavanji, ob 14. uri pa si boste lahko ob sejmišču ogledali prikaz pravilne nastavitve sejalnic.
V nedeljo bodo prišli odganjat zimo kurenti, njihov nastop bo med 11. in 14. uro, zastem bo sledilo še Srečanje harmonikarjev, ki ga pripravlja radio Sraka.
Na sejmu si boste lahko ogledali še prodajno razstavo malih pasemskih živali gojiteljev iz Novega mesta in se prepričali o spretnostih in znanjih dijakov Srednje kmetijske šole Grm. Sejem bo vsak dan odprt od 9. do 18. ure.
A. VRŠČAJ
SADNE SADIKE VZGAJA ŽE 56 LET - Jožeta Preloga iz Adamičeve v Novem mestu poznajo številni sadjarji, ki pri njem že leta kupujejo sadne sadike. Jože se z vzgojo sadik z vso predanostjo ukvarja že od svojega 16. leta starosti, ko je v kmetijski šoli na Kapeli pri Radencih cepil prva drevesa. Sadike hrušk, jabolk, breskev, marelic, češenj in višenj vzgaja na njivi nad šmihelsko osnovno šolo in tudi doma, poudarja pa, da so njegove sadike dveletne in zato bolj odporne in prej rodijo. Na fotografiji (Jože je prvi z desne) je skupaj z možakoma, ki sta prejšnji četrtek k njemu prišla po sadike. (Foto: J. D.)
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: dr. Julij Nemanič
Zasnova nasada in sajenje cepljenk
Izbira sorte - Moda v vinarstvu se spreminja in ni sorte, ki bi bila moderna 25 let, zato je pravilno, da sadimo tiste sorte in na podlagah, ki ustrezajo daninim razmeram. S tem lahko vedno dosegamo najboljšo kakovost in ustrezen dohodek. Najprej izberemo ustrezno podlago glede na vrsto tal (količina apna, rodovitnost in razpoložljiva vlaga tal). Pri tem upoštevamo njen vpliv na žlahtno trto (bujnost in čas dozorevanja). Torej sorta, oz. kultivar, bo izbrana glede na: naravne danosti to je lastnosti tal in značilnosti lege, lastnosti in zmožnosti podlage kot njen vpliv na žlahtno evropsko vinsko trto. Določena razhajanja je možno popravljati s prilagajanjem načina gnojenja (razdalje sajenja, gnojenje in predvsem obremenjevanje).
Dokončna priprava tal - Pred količenjem vrst in sajenjem je potrebno poravnati površino tal. Ker ima obilno gnojenje v sadilno jamo veliko slabih strani, globoko zaorjite potrebna gnojila (kar je ugotovljeno z analizo), ki ste jih načrtovali dodati v sadilno jamo, če jih niste dodali že ob rigolanju. Gaženje s stroji, zlasti ko je zemlja vlažna, je zelo škodljivo, zato se potrudite in dela opravite ročno.
Razdalje sajenja - Nujno je upoštevati naravne razmere osončenosti in rodovitnosti tal:
• smer vrst: najbolj ustrezna je sever-jug, ni pa nujna;
• razdalje med vrstami: v osnovi so odvisne od rodovitnosti tal oziroma rasti trte in znašajo lahko 140 do 180 cm ali pa so podrejene načinu obdelave vinograda, kar pomeni izgubo količine ali kakovosti pridelka;
• razdalje v vrsti: odvisne so izključno od rodovitnosti tal in v isti vrsti niso povsod enake (od 70 do 140 cm):
• obračilo: naj bo dovolj široko, zato ob robu posadite vrsto trsov na razdaljo 60 do 80 cm in oblikujte dve gojitveni višini. Lahko pa tudi zadnjo trto v vsaki vrsti dvignete kot brajdo. S tem popolnoma izkoristite prostor na soncu in v tleh;
• “cvikelni”: vrste naj bodo po možnosti ravne in v smeri naj-
večjega padca terena. Ker je izguba površine manjša, če naredite več “cvikelnov” sku-aj, pazite, da sadite plitveje, jer prihaja do bočnega padca v vrsti;
• ovinki vrst, izogibaje se jih z napravo “cvikelnov”. Sicer naj bodo narejeni postopno pri dveh ali treh stebrih (zato vnaprej določite, kje bodo stebri, da vmes sadite ravno in ne v loku).
Priprava cepljenk - Cepljenke nabavite pri trsničarju, ki mu zaupate. Doma jih skladiščite na hladnem in korenine dobro zasujte v notranjost šopa z ne premokro mivko in po potrebi vlažite.
Pred sajenjem jh najprej temeljito pregledate, zlasti da niso izsušene, zmrznjene ali poškodovane. Poganjke skrajšajte na dve očesi, korenine pa na 15 cm. Zgornji del namočite v 3-odst. močljivo žveplo, in kd se osuši, parafinirajte. Korenine pred sajenjem namakajte 12 do 24 ur v vodi in pred
lOlaganjem v sadilno jamo še v “kalež“, to je zmes enakih delov kravjeka, ilovice in vode. S tem omogočite koreninam boljši stik z zemljo in hormoni iz kravjeka pospešijo tvorbo korenin.
Sajenje - Najboljše je ročno, z lopato; ker je h koreninam primerno dati le do 2 1 komposta, pomešanega z zemljo, jama ni velika in delo gre hitro od rok. Možno je tudi sajenje v s plugom zorane jarke, s pomočjo visokega pristika curka vode, vrtanje jam s svedrom ali strojno sajenje s sadilcem. Bodite pozorni, da bo cepljeno mesto ob sajenju vsaj 5 cm nad zemljo, še višje, če je jama nekoliko globlja, da se na težjih tleh v jami ne zadržuje voda. Po potrebi dodajati pod korenine rahel sipki material. Zgodnje sajenje je smotrno le na legah, kjer ni nevarnosti pozebe ali če lahko umetno zaščitite cepljenko, sicer sadite okoli 1. maja. Pri bočnem nagibu terena v vrsti je nujno, da bo cepljeno mesto dovolj nad tlemi, da nikoli ne bo zasuto z zemljo, sicer tega trs kmalu propade, če prevladajo korenine iz žlahtnega dela.
Za prikaz sajenja na terenu se je možno dogovoriti na Kmetijski svetovalni službi v vaši občini.
JOŽE MAUEVIČ
HELENA MRZLIKAR
gospodinjski kotiček
Z vitamini telo okrepimo
Hranilne snovi, ki varujejo naše telo pred najrazličnejšimi obolenji in pripomorejo h kar najboljšemu delovanju celic, tkiv, organov in organskih sistemov - to je vsega telesa - so vitamini. Zaradi njihovega pomemb-
nega vpliva na nše telo, govorimo o njih kot o življenjsko pomembnih snoveh. Naše telo ne
more samo “izdelati” vitaminov razen vitamina D3 in niacina, zato moramo vitamine in njihove predstopnje vnašati v telo s hrano. Čeprav nam je ostalo še kar nekaj od starih zalog zelenjave in sadja, dobimo v tem času željo po drugačni hrani. Zaradi dolgotrajnega skladiščenja v kleteh so živila postala izsušena in ovela. Tudi vložena in predelana zelenjava, kot sta kislo zelje in repa, nam ne prijata več, ker smo se že naveličali njihovega vonja in okusa. Z vitamini bogato solato bomo pripravili iz motovilca, ki smo ga posejali v jeseni, in mladega regrata.
Ker je mlada solata občutljiva za olje, nadomestimo olje z mešanico kisle smetane ali jogurta in domačega kisa. Primešamo še aromatične listke vrtne kreše. Vzgojimo jo v lončku na okenski polici ali njeno seme nakalimo v kalilniku. Ko se razvijejo nežni in okusni listki, jih postrižemo s škarjami ter vmešamo med solato, sesekljane listke potresemo po krompirju ali jih vmešamo
med skuto in maslo ter napravimo okusen namaz. Regrat nabiramo vedno v kar se da čistem okolju. Grenak okus listov spodbuja prebavo in krepi imunski sistem. Podoben učinek na telo ima tudi mlada kopriva, ki vsebuje predvsem vitamina A in C ter rudnine. Čaj iz svežih ali posušenih listov koprive spodbuja ledvice k odvajanju vode in pomaga pri težavah s prebavili.
Vse vrste mlade zelenjave se zelo dobro ujemajo z okusom česna, ki ga pripravimo kot solatni preliv. Ima širok razpon protivnetnega delovanja, znižuje krvni pritisk in slabi holesterol ter preprečuje nevarno strjevanje Krvi. Najbolje je, če použije-mo čimveč mlade zelenjave brez dodatkov, kot so sol, olje in razne začimbe. Sočnim listom zelene zelenjave naj se pridruži tudi rdeča redkev in surovo ali dušeno rdeče korenje, ki sta bogata z vitaminom A. Okus rdečega korenja se dobro ujema tudi s sadjem, ki nam je v tem času še na voljo. Na tržnici pa ne prezri-mo kakija, ki od vseh vrst sadja vsebuje največ joda, velike količine vitamina C in A ter minerale kalij, kalcij in fosfor. Vlaknine in sladkor v kakiju močno pospešijo leno prebavo in omilijo težave pri hemoroidih. Če ga použi-jemo preveč, so posledica napenjanje in vrenje v črevesju ter driska.
St. 10 (2637), 9. marca
DOLENJSKI LIST
K	'S	%	ki	-■ ■	’■$.	?	'	:"'::
> »' v * S .
■■—■—   ...........................
Široko odprta muzejska vrata
Peti dan Dolenjskega muzeja v znamenju petdesetletnice - Na tradicionalni razstavi Iz depojev Dolenjskega muzeja predstavljena restavratorska dejavnost
Mlada peresa na plan!
Srečanja mladih pesnikov in pisateljev Slovenije
Sklad Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti ponovno pripravlja tradicionalna srečanja mladih pesnikov in pisateljev Slovenije, ki bodo letos že osemindvajsetih. Mladi literati, ki se bodo vključili vanje in jih bodo izbrale medobčmočne žirije in republiški selektor, se bodo najprej predstavili na šestih območnih srečanjih, najboljši s teh srečanj pa se bodo udeležili zaključne prireditve septembra na Vrhniki.
Na srečanjih lahko sodelujejo avtorji, stari nad 15 let, ki svojega dela še niso izdali v knjižni obliki (razen v samozaložbi) in če še niso bili uvrščeni med najboljše na dosedanjih republiških srečanjih. Prispevke (do 10 strani proze ali do 15 pesmi), natipkane s pisalnim strojem ali natisnjene z računalnikom, je treba poslati najkasneje do 22. marca na naslov: Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti (za 28. srečanje), Štefanova 5, 1000 Ljubljana. Prispevki naj bodo v treh izvodih, označeni s šifro, v priloženi zapečateni ovojnici pa je treba navesti ime in priimek, domači naslov, izobrazbo, poklic, starost in šifro. Organizator bo dela izbranih avtorjev tudi objavil.
ROTARJEVA RAZSTAVA
NOVO MESTO - Jutri, 10. marca, bodo ob sedmih zvečer v galeriji Dolenjskega muzeja odprli slikarsko razstavo novomeškega likovnega ustvarjalca Jožeta Kotarja. Razstavo bo odprl podžupan Mestne občine Novo mesto mag. Adolf Zupan.
GLAVNI DOBITEK V NOVEM MESTU
NOVO MESTO - Gledališka skupina KD Mirna Peč, ki je z igro pisca Frana Lipaha Glavni dobitek v režiji Staše Vovk že gostovala v Metliki, Šentjerneju in na Mirni, se bo danes, v četrtek, 9. marca, ob 19.30 predstavila še v Kulturnem centru Janeza Trdine.
NOVO MESTO - 1. marec je v Dolenjskem muzeju že peto leto zapored dan muzeja, ko obiskovalcem široko odpro vrata in jim omogočijo zastonjski ogled stalnih in občasnih muzejskih razstav, pripravijo muzejsko delavnico za najmlajše, vsakič pa še razstavo Iz depojev Dolenjskega muzeja, s katero javnosti predstavijo katero od temeljnih muzejskih dejavnosti. Letošnji dan muzeja je bil še posebej slovesen, saj so z njim uradno začeli praznovanje petdesetlenice delovanja te pomembne dolenjske kulturne ustanove.
Poleg tradicionalnega ogleda stalne arheološke, etnološke in NOB razstave so si obiskovalci lahko ves ta dan ogledovali še razstavo o filmski ustvarjalnosti Metoda in Milke Badjura, video filme Po dolini reke Krke, Kočevski Rog od poselitve do danes in Kapiteljska njiva, v Jakčevem domu pa ob razstavi likovnih del
znamenitega novomeškega umetnika Božidarja Jakca (dvakrat pod strokovnim vodstvom) tudi video filme Novomeška pomlad 1920, Jakčev televizijski portret ob njegovi osemdesetletnici in Jakčeve filmske zapise iz prve polovice tega stoletja. Za otroke je bila gotovo najprivlačnejša muzejska likovna delavnica, na kateri so
cev, ki jih najdemo po slovenskih pokrajinah, od preprostega enojnega stegnjenega kozolca do “kmečke palače” - toplarja z balkonom. Makete in risbe je izdelal arhitekt Boran Hrelja zvesto po
Čmo-bela izpovedna moč
V Galeriji Krško so odprli samostojno razstavo mojstra fotografije Janeza Korošina iz Ljubljane
KRŠKO - J anez Korošin, mojster fotografije iz Ljubljane, je na domačem fotografskem prizorišču prisoten že štiri desetletja, intenzivneje od leta 1973, ko je imel prvo od skupaj šestnajstih samostojnih razstav, medtem ko število skupinskih sega preko tristo. Za svoja dela je prejel več kot osemdeset diplom, pohval in nagrad. Pred leti je prejel tudi najvišjo slovensko fotografsko priznanje, nagrado Janeza Puharja, za življenjsko delo, ob naslovu slovenskega mojstra fotografije pa ima tudi naziv mojstra Mednarodne zveze fotografske umetnosti. Gre torej za uveljavljenega in znanega ustvarjalca, ki pa
Tatjana Avsec in Janez Korošin na otvoritvi razstave v Galeriji Krško.
GLASBENI ZAKLJUČEK USPEŠNEGA DNE-Gosta Dolenjskega muzeja sta bila Mia Žnidarič in kitarist Žarko Živkovič, ki sta s prijetno glasbo zaključila dan muzeja.
Reševanje “lesenih harf”
Razstava maket in risb kozolcev v muljavski Galeriji Kresnička - TVije toplarji in skedenj oteti uničenju
MULJAVA - V Galeriji Kresnička na Muljavi so v soboto, 4. marca, odprli razstavo Slovenski kozolec in z njo popestrili zaključek pohoda po Jurčičevi poti, ki so ga že sedmo leto zapored priredili na rojstni dan znamenitega Mu-ljavca Josipa Jurčiča, očeta prvega slovenskega romana in pionirja slovenskega časnikarstva. S svojim sporočilom je razstava zazvenela kot pritrditveni odmev na besede slavnostnega govornika pisatelja Vlada Žabota, ki je pohodnikom govoril o pomenu ohranjanja narodne istovetnosti. V malem prostoru galerije so namreč postavili na ogled tisto, kar je izrazita slovenska posebnost - kozolci, slovenske “lesene harfe”.
Razstavljene so arhitekturne	/	v„, časom za slovenski kozolec
makete m nsbe vseh t,pov kozol-	s/nazdravili , cvi(kom: ivanški
župan Jernej Lampret, vodja območne izpostave SLKD Tatjana Lampret in pobudnik projekta Slovenski kozolec Slavko Mežek.
resničnih kozolcih, seveda v močno zmanjšanem merilu. Razstava je izvrsten prikaz slovenskega ljudskega stavbarstva, ki je prav v kozolcih nekaj posebnega v vsej Evropi. Nič,čudnega, da so si jo z zanimanjem ogledali že v številnih krajih po Sloveniji in tudi v tujini. V muljavski galeriji je razstavo pospremil še fotografski prikaz reševanja treh toplarjev in skednja, ki so stali na trasi odseka Višnja Gora-Bič na dolenjski avtocesti in bi končali pod gradbenimi stroji, če jih ne bi kulturno društvo Naša Slovenija v okviru projekta Slovenski kozolec rešilo pred uničenjem. Kot je povedal tajnik društva Slavko Mežek, so pod vodstvom Toneta Prosena iz Čagošč pri Šentvidu razstavili kozolce in zdaj čakajo, da jih bo mojster ponovno postavil, enega prav na Jurčičevini. Na otvoritvi je zelo primerno vsebini razstave zazvenela slovenska ljudska pesem iz uglašenih grl ženske vokalne skupine Mavrica iz Dobrepolja pod vodstvom Vesne Fabjan.
M. MARKELJ
YOSEMITE IN MEHIKA
KRŠKO - Danes, 9. marca, bo ob sedmih zvečer v Valvasorjevi knjižnici predavanje z diapozitivi, na katerem bosta Aleksandra Voglar in Andrej Sotclšek predavala o potovanju po Združenih državah Amerike in Mehiki ter plezanju v slovitih stenah narodnega parka Yosemite.
na našem območju še ni samostojno razstavljal in je zato toliko več pozornosti vredna razstava, ki so jo odprli minuli petek, 3. marca, v Galeriji Krško. Na ogled bo do 3. aprila.
V Krškem Korošin razstavlja izbor starejših in tudi nekaj novejših fotografij, ki ponujajo dovolj izčrpen pogled v njegovo ustvarjalnost. Zanjo je značilna dosledna zvestoba črno-beli fotografiji, ob tem pa izrazita usmerjenost k ekspresivnosti in dramatičnosti, ki ju Korošin dosega z uporabo grobo zrnatega filma in s pomočjo barvnih filtrov. Razmeroma malo sivinskih odtenkov med belim in črnim daje slikam grafičen učinek, tako da ob pretehtani kompoziciji posnetka, prav tako značilni za Korošina, fotografije pridobijo na svoji izpovedni moči. Ni odveč zapisati še to, da vse povečave avtor izdeluje sam in tako nadzoruje nastajanje fotografije od prvega do zadnjega koraka.
Na otvoritvi je nekaj besed o avtorju povedala Tatjana Avsec, vodja območne izpostave Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, za glasbeno popestritev pa je poskrbel pihalni kvintet Api, ki ga sestavljajo učenci krške glasbene šole.
MiM
pod vodstvom prijaznih muzejskih pedagoginj izdelovali pustne maske.
Uspešen in dobro obiskan dan muzeja so zaključili zvečer z odprtjem razstave Iz depojev Dolenjskega muzeja - Restavriranje predmetov, ki jo je v sodelovanju s kustosi Majdo Pungerčar ter Ivico in Borutom Križem pripravila muzejska pedagoginja Ivana Tanko. Kot je v uvodnem nagovoru dejal direktor muzeja Zdenko Picelj, želijo z razstavo predstaviti tisto temeljno dejavnost muzeja, ki je sicer skrita očem javnosti. Ivana Tanko je podrobneje predstavila razstavo in restavratorsko delo, ki je poljudno predstavljeno tudi v zgibanki, izdani ob tej priložnosti. Restavrirani predmeti iz muzejskih fondov so bili za razstavo izbrani tako, da časovno segajo od prazgodovine do polpreteklosti, tematsko od arheoloških do etnoloških, snovno pa zajemajo keramiko, kovine in les. Spremljajoča tekstovna in fotografska dokumentacija nazorno kaže, kako zahtevno in pomembno je restavriranje, saj vešči prsti restavratorjev lahko vrnejo nekdanji videz tudi predmetom, ki sta jih zob časa ali nemarnost močno zdelala. Obiskovalci so se lahko na lastne oči prepričali o restavratorski umetelnosti na razstavljenih predmetih, kot so baročni kip sv. Janeza Nepomuka iz zdaj porušene kapelice ob nekdanjem lesenem mostu čez Krko v Novem mestu, t. i. Železni vojak, ki gaje izdelal rezbar France Vodnik, pohištvo in oprema iz nekdanje Kastelčeva gostilne v Žabji vasi, železen meč v nožnici iz 3. stol. pr. n. š., tri-krilni oltarček iz Prelesja pri Škocjanu idr.Čast odprtja razstave je pripadla Mojci Novak, direktorici novomeške občinske uprave, piko na i pa je prijetnemu večeru dala pevka Mia Žnidarič, kije ob spremljavi kitarista Žarka Živko-viča odpela niz jazzovskih zimzelenih melodij.
M. MARKELJ
Sr: :>
Prvi so s polic nove knjigarne vzeli knjige nekateri od njenih "botrov": vodja knjigarne Boris Blaič, Tomaž Koncilija, Marko Zajc in Gregor Macedoni.
Knjigam prijaznejša Goga
Na Glavnem trgu v Novem mestu odprli novo knjigarno Goga - Več kot samo prodajalna knjig
NOVO MESTO - Dolenjska metropolo ima končno, kot naj bi se za regijsko središče in vsako večje slovensko mesto tudi spodobilo, knjigarno, ki naj bi ji življenjski utrip pisala vsaj nekoliko drugačna merila, kot so tista, ki odrejajo delovanje in podobo večine sedanjih slovenskih knjigarn. S takimi nameni je, poleg drugih, seveda, tudi nastala Knjigarna Goga, kot se nova mestna kulturna pridobitev imenuje. Knjigarna je odprla vrata 3. marca zvečer v prostorih stare mestne hiše pri rotovžu.
Zamisli o ustanovitvi knjigarne so se porajale hkrati s prizadevanji mladih kulturnikov iz Društva novomeških študentov za ustanovitev založbe. Leta 1998 je društvo ustanovilo zavod Založba Goga, ki je zamisli o knjigarni razmeroma hitro začel uresničevati, saj je v tem času prišlo do dveh dodanih zunanjih spodbud, ki so pospešile projekt knjigarne. V Novem mestu se je začelo razmišljati o revitalizaciji odmirajočega Glavnega trga, skupina slovenskih razumnikov pa je nekako v istem času poslala javen poziv županom mestnih občin, naj omogočijo ustanavljanje knjigarn, ki ne bodo le navadne “štacune”. Tako je prišlo do tega, daje občina prepustila novo-nastajajoči knjigarni v uporabo dva prostora in atrij v obnovljeni hiši ob rotovžu. Po načrtih arhitekta Tomaža Slaka so ne prav
velika prostora združili in funkcionalno opremili, da so dobili prodajni in bralni prostor ter malo kavarnico, atrij pa bo prišel prav za različne komorne kulturne prireditve, ki jih nameravajo v knjigarni pripravljati ter tudi tako dokazovati svoje žlahtnejše kulturno poslanstvo.
Otvoritev knjigarne sta pospremila izid zbornika razprav s simpozija ob gtoletnici Podbevškove-ga rojstva (o njem več prihodnjič) in napoved skorajšnega izida glasbene antologije novomeškega rocka in popa na dvojni cedejki Novo mesto 1977-1997, oboje pri Založbi Goga.
MiM
LUNINO KRALJESTVO
KRŠKO - V sredo, 15. marca, bo ob petih popoldan v Kulturnem domu uprizoritev glasbeno-plesne pravljice Brigite Tornarič Milharčič Lunino kraljestvo. V njej nastopajo učenke osnovne šole Jožeta Gorjupa iz Kostanjevice na Krki kot igralke in plesalke, poje šolski otroški pevski zbor pod vodstvom Mojce Jevšnik, pripovedovalka je Romana Miklavž, odrsko postavitev je delo Melite Skušek, koreografija Lucije Kuntarič, scena in kostumi pa Vesne Zakonjšek.
Ples kot sveti izraz človeka
Predstavitev knjige Pina Mlakarja Ples kot umetnost in gledališče v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu je sovpadla s 93. rojstnim dnevom legendarnega baletnika
NOVO MESTO - Minuli četrtkov večer 2. marca je v Knjižnici Mirana Jarca izzvenel v znamenju Terpsihore, starogrške muze plesa, suj je bil gost tokratne kulturne prireditve baletni mojster, koreograf, pedagog, umetniški vodja in publicist Pino Mlakar, povod za srečanje z znamenitim Novomeščanom pa je bil izid njegove najnovejše knjige Ples kot umetnost in gledališče, ki jo je izdala Mohorjeva družba iz Celja. Naključje je hotelo, daje bila predstavitev tega izjemnega dela v slovenski baletni literaturi prav na Mlakarjev 93. rojstni dan, kar je kulturnemu večeru dahnilo dodaten čar in v prenekaterem obiskovalcu prebudilo misel o ustvarjalnosti kot edini resnični zmagovalki nad časom.
Ob neverjetno čilem in preudarno zgovornem Pinu Mlakarju so pri predstavitvi knjižne novosti sodelovali: višja bibliotekarka Jadranka Matič Zupančič, ki je na začetku obširno predstavila Mlakarjevo bogato življenjsko in ustvarjalno pot, obe tesno povezani z življenjsko družico Pio, kateri je knjiga tudi posvečana; Mlakarjev dolgoletni prijatelj Jože Hu-mer, ki je spretno vodil pogovor in spodbudil obiskovalce, da so se vključili vanj; Staša Vovk, ki je prebrala tri odlomke iz knjige;
Mlakarjeva hči Veronika, ki je spregovorila o začetkih svoje izjemno uspešne baletne kariere (prve korake je seveda naredila ob svojih starših); ter violinistka Maja Bevc, ki je večer obogatila z izvrstnim izvajanjem Schubertove, Dvorakove in Brahmsove glasbe.
Pino Mlakar je z ženo Pio trajno zapisan v slovensko kulturno zavest predvsem kot baletnik, koreograf in predagog, manj pa je znano, da je tudi pisec, kar je razumljivo, saj je prvo knjigo izdal šele v letih pozne starosti. A tako je le po letnicah izidov, saj so vse tri njegove doslej izdane knjige zorele in nastajale vse njegovo življenje oziroma “pisalo jih je življenje”, kot je med pogovorom dejal avtor. Prva z naslovom Nesmrtni gledališki ples je izšla v nemščini leta 1993 pri muenchen-ski založbi Florian Noetzel. Kmalu ji je sledil še drugi del z enakim
VSE NAJBOLJŠE! - Pinu Mlakarju jeza 93. rojstni dan čestitala tudi gostiteljica predstavitve njegove knjige Andreja Pleničar, direktorica Knjižnice Mirana Jarca.
naslovom. V obeh je Mlakar zajel tristoletno zgodovino baleta mu-enchcnske opere. Knjigi, ki ju je Humer imenoval kar veleknjiga o baletu, sta bili odlikovani z ugledno nagrado Bavarske.
Seveda se je ob izidu in uspehu Mlakarjevih knjig v nemščini zastavilo vprašanje, zakaj ne bi imeli česaj podobnega tudi v slovenščini. Ker je Pino Mlakar menil, da prevod ne bi bil dovolj zanimiv za slovenske bralce, je pripravil povsem novo knjigo in v nji pod naslovom Ples kot umetnost in gledališče strnil svoja in Piina pojmovanja plesne umetnosti ter poglede na njuno skupno preplesano pot skozi življenje. Jasno in odloč-
no je v knjigi poudarjeno, da gledališki ples, najpogosteje imenovan kar balet, nikakor ne služi zgolj zabavi, saj je resnična umetnost, je “sveti izraz človeka”, kot je avtor vehementno zatrdil na novomeški predstavitvi. Ob tej . priložnosti je tudi “izdal” svojo in Piino življenjsko željo, da bi balet tudi najširša javnost sprejela kot umetnost. In prav v teh prizadevanjih bi lahko njuna Baletna domačija na bregu Krke v Novem mestu, ki sta jo ustvarjala štiri desetletja, odigrala pomembno vlogo, če bo postala središče razmišljanj in teoretičnih iskanj dokazov o umetniškosti plesa. “Če se to ne bo zgodilo, potem je bilo vse najino delo le mimohod,” je nekoliko zagrenjeno poudaril sicer ves večer dobro razpoloženi Pino Mlakar, ki se je na vprašanja sogovornika in obiskovalcev razgovoril o svojih življenjskih in ustvarjalnih postajah, o izjemni človeški in umetniški povezanosti z življenjsko družico Pio, pa o jadranju in še čem, da sta dve uri minili, kot bi mignil.
M. MARKELJ
BEMOVE SLIKE V MIKLOVI HIŠI
RIBNICA - V Miklovi hiši bodo jutri, 10. marca, ob sedmih zvečer odprli razstavo del slikarja Bojana Berna.
KARAJAN C
NOVO MESTO - V torek, 14. marca, bo ob 19.30 v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine nastopil gledališki igralec Brane Šturbej z monodramo Ka-rajan C avtorja in režiserja Dušana Jovanoviča. Monodrama je bila na 2. festivalu monodrame na Ptuju nagrajena kot najboljša predstava.
POTA
IN
dežurni poroča/o
PRED HIŠO OB MOTOR- 29. februarja nekaj po 21. uri je J. Š. iz niolcnje vasi ostal brez 200 tisoč |°larjcv vrednega kolesa z motorjem znamke Aprilia Sonic 50. Neznanec mu ga je ukradel pred hišo.
TAT V ZDRAVILIŠČU - Nezna-nec je 1. marca odklenil omarico v Sarderobi Zdravilišča Šmarješke •bplice ter iz jakne ukradel moško točno uro in prenosni telefon znamke Ericsson. Lastnik A. K. iz Novega mesta je oškodovan za 65 tisoč folarjev.
ZASVOJEN S KAVO - 1. marca Ponoči je neznanec vlomil v gostin-. lokal last A. K. na Uršnih selih m odnesel več zavitkov cigaret, več 01 4 tisoč tolarjev in 8 kg kave.
kuhal bo žganje - Nezna-
nec je med 26. in 28. februarjem iz stanovanjske hiše v okolici Sevnice v odsotnosti lastnika iz nezaklenjene kleli ukradel bakren kotel za 2ganjckuho s pokrovom, vreden okrog 50 tisoč tolarjev.
POBOŽEN, DA JE KAJ! - Iz zapuščene stanovanjske hiše v oko-■ei Zabukovja pri Sevnici je med 15. ebruarjem in 2. marcem neznanec odnesel več sakralnih predmetov: Pet kipcev, dve sliki in dva križa ter starejšo tehtnico.
POSEKAL CIPRESE - Nezna-ncc je januarja posekal vseh 180 na novo zasajenih okrasnih cipres na Pokopališču v Stranski vasi in novomeško Kom unalo oškodoval za °krog 150 tisoč tolarjev.
OB BUNDO Z DOKUMENTI-T marca nekaj po 3. uri je U. L. iz
ovega mesta neznanec v diskotet-ki Otočec z obešalnika ukradel bundo puhovko z nekaj denarja, dokumenti, ključi osebnega avta in stano-Vanja> čekovno kartico in Evrocard.
Skrb za varnost otrok po počitnicah
Lani slabo
. KRŠKO - Po zaključku zimskih počitnic policisti v °savju posebno skrb namenjajo varnosti predšolskih 111 šolskih otrok v prometu. V °kolici osnovnih šol izvajajo Poostren nadzor prometa, zlasti kontrolo hitrosti, kar je Sc posebej pomembno, ko otroci prihajajo v šolo ali se vračajo domov.
Na območju PU Krško bodo izvedli tudi nadzor nad tehnično urejenostjo vozil (avtobusov), s katerimi se Prevažajo otroci v šolo. Poli-^tsti bodo posebno pozornost Posvetili še opremljenosti otrok z rumenimi ruticami in odsevnimi telesi (v nočnem času ali ob zmanjšani vidlji-v°sti med hojo po cesti) in opremljenosti koles in koles z motorjem, če se bodo mla-m z njimi že vozili.
ž navedenimi akcijami želi Policija otrokom zagotoviti č'm boljšo varnost v cestnem Prometu, saj je bilo lani gle-oo varnosti otrok stanje slabo. Otroci oz. mladoletniki so bili udeleženi v 74 (lani 58) nesrečah oz. v 6,6 odst. vseh. Dve osebi sta umrli (en otrok in en mladoletnik), medtem ko v letu 1998 ni bilo smrtnih žrtev med tovrstnimi udeleženci. 40 ;-U) otrok ali mladoletnikov Je bilo lani telesno poškodo-Vanih. Kot povzročitelji prometnih nesreč se mladi pojavljajo v 41 (29) primerih, čeprav v teh primerih ni nihče umrl, 25 (14) pa jih je dobilo *elcsne poškodbe.
L. M.
V Posavju ni več noči brez ilegalcev
Na PU Krško preiskanost kaznivih dejanj lani najboljša v Sloveniji • Porast gospodarske kriminalitete - 42 odstotkov več ilegalcev kot lani - Pri prometnih nesreč problem alkohol
KRŠKO - “Naša policija je v veliki meri dosegla svoj cilj - poskrbela za dobro varnost v Posavju. Preiskanost kaznivih dejanj je znašala 68,16 odstotkov in je najboljša v Sloveniji, kar nas res veseli,” je na redni letni novinarski konferenci ob pregledu dela za leto 1999 dejal direktor Policijske uprave (PU) Krško Miha Molan.
Število kaznivih dejanj je v Posavju v porastu, zlasti gospodarska kriminaliteta, tatvine, velike tatvine, goljufije. Občutno povečanje je opazno pri ogrožanju varnosti in prepovedanem prehodu čez državno mejo. Lani je bilo manj nasilnih dejanj in spolnega nasilja. Število ovadenih se je povečalo od 1320 na 1549, razveseljivo pa je, da se je že drugo leto zapored zmanjšal delež povratnikov. Žal tako ni pri ovadenih mladoletnikih.
kih v prometnih nesrečah, med povzročitelji nesreč pa jih je kar 13 imelo v krvi več kot tri promile, kar je zaskrbljujoče. Osebni promet vozil na hitri cesti H -1 sc je povečal za 20 odstotkov, medtem ko sta tovorni in avtobusni promet v upadanju.
Na vseh petih mejnih prehodih z republiko Hrvaško je zelo porasel promet potnikov, najbolj na mejnem prehodu Slovenska vas. Policisti so obravnavali 1102 (781) ilegalcev, vendar to število ni re-
Z DELOM ZADOVOIJNI - Na novinarsko konferenci so delo PU Krško v preteklem letu predstavili (od leve proti desni): Sašo Jejčič, Miha Molan in Zlatko Pirš. (Foto: L. M.)
Kot je povedal kriminalist Sašo Jejčič, je bilo v zvezi z mamili v letu 1999 podanih 18 kazenskih ovadb zoper 25 oseb. Med uspeh štejejo odkritje dveh kriminalnih združb - tista, ki je v Sevnici preprodajala heroin, je že kaznovana, pri njej so zasegli 400 g heroina -ter odkritje 5,5 kg heroina v avtu slovenskega državljana na MMP Obrežje. V Sevnici so v dveh primerih zasegli priprave za intenzivno gojenje konoplje ter okrog 4000 g kanabisa. “Vsako leto ugotovimo več primerov pridelovanja marihuane z namenom preprodaje in uživanja, na kar vplivajo tudi ugodni klimatski pogoji. Lani je zaradi prevelike doze zaužitih mamil umrl 30-letnik iz Loke pri Zidanem Mostu, veliko truda pa smo vložili v iskanje izginulega mladoletnika iz Krškega, ki je odšel neznano kam in ga še ni nazaj, “je povedal Jejčič. Lani sta se zgodila 2 umora (1) - številke v oklepaju so za leto 1998 - 2 (3) poskusa umora, 30 (33) samomorov ter 12 (24) poskusov samomora.
Število prometnih nesreč se je v letu 1999 na področju PU Krško povečalo za 5 odstotkov, in kot je dejal direktor Molan, so tudi njihove posledice slabše kot leto poprej, saj očitno novi prometni zakon hitro izgublja veljavo. V 207 (159) prometnih nesrečah je 14(11) izgubilo življenje, 72 (52) je bilo hudo in 196 (137) lažje telesno poškodovanih. Kot je dejal Zlatko Pirš, tu najbolj izstopa problem alkohola. Ta se kot sekundarni vzrok nesreč pojavlja v 134 primerih oz. v 11,5 odstotkih nesreč. “To je sicer manj kot leto poprej, toda naš cilj je manj kot 9 odstotkov,” pravi Pirš. Nad 1,5 promila so namerili pri 607 vozni-
Nad policista s kladivom in lopato
BREŽICE - Brežiška policijska patrulja se je 4. marca zvečer odpravila k 34-letnemu A. G. iz okolice Brežic, ker je ogrožal varnost domačih, kmalu pa tudi policistov.
Ko sta policista prišla pred stanovanjsko hišo, je kršitelj stekel proti enemu in ga hotel udariti s kladivom. Policist se je umaknil in mu kladivo skušal vzeti, toda A. G. gaje odvrgel kar sam in nato stekel po lopato ter začel z njo groziti policistoma. Kljub večkratnim opozorilom ni prenehal z napadi, temveč je policistoma grozil tudi z ubojem. Na pomoč sta prišla še dva moža v modrem in osumljenca so nato vsi z uporabo fizične sile in sredstev za vklepanje le obvladali. Odpeljali so ga na policijsko postajo Brežice, kjer so ga pridržali do iztreznitve. Zoper njega bosta sledila predlog sodniku za prekrške in kazenska ovadba.
alno, saj je bilo v notranjosti Slovenije prijetih še 1154 oseb, ki so državno mejo verjetno prestopile v91,7-kilometrskem pasu državne meje na območju PU Krško. Zoper 50 osebje bilo podanih 29 kazenskih ovadb zaradi prepovedanega prehoda čez državno mejo ali zaradi suma, da so bili pri tem vodiči ali pomagači. Pri tem so zasegli 27 vozil. Med kršitvami javnega reda in miru je opazen porast vandaliza, kršitev nočnega miru, pretepov in žaljivega vedenja.
Pri svojem delu so bili krški policisti lani napadeni kar v 12 (7) primerih, in sicer 17, zoper zaposlene na PU Krško pa so prejeli 119 pritožb, a le 8 odstotkov utemeljenih. Na interventno številko Operativno komunikacijskega centra je bilo lani dnevno povprečno sprejetih 94 (95) klicev. Povprečni reakcijski čas policijskih patrulj znaša 17 minut, kar, ocenjujejo za dobro, še zlati na področju prometne varnosti in javnega reda in miru, kjer so interventne zadeve najpogostejše.
L. MURN
V SOBOTO KONTROLA HITROSTI
NOVO MESTO - PU Novo mesto obvešča, da bo v soboto, 11. marca, med 6. in 10. uro poostren nadzor prometa na hitri cesti št. 1 s poudarkom na kontroli hitrosti, uporabi varnostnega pasu in prehitevanju.
ROPARJA STA GA ZVEZALA
GRIČEVJE - Neznana zamaskirana storilca sta 1. marca zvečer napadla in hudo poškodovala 60-letnega A. G. iz Grčevja. Moškega sta zvezala, nato pa premetala stvari po stanovanju, mu vzela nekaj denarja in pobegnila. A. D., ki ima dvoje zlomljenih reber, lažji pretres možganov, podplutbe po rokah in glavi, se zdravi v novomeški bolnišnici. Policisti so roparjema na sledi.
ŠEST VOZILO PIJANIH
NOVO MESTO - Med poostreno kontrolo prometa so novomeški policisti v soboto, 4. marca, ustavili 175 voznikov. Zoper 7 so
po dolenjski deželi
• PRESLEPIL JO JE OKROG - Prvi dan v mesecu je priljubljen predvsem pri upokojencih. Se ve zakaj - poštar jim prinese zasluženo pokojnino. L marca letos je neznanec obiskal starejšo občanko iz okolice Rake pri Krškem. Ponujal ji je vrečke, čeprav jih ni imel, ter jo med pogovorom prosil za vodo. Ta mu je ustregla, neznanec pa je izkoristil njeno nepozornost in ji iz denarnice ukradel celo pokojnino - 50 tisoč tolarjev.
• RADA BI BILA LEPA - L marca dopoldne je stopila mlada ženska v trgovino Drogerija market v Sokolski ulici v Novem mestu in si meni nič tebi nič postregla z več kozmetičnimi izdelki in očali, skupaj vredno preko 21 tisoč tolarjev. Toda na njeno žalost so jo odkrili in zato jo tudi mi lahko poimenujemo P M. Lepota jo je torej veliko stala.
Proti večkratnim kršiteljem
Uidi 30 prekrškov
NOVO MESTO, ČRNOMELJ -Med kontrolami prometa policisti vse pogosteje naletijo na večkratne kršitelje cestnoprometnih predpisov. Tako so 2. marca ob 18.45 na Ljubljanski cesti v Novem mestu pri 22-letnem J. B. iz Brezja ugotovili, da vozi brez vozniškega izpita. Preizkus z alkotestom je pokazal kar 3,16 g/kg alkohola. Ker je J. B. večkraten kršitelj, saj jih je v zadnjih dveh letih storil kar 30 prekrškov, so ga pridržali in predlagali sodniku za prekrške. Zaradi pogostih prestopkov pa so mu policisti začasno odvzeli avto.
2. marca dopoldne so policisti v Črnomlju ustavili 40-letncga M. K. iz okolice Vinice? ki je vozil brez vozniškega izpita. Prepovedali so mu nadaljnjo vožnjo, sodnik za prekrške pa mu je izrekel 10-dnevno zaporno kazen. Takoj naslednji dan so ga policisti v Kanižarici ponovno ustavili in ga pridržali. Ponovno 15-dnevno zaporno kazen že prestaja v novomeških zaporih. Brez vozniškega izpita je 2. marca zvečer vozil tudi 25-letni I. Z. iz Črnomlja. Ker je večkraten kršitelj in ker so
DOLENJSKI LIST
policisti sumili, da bo z vožnjo nadaljeval, so ga privedli k sodniku za prekrške. Ta mu je izrekel 25-dnev-
no zaporno kazen, ki jo že prestaja v novomeških zaporih.
napisali predlog sodniku za prekr-‘110 je bil«
>m ija <
1,76 g/kg. Denarno so kaznovali
ške. Od J1U je z alkotestom
;t pr tih.
pozitivnih koncentracija alkohola pa je znašala
najvišja
enajst voznikov, petim pa so začasno odvzeli vozniško dovoljenje.
AVTOMOBIL LAHKO TUDI ODVZAMEJO - Zadnje čase novomeški policisti med kontrolami prometa ustavljajo vse več voznikov, ki so prepogosti kršitelji cestnoprometnih predpisov. Kaj storiti z njimi, če očitno navadne kazni ne zaležejo? Na podlagi zakona o prekrških jim policisti lahko motorno vozilo začasno zasežejo in prav to so pretekli teden storili trikrat. “Ujeli" so res prave rekorderje s po 13, 20 in celo 30 prekrški (na sliki avtomobila znamke Fiat Tipo in Opel Kadet, tretjega so že vrnili lastniku). Policisti zagotavljajo, da bodo tudi v bodoče dosledno izvajali veljavno zakonodajo, dosledno pa bodo ukrepali tudi zoper voznike koles, in če bo to potrebno, bodo večkratnim kršiteljem zasegli kolo, kolo z motorjem ali motorno kolo. (Foto: L. M.)
PONOVNO SOJENJE METODU TROBCU
Najslavnejšemu slovenskemu zaporniku še osem let
Trobcu za poskus umora sojetnika M. Nemca v zaporih na Dobu leta 1992 še osem let zapora - “Počutil sem se ogroženega” - Kuhinjski nož si je priredil - “Thibčeva prištevnost je bila zmanjšana, a ne bistveno” - Enotna zaporna kazen 15 let
NOVO MESTO - V petek je na Okrožnem sodišču v Novem mestu potekalo ponovno sojenje 51-letnemu Metodu Trobcu, obsojencu z najdaljšim zapornim stažem v Sloveniji, in sicer za poskus umora sojetnika na Dobu leta 1992. Višje sodišče v Ljubljani je namreč sodbo prvostopenjskega sodišča pred dvema letoma zaradi napak pri določitvi obdolženčeve prištevnosti razveljavilo.
5-članski senat (v isti sestavi nja v času sprehoda večkrat za-
kot pred dvema letoma) s predsednikom Francem Kusičem in sosodnikont Martinom Furlanom je Trobca ponovno spoznal za krivega in mu dosodil osem let zaporne kazni. Kazen so še z eno pravnomočno sodbo za podobno dejanje v višini deset let in pol zapora združili in mu izrekli enotno kazen petnajst let zapora. Trobec, kije lani odslužil dvajsetletno zaporno kazen zaradi umora petih žensk, ki jih je sežgal v krušni peči, naj bi po petkovi obsodbi, ki še ni pravnomočna, prišel iz zapora leta 2014.
Petkovo jutro je bilo na novomeškem sodišču živahno bolj kot običajno. Na hodniku pred razpravno dvorano se je gnetlo novinarjev, fotografov in snemalcev, ko je nekaj minut pred pol deveto v spremstvu dveh paznikov in vklenjen prišel “slavni” Metod Trobec. Čeprav je takšno medijsko spremljanje omenjenega sojenja višje sodišče dovolilo, Trobcu očitno to ni bilo prijetno. Pred objektivi sc je skrival, obračal stran, dokler nista paznika fotografiranja prepovedala. Sicer pa je bil ves čas glavne obravnave miren, samozavesten. Na predlog predsednika senata, naj odloži plašč, šal in kapo, ker bo v dvorani morda vroče, je Trobec dvoumno dejal, da se rtfc bo slekel. “Ostal bom kar tak, kot sem.”
V zvezi z obtožnico - ta ga je bremenila, daje 28. avgusta leta 1992 zaradi starega spora sojetnika Miloša Nemca iz maščeva-
bodel z nožem in ga nameraval ubiti, kar je sicer preprečil paznik - je Trobec poudaril, da ni šlo za maščevanje, “saj sem Nemcu prejšnji incident odpustil, kar pa ne pomeni, da tudi pozabil”, temveč da se je v zaporu dplga leta počutil ogroženega ne le od sozapornikov, temveč tudi od strani tamkajšnjih uslužbencev. “Bilo mi je rečeno, da karkoli se bo zgodilo, bom jaz izključni krivec. Kdor meje fizično ali verbalno napadel, je bil od strani KPD celo nagrajen oz. deležen raznih ugodnosti,” je povedal Trobec in se nasploh pritožil nad slovenskim pravosodjem, saj je menda “na Dobu že dolga leta postavljen izven zakona”. Nekaj dni pred usodnim dogodkom naj bi mu paznik Ciril
TROBEC SE NI RAD FOTOGRAFIRAL - Fotografiranje in snemanje je bilo Trobcu nadležno, zato se je vseskozi obračal stran. (Foto: L. M.)
Repnik v samico celo prinesel pismo z grožnjo, da ga bo Nemec ubil.
“Glede na grožnje sem imel že nekaj časa prirejen nož in na tistem sprehodu mi je prišel prav. Proti meni je prišel Nemec in mi pod noge zalučal steklenico. Zbal sem se velike vojaške pojave in ga zadel v rebra, znašla sva se na tleh, drugega pa se ne spominjam,” je dogodek opisal obtoženi, ki trdi, da je bil takrat vinjen. Spil naj bi liter in pol alkoholne pijače, toda o njegovi alkoholiziranosti ni nobenih uradnih potrdil in tudi priče so dejale, da ni kazal takšnih znakov. Alkohol v kombinaciji s pomirjevali, ki jih Trobec v zaporu vseskozi dobiva, pa bi po mnenju izvedenca nanj deloval “tako pomirjajoče, da bi težko izvedel takšno akcijo”. Da glede alkohola ni bil problematičen, je zatrdil tudi obsojenčev vzgojitelj na Dobu. Po dogodku so pazniki komaj preprečili Trobčev linč, saj pri sojetnikih ni priljubljen, in ker je za zapahi naredil že vrsto prekrškov, ga celo selijo po slovenskih zaporih. Zdaj prestaja kazen v ljubljanskih zaporih.
Na vprašanje predsednika senata, od kod mu nož, je Trobec dejal, da ga je vzel iz kuhinje, ga zbrusil in ročaj ovil s trakom. Na vprašanje, kako to, da ga ob izhodu na sprehod pazniki niso pregledali, pa je dejal, da ga tisti dan pač niso. “Pregledujejo kakor kdaj in kakor koga,” je zatrdil, čemur so kasneje odločno nasprotovali zaslišani uslužbenci iz KPD Dob. “Posebno vztrajam, da smo Trobca pred vsakim sprehodom pregledali. Kar naprej smo ga opazovali. Ne vem, kako je lahko prišel do noža, saj je bil v samici. Morda mu je kdo pomagal,” je dejal Boris Balanašič.
Na peturni obravnavi so priče v glavnem potrdile pričanje z glavne obravnave v prvem sojenju. Med Trobcem in oškodovancem Nemcem, ki vseskozi trdi, da gaje obtoženec zahrbtno napadel od zadaj - medicinski izvedenec dr. Franek Dolšek je povedal, da je Nemec največ vreznin dobil v zgornjem delu prsnega koša, kar pomeni, da napada ni pričakoval - je prišlo do hudih besednih dvobojev. Nemec je med drugim dejal, da danes ne bi bili na sodišču, če bi Trobca (imenoval ga je za posebno človeško pasmo) zaradi spora s pašteto “še dvakrat udaril, da bi se prekucnil po sodišču, če želite, da bo zadeva rešena, pa naju dajte v sobo dva krat dva metra”, je še pristavil.
Novo je bilo izvedeniško mnenje izkušenih kliničnih psihiatrov in psihologov. Izvedenec psiholog doc. dr. Slavko Ziherl je povedal, da so za Trobca menili, daje zaradi spleta okoliščin odraščanja zrasel v človeka z močno izraženimi osebnostnimi motnjami več vrst (paranoidne, dosicialne in nar-cisistične) in kaže lažje znake poškodb možganov. Sposobnost razumeti in imeti v oblasti svoje dejanje je bila takrat zmanjšana, vendar ne bistveno. “Resje, da se je počutil ogroženega, vendar je zmogel razumeti pomen svojega dejanja, čeprav seveda na svojstven način,” je dejal. Zaradi različnih mnenj psihiatrov ob prvem in današnjem sojenju sta Trobec in njegov zagovornik zahtevala novo, objektivnejše mnenje, vendar je sodni senat to zavrnil in dosodil enako kazen kot pri prvem sojenju.
L. MURN
WWW.MOBITEL.SI
DRUŽINSKI BONUS
Paket nmt
mobitel
0,00 SIT 970.00 SIT
0,00 SIT 800,00 SIT
Priključna taksa
Mesečna naročnina
SLOVENSKI OPERATER NMT S GSM
^03.0 MHZ
vaš četrtkov prijatelj
e
I
1 *i ^
IB
bij
onRTTTmn
ImJJULIuU Tovarna motornih tesnil, d.d. 4	Velika	Loka	70
8212 Velika Loka
razpisuje prosta delovna mesta v Tehničnem in Proizvodnem sektorju na področju:
• razvoja proizvodov,
• kontrolne tehnologije in
• proizvodne tehnologije
Pričakujemo:
dinamične sodelavce z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo tehnične smeri - strojništvo z organizacijskimi sposobnostmi, znanjem tujih jezikov, poznavanje dela z računalnikom ter tri leta delovnih izkušenj.
Poleg navedenega zaposlimo tudi pripravnike tehnične smeri. Nudimo zaposlitev za nedoločen čas s trimesečnim preizkusnim delom. Vaši dohodki bodo stimulativni in odvisni od uspešnosti pri delu. Poskrbeli pa bomo tudi za vaše strokovno izpopolnjevanje. Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o strokovnosti pričakujemo na naš naslov:
Tesnila, Tovarna motornih tesnil d.d., Velika Loka 70,8212 Velika Loka.
Dodatne informacije so na voljo v kadrovski službi oziroma po telefonu 068 44 911..
Objava velja do zasedbe delovnih mest.
San 21, d.o.o.
Foersterjeva 10 8000 Novo mesto
Zaradi povečanega obsega dela, razpisujemo delovno mesto:
VODOVODAR
Od kandidata pričakujemo:
• ustrezno izobrazbo,
• 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih,
• samostojnost in komunikativnost,
• starost do 35 let,
• vozniški izpit B in C kategorije.
Kandidati naj svoje prošnje pošljejo na naslov:
San 21, d.o.o.
Salon kopalniške opreme “Delfin” p.p. 660
8104 Novo mesto
Ministrstvo za kmetijstvo,
GOZDARSTVO IN PREHRANO
Dunajska 56, 58, 1000 Ljubljana, Slovenija telefon 061/ 178 90 00, telefaks 061/ 178 90 21
URADNO OBVESTILO
Navodila za izvedbo volitev v Svet Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije ter obrazci za vložitev kandidatur so volilnim upravičencem na voljo pri območnih enotah Kmetijske svetovalne službe, na občinskih upravah ter pri območnih volilnih komisijah. Navodila in obrazci so objavljeni tudi v Kmečkem glasu št. 9 z dne 1. marca 2000.
Od vključno ponedeljka, 6. marca 2000, je na vseh občinskih upravah in območnih volilnih komisijah mogoč tudi vpogled v volilne imenike.
Predlagatelji iz prve volilne skupine lahko volilne liste kandidatov za Svet zbornice vložijo na Republiško volilno Komisijo s sedežem na Ministrstvu za kmetijstvo/gozdarstvo in prehrano RS najkasneje do 15. marca 2000 do 19.00 ure. Dodatne informacije: Državni podsekretar Ervin Kuhar, na brezplačni tel. številki 080 10 12, vsak ponedeljek od 10.00 do 12.00 ure, ter na območnih enotah Kmetijsko svetovalne službe.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Republika
Slovenija
8,00 SIT
25.00 SIT
25.00 SIT
Zdaj boste za Mazdo 323P odšteli pičlih 2.069.900 tolarjev. Za avto srednjega razreda, ki ima servo volan, centralno zaklepanje in varnostni blazini za voznika in sopotnika, je to zares poceni. Zato pohitite k najbližjemu pooblaščenemu prodajalcu vozil Mazda in si zagotovite varen prostor na cesti!
Ljubljana-. A C0SM0S, <UL, (061) 159 50 90; GAMA CENTER, (061) 141 43 38; Maribor AVTOCENTER ŠERBINEK, (062) 42 45 00 50, ffljfe STIGMA 93, (063) 411 251; Kranj. AVTO MOČNIK, (064) 241-696; Nova Gorka: AUT0RENT, (065) 28 460; Novo mesto-. SIGMAC0M, (068) 376 400; Murska Sobota-. AVTOCENTER LEPOŠA, (069) 36 770; Mengek. ALPE-CAR, (061) 738 318; Koper. AVTOPLUS, (066) 21-370; Zagorje. AVT0HIŠA KRŽIŠNIK, (0601) 64 729, Velenje-. AS AVTOMOBILI SK0RNŠEK, (063) 897 21 70
CENIK POBOVDRDV V NOTRANJEM PROMETU
Pogovori
Paket NMT
Družinski bonus
enotna 0.00 - 24.00
6,00 SIT
25.00 SIT
25.00 SIT
Mazda 323 že za 2.069.900 SIT!
Tako avto kot cena privabita nasmeh na usta.
*Na sliki je Mazda 323F
v Mobitelovih omrežjih
v drugo mobilno omrežje
v stacionarno omrežje
POSLOVNI PROSTORI
MAN/4P
tutLitičnO. a<jenCLja
Kandijska 9, Novo mesto Tel.: 068/321-115, 325-477 Fax: 342-136
POČITNICE ZA 1. MAJ
VABIMO VAS NA TRADICIONALNO SREČANJE NA OTOK HVAR, HOTEL AMFORA od 28.4. do 1.5.2000 • POL • 15.800 SIT
(organiziran avtobusni prevoz iz Novega mesta, dalmatinski večer, teniški turnir, športno-družabne igre, iskanje “hvarskega” zaklada, izlet po otoku...)'
PORTOROŽ 3 dni	• POL • že od 15.900 SIT dalje
P|RAN	3	dni	•	NZ • že od 11.900 SIT dalje
OTOK KRK	3 dni	• POL • že od 9.900 SIT dalje
OTOK RAB	3 dni	• POL • že od 8.900 SIT dalje
MALI LOŠINJ	3 dni • POL • že od 10.830 SIT dalje
DUBROVNIK	3 dni	• POL • že od 9.900 SIT dalje
OTOK HVAR	3 dni	• POL • že od 8.800 SIT dalje
OTOK KORČULA 3 dni	• POL • že od 9.900 SIT dalje
IaHa ^	5	^n'	*	letalo/letalo • že od 64.000 SIT dalje
KANARSKI OTOKI letalo/letalo • že od 90.950 SIT dalje p RIZ	5	dni	•	avtobus • že od 39.900 SIT dalje
",z	4	dni	•	avtobus/letalo • že od 50.700 SIT dalje
A	3	dni	•	avtobus • že od 30.800 SIT dalje
DUNAJ	2	dni	•	avtobus • že od 19.900 SIT dalje
POKLIČITE NAS, BREZPLAČNO VAM BOMO POSLALI PROGRAME!
KMALU NA VOLJO KATALOG POLETJE 2000!
iPMH AUTO doo
ŽABJA VAS 4, 8000 NOVO MESTO Tel.: 068/341-670
simbolna slika
2000 že od 1,449.000 SIT
Posebej priporočamo: Nubira II že od 2,039.000 SIT
Krediti na položnice, z minimalnim pologom in osebno izkaznico; krediti brez pologa do 5 let; rabljeno za novo...
Nakupovalni center MAJA
Ljubljanska 80, Novo mesto, tel. 068/321-520
50 let zaupanja izdelkom gorenje
Trgovina gorenje vam na vse izdelke bele tehnike in akustike gorenje nudi za gotovinsko plačilo lO % popusta od 10.3. do 10.4.2000! Vabimo vas tudi k ugodnemu nakupu kuhinj gorenje.
PETROL, Slovenska naftna družba d.d., Ljubljana, Dunajska cesta 50
Objavlja RAZPIS ZA PRODAJO SKLADIŠČ IN NJIHOVIH DELOV TER LOKALA, Z ZBIRANJEM PONUDB PRODAMO:
JL Del skladišča v Novem mestu, ki obsega skladiščni objekt v izmeri 792 m2 'n funkcionalno zemljišče (cestišče in deponija) v izmeri 3.340 m2 .
| Skladišče se nahaja v Novem mestu, Kočevarjeva 9.
HI Izhodiščna cena znaša 170.100.000,00 SIT.
Del skladišča v Brežicah, ki obsega skladiščni objekt v izmeri 812 m2 in funkcionalno zemljišče (cestišče in deponija) v izmeri 5.488 m2 .
Skladišče se nahaja v Brežicah, Gornji Lenart 1. kil Izhodiščna cena znaša 39.200.000,00 SIT.
Glede na potrebe bodočih lastnikov bo na navedenih skladiščih potrebno opraviti parcelacijo in določiti uporabo skupnih funkcionalnih delov zemljišč in naprav. Stroški predelave komunalnih vodov in energetskih priključkov bremenijo kupca.
Lokal - prodajalna v Novem mestu v izmeri 56 m2 .
Lokal se nahaja na Seidlovi ulici 62, Novo mesto.
■e Izhodiščna cena znaša 10.500.000,00 SIT.
Pisna ponudba mora vsebovati ponujeno kupnino za poslovni prostor š funkcionalnim zemljiščem, kratek opis predvidene dejavnosti in rok za pričetek poslovanja. Poslovni prostori in zemljišče se ne bodo prodali za opravljanje konkurenčne dejavnosti družbi Petrol d.d., Ljubljana. Pisne ponudbe pošljite priporočeno v 30 dneh po objavi na naslov:
Petrol d.d., Ljubljana, Sektor pravne zadeve, 1527 Ljubljana, z navedbo: »Ponudba za nakup nepremičnine«.
Kontaktna oseba je g. Milan Zupanec, tel. št. 061 /17 14 337, kjer so na voljo tudi dodatne informacije.
Ogled poslovnega prostora je mogoč po predhodnem dogovoru.
Najugodnejši ponudnik bo izbran v mesecu dni po zaključenem zbiranju ponudb. Ponudniki bodo o izboru obveščeni v 15 dneh. Pridržujemo si pravico, da po opravljenem zbiranju ponudb ne izberemo najugodnejšega ponudnika ali kateregakoli ponudnika. Uprava družbe
l	 	 -*r						
Popravek |j5Z zavarovalnica triglav, d.d. najvcčja slovenska zavarovalnica V razpisu (DL št. 9,2.3.2000) za redno zaposlitev vodje predstavništva v Črnomlju je pomotoma izpadlo, da morajo kandidati imeti dokončano VI. ali VII. stopnjo ekonomske, (tomercialne ali strojne smeri.		OBVESTILO Občina Metlika obvešča, da bo naslednji dan po objavi tega obvestila izobesila na oglasni deski Občine Metlika javni razpis z zbiranjem ponudb za prodajo nepremičnega premoženja, in sicer: stanovanjske stavbe v Slamni vasi št. 21, Metlika in 5-ih garaž v Župančičevi št. 2 in št. 7 v Metliki. ' Podrobnejše informacije dobite na telefonski številki 068/63-74-01.		mn 107.; MHz UKV Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666		Propagandne oglase lahko naročite na telefonsko številko 068/39 30 514 ali 041/623 116 ali na faks številko ' 068/39 30 540!
NOVO MESTO
Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o.
•
Zaposlimo
varnostnike
za območje Bele krajine
Ponudbe pošljite na naslov: Protekt, Novo mesto, Seidlova 5
Trenutno vrednoti dobitka polldta na www.hlt.il/hltmtgiJukpot
Sl »tim; HIT
HIT Holel Casinft Pcrla, Nov« Goric«; HIT Hotel Casinft Park, Nova Gorica; HIT Hotel Caslnft Kranjska Gora; HIT Casin6 Kristal, Rogtika
Častni Otočec
HfiT CASINČ OTOČEC
us
V Trebnjem derbi vreden svojega imena
Boj IVebanjcev in Prulčanov je bil izenačen in nekoliko živčen od začetka do konca -Ribničani in Dobovčani niso dobili točke že od medsebojnega srečanja sredi decembra
Spet zmagoslavje sester Silvester
Na prvenstvu v Lendavi sedem medalj za mimski Tom
MIRNA - Na državnem prvenstvu za igralec do 15. leta v Lendavi so se mimski bad-mintonisti spet izkazali in osvojili sedem medalj, od tega tri zlate, dve srebrni in dve bronasti, največji delež pa sta po pričakovanju prispevali sestri Urška in Špela Silvester. Med posameznicami sta sc pomerili v finalu, kjer je bila Urška močnejša in je sestri prepustila srebro. Tudi bron je odšel na Mirno, osvojila pa ga je Taja Borštnar, ki je v polfinalu izgubila z Urško Silvester.
Sestri Silvester tudi v igri parov nista imeli enakovrednih nasprotnic, njun uspeh pa sta s tretjim mestom dopolnili Taja Borštnar in Katja Štrmole. V igri mešanih parov sta sestri Silvester spet igrali ena proti drugi. Po treh nizih je skupaj z Lcndavčanom Matjažem Zali-gom zlato osvojila Špela, Urška, ki je igrala v paru s članom Olimpije Nejcem Boljko, pa se je tokrat morala zadovoljiti s srebrom.
Še več medalj kot v Lendavi si mirnski badmintonisti obetajo na državnem prvenstvu do 13. leta, ki ga bodo Mirnčani pripravili konce tega tedna v Trebnjem. Trener Mile Čuk smelo napoveduje, da bo vseh pet zlatih medalj ostalo doma.
Rokometaši so minuli teden odigrali dve koli v prvi rokometni ligi. V 18 kolu so Ribničani doma morali priznati premoč 'IVebanjcev, ki so novince v ligi odpravili s 33:21, Dobovčani pa so se doma dobro upirali Celjanom in izgubili s 27:33. V derbiju 19. kola so TVebanjci doma s 23:24 izgubili s Prulčani, v Velenju je Gorenje s 30:21 visoko premagalo Ribničane, Dobovčani pa so z 26:28 izgubili v Škofji laiki in s tem tamkajšnjemu Ter-mu prepustili 7. mesto.
Derbi 19. kola v Trebnjem je bil res vreden svojega imena, saj je bilo srečanje pred kamerami Televizije
Slovenija nekoliko živčno in izenačen vseh 60 minut. Gostje so na začetku sicer vodili, a je prvi polčas
NA KONCU NI ŠLO - Rajko Begovič je ob koncu tekme med Trebanjci in Prulami 67 takole poskušal premagati zanesljivega vratarja gostov, a ni šlo in njegovo moštvo je derbi kola izgubilo. (Foto: I. V.)
Dolgočasen začetek končnice v Kolinski
Krka Telekom tudi brez centrov zlahka ugnala Savinjske Hopse - Novomeški reprezentantje zadovoljili Zrinskega - Bo THglav po zmagi nad Olimpijo presenetil tudi Novomeščane
NOVO MESTO - Čeprav se v moštvu Krke Telekoma ne morejo pohvaliti z zdravjem in so se morali s Savinjskimi Hopsi na prvi tekmi končnice spopasti brez obeh centrov, dileme o zmagovalcu prve tekme, ki jo je Krka Telekom odigrala v športni dvorani LeonaŠtuklja v Šmihelu, ni bilo, čeprav so Polzeljani vodili vse do 17. minute prvega polčasa.
Polzeljani tokrat kljub razpoloženemu bosanskemu reprezentantu Abdulahu Kahrimanovieu in izvrstni igri Bena Udriha in Matjaža Cizeja, ki so Novomeščanom nasuli največ točk in so ves čas prevladovali v skoku za odbitimi žogami pod obema košema, niso mogli presenetiti tako kot ob koncu rednega dela prvenstva na Polzeli, ko so si prav z zmago nad Novomeščani zagotovili nastop v končnici. Domači trener Ivo Sunara seje moral tokrat znajti le s sedmimi igralci, vlogo centra pa sta prevzela Smodiš in Drobnjak pa tudi Nakičse je kar nekajkrat znašel v tej vlogi. Smodiševe in Nakičevc strelske naloge je skupaj s Simonom Petrovom prevzel Samo Grum, kije dosegel 19 točk in na celi tekmi
zgrešil le en met za tri točke, v metu za dve točki pa je bil 100-odstotno uspešen (8/8). Nekoliko manj od košarkarjev se je tokrat izkazalo občinstvo, ki bi ga bilo treba ozvočiti, da bi se glas navijačev prebil do igrišča, je pa res, da precej dolgočasna in anemična igra obeh moštev ni mogla razživeti okoli 50 novomeških privržencev košarke, ki že nestrpno čakajo tekme svojih ljubljencev z Unionom Olimpijo in Pivovarno Laško.
Trener Savinjskih Hopsov Boris Zrinski, sicer tudi trener državne reprezentance, z igro svojega moštva ni bil zadovoljen, razveselil pa ga je dober nastop vseh treh novomeških reprezentantov Petrova, Smodiša in Gruma, ki si prizadeva, da bi
SIMONA TEPEJO, MAR NE - Organizator igre Krke Telekoma in slovenske košarkarske reprezentance Simon Petrov marsikatero tekmo konča precej pretepen. Na sobotni tekmi mu je kapetan Savinjskih Hopsov Matjaž Cizej s precej grobim udarcem takole zbil žogo iz rok. (Foto: I. V)
po zaslugi nekaj dobrih obramb Mustafe Torla z minimalno prednostjo pripadel domačinom.
Prulčani, ki so v prvem delu sezone na domačem igrišču premagali Trebanjce s 33:31, se tudi v Trebnjem niso nameravali predati. V drugem delu so že na začetku dosegli dva gola in povedli, v nadaljevanju pa je bil izidi večkrat izenačen, prednost enega ali drugega moštva pa je največkrat znašala en zadetek ali največ dva. Tekmo so odločile zadnje minute, ko je sicer odlični mladi up trebanjskega rokometa Luka Žvižej dvakrat zapored zgrešil, z roba vratarjevega prostora pa je bil neuspešen tudi Nenad Stojakovič. Trebanjci so v končnici preveč na silo skušali priti do strela na vrata, in priložnost, da bi se s Prulami 67 tri kola pred koncem rednega dela prvenstva izenačili na drugem mestu prvenstvene lestvice, je splavala po vodi. Trebanjci bi v zadnjih treh kolih s Pivovarno Laško, An-dorjem Jadranom in Dobovo morali zbrati vseh šest točk, če bi si pred končnico hoteli zagotoviti tretje mesto na lestvici, saj ima četrto-uvrščeni Prevent, ki ima po 19. kolih enako število točk kot Trebanjci, do konca rednega dela prvenstva lažje nasprotnike.
Inles vse od decembrske tekme z Dobovo, ko je posavccm na njihovem parketu odščipnil točko, ni okusil slasti zmage, boleč pa je bil predvsem februarski poraz proti predzadnjeuvrščenemu Andorju Jadranu. Enako je z Dobovo, ki je zadnjo točko prav tako osvojila na tekmi z Ribničani, obe moštvi pa je pet zaporednih porazov potisnilo proti dnu lestvice. Dobovčane v preostali treh kolih čakajo tekme j! zadnjeuvrščenima Andorjem Jadranom in Izolo ter Trebanjci. Zmagi s slabšima nasrotnikoma bi jim pred končnico v skupini od 7. do 12. mesta prišli še kako prav. Inles Riko bo z Radečami, Slovanom in Termom prišel težje do točk in bo končnico najverjetneje dočakal kar na zdajšnjem 10. mestu.
se z rezervnega spiska reprezentantov prebil na listo stalnih članov slovenske izbrane vrste.
V drugem kolu Krko Telekom čaka gostovanje v Kranju, kjer je tamkajšnji Triglav minulo soboto presenetil od tekem z Olympiako-som utrujene evropske ligaše iz Ljubljane. Težko je verjeti, da bi Kranjčani še enkrat presenetili, a previdnost ne bi bila odveč, še posebej, če Sunara tudi tokrat ne bo imel na razpolago vseh igralcev prvega moštva.
I. V.
PLANINCI NA POREZEN
NOVO MESTO - Planinsko društvo Intel servis bo v nedeljo, 26. marca, pripravilo planinski izlet na 1630 m visoki Porczen. Tradicionalno zimsko turo bo vodil Branko Dolinar, prijave pa zbira sekretarka društva Mojca Verček Rems po telefonih 26 811 in 041 745 849. Rok prijav je sreda, 22. marca. Avtobus s planinci bo s parkirišča pri novomeškem stadionu odpeljal ob 6. uri.
POHOD NA DOLENJSKI TRIGLAV
NOVO MESTO - Mladinski odsek Planinskega društva Novo mesto vabi vse mlade planince v soboto, 18. marca, na pohod na dolenjski Triglav oz. Kum. Odhod bo ob 7. uri zjutraj z avtobusne postaje Novo mesto. Hoje bo za okoli 5 ur, v Novo mesto pa sc boste predvidoma vrnili ob 19. uri. S seboj morate imeti popolno planinsko opremo. Cena pohoda za otroke s plačano članarino je 1000 tolarjev, brez članarine pa 1200. Odrasli s plačano članarino bodo odšteli 1500 tolarjev, 2000 pa tisti brez članarine. Prijave do četrtka, 16. marca, sprejemajo mentorji na šolah ali na telefonskih številkah: 041/290 -716 in 041/734-239.
KRALJ IN RETELJ PRESENETILA Z MEDALJO
NOVO MESTO - Na državnem prvenstvu v namiznem tenisu sta tudi poznavalec z izvrstnim nastopom presenetila Novomeščana Tomaž Kralj in Matjaž Retelj, ki sta se v konkurenci najboljših slovenskih igralcev v igri parov uvrstila v polfinale, kjer sta izgubila s kasnejšima prvakoma Sašom Ignjatovičem in Janežem Pe-trovčičem. Novomeščana sta na poti do bronaste medalje ugnala več na papirju boljših parov od njiju; v četrtfinalu člana Olimpije Luko Reflaka in Staša Lasana in v osmini finala Mira Ungcrja in Mitjo Hrovata iz Murske Sobote.
ROKOMET
1. SRL, moški, 18. kolo - INLES RIKO: TREBNJE 21:33 (10:16); INLES RIKO: Grm, Špoljarič 1, Lesar 1, Ilc 1, Na. Hojč 7 (3), M. Hojč, Ivanec 2, Pajnič 1, Bartolj, Džokič 2, Ne. Hojč 2, Džukič, Košir 2, Merhar 2; TREBNJE: Torlo, Hribar 1, Mežnaršič, Radelj 4, Begovič 5, Blagojcvič, Šavrič 5, Stojakovič 1, Zupančič, Likavec 12 (4), Žitnik 1, Gradišek
2, Dcnac 1, Žvižej 1. Sedemmetrovke: Inles Riko 5 (3), Trebnje 4 (4). Izključitve: Inles Riko 6, Trebnje 14 minut.
DOBOVA : CELJE PIVOVARNA LAŠKO 27:33 (14:15); DOBOVA: Škof 1, M. Urbanč 2, Martinčič, Bogovič 4, Voglar, Barišič, Deržič 3, D. Urbanč 6 (2), Kranjc 1, Kukavica 9, Kranjčič 1, Kusič, Alajbegovič; CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Šafarič 4, Stefanovič 6, Pungartnik 8, Manaskov 7 (2) itd. Sedemmetrovke: Dobova 2 (2), Celje Pivovarna Laško 2 (2). Izključitve: Dobova^, Celje Pivovarna Laško 4 minute.
19. kolo - TERMO : DOBOVA 28:26 (14:9); DOBOVA: Džapo, M. Urbanč 4, Martinčič 1, Bogovič 1, Voglar 3, Barišič, I. Deržič
6, D. Urbanč 3(1), Kukavica 6, Krajnčič 2, S. Deržič, Kusič. Sedemmetrovke: Termo 3(0), Dobova 1(1). Izključitve: Termo 8, Dobova 12 minut.
GORENJE: INLES RIKO 30:21 (17:10); INLES RIKO: Grm Lesar 3, Ilc 5 (4), M. Hojč 2, Špoljarič, Ivanec 2, Zbačnik, Pajnič 2, Ne. Hojč, Bartolj 1, Džokič 2, Košir 3, Džukič, Na. Hojč 1. Sedemmetrovke: Gorenje 1(1), Inles Riko 5 (4). Izključitve: Gorenje 16, Inles Riko 10. TREBNJE : PRULE 67 23:24 (13:12); TREBNJE: Torlo, Hribar, Mežnaršič, Radelj, Begovič 2, Blagojcvič, Šavrič 1, Stojakovič
7, Zupančič, Likavec 4 (1), Žitnik, Gradišek, Denac 3, Žvižej 6 (1). PRULE 67: Sokolov 5, Milosavljevič 10 (4), Puc 5 itd. Sedemmetrovke: Trebnje 3 (2), Prule 67 6 (4). Izključitve: Trebnje 4, Prule 67 6 minut.
LESTVICA: 1. Celje P. Laško 36, 2. Prule 67 34, 3. Trebnje (561:455) 30,4. Prevent (540:466) 30,5. Gorenje 22,6. Slovan 16,7. Termo 15,8. Radeče 13,9. Dobova 12, 10. Inles Riko 11, 11. An-dor Jadran 6, 12. Izola HM 3. Pari 20. kola: Dobova : Jadran, Celje: Pivovarna Laško: Trebnje, Inles Riko : Radeče.
1. B SRL, 15. kolo - Sevnica : Ormož 36:18. Lestvica: 1. Rudar Trbovlje 27... 3. Sevnica 17... 12. Atom Krško 4.
1. B SRL, ženske, 11. kolo -ŠKOCJAN : KETING 25:19 (13:11); SAVA KRANJ : NOVO MESTO 27:25 (13:11); RK SEVNICA : VIAS ŠENTJERNEJ 23:25 (12:14). Lestvica: 1. Polje 18... 3. Škocjan 14, 4. Novo mesto 12, 5. Vias Šentjernej 12... 8. Sevnica 0. 12. kolo - NOVO MESTO : ŠKOCJAN 23:21. V 13.
kolu, ki bo 11. in 12. marca, bo Novo mesto igralo doma s Ke-tingom, Škocjan doma s Poljem, Vias Šentjernej v gosteh s Šavo Kranjem in Sevnica v gosteh s Ptujem.
ODBOJKA I. DOL, ženske, 18. (zadnje) kolu - MARSEL PTUJ : TPV NOVO MESTO 0:3 (-19,-13, -23); TPV NOVO MESTO: Muhič, Coralič, Rajak, Majstorovič, Guštin, Nen-čeva, Kopilova, Vernig. LESTVICA: 1. Infond Mcltal Branik 54, 2. HIT Nova Gorica 42,3. Kemiplas Koper 41,4. ZM Ljutomer 33, 5. Šentvid 27, 6. TPV Novo mesto 26, 7. Formis Bell Rogoza 26,8. Asics Tabor 11, 9. Marsel Ptuj 10, 10. Jeti Šport Bled 0. Štiri prvouvrščene ekipe bodo igrale končnico za naslov prvaka oziroma za razvrstitev od
1. do 4. mesta, zadnji dve pa izpadeta iz lige.
2. DOL, moški, 20. kolo - Beltinci : Kovinar Kočevje 3:1, LESTVICA: 1. Šempeter 54... 11.Kovinar Kočevje 10, 12. Krka Novo mesto 7. V 21. kolu se bosta v soboto, 11. marca, v Kočevju pomerila Kovinar Kočevje in Krka Novo mesto.
3. DOL, moški, zahod, 20. kolo -Astra Telekom : Pneuma center Mokronog 1:3. Lestvica: 1. Salonit Anhovo II 53... 7. Pneuma center Mokronog 27.
3. DOL, ženske, zahod, 20. kolo -TPV Novo mesto II : Semič 3:2, Astra Telekom : Kočevje 1:3, Črnomelj : Brestanica 3:1. Lestvica: 1. Kočevje 52... 4. Črnomelj 43... 7. Brestanica 24, 8. TPV Novo mesto II 18... 11. Semič 11 itd.
KOŠARKA Liga Kolinska, 1. kolo 2. kroga, skupina od 1. do 6. mesta - KRKA TELEKOM : SAVINJSKI HOPSI 84:74 (39:29); KRKA TELEKOM: Dražovič 4 (4:4), Jevtovič 1 (1:4), Petrov 19 (4:4), Smodiš 14 (4:4), Grum 19 (3:3), Drobnjak 15 (3:3), Nakič 12; SAVINJSKI HOPSI: Ovčina 18, Kahrimanovič 19,Čmer 12, Cizej 12.
Met iz igre: Krka Telekom 53 odst., Savinjski Hopsi 41 odst. Prosti meti: Krka Telekom 19:22, Savinjski Hopsi 13:18. Skok: Krka Telekom 24, Savinjski Hopsi 33. Met za tri točke: Krka Telekom 7:17 (Petrov 3, Smodiš 2, Nakič 2), Savinjski Hopsi 9:19 (Čmcr 4, Ovčina 2, Kahrimanovič, S. Udrih, Gorjup). Osebne napake: Krka Telekom 19, Savinjski Hopsi 22.
OSTALA IZIDA: Pivovarna Laško : Slovan 99:89 (52:50), Triglav : Union Olimpija 100:98 (41:35). LESTVICA: 1. Union Olimpija 44,2. Pivovarna Laško 44,3. Krka Telekom 40, 4. Triglav 36, 5. Slovan 35, 6. Savinjski Hopsi 34 1. B SKL, 21. kolo - Bežigrad : Ten Krško 66:57 (38:32). Lestvica: 1. Bežigrad 37... 8. Ten Krško itd.
Martin Strel letos napada Donavo
V Guinnessovo knjigo rekordov bi rad prišel tako, da bo v dveh mesecih preplaval Donavo od izvira do izliva - Povprečno po 12 ur na dan v vodi - Začel je s Krko
TREBNJE - Poklicni vzdržljivostni plavalec iz TVcbnjega Martin Strel sc bo letos lotil še enega neverjetnega in malce norega plavalnega podviga. V dveh mesecih namerava preplavati 2860 km dolgo najdaljšo evropsko reko Donavo. Na dan bo v povprečno 12 urah preplaval od 30 do 80 km.
Donava ni le idilična reka, ki iz-	Večino svojih večjih inodmevnej-
vira sredi Schwarzwalda in teče čez ših plavalnih podvigov je Martin
VODLANA PRVAKA V STEPU
KRŠKO - Plesalce Posavskega plesnega kluba Lukec iz Krškega Luka Vodlan je v nedeljo, 5. marca, v Ljubljani prvič nastopil na državnem prvenstvu v stepu solo in med pionirji osvojil zlato medaljo. V članski konkurenci je zmagal Sebastijan Vodlan, ki je lani osvojil drugo mesto.
slikovita evropska mesta in prestolnice Ulm, Augsburg, Linz, Dunaj, Bratislavo, Budimpešto, Novi Sad in Beograd. Lep del 2860 m dolge Donave je močno onesnažen, pred kratkim je cianid iz romunskega rudnika pomoril ribe na skoraj polovici njenega toka. Medtem ko bo del podviga skozi Nemčijo, Avstrijo, Slovaško in Madžarsko za Martina in njegove spremljevalce sorazmerno varen, bo varnost udeležencev na poti skozi Hrvaško, Jugoslavijo, Romunijo, Moldavijo in Ukrajino čedalje bolj pustolovski.
POHOD NA MRZLICO
NOVO MESTO - Planinska skupina Krka vabi vse planince in ostale ljubitelje narave na pohod na Mrzlico, ki bo v soboto, 18. marca. Odhod bo ob 7. uri zjutraj izpred tovarne zdravil Krka v Ločni, v Novo mesto pa sc bodo vrnili v poznih popoldanskih urah. Prijave zbirajo na oddelku za oddih in rekreacijo v Krki (tel: 312 537) do četrtka, 16. marca, turo pa bosta vodila Uroš Jantolck in Anton Kralj.
Strel opravil v morju, najdlje leta
• Martin Strel je zimski del priprav na svojo veliko plavalno pustolovščino dobro izkoristil, kar je pred dnevi dokazal na dnevih plavanja v Ziirichu, kjer je tako kot pred dvema in štirimi leti tudi na svojem tretjem nastopu na 12-urni plavalni preizkušnji zmagal. Nekoliko gaje motila zanj pretopla voda (28 stopinj C) pa tudi gneča v progi, v kateri se je prerival s še sedmimi plavalci. Drugouvrščenega plavalca je po 12 urah plavanja prehitel le za 100 m. Razen s plavanjem se na veliki podvig Martin pripravlja s tekom na smučeh, telovadbo in tekom navkreber s smučarskimi palicami.
1994, ko je v 55 urah opravil s 164,5 km morja med Legnanom in Raven-no in postavil svetovni dolžinski rekord. Čeprav je človek s celine, z rekami nima toliko izkušenj. Pravzaprav je svojo pot maratonskega plavalca začel v rekah. Leta 1992 je namreč preplaval Krko od izvira do
Martin Strel
izliva, naslednje leto pa je opravil s slovenskim delom Kolpe. Poleg tega je predlanskim bolj za reklamo plaval po Ljubljanici in Muri, lani pa je ob koncu sezone v rekordnem času preplaval Gardsko jezero v Italiji.
Iz Donaueschingena bo odplaval 25. junija, 13 dni bo plaval skozi Nemčijo, 9 dni skozi Avstrijo, 5 dni skozi Slovaško in tako naprej vse do 24. avgusta, ko bo v Sulini zaplaval v Črno morje. Dolžine dnevnih etap so prilagojene hitrosti rečnega loka in Martinovemu ritmu, saj mora nekaj dnevom večje obremenitve slediti dan aktivnega počitka.
1. V.
REPREZENTANT V TROSKOKU BOŠTJAN ŠIMUNIČ
Atlet, raziskovalec in sam svoj zdravnik
Boštjan Simunič, troskokaš iz Dolenjskih Toplic, je vse bližje državnemu rekordu, kije bil nekoč last njegovega očeta Milana. Boštjan je fden tistih redkih vrhunskih športnikov, ki je zbral dovolj volje, da je uskladil študij in vrhunski atletski trening.
Evropsko prvenstvo v Gentu v Belgiji je bilo tvoje prvo veliko tekmovanje, najbrž pa ne zadnje. Kaj zdaj?
V Gentu sem spoznal, da se lahko s 16 metri in pol, kolikor sem sposoben skakati, lahko uvrstim precej visoko tudi na največjih tekmah. To je nekje moj domet.
Kljub hudi poškodbi si od lani Precej napredoval in se uvrstil na evropsko prvenstvo ter se približal državnemu rekordu Gregorja Cankarja.
Sele okoli novega leta sem se odločil, da bom letošnjo zimo sploh tekmoval v troskoku. Oče, kije tudi moj trener, mi je svetoval, naj se Poskusim le v skoku v daljino, jaz pa sem se vseeno odločil za zahtevnejši troskok. Med pripravami sem se zaradi poškodbe osredotočil predvsem na vadbo moči, manj pa sem delal na hitrosti in odrivu, zato sem zelo zadovoljen z doseženim.
Troskok je pri vas družinska tradicija. Oče Milan je bil državni rekorder, večkratni prvak in reprezentant, tudi sestra Nina je že zelo uspešna. Si se za troskok odločil zaradi očeta?
Kot pionir sem skakal predvsem v daljino, kasneje pa sem izkoristil očetovo znanje pa tudi njegovi rezultati v troskoku so me zelo motivirali, predvsem sem si želel, da bi ga enkrat preskočil.
Ib zimo si v dvorani presegel celo njegov najboljši izid na prostem.
Tako je.
Državni dvoranski rekord v troskoku ima naš najboljši skakalec v daljino Gregor Cankar. Kdaj bo rekord spet v rokah spscialista za troskok oziroma kdaj[ ho prišel nazaj v posest družine Simunič?
Zelo si želim popraviti oba rekorda, tako dvoranskega kot tistega na Prostem. Tudi Gregor Cankar, s katerim skupaj vadiva in je moj zelo dober prijatelj, navija zame in za njoj rekord. Moram pa reči, da je Gregor izjemen skakalec in da ima rekord v daljini preko 840 cm ter da s tem spada v sam svetovni vrh, zato mn ni težko dobro skočiti tudi v troskoku, recimo okoli 16,5 metra.
Kakšen je tvoj domet?
Prej sem mislil, daje moj domet tu nekje, kolikor sem skočil zdaj, se pravi okoli 16,3 metra, zdaj pa ugotavljam, da imam še precej rezerve.
Nekako okoli 17 metrov bi lahko skočil.
Danes se številni športniki zgodaj profesionalizirajo in nikoli ne končajo niti srednje šole, redki se lotijo univerzitenega študija. Ti si pred kratkim diplomiral i/. računalništva, zdaj pa si se lotil magisterija na elektrotehniki. Kako lahko uskladiš študijske obveznosti z vrhunskim športom?
Do srede srednje šole mi je to šlo zlahka, zdaj, ko sem se bolj posvetil raziskovalni dejavnosti, pa je to zelo naporno, še posebej če treniraš dvakrat dnevno, kar je v vrhunski atletiki nujno. Kljub vsemu mi je bila vedno prva stvar šola oziroma študij in šele na drugem mestu atletika.
Tvoj oče mi je ob neki priložnosti rekel, da če bi si zaželel izpolnitev desetih želja v zvezi s sinom, si mu jih ti devet že izpolnil. Katera bi bila njegova deseta želja?
Morda, da bi rekord v troskoku vrnil naši družini.
Je to, da ti je oče trener, včasih moteče? Imaš kaj protekcije pri njem?
Kadar ti ne gre, je to nekoliko neprijetno, ko pa uspeš, je to še toliko lepše.
Je tudi mati, ki saina ni bila športnica, tako zadovoljna nad vašimi športnimi uspehi?
Saj ji drugega ne preostane. TUdi sama se z veseljem razgiba. Rada smuča in teče na smučeh in nastopa na sindikalnih športnih tekmo-
Boštjan Šimunič
vanjih. Tudi ona večkrat prinese domov kakšno medaljo.
Po lanski poškodbi gležnja zdravniki nikakor niso mogli ugotoviti, kaj je narobe. Pravijo, da si se potem sam zakopal v knjige in stvar preštudiral ter zdravnikom svetoval, kaj naj naredijo. Je to res?
Delno je to res. Ortoped, ki meje zdravil, je mojemu svetovalcu pri treningu Srdjanu Djordjeviču namignil, da pravzaprav ne ptazna vzroka moji poškodbi. Sicer pa se pri svoje službenem delu ukvarjam z mišičami. Preučil sem, katere mišice sodelujejo pri odrivu, kako so priraščene na kosti. Posvetoval sem se tudi z dr. Petrom Kapšem in dr. Miličem ter prišel do zaključka, da je poškodba v bistvu posledica pomankljive oziroma neuravnovešene prehrane. Premočna mišica je ' deformirala del kosti, na katero je priraščena, in ta deformacija me je oyirala pri gibanju. Ortoped je gledal le rentgenske posnetke in tako /ni mogel ugotoviti vzroka. Svetoval sem, naj odprejo, da vidijo, kaj je, in ugotovili so. da sem imel prav, deformirano kost so obrusili in zdaj je precej bolje.
Kje treniraš?
Med tednom v Ljubljani, konec tedna pa doma v Dolenjskih Toplicah.
Kako občutiš pomanjkanje vadbenih prostorov? V tujini imajo konkurenti veliko boljše možnosti za trening.
Ne vem, zakaj se naši atleti ves čas pritožujejo nad možnostmi za trening. V Ljubljani imamo izvrstne možnosti. V Dolenjskih Toplicah je drugače, saj imamo na voljo le telovadnico s parketom, ki ni dobra podlaga za skakalce, saj te po vadbi na parketu bolijo pokostnice. To še posebej čutijo mladi, ki večino treningov opravijo doma.
V Sloveniji je malo troskokušev. Te moti, da doma nimaš dovolj enakovrednih tekmecev?
Težko je tekmovati, če nimaš s kom. Na državnem prvenstvu sem drugouvrščenega troskokaša premagal za poldrugi meter. Motivacijo moraš tako najti drugje, v rekordu, naprimer. Povsem drugače je v tujini, kjer sem s tekmeci zelo izenačen. To te kar ponese, da skočiš še dlje, kot bi sicer. V Munchnu sem v izenačeni konkurenci z lahkoto
Na gimnaziji s športniki drugače
V novomeški gimnaziji so lani jeseni uvedli športni oddelek - Več ur športne vzgoje in usklajevanje šolskih obveznosti s treningi in tekmovanji - Vsako leto šola v naravi
. NOVO MESTO - Novomeška gimnazija je ena izmed desetih slovenskih m.mnazij s posebnim športnim oddelkom, s katerim želijo mladim šport-.om omogočiti lažje uskladiti šolanje in športno vadbo v klubih. Za šport-ni oddelek novomeške gimnazije sta poleg razrednika Gregorja Mohorčiča Zadolžena še športni koordinator Janez Mohorčič in pedagoška koordina-nca Nuša Rustja.
Predmetni športnega oddelka se v ničemer ne razlikuje od predmetnika normalnih gimnazijskih od-l ic' ^ud‘ dijaki športnega od-C j! d°do šolanje končali z maturo, ki jim bo omogočila nadaljnje ■olanje na vseh univerzitetnih in Vlsokošolskih ustanovah.
.	's,vcna razlika je v večjem števi-
li ur športne vzgoje, ki poteka tri-rat tedensko po dve uri oziroma v obliki treh 90-minutnih treningov.
r°f. Janez Mohorčič, ki poučuje sP°rtno vzgojo v športnem oddelku, Pravi, da imajo dijaki športnega
oddelka bistveno drugačen odnos do športne vzgoje. Vadbe se lotevajo resno, saj se zavedajo, da je to zanje v bistvu dodaten trening. Dijaki se v okviru pouka športne vzgoje bolj poglebljeno seznanijo s tehniko več različnih športnih panog, poudarek jc tudi na razvijanju splošnih motoričnih sposobnosti. Profesor športne vzgoje pri načrtovanju ur športne vzgoje sodeluje tudi s trenerji, saj je treba včasih vadbo v šoli prilagoditi posameznemu športniku, saj ni vseeno, v katerem obdobju priprav je športnik. Načrtovanje
v
Športniki se šolajo drugače
Razvoj športa je že zdavnaj prišel tako daleč, da brez zgodnjega začetka treniranja ni mogoče priti do vrhunskih dosežkov. V marsikaterem športu otroci začnejo treni-fati že v predšolskem obdobju, vsakodnevna vadba in vse pogostejši nastopi na tekmovanjih pa otroka Marsikdaj začnejo ovirati pri šola-rtju. Zgledi iz poklicnega športa Marsikaterega najstnika zavedejo do take mere, da se predvsem na škodo šole že zgodaj odločijo za Poklicno športno pot. Ko ugotovijo, da le niso tako zelo nadarjeni in da s športom ne bodo obogateli oziroma jim športni zaslužki ne bodo zadoščali za človeka vredno življenje, je včasih že prepozno.
Marsikateri športnik, ki bi lahko zlahka dokončal univerzitetni študij, je zaradi mladostne zavede-oosti ostal brez izobrazbe in brez
poklica. TUdi najuspešnejše na poti k zvezdam lahko za vedno ustavi resnejša poškodba, kar se ne zgodi poredko. Tedaj je zelo pomembno, če športnik kljub mamljivim zaslužkom ni pozabil na šolo.
Športni oddelki, kakršnega imajo od lani tudi v novomeški gimnaziji, lahko pri tem odigrajo zelo pomembno vlogo. Športniku omogočijo, da mu ni treba zbirati med športom in šolo, ampak lahko oboje zelo dobro in uspešno uskladi. Je pa res, da tak oddelek zahteva precej pozornosti učiteljev, ki morajo dijakom-športnikom posvetiti več časa in zanje porabiti več svoje energije, dijaki pa morajo hiti precej bolj disciplinirani, kar se tiče organizacije časa za učenje in druge šolske obveznosti. Tudi brez tesnega sodelovanja s trenerji in starši ne more iti. IGOR VIDMAR
skočil preko 16,30 m, kar mi doma ne uspe.
Raje vadiš sam ali v družbi?
Težko je vaditi sam. V Ljubljani treniram v skupini šprinterjev in skakalcev skupaj z Gregorjem Cankarjem. Smo dobra družba, odlično se ujamemo in drug drugega spodbujamo. Nc poznam nikogar, ki bi raje treniral sam.
Delaš magisterij na elekrotehni-ki. S čim se konkretno ukvarjaš?
Moj profesor in mentor prof. Valenčič je pred štirimi leti razvil tenziometrijo, to je postopek merjenja hitrosti krčenja mišice. Pri merjenju si pomagamo z elektro-stimulatorjem,. senzorjem in računalnikom.
Ti to znanje pomaga, da dlje skočiš?
Nc. Hitrost je 90-odstotno dedno pogojena in nanjo lahko le zelo malo vplivamo. Daljši skoki so posledica vrste drugih dejavnikov, predvsem tehnike, moči, koordinacije gibov in podobnega.
L VIDMAR
TREBANJKE ZMAGALE V MARIBORU
TREBNJE - Trebanjske kegljav-ke so v 16. kolu 1. B državne lige v Mariboru s 5:3 (2482:2460) premagale tretjeuvrščenega Konstruktorja in se s tem s 17 točkami utrdile na 4. mestu prvenstvene lestvice. V TVebanjski vrsti se jc tokrat še posebej izkazala Milena Veber, kije podrla kar 448 kegljev. Ostali izidi dolenjskih ekip: I. A liga, ženske: Kočevje : Avtohiša Kolmanič 5:3; 1. B liga, moški - Konstruktor: Ribnica 8:0; 2. liga, zahod, moški - Kočevje : Brest 3:5; 2. liga, zahod, ženske - Rudar Črnomelj: Pivka 7:1; 3. liga, zahod, moški - Poštar : Novo mesto 5:3; vzhod - Brežice : Konstruktor geodeti 6:2, Lokomotiva : Sremič Krško 1:7.
SMUČARSKI PLES NA OTOČCU - V soboto zvečer so prizadevni člani novomeškega smučarskega društva Krka Rog v teniški dvorani na Otočcu pripravili prvi Dolenjski smučarski ples in medse povabili tudi domače zvezdnike svetovnega pokala v alpskem smučanju. Zvezda večera je bil seveda član domačega kluba Matjaž Vrhovnik, ki mu je novomeški podžupan Adolf Zupan ob tej priložnosti izročil grafiko Janka Orača, na odru pa sta jima družbo delala tudi ta čas najboljša slalomistka na svetu Špela Pretnar in Matjažev reprezentančni tovariš Andrej Miklavc. (Foto: Marko Klinc)
Ustdft rka
'Al
NOGOMETAŠICE BREZ KONKURENCE - Na nogometnem turnirju za dekleta do 14. leta na Igu pri Ljubljani so mlade nogometašice iz novomeške občine dosegle lep uspeh. Igralke novomeškega ženskega nogometnega kluba Radio Krka (na sliki) so na turnirju brez poraza osvojile prvo mesto, ekipa osnovne šole Vavta vas pa je bila med šestimi ekipami tretja. Najboljša igralka turnirja je bila Sladjana Zoranovič (na sliki v sredini spredaj), najboljša strelka pa Brigita Kovačec (levo), ki je tokrat nastopala za Vav-to vas. (Foto: Marko Klinc)
Metličani so odbrcali zimo
Športna zveza Metlika pripravila zimsko ligo v malem nogometu s 16 moštvi - Kolpa gre poleti v Kanado
Prof. Janez Mohorčič
je posebej pomembno v tekmovalnem obdobju. Enkrat letno gre športni oddelek v šolo v naravi, kjer se dijaki srečajo tudi s športnimi panogami, ki niso uvrščene v redni program pouka.
V športnem oddelku je manj kot v normalnih oddelkih. To omogoča učiteljem poglobljeno pedagoško delo in individualno pomoč dijakom. Preverjanje in ocenjevanje znanja je napovedano in dogovorjeno ter usklajeno z dijakovimi športnimi obveznostmi, izostanke zaradi tekmovanj in priprav nanje pa ureja poseben pravilnik. Zaradi daljših izostankov zaradi športa se lahko dijakom podaljšajo roki za opravljanje popravnih izpitov in čas šolanja. Pri tem je zelo pomembno tesno sodelovanje profesorjev s starši in trenerji. Izkušnja s športnim oddelkom prvega letnika je po pol leta dobra, zanimivo pa je, da se večina dijakov športnikov ne namerava kasneje tudi poklicno vezati na šport, ampak si želi nadaljevati študij na drugih področjih.
I.	V.
METLIKA - Metliški igralci malega nogometa so s sobotnim zadnjim kolom in podelitvijo pokalov najboljšim zaključili letošnjo zimsko sezono. V štirih mesecih je 16 malo-nogometnih moštev v športni dvo-
* Člansko moštvo nogometnega kluba Kolpa bo od 29. junija do 10. julija gostovalo v Hamiltonu v Kanadi, kje bo odigralo več prijateljskih tekem z našimi izseljenci, za konec pa bodo Belokranjci nastopili na nogometnem turnirju, na katerem bodo poleg Kolpe nastopala še tri moštva hrvaških in dve moštvi slovenskih izseljencev. To bo prvo gostovanje slovenskega nogometnega moštva v Kanadi. Do dokončnega dogovora o obisku belokranjskih nogometašev v Kanadi je prišlo med nedavnim zasebnim obiskom predsednika metliške Športne zveze Jožeta Mozetiča v Kanadi. Gostitelj obiska nogometašev v Kanadi bo Belokranjsko društvo iz Toronta.
rani metliške osnovne šole v 15 kolih odigralo 120 tekem. Malonogo-metno ligo je tretje leto zapored pripravila Športna zveza Metlika.
Letošnje tekmovanje je bilo najbolj množično do sedaj, saj je sodelovalo 16 moštev iz metliške občine, pa tudi bolj kakovostno, ker so tokrat v ligi v različnih moštvih lahko nastopili tudi pri nogometni zvezi Slovenije registrirani nogometaši podzcmljskega tretjeligaša Kolpa. Da so igralci na ligaško tekmovanje dobro pripravljeni, dokazuje tudi dejstvo, da sta se v štirih mesecih
FENDRE IN ŠELEKAR ZMAGALA V KRANJU
KRŠKO - Na državnem kvalifikacijskem turnirju v standardnih in latinskoameriških plesih v Kranju sta v soboto, 4. marca, nastopila dva para Posavskega plesnega kluba. Med mlajšimi pionirji D sta Matic Fcndre in Nives Šelekar zmagala v standardnih plesih in osvojila drugo mesto v latinskoameriških plesih, med pionirji D pa sta bila Gregor Sotošek in Maja Omerzel druga v standardnih in peta v latinskoameriških plesih.
lažje poškodovala le dva nogometaša.
V zadnjem kolu so bili doseženi naslednji izidi: Podzemelj : Krokar 3:0, Kamnoseštvo Stojnič : Zidarstvo Begič 2:1, Big Boss : Dabi 0:0, Lokvica : Royal 3:2, Štukelj : Hami 6:2, Suhor: Antikristi 3:0, Policija : Gradac 3:0, Okrepčevalnica Kučar : Svib 5:1.
Končni vrstni red: 1. Dabi 39, 2. Štukelj 35,3. Okrepčevalnica Kučar 35, 4. Big Boss 33, 5. Policija 33, 6. Grabrovec, 7. Zidarstvo Begič, 8. Krokar, 9. Lokvica, 10. Podzemelj,
11.	Svib, 12. Gradac, 13. Suhor, 14. Royal, 15. Hami, 16. Antikristi.
I.	V.
NOVOMESCANKE BODO BRCALE Z BORCEM
NOVO MESTO - V nedeljo, 12. marca, se bodo ob 14. uri na prijateljski nogometni tekmi na stadionu Portoval pomerile nogometašice domačega Radia Krka in Borca iz Banja Luke iz Bosne in Hercegovine, ki v bosanski ženski nogometni ligi trenutno vodi na lestvici.
NOVOMEŠČANKE TOKRAT BOLJŠE OD ŠKOCJANK
NOVO MESTO - V 12. kolu 1.B državne rokometne lige za ženske je Novo mesto s 23:21 premagalo Škocjan. Najboljša strelka domače ekipe je bila Tina Popadič s sedmimi zadetki. S tem so Novomeščanke na lestvici na 3. mestu prehitele Škocjanke.
v
Šport iz Kočevja in Ribnice
• KOČEVJE - Rokometašice Gramiza iz Kočevja so prestavile tekmo končnice državnega prvenstva za uvrstitev od 6. do 10. mesta, saj so se od petka do nedelje v Banja Luki udeležile tradicionalnega mednarodnega turnirja. V konkurenci šestih ekip iz Jugoslavije in Bosne in Hercegovine so zasedel tretje mesto. V odločilni tekmi so s 24:20 premagale Iskro iz Bugojna.
• KOČEVJE - V Črnomlju seje v 17. krogu v drugi državni rokometni ligi odločalo o uvrstitvi na tretje oziroma četrto mesto in s tem o nastopu v končnici državnega prvenstva za uvrstitev v 1. B državno ligo. Gostitelji so bili bolj borbeni in so s 24:20 premagali Kočevce, pri katerih se je težje poškodoval njihov najboljši igralec in strelec Gregor Malnar.
• RIBNICA - Gost mladinskega odseka Planinskega društva Rib-
nica je bil svetovno znani alpinist Tbmaž Humar. Predstavil je svoj lanski veliki podvig. Predavanje s posnetki vzpona si je ogledalo več kot tristo Ribničanov, denar od vstopnic pa so namenili za družino pokojnega alpinista Janeza Jegliča.
• KOČEVJE - Kegljačice Kočevja so v Cerknici s 5:3 premagale igralke Avtohiše Kolmanič, ki so se že pred tem poslovile od prve lige. Gostje so povedle celo z 3:1, a so se Kočevkc streznile in v nadaljevanju vendarle prišle do načrtovanih točk. Tudi tokrat je bila pri Kočevkah najboljša Mojca Nagy, ki je podrla 446 kegljev.
• KOČEVJE - V 20. krogu v drugi državni odbojkarski ligi je ekipa Kovinarja iz Kočevja izgubila v Beltincih. Kočevci niso igrali slabo, a se porazu niso mogli izogniti zlasti zaradi slabše igre pri sprejemu žoge.	M.	G.
I^KRKKZDRAVILIŠČk HOTELI OTOČEC
TENIŠKI CENTER OTOČEC
fr
Moje oči so videle drugače
Odgovori,	popravki
Za svoje zdravje lahko največ storimo sami
Ob tednu boja proti raku
Premalo učinkovito bi bilo, če bi se s problemom ukvarjali le tisti dan v letu, ki je po dogovoru namenjen določenim temam. Dobro pa je, da taki dnevi so in nas opominjajo. Lani ob tem času smo vas vabili, da se včlanite v Društvo za boj proti raku, ponujali smo vam predavanja. Kar nekaj se vas je odločilo za članstvo, tudi nekaj predavanj smo pripravili, čeprav smo pričakovali večje povpraševanje. Res je v vseh medijih o zdravju veliko prispevkov in izobraževalnih oddaj, res pa je tudi, da ni odveč, če informacije slišimo večkrat. Podatki namreč kažejo, da se obolelost za nekaterimi vrsta raka veča.
Register raka RS spremlja pojavljanje raka v Sloveniji že od leta 1950 dalje. Na osnovi analize zbranih podatkov se oblikuje nacionalni program odkrivanja in zdravljenja rakastih obolenj. Na pogostost obolevanja vpliva več dejavnikov: naraščanje povprečne starosti, način življenja, novosti v odkrivanju in zdravljenju. Pri ženskah je najpogostejši rak na dojkah. Tveganje, da zbolimo, se veča s starostjo, čedalje pogosteje pa zbolijo tudi mlade ženske. Obolevnost je znašala v obdobju 1990-94 približno 700 primerov na leto, v zadnjih petih letih pa je narasla na več kot 800. Rak materičnega vratu je bil pred 50 leti najpogostejši rak pri ženskah. Približno 20 let je upadal, nato je stagniral do leta 1994, potem pa začel spet naraščati. V teku je uvajanje programa ZORA, ki bo skušal zagotoviti redne ginekološke preglede žena med 25. in 60. letom starosti.
Pri moških je najpogostejši pljučni rak, ki še vedno narašča. Ker mladi moški vse več kadijo, se veča možnost, da bodo zgodaj zboleli. Upajmo, da bodo pozitivno vplivali zdravstvenovzgojni programi, ki potekajo v Sloveniji: Zdravi vrtci, Zdrave šole, Zdrava mesta. Vsa leta narašča tudi rak ustne votline in grla, pri katerem je poleg kajenja največji škodljivi dejavnik pretirano pitje alkoholnih pijač.
Nič nas ne more povsem obvarovati pred nevarnostjo, da zbolimo za rakom. Vendar že samo pri naštetih štirih vrstah raka vidimo, da lahko sami veliko storimo za svoje zdravje, kar je tudi naša dolžnost. Pri tem mislimo na redno samo-pregledovanje dojk, redne preglede pri ginekologu in opustitev škodljivih razvad kot sta kajenje in pitje alkohola.
NADA BUT-CIGLER DOLENJSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
V
Se moje mnenje o fašizmu
DL št. 8, 24. februarja
Gospod Jože Androja, vaš članek z gornjim naslovom je bil objavljen v Dolenjskem listu, in Nedeljskem dnevniku. Vašega pisanja nisem napačno razumela, prav zaradi tega sem se oglasila. Res je, da niste nič pisali o fašizmu, ker je bil vaš namen primerjati medvojne in povojne žrte s fašizmom.
Po vsej Sloveniji postavljajo spomenike, toda nikjer ni to tako sporno kakor v Šentjerneju. Šcntjernej-čani od strahu iz preteklosti molčijo, kakor da so gluhonemi. Spomenik ni tako bahav, kakor to označujejo nekateri, le napisov žrtev je preveč. Resje, da so bili vsi sinovi slovenske matere, tega bi se morali zavedati že na začetku vojne. Partizani so vsakega umorjenega označili za izdajalca. Na tak način je bilo v naši bližnji okolici že do avgusta 1942 odvedenih v gozd enajst nedolžnih starčkov, ki sploh niso vedeli, kaj je fašizem. Zakaj so morali umreti? Doma sem bila v bližini nemške meje in fašistične postojanke. Prav zato moram povedati, da borci proti okupatorju do tistega časa niso ujeli in ubili še nobenega okupatorja. Žalostno je, da je moralo radi zgrešene ideologije ugasniti toliko slovenskih življenj, za kar ni opravičila. Komunizem je našemu narodu prizadejal več gorja kakor fašizem in nacizem. Še danes smo priče krvave vojne, ki jih ne vodijo drugi kakor komunisti.
Verjamem zapisu v Črni knjigi komunizma, da je revolucija samo v Rusiji terjala dvajset milijonov žrtev.
FANI LORBER Vel. Malence
V
Se moje mnenje o fašizmu
DL št. 7, 17. februarja
Gospod Martin Rukše nič me ne preseneča, da ste se oglasili na moj članek. Vem, da ste bili partizan, zato ostajate zvesti zagovornik revolucije. Ne jemljem si nobene pravice spreminjati zgodovinska dejstva, kakor mi očitate vi. Nikdar in nikoli vam ne morem potrditi, da so se domobranci borili za Nemce in prejemali celo plačo. No domobranska prisega je bila, da se bodo skupno borili proti komunizmu, za kaj ni potrebno posebej pisati. V Rusiji prekaljeni komunisti so hoteli slovenskemu narodu vsiliti komunizem. Po Kardeljevem ukazu so par-
tizani že v letu 1942 začeli s poboji nedolžnega kmečkega prebivalstva, ki je trajalo vse' do osvoboditve. Številni napisi na spomenikih so nema priča krvavemu dejanju, to nekateri težko prenašajo. Ne morem razumeti tega, če je bil to boj proti okupatorju? Vprašala bi vas še ali so partizani nastali zaradi domobrancev ali obratno? Partizani so si sami ustvarili razrednega sovražnika, kajti žrtev je bilo le preveč. Že pred več leti je Ivan Maček-Matija na TV ekranu povedal, ko se je vrnil iz Rusije, če bi povedal kaj se tam dogaja, bi izgubil tričetrt svojega članstva, vendar je o tem molčal. Novinar ga je še vprašal, je bil vaš boj proti okupatorju ali boj za oblast, odgovoril je boj za oblast. Zato menim, da ne bi bilo napak, če bi posnetek še enkrat zavrteli.
Nikogar ne obsojam, ker vem, da so v partizanske odrede vstopali pošteni ljudje v dobri veri, da se gredo borit proti fašizmu in ne za komunizem, kar je postalo pozneje dovolj prepričljivo. Ne dvomim, da so v Črni knjigi komunizma podatki nametani kar tako, če primerjam dejanja pri nas ni razlike. Kako si upate trditi, da pri nas ni bil udejanjen komunizem, od kod pa potem komunisti in zveza komunistov? Na koncu vas moram razočarati, da moje življenje v komunizmu ni bilo z rožicami posuto, zakaj, o tem sem že večkrat napisala. Prva povojna leta so me še kod mladoletno zaznamovala za vse življenje.
FANI LORBER Vel. Malence
Zaradi razočaranja prekopal cesto
DL 9, 2. marca
Glede na to, da je v zgoraj omenjenem članku omenjen tudi Inšpektorat RS za okolje in prostor, smo mnenja, da je potrebno v tej zadevi dodati nekaj dejstev:
1. Na pobudo lastnika zemljišča Stanislava Zupančiča je bil pri našem inšpektoratu uveden inšpekcijski postopek, v katerem je bila izdana tudi odločba na podlagi 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, ker je bilo ugotovljeno, da je cesta, ki je omenjena v članku, zgrajena brez ustreznega dovoljenja.
2. Na pritožbo zavezanca iz te odločbe je Ministrstvo za okolje in prostor odločbo odpravilo. Odločba Ministrstva za okolje in prostor je bila vročena zavezancu dne 31. 1. 2000.
3. Iz povedanega sledi, da v času, ko je Stanislav Zupančič izvedel zemeljska dela na cesti, ki sp omenjena v članku, ni obstajala nobena naša veljavna odločba, ki bi odrejala kakršnakoli dela na omenjeni cesti.
4. Iz tega sledi, da navedbe v članku niso točne.
Vodja OE Novo mesto TONČEK ŽIGANTE, univ. dipl. inž. grad.,
pomočnik glavnega republiškega inšpektorja
“Pionir Zagreb res prodan dvakrat?”
DL 9, 2. marca
V Dolenjskem listu so bile dne 2. marca objavljene v zvezi s sporno prodajo podjetja GIP Pionir Zagreb nekatere trditve sodnika Antona Panjana in stečajne upraviteljice Jože Miklič, ki so očitno namenjene zavajanju bralcev.
Tako Panjan kot Mikličeva zavajata s trditvijo, da so bili vsi sklepi
novomeškega sodišča v zvezi s prodajo GIP Pionir Zagreb, ki so bili obravnavani na višjem sodišču, tudi potrjeni. Pri tem namreč zamolčita bistveno: višje sodišče se nikoli ni spustilo v presojo zakonitosti prodaje tega podjetja Nava banki Zagreb (naj spomnim: do te prodaje je prišlo po tistem, ko je že bila zaključena prodaja podjetju Novoline Zagreb, tako Panjan kot Mikličeva pa sta za prvo prodajo vedela). Naša pritožba zoper prodajo Nava banki je bila zavržena samo zato, ker nismo stečajni upnik. Sodišče se tako v samo vsebino spora sploh ni spustilo.
Mikličeva poleg tega navaja vrsto trditev, ki sicer niso sporne, z vsebino spora okrog dvojne prodaje pa tudi nimajo dosti zveze. Vprašanje, na katerega niti ona niti Panjan nista odgovorila, pa je zelo preprosto: ali čisto zares menita, da lahko prodata podjetje, za katero že vesta, da je bilo prodano, točneje, za katero vesta, da obstaja pogodba o njegovi prodaji? Ali torej menita, da obstoj take pogode lahko spregledata preprosto zato, ker se jima ta ne zdi čisto O.K., ali pa se morda strinjata, da bi moralo o pravni (neveljavnosti te pogodbe odločiti sodišče, preden bi lahko trdila, daje podjetje GIP Pionir Zagreb res del stečajne mase? Vsaj pravnikom odgovor na to vprašnje ne bi smel biti pretežak.
Ne glede na to, da je povsem nepomembno, ali se Panjanu in Mikličevi zdi pogodba o prvi prodaji brezpredmetna ali ne (pomembno je, da nikoli ni bila izpodbita), pa želim na tem mestu opraviti še z argumentom, ki se iz vrst novomeškega sodišča večkrat navaja zopet to pogodbo - da kupnina po tej pogodbi nikoli ni bila plačana. Tako Panjanu kot Mikličevi priporočam, da si vzameta čas in prebereta poročilo novomeških kriminalistov, v katerem je zelo natančno navedeno, kdaj in kako je bilo plačilo izvršeno. Morda jima bo potem jasno vsaj to, za koliko sta s svojim ravnanjem oškodovala Novoline Daruvar. In se morda še vprašala, kdo bo to škodo plačal.
Novoline Daruvar NIKOLA BUZDUM
Obvestilo in opravičilo
Uredništvo Pustnih novic obvešča svoje bralce in bralce Dolenjskega lista ter občane občine Brežice in vse, ki poznate gospoda Žare-ta Urekarja s Čateža in njegovo družino, da obžaluje, ker je bila v Pustnih novicah objavljena satirično obarvana vest, ki ni bila preverjena, pa se je po izdaji Pustnih novic izkazala kot neresnična, in žali čast in dobro ime gospoda Urekarja in njegove bližnje.
Čutimo se krive in odgovorne, ker smo objavili besedilo in fotografijo (oboje smo prejeli od nepodpisanega avtorja po pošti), ne da bi se prepričali o resničnosti objavljenega. V osebnih razgovorih nam je gospod Urekar pojasnil, da je zgodba v celoti izmišljenja in lažniva.
Še zlasti se opravičujemo za netočne in žaljive navedbe ob zaključku članka, kjer je besedilo nejasno in podtika gospodu Urekarju v zvezi z avtomobilom, kije last neke druge osebe, storil nečeden posel.
Bralce Pustnih novic in Dolenjskega lista ter vse, ki godpoda Urekarja poznate, torej obveščamo, da obžalujemo, ker smo nasedli neznanemu piscu, ki je očitno hotel žaliti in očrniti gospoda Urekarja. S tem se gospodu Urekarju javno opravičujemo in se mu zahvaljujemo, daje odstopil od tožbe.
Za uredništvo Pustnih novic:
predsednik društva Robi Ostrelič, glavni urednik: Ivan Kapušin,
odgovorni urednik: Ivan Kovačič
0 OSAMOSVOJITVENI VOJNI NEKOREKTNO
LJUBLJANA - Združenje veteranov vojne za Slovenijo in Zveza slovenskih lastnikov protestirata proti nekorektnemu in žaljivemu javnemu obravnavanju osamosvojitvene vojne, “ki je zgodovin-* ski projekt, na katerega smo upravičeno ponosni, zato se čutimo dolžni zahtevati pošteno in korektno prikazovanje teh dogodkov”. V združenjih menijo, da je po skoraj desetih letih prišel čas, da se preneha z manipuliranjem in zlorabljanjem tega obdobja.
“Ležeči policaji” brez trebuhov
Magistrala po uparjalnikih
Daleč za nami je dogodek leta za Dolenjsko, izredni prevoz uparjalnika za krško nuklearko. Nas voznike pa še dandanes na to spominjajo tri neljuba mesta na “hitri dolenjki” v Krakovskem gozdu. Čeprav je hitrost na tem delu vozišča zmanjšana na 80 km/ h, je ta del ceste hkrati tudi toliko nevarnejši. Predvsem se tu izživljajo prekrškarji, ki zmanjšano hitrost solidnih šoferjev izkoristijo za prehitevanje, tudi navzlic polni črti.
Omenjena tri mesta so po mojem in morda še mnenju drugih vsakodnevnih voznikov črna točka na magistralki. Ali so morda ta tri mesta celo namerno puščena in so tu za “ležeče policaje”, le da ti “ležeči policaji” nimajo trebuhov? Koliko časa še bomo vozniki na “dolenjki” vsaj dvakrat na dan dobro pretreseni?
DUŠAN E.
PRENAREJENA VIZA
DOBOVA - Policisti so pri mejni kontroli pri 43-letnem makedonskem državljanu ugotovili, daje njegov schengenski vizum prenarejen. Zoper osumljenca je dana kazenska ovadba.
Čutim se dolžno, da povem, kar sem doživela, seveda je ta zgodba drugačna od izjav g. Martina Sch-vveigerja.
29. januarja sem s snemalcem POP TV Andrejem Kramarjem odšla v Čudno selo, kjer naj bi si ogledala izravnavo oziroma melioracijo zemljišča, ki jo izvaja Martin Schweiger. Posnela sva prvo deponijo, kjer je bil dovoz odpadnih livarskih peskov ustavljen zaradi pritožbe sosede. Nato je hotel Andrej posneti še deponijo št. 2. Gradbišče je bilo odprto, saj je g. Martin z nakladačem prelagal pesek s površja zemlje v globino oziroma v globlji izkop vrtače. Snemalec je posnel čebelnjak, ki se nahaja v neposredni bližini, del naselja, nakar je hotel posneti še luknjo, pa ga je iz delovnega stroja opazil g. Schtveigcr. Od Andreja sem bila oddaljena 10 -15 m. G. Schvveiger je jezno stopil iz stroja šel mimo mene in ko je prišel do njega, mu je rekel: “Ti bos mene snemal, kaj jaz delam!” Stopil je izza Andrejevega hrbta, mu iz rok strgal kamero, ga prijel za vrat, ga porinil, da je padel na tal, in s kamero in rokami začel udarjati po njem. To sem gledala
Ni miru pred tovornjaki
V Kotu pri Ribnici so obupani
Pred nekako dvajsetimi leti smo z mnogimi udarniškimi urami, krajevnim samoprispevkom in s prispevki samih vaščanov v Kotu pri Ribnici dobili asfaltno cesto. Bili smo srečni, da smo rešeni blata in prahu, in ponosni na svojo vas. Vendar pa je vsa lepota kmalu izginila. Na cesti so se pojavile jame in velike razpoke, na nekaterih mestih pa je asfalt popolnoma izginil, spet se je pojavil prah, voda pa je začela teči po sredi cestišča, namesto da bi tekla po mul-dah, ki so žal uničene. Obnovljene fasade naših hiš so spet umazane od prahu in blata.
Pa saj ni čudno, po cesti vozijo tovornjaki, ki jih je vedno več m so tudi težji, tako da imaš občutek, kot da gre vlak skozi vas. Le kam vse to pelje? Hiše se tresejo, v nekaterih, ki so tik ob cesti, se sliši strašen hrup, zidovje hiš poka. Težko je tako živeti. Vsakih pet minut tovornjak, povsod prah in plin, zaprašeni travniki in rože v gredah opominjajo, naj nekaj vendarle naredimo. Mi pa lahko ob tem le nemo gledamo in se sprašujemo, kdaj bo tega konec. Ni pa uničena le cesta, ponekod so uničena tudi že naša dvorišča, ki smo si jih uredili z lastnim denarjem, tovornjakarji pa jih uporabljajo za ogibališča, tako da nismo več varni niti na svojih dvoriščih.
Zdaj skozi vas spet pripravljajo cesto za nov asfalt. Pa se krajani sprašujemo, za koliko časa. Ali je občina res tako močna, da bo skozi vas za težke tovornjake položila nov asfalt, nas pa blagoslovila s kratenjem človekovih pravic? Želimo si namreč le normalno življenje, mir in čisto okolje. Je to preveč?
Aktiv kmečkih žena iz Kota pri Ribnici
POŽAR ZARADI OGORKA
SEVNICA - 4. marca zvečer je v stanovanju v Sevnici zaradi cigaretnega ogorka zagorel kavč, in to ravno takrat, ko doma ni bilo lastnika. Požar so pogasili sevniški gasilci.
nekaj časa in nisem mogla verjeti, da prav vidim. Nato je Schvveiger planil proti meni. Začela sem teči, pa je za mano vpil: “Zdaj bom pa še tebe!” Ko je videl, da me ne bo ujel, se je ustavil in klical ženi, naj prinese puško, da me bo,ustrelil.
Še danes ne morem verjeti, da se v naši demokratični Sloveniji lahko dogajajo takšne stvari. Sprašujem sc, ali ta napad na snemalca zadostuje, da se “zbudijo” inšpekcijske službe in preverijo vsebnost vrtače, saj se v primeru poštenega in pravilnega poslovanja to verjetno ne bi zgodilo.
PETRA ČRNIČ Črnomelj
Sporočilo veterank ZZB NOB
ob 8. marcu - mednarodnem dnevu žensk
Slovenske ženske smo v vsej zgodovini prispevale pomemben delež k ohranjanju in razvoju družine, v zadnjem stoletju pa tudi k hitrejšemu razvoju in uveljavljanju širše družbene skupnosti. Na tej osnovi smo vse bolj organizirano zahtevale tudi dejansko enakopravnost v družbi. Enake možnosti izobraževanja in zaposlovanja, pravičnejše plačilo za opravljeno delo, večja socialna pravičnost in varnost, volilna pravica, aktivno sodelovanje na vseh ravneh odločanja in ustvarjanja, sodelovanje v organiziranem boju proti okupatorju in v prizadevanjih za samostojno državo Slovenijo - vse to je zaznamovalo našo vlogo že na prelomu devetnajstega stoletja in še posebej v drugi polovici dvajsetega stoletja.
Slovenske ženske smo politično enakopravnost dosegle že med narodnoosvobodilnim bojem; tedaj pridobljena aktivna in pasivna volilna pravica je dobila formalno potrditev po zmagi nad fašizmom in nacizmom v ustavi leta 1946.
To je potrebno še posebej poudariti danes, ko je vloga in udeležba žensk v slovenskem političnem življenju tako nizka, kot ni bila še nikoli po drugi svetovni vojni. Za spremembo tega stanja je nadvse pomembno celovito aktivno javno delovanje vseh, da bomo skupaj prispevali k večji udeležbi žensk v politiki ne glede na njihove politične, verske, narodnostne in druge razlike.
V volilnem letu bomo veteranke podpirale tiste kandidatke in kandidate, ki bodo na načelih, na katerih je zgrajena samostojna Slovenija, demokratična Evropa in ves svobodoljubni svet, nadaljevali boj za socialno pravičnejšo in pravno državo, v kateri bo dejansko zagotovljena enakost obeh spolov in skupno delovanje žensk in moških za srečo sedanjih in prihodnjih rodov. Če nas je žensk več kot polovico prebivalstva in ustvarimo skoraj polovico narodnega dohodka, naj bo temu ustrezen tudi naš delež na vseh ravneh družbenega ustvarjanja in odločanja. S svojimi moškimi kolegi želimo deliti sorazmeren delež odgovornosti za našo skupno prihodnost.
Ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk, veteranke slovenskega odporništva čestitamo vsem ženskam v Sloveniji z iskreno željo in upanjem, da bodo mlajše generacije naše delo nadaljevale ter ohranile in tudi nadgradile že doseženo.
Veteranke ZZB NOB Slovenije
/VAai
MB
OKRADLI, G
st/"a/av če
vot/At ? C
Akcija “Moj zdravnik 2000”
Izpolnjen kupon pošljite na naslov:
Viva, za akcijo “Moj zdravnik 2000”
1000 Ljubljana,, Dalmatinova 2
viva
ime in priimek_______________________
naslov   ____________________________
MOJ ZDRAVNIK (napišite ime in priimek zdravnika/ce, ki ga/jo predlagate, zdravstveni dom):
Če želite, napišite tudi, kaj vas pri njegovem/njenem delu še posebno navdušuje:
Ujemite tatu
Težko verjamem, da so v ozadju vlomov v naš, Gašperi-čev, vikend v Gribljah poliliine spletke, kajti trenutno ni nobeden član naše družine v nobeni politični stranki. Dvakrat zapored je bilo vlomljeno, policisti storilcev niso našli, so pa obljubili dati vse od sebe. Ob prvem vlomu je izginilo s podstrehe, kar se je dalo odnesti,, pri drugem pa so bila razbita le vrata, odnesenega pa ni bilo nič. Dogodka je zabeležilo dnevno časopisje s tremi vrsticami, radio in TV nista poročala in tudi posebne, neodvisne preiskovalne komisije si nismo omislili, kajti družina je prepričana, da gre pri vsej stvari za navadne lopove, ki jih je v kranjski deželi, hvala stanju v državi, iz dneva v dan vse več. Pa tudi: nihče nam preiskovalcev ne bi plačal, seči bi morali v svojo denarnico, kajti mi smo navadni državljani, ki nam je bilo ukradeno z lastnim denarjem kupljeno imetje in ne morda državno.
Vem: ukradenega oziroma povzročene škode nam ne bo nihče vrnil oziroma poplačal, kajti veliko teže je najti navadnega dolgoprstneža kot političnega nasprotnika. Slednji je lahko vsakdo, ki ni iz “moje" stranke, oziroma vsakdo, ki je drugače misleč.
TONI GAŠPERIČ
UKRADENA
AVTOMOBILA
ŠENTJERNEJ, TREBNJE - 4. marca ponoči sta bila na Dolenjskem ukradena dva avtomobila. Na parkirnem prostoru na Trubarjevi cesti v Šentjerneju je lastniku A. N. iz okolice Šentjerneja izginil 2 milijona 600 tisoč tolarjev vredni osebni avto znamke Fiat Bravo z reg. št. NM 88 - 51P, pri čemer neznanec ni imel težkega dela, saj je bil avto odklenjen, kontaktni ključi pa v predalu vrat. Na parkirnem prostoru v Obrtniški ulici v Trebnjem pa je izginil osebni avto znamke Nissan Micra z reg. št. LJ N9 - 17M, last podjetja Avtotehna leasing, d.o.o., Ljubljana, vreden 11 milijonov 300 tisoč tolarjev. Kdor bi o tem karkoli vedel, naj pokliče policiste na tel. št. 113.
KLEPET O ŠTUDIJU
NOVO MESTO - Društvo novomeških študentov je med šolskimi počitnicami za maturante in ostale dijake novomeških srednjih šol pripravilo informativne dneve. V klubu LokalPatriot so se od torka do četrtka zvrstili pogovori s študenti absolventi različnih fakultet, ki so srednješolcem na kratko predstavili posamezen študij, predmetnik in predavanja, način opravljanja izpitov, možnosti za podiplomski študij ter jim postregli s številmi koristnimi in praktičnimi nasveti. Informativne dneve je skupno obiskalo okoli 100 dijakov, predvsem iz tretjih letnikov, med njimi pa je bilo največ gimnazijcev in dijakov srednje ekonomske šole. Kot je povedala organizatorka informativnih dnevov Ana Granda, absolventka andragogike, je bilo največ zanimanja za predstavitve študija ekonomije, prava in socialnega dela, najmanj pa za tehnične in naravoslovne fakultete z izjemo medicine.
Francka Sušnik
V četrtek, 2. marca, smo se v velikem številu zbrali na šmihel-skem pokopališču v Novem mestu in se poslovili od dobre žene, skrbne matere in prijazne sosede Francke Sušnik. Pisalo se je leto 1910, ko.se je rodila v številni kmečki družini v podgorjanski vasici Sela pri Zajčjem Vrhu. Na kmetiji je bilo veliko dela, zato njeno otroštvo ni bilo lahko. Kot mlado dekle se je preselila k sestri in pomagala njeni številni družini. Tuje spoznala kolarskega mojstra Adolfa Sušnika iz Gotne vasi. Družinsko srečo, katero sta obogatili hčerki Martina in Fani, je skalila vojna. Mož Adolf se je iz vojne vrnil ranjen in izčrpan. Težko breme družine je bilo kot leta poprej ponovno na Franckinih ramenih. Ko so prišla leta zasluženega počitka, je žal prišla tudi bolezen. Sedaj jo je k sebi poklical mož Adolf. Sosedje želimo, da bi jima bil skupni zadnji in večni dom prijeten. Sušnikovo mamo Francko bomo večno ohranili v lepem spominu.
STANE CERAR
NAGRAJENCI TUDI DOLENJCI
LJUBLJANA - Prejšnji teden so v Ljubljani slovesno podelili nagrade in priznanja izbranim avtorjem risb in sodelujočim zavodom za usposabljanje oseb s posebnimi potrebami iz natečaja Prometna vzgoja drugače. V skupini razredne stopnje sta prvo nagrado prejela Jure Cuk in Tatjana Stricelj iz OŠ Milke Šobar Nataše iz Črnomlja, med skupinskimi risbami sta tretjo nagrado dobila Tine Zunič in Marjanca Jakša iz Varstveno-delovnega centra Črnomelj, za individualne risbe pa je bil kot drugi nagrajen Marko Povše iz OŠ Dragotina Ketteja Novo mesto.
MOTORIST NEPRAVILNO PREHITEVAL
BRESTANICA - 40-letni voznik motornega kolesa znamke Kavvasa-ki J. E. se je 3. marca ob 14.45 peljal skozi Brestanico, kjer je kljub vrisani neprekinjeni beli črti začel prehitevati dvoje vozil pred sabo. Voznik osebnega avta pa je takrat pravilno zavjjal v levo. Kljub zaviranju J. E. je prišlo do trčenja, v katerem je motorist dobil hude telesne poškodbe in so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
Pomlajevanje članstva
Delo ZB Črnomelj
ČRNOMELJ - Mestna organizacija Zveze borcev Črnomelj, ki šteje 348 članov, je imela 3. marca redno letno skupščino. Po kulturnem programu, nastopu mešanega pevskega zbora, so obravnavali dejavnost v preteklem letu. Organizaciji se je v zadnjih letih priključilo 52 mlajših; zato se je znatno pomladila. Tudi v prihodnje ostaja ena od pomembnih nalog vključevanje mlajše generacije, ki ima pozitiven odnos do NOB. V lanskem letu je s krajevno skupnostjo organizirala praznovanje krajevnega praznika, ki je vezan na prvi organizirani napad belokranjskih partizanov na okupatorjevo železniško kompozicijo pri vra-noviškem mostu 11. avgusta 1941.
Na območju mestne organizacije ZB je 54 obeležij in spomenikov NOB, ki so bili v lanskem letu s pomočjo občine in članarine ZB v glavnem obnovljeni. Vodstvo je posvetilo pozornost starejšim in obolelim članom; le-te so med letom obiskovali in jim nudili pomoč in jih ob novem letu obdarili. Člani organizacije se v velikem številu udeležujejo proslav in izletov. Sodelovali so tudi na svečanosti ob 55. obletnici smrti legendarnega komandanta slovenske partizanske vojske Staneta Rozmana na Lokvah.
Ker se je konference udeležil tudi župan Andrej Fabjan, je tekla beseda o krajevnem samoprispevku. Prikazal je potrebo po uvedbi samoprispevka, da bi lahko zgradili nekatere šolske objekte, vodovod in drugo. Ob tej priliki so člani ZB ostro kritizirali program in govor na proslavi občinskega praznika 18. februarja letos. Ce je občinsko praznovanje vezano na pomemben zgodovinski dogodek iz slovenske NOB, bi temu moral biti prilagojen tudi program. To zahtevo morajo organizatorji v prihodnje upoštevati.	,
JANEZ DRAGOŠ
Ivan Paskvale
Čeprav smo dobro vedeli za hudo bolezen Ivana Paskvala, nas je globoko pretresla vest o njegovi smrti v 68. letu. Rodil se je v Jablanici pri Boštanju. V zadnjih letih se je najbolj veselil srečanj nekdanjih sošolcev šole v gospodarstvu ustreznih strok v Sevnici. Navkljub načetemu zdravju je bil lani veselo razpoložen na 5. srečanju svoje generacije na Vrhu pri Dolinšku in še zadnjič zapel s so-
šolkami in sošolci. Ivan je bil predan gasilec in naj bi ob letošnjem občnem zboru PGD Sevnica, kjer
je bil gasilec-veteran, pridobil značko za 40-letno gasilsko delo.
Med gasilce seje zapisal v Strojni tovarni Trbovlje leta 1960, kjer se je zaposlil. Po zaposlitvi v obratu STT v Sevnici seje vključil v gasilsko enoto tega obrata. Še v Trbovljah je dobil čin gasilskega častnika in licenco sodnika. Prejel je vrsto gasilskih priznanj in odlikovanj. Zadnje je bilo zlati f ,!- " PCr' °—:“
pete-
lin, ki mu ga j'e PGD Sevnica podelilo lani ob 120-letnici društva. Ivan pa ni bil le gasilec, ampak tudi godbenik. Pričel je že leta 1955 v mladinski godbi Trbovlje. Bil je med tistimi, ki so pred dobrimi 20 leti obnavljali gasilsko pihalno godbo v Sevnici. Med godbenike je uvedel tudi oba sinova, ko je prenehal igrati, pa je postal gospodar premoženja godbe.
JANEZ BLAS
Za boljše življenje starejših
Raziskava življenja in pomoči starejših tudi na območju nekdanje novomeške občine
PTUJSKI KURENTI ODGANJALI ZIMO - Šentjernejsko občino so na povabilo župana Franca Hudoklina minuli četrtek obiskali ptujski kurenti. V središču mesta in pred občinsko stavbo se je zbralo precej ljudi, predvsem veliko otrok, ki so z velikim navdušenjem in radovednostjo spremljali ples mask, ki naj bi odganjale zimo. Med obiskom so si kurenti ogledali tudi vinsko klet Štemberger, kjer so jim pripravili degustacijo cvička in zakusko. Ugotovili so, da bi bil ta dolenjski vinski posebnež zelo dober spremljevalec njihovih nastopov širom po Sloveniji. (Foto: M. Hočevar)
Pobudnik raziskave življenja in pomoči starejših za starejše je slovenska filantropija (človekoljubje) v Ljubljani, v raziskavo pa so vključeni: Zveza društev upokojencev Slovenije, centri za socialno delo, Rdeči križ, zdravstvo in upravne enote občin; v Sloveniji je v raziskavo vključenih enajst nekdanjih občin, na Dolenjskem že poteka anketiranje v Grosupljem; vključena pa so tudi društva upokojencev nekdanje občine Novo mesto in Metlika.
Na pobudo Slovenske filantropije kot pobudnice projekta “Skupaj lahko naredimo več za boljše življenje starejših” naj bi raziskava v obliki anketiranja pokazala, na kakšen način bi s skupnimi močmi bili uspešnejši pri pomoči in samopomoči za boljše in polnejše življenje starejših. V Novem mestu so se aktivno vključila DU Novo mesto in Območna ‘ zveza DU Novo mesto. V priipavi raziskave pa sodelujejo tudi Center za socialno delo, zdravstvena patronažna služba, Rdeči križ, Dom starejših občanov in občina. Na skupnem sestanku so se dogovorili, da je kot prvo potrebno izvesti anketo med starejšimi nad 65 let, v katera bo vključenih 5 odst. te populacije. V okviru OZDU Novo mesto bodo v anketiranje vključena DU v občinah: Novo mesto, Šentjernej, Škocjan, Žužemberk, Dolenjske Toplice in Mirna Peč s skupno okrog 360 anketiranci. Dogovorjeno je bilo tudi, da se za to območje pripravi še dopolnilni vprašalnik, ki bo zajel tudi določeno število mlajših upokojencev, s čimer bi dobili podatek, ali so se ti mlajši pripravljeni vključiti v prostovoljno delo na kakšnem področju prostovoljnega dela, v izobraževanje za nudenje teh pomoči, v analizo, kako so za starejše dostopne zdravst-
PO JURČIČEVI POTI
MULJAVA - 4. marca je okrog dva tisoč pohodnikov prehodilo Jurčičevo pot od Višnje Gore do Muljave. Po ogledu Jurčičeve domačije so nekateri odšli še do izvira Krke. Tam nas je v vasi Gradiček sprejela prijazna gospa, turistična delavka Darinka Podržaj. Presenečeni smo bili, ko nam čaja ni hotela zaračunati. Rekla je, da ga turistično društvo daje obiskovalcem zastonj. Od vasi do jame gradijo novo pešpot, za kar ima precej zaslug tudi Podržajeva. V jami je ograja in razsvetljava, da se obiskovalci ne poškodujejo. Prodajajo tudi razglednice izvira Krke. Kraj zelo radi obiskujejo tudi ribiči, še posebej zaradi prijaznih ljudi.
BOJAN HORVATIČ
novinarji ministre
IIREŽICE - Klub posavskih novinarjev, ki je pritegnil v svoje vrste tudi nekaj zgledno pismenih ljudi iz nenovinarskih vrst, je na zadnjem druženju med drugim pripravil spisek možnih posavskih kandidatov za ministre v Republiki Sloveniji. Kandidati, ki so se znašli na seznamu bodočih morebitnih področnih voditeljev v omejeno suve-feni državi Sloveniji, se bodo vsekakor začudili. Nekateri zato, ker so o sebi mislili, da so slabši, drugi zato, ker so mislili, da so boljši. O svoji uvrstitvi bodo izvedeli pravočasno in na krajevno običajen način. Do takrat lahko tudi vprašajo v klub.
vene storitve ter vključevanje v univerzo za tretje obdobje.
Anketiranje, ki ga bodo izvajali “starejši za starejše”, se bo pričelo v sredini marca. DU in OZDU Novo mesto sta že izvedla seminar usposabljanja anketarjev, na katerem je sodelovala tudi podpredsednica ZDU Slovenije Angelca Žiberna. Poudarila je, da bodo rezultati vprašalnikov pokazali, kako žive starejši, kakšno pomoč pričakujejo, za kaj vse mora poskrbeti država in kaj še lahko za boljše in polnejše življenje store starejši s samopomočjo; predvsem a bo anketa koristila občinam, ajti na podlagi te raziskave bo jasnejša slika, katere oblike pomoči bo potrebno nuditi in jih še razvijati.
J. MOŽE
Upokojenci in interesne dejavnosti
Letošnji načrti
Vodja in organizator interesnih dejavnosti (Dl) Društva upokojencev Novo mesto Ivan Tovšak je sredi januarja sklical v prostorih DU posvet oz. pogovor o izvedbi planiranih interesnih dejavnosti upokojencev v letu 2000. Pogovora so se udeležili člani strokovnega vodstva ID in vodje vseh interesnih skupin iz preteklega leta. Ugotovili so, da pri ID prihaja do negodovanja članstva DU, ker vseh vedno ni mogoče vključiti v tiste dejavnosti, ki so vezane na prevoz z avtobusi (planinarjenje, gledališče, ogled term in zdravilišč). Očitek zaprtosti je neupravičen, kajti prijav za dodatni avtobus (z vodjo programa) je premalo, da bi bili izleti finančno še zanimivi. Vse možnosti za vključitev zainteresiranih pa so v interesne dejavnosti, ki se odvijajo v Novem mestu: tedenska kolektivna telovadba, mesečni rekreacijski pohodi v okolico Novega mesta, tečaji nemškega in angleškega jezika, slikarski krožek, krožek ročnih del, izdelovanje mozaika, slikanje na steklo in svilo; v prvih treh mesecih pa je organiziran tudi pester program zdravstvenih in splošnih predavanj vsak ponedeljek. Teme predavanj z datumi so bile decembra objavljene tudi v Dolenjskem listu.
Vsi udeleženci pogovora so se strinjali, da bodo program interesnih dejavnosti v letu 2000 kot doslej vodili volontersko s samo-finansiranjem. Kadrovski komisiji pri DU Novo mesto za kadrovanje članov novega upravnega odbora pa predlagajo, da v novi OU DU kadrujejo tudi iniciator-ja in organizatorja interesnih dejavnosti Ivana Tovšaka, kajti le tako bosta uskladitev dejavnosti in pretok informacij popolna.
J. M.
O POSTAVITVI ELEKTRO OGRAJE
METLIKA - Društvo rejcev drobnice Bele krajine ter Kmetijski svetovalni službi Črnomelj in Metlika vabijo na demonstracijo ostavitve eletro ograje na pašni-u. Predstavitev bo v ponedeljek, 13. marca, ob 15. uri v Berčicah pri Metliki, ob cesti, ki vodi na Grabrovec, vodil pa jo bo dipl. inž. Jože Kregar iz Kmetijskega zavoda Novo mesto.
V KOSTANJEVICI ZAČASNA NOVA LOKALNA OBIAST - Prforcen-havs v Kostanjevici na Krki je v zadnjih dneh prevzel oblast na skoraj vseh ključnih področjih tukajšnjega družbenega in političnega življenja vključno s finančno sfero, saj je uvedel celo svojo lastno valuto. V nedeljo popoldne je na visoki ravni, na visokem kesonu, v nabito polnem mestnem središču ocenjeval aktualni trenutek v svojih krajih in okolici ter tja do Ljubljane, Begunj in Cerknega. Vodstvu Prforcenhavsa so pri tem pomagali in mu izkazovali podporo tudi številni maskirani privrženci. Prezidij Prforcenhavsa je svoja prizadevanja nadaljeval v ponedeljek na občnem zboru in tudi še naslednje dni. (Foto: M. L.)
STOLETNIK - Natanko pred tednom dni, 2. marca, je praznoval stoletnico rojstva Rade Vrlinič - Miluščin iz Bojancev pri Vinici. Njega in njegove domače - sina Nika z ženo Ano, vnukovo ženo Ireno in pravnučka Denisa (vnuk Zdravko je po nočnem delu v črnomaljskem Danfossu takrat počival) so ob praznovanju tega častitljivega jubileja presenetili aktivisti Rdečega križa. Iz črnomaljskega območnega odbora sta prišli podpredsednica Melita Vukovič in sekretarka Marija Jevšček, predsednik KO RK Vinica Martin Plut s Preloke in članici odbora Marica Hudelja iz Sečjega Sela ter Anka Vukčevič iz Bojancev. Stoletnik jih je radostno sprejel in jim med zakusko, ki so jo gostom pripravili domači, natrosil marsikatero zanimivost iz svojega dolgega življenja. Več o tem prihodnji teden v rubriki Naše korenine. Povejmo le še, da je 2. marec kot Rodetov rojstni dan zabeležen v uradnih dokumentih in statistiki, v nekaterih drugih virih pa je zapisan 2. junij 1900. A to slavljenca in njegovih ne bega: bo pa še ena priložnost za slavje. Sto tet pač ni kar tako! (Foto: T. Jakše)
ZLATOPOROČENCA ANČIK - V krogu družine, svojcev in znancev sta Dragica in Mitja Ančik praznovala zlato poroko. Dragica (72 let) je doma z Božakovega, belokranjske idilične vasice nad Kolpo, Mitja (77 let) je pristen Dolenjec iz Novega mesta. Ljubezen ju je združila v Črnomlju, kjer je bil Mitja tožilec, Dragica pa si je kruh rezala v občinski službi. Mitja je kot sodnik petnajst let služboval tudi v Novem mestu, pred 34 teti pa seje Z Dolenjskega preselil v Kranj, Gorenjsko prestolnico, kjer je kot sekretar v Iskri delal vse do upokojitve. Čeprav je bila sprva selitev iz ena v drugo pokrajino malce težka, sta se zanjo zakonca Ančik odločila zaradi boljših življenjskih razmer; v Kranju sta namreč takrat dobila stanovanje. Na sončno Dolenjsko sta ostala navezana, saj imata v obcestni vasici Kot nad Krko pri Dvoru ličen vikend, v katerem preživljata večino leta. (Foto: M. Glavonjič)
PESTRO TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE - Žužemberški upokojenci pridno delajo in ustvarjajo tudi v t.i. tretjem življenjskem obdobju. Kar 253 upokojencev je vključenih v številne aktivnosti, med njimi pa so najdejavnejše šahovska, kulturna in literarna sekcija. Pestro je tudi na športnem področju, velikega zanimanja pa so deležni izleti, martinovanje in slivestrovanje. Zbrane na sobotnem občnem zboru društva upokojencev so med drugimjtozdravili podpredsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Angelca Žiberna (na sliki levo), Dolfe Šuštar iz območne zveze Novo mesto in žužemberški župan Franc Škufca. Društvo, ki ima za v prihodnje zelo obetavne načrte, bo tudi vnaprej vodila Francka Ožbolt (na sredini), ki so ji člani društva izročili tudi posebno nagrado. Jožica Kranjc (na sliki desno) pa je za dolgoletno delo prejela visoko republiško priznanje. (Foto: S. Mirtič)
[?®[]5)®[ptiSQŠ® • gaQO'QBDTfQBw®©G0 • ©OBDs® • (cO®od0®B • i7®[p®[?G®i® • g®[raBrooBw®©GB • ®OBDs@ • gO®(pB®B
STROKOVNI IZLET PO DOLINI REKE BELE
dojilj na Avstrijskem Koroškem
Im
Reja krav
Slovensko Društvo rejcev govedi za meso je konec februarja organiziralo enodnevni strokovni izlet na avstrijsko Koroško, v dolino reke Bele. Ogledali smo si tri kmetije, usmerjene v prirejo govejega mesa, ter klavnico in predelovalnico mesa, ki je v lasti združenja kmetov.
Koroške kmetije so zaradi svoje majhnosti in razgibanega terena sorodne našim, je pa njihova parcelna sestava dosti ugodnejša. V povprečju imajo kmetje na tem višinskem območju 4 - 6 ha zemlje, na kateri redijo 6-10 glav govedi; Vsa zemljišča so skrbno obdelana. Kdor svoje zemlje ne obdeluje, jo lahko odda v najem zainteresiranemu kmetu, lahko pa jo tudi pogozdi.
Vstop v Evropsko unijo (v nadaljevanju EU) je bil za kmete velik šok. Cene kmetijskih pridelkov so čez noč padle, zaradi dodeljenih mlečnih kontingentov pa kmetje obstoječe prireje mleka niso mogli povečati. Ker je Avstrija v času pogajanj z EU predstavila dober okoljevarstveni program, ki je bi tudi sprejet, se je veliko kmetov s podporo države in EU preusmerilo od prireje mleka na ekstenzivno, okolju prijazno obliko reje krav dojilj. Dohodek takih kmetij je kljub subvencijam majhen, zato je na tem območju zaposlenih kar 80 odst. moških. Zenske se zaposlijo za polovičen delovni čas v glavnem, ko otroci odrastejo.
Preusmerili so se na rejo krav dojilj
Vstop v EU je prinesel avstrijskim kmetom prednost predvsem pri izvozu. Presežek mesa izvažajo večinoma v Italijo. Stroške kmetije nižajo s pomočjo strojnih krožkov. Za povezavo med kmeti, ki imajo krave dojilje in vzrejajo teleta do 250 kg, in tistimi, ki jih spitajo do končne teže, skrbi zadruga. Njena naloga je tudi nadzor nad poreklom živali (sledljivost). Meso prodajajo pod blagovno znamko “Kiirntner Fleisch”, ki ni vezana na pasmo govedi, ampak na pokrajino, kjer je bilo meso prirejeno. Članstvo v zadrugi znaša 200 ATS (prib. 2800 SIT) letno, za vsako prodano govedo, kjer je posrednik zadruga, pa član prispeva še 100 ATS (prib. 1400 SIT).
Rejec krav dojilj g. Rud iz vasi Metnitzje polno zaposlen kmet in hkrati vodja strojnega krožka. Njegova kmetija je na 560 m nadmorske višine, kar mu še omogoča pridelavo žita in s tem tudi slame na 4 ha njivskih površin. Skupno ima 16 ha obdelovalnih površin in 16 ha gozda. Razkazal nam je svoj hlev s prosto rejo na globokem nastilu. Nastilja le ležišča z nagibom, ki omogoča drsenje gnoja izpod živali. Ima 14 krav lisaste in bika charolais pasme, katerih križanci dajejo največji dnevni prirast. Živali imajo celoletno možnost izpusta, vendar jim vse leto krmi s travno in koruzno silažo. Paše se ne poslužuje. Teleta oddaja v pitališče pri teži 250 -300 kg, za kar iztrži 8.000 -11.000 ATS (pribl. 110.000 - 150.000 SIT), odvisno od kvalitete živali. Poleg tega dobi še subvencijo v višini 2800 ATS (prib. 39.000 SIT) na dojiljo, od tega prispeva 2200 ATS EU, 600 ATS pa Avstrija. Ker je član Društva za ekološko kmetovanje ERNTE, ima nad prirejo zelo strog nadzor.
Kmečka klavnica brez zaposlenih
Nato smo se napotili v Miiltau, v zasebno klavnico, ki je bila zgrajena pred letom in pol. Gospod Ebner, predsednik združenja AG, ki povezuje kmete iz 12 občin, nam je povedal, da je celotna investicija stala 5,5 miljonov ATS (pribl. 77 milijonov SIT), od katerega so dali 55 % kmetje - lastniki, ostalih 45 % pa dežela, država in EU. Svetovalka pri izgradnji klavnice je bila Kmetijsko - gozdarska zbornica Koroške, vendar je bila narejena po izkušnjah kmetov, brez pomoči arhitekta. Registrirana je kot kmečka klavnica in nima posebej zaposlenih ljudi. Kmetje imajo možnost klati svojo živino sami, če imajo ustrezno
izobrazbo, drugače najamejo kmeta, ki je izučen mesar. Druga pogoja za klanje sta še opravljen tečaj iz higienskega minimuma in ustrezna obleka. Lastnik živali, ki gre v klanje, je to dolžan prijaviti pri občinski veterinarski inšpekciji tri dni pred zakolom. Veterinar pregleda žival v hlevu dan pred zakolom, kasneje pa še klavne trupe in drobovino. Ta usluga stanc kmeta 83 ATS (pribl. 1200 SIT) za govedo in 40 ATS (prib. 600 SIT) za tele. Del stroška mu povrne občina. Za prevoz žive živali ni potrebno imeti veterinarske napotnice, za prevoz mesa iz klavnice pa svetujejo kamion s hladilnikom, vendar se kmetje tega ne poslužujejo.
Kmetje imajo v klavnici sami možnost razreza trupov, predelave in pakiranja, tu lahko tudi direktno prodajajo kupcu. Klanje stane člana, lastnika klavnice, 300 ATS (pribl. 4200 SIT) za govedo, 120 ATS (pribl. 1700 SIT) za prašiča in 60 ATS (pribl. 850 SIT) za ovce. Nečlani plačajo dodatno še 1,5 ATS (prib. 20 SIT) / kg teže toplih polovic. Kmet, ki uslužno-stno kolje, ni registriran kot obrt-
R1BNICA - Vaščani Kota pri Ribnici, ki si bili zaradi napada medvedke na Franceta Gačnika pred 14 dnevi nehote postavljeni v središče medijskega poročanja, so ogorčeni nad poročanjem večine medijev o tem dogodku. “Mediji poročajo o dvojni tragediji, oh tem pa v nadaljevanju govorijo o medvedih in se sprašujejo, ali je bilo res potrebno, da so medvedko in mladiča ustrelili, medtem ko se nihče ne vpraša, kaj bo z nesrečnim Francetom in kako je možno, da je do tragedije sploh prišlo, "so si domala enotni vaščani. 7.ato so sredi preteklega tedna na ministrstvu za kmetijstvo in okolje in prostor, Zavodu za gozdove RS in varuhu človekovih pravic poslali pismo, v katerem se oh koncu sprašujejo, ali je res pri nas medved več vreden kot človek.
Razočaranju vaščanov Kota nad odzivom javnosti se pridružujejo tudi vaščani ostalin vasi ob vznožju Velike gore, ki je od Sodražice preko Zamostca, Lipovši-ce, Ravnega Dola, Kota, Dan, Bukovice in Sajevca do Ribnice posejana z opozorilnimi tablami, da gre za območje medveda. Mnogi imajo že vsak svojo zgod-
Komu odgovarjajo ministri?
Vem, da sem otročji, toda zanima me, če je predsednik vlade poklical v ponedeljek k sebi tri ministre, ki so bili povabljeni v Prekmurje na pogovor o državni meji, a tja niso prišli. Če jih je, bi rad vedel, kaj so mu povedali. To, da so bili na pustno nedeljo v Cerknici, na Ptuju, da so bili z družinami na izletu ali pa do so enostavno dremuckali doma na kavču. Morda pa gospodje ministri za svoje nedelo, za neizpolnjevanje dolžnosti do volivcev, ki se znajdejo v težavah, ne odgovarjajo nikomur. To bo najbrž najbolj verjetno, sicer se ne bi obnašali do državljanov ignorantsko in vzvišeno, češ tudi mi imamo pravico do prostih in svobodnih nedelj. Kaj pa če jih ni bilo v Hotizo zaradi občutka krivde?
V tej državi je vse mogoče in ministri se radi “namalajo” v tistem kraju, kjer je njihovo ministrstvo storilo kaj dobrega za krajane. Tam, kjer so problemi, zadevajoči njihovo področje, pa raje ne pridejo, ker vedo, da jih čakajo težke besede in nelahka vprašanja. Je pa tudi čas, ko ne veljajo te ugotovitve: to je čas pred volitvami. Brez očitajoče vesti se razpršijo po vsej deželi Kranjski, boreč se za slehernega volivca.
TONI GAŠPER1Č
nik, pač pa je kmet pavšalist. Za hlajenje trupov in čiščenje prostorov pustijo Društvu AG kožo, ki jo proda in z iztržkom plača stroške. Cena goveje kože znaša trenutno okoli 600 ATS (pribl. 8400 SIT). Hlajenje in zorenje trupov traja za govedo 10 - 14 dni in za prašiče 3 - 4 dni. To sicer ni določeno z zakonom, vendar je po izkušnjah kmetov najbolj priporočljivo. Klavniške odpadke oddajo dvakrat tedensko v Celovec, odpadna voda pa se steka v greznico in nato jo s cisterno vozijo na čistilno napravo. Tam jim za čiščenje vode zaračunajo 200 ATS (pribl. 2800 SITj/m1, seveda plačajo tudi transport. Veterinarska in-špepkcija jih obišče približno na tri mesece, neoporečnost vode pa jim kontrolirajo dvakrat letno. Meso in mesne izdelke lahko prodajajo neomejeno po vsej Avstriji, za izvoz pa potrebujejo potrdilo katere izmed večjih klavnic.
Pot nas je vodila naprej v Ai-chorn na 1250 m nadmorske višine. Tudi tu so se pred nekaj leti preusmerili od prireje mleka na rejo krav dojilj. Imajo 15 krav lisaste pasme, križanje pa poteka z
bo o srečanju z medvedom, vsi pa so medveda že videli. In to ne samo enkrat in ne samo v gozdu! Arko Jožef iz Lipovšice je eden izmed njih. Njegova hiša je sredi vasi, zato je bil novembra lani, še toliko bolj presenečen, ko sta dva
Jožef Arko
medveda prečkala njegovo dvorišče. “Danes ne stopim več iz hiše niti sredi belega dne, ne da bi se prej dobro razgledal, žalostno pa je, da si zvečer ne upam več niti do soseda,” pravi Jožef. Prej nikoli ni bilo tako. “Medved je včasih prišel do njiv, vendar ga nismo videli, v zadnjih treh do štirih letih pa je povsem drugače,” pravi. Še istega dne, ko je pri svojem opravilu z drvmi stal le dva metra od gazi v visokem snegu, po kateri sta šla medveda, je ponoči skozi okno videl še dva, ki sta jo ubirala skozi vas po spluženi cesti, in kot potrjuje tuoi njegova soseda Anica Pintar, so medvedi takrat hodili skozi vas še ves teden.
Da se ljudje ne počutijo varne, potrjuje tudi Peter Gornik iz Kržetov nad Sodražico. V noči od minule srede na četrtek mu je medved vdrl v hlev. Ker imajo le veliko živino (bike) razen razbitih vrat druge škode ni povzročil. Po sledeh so lovci ugotovili, da je bil težak okoli 160 kilogramov. Ker se je to zgodilo samo teden dni po napadu na Gačnika in ker v bližini domačije videvajo tudi medvedko z mladiči, jih je medvedov vdor močno prestrašil. “Kako naj sploh še delamo in od česa naj živimo, če si ne upamo več na njive in v svoje gozdove?” se sprašuje kmet Tomaž Košir iz Kota. “Kot otroci smo se podili po gozdu cele dneve, svojih otrok pa si ne upam spustiti več niti do konca vrta,” pravi. Čeprav je do Nove Štifte le 10 minut hoda, že od novembra lani, ko so večkrat videli medvedko z mladiči, otroke vozijo k vero-
H)maž Košir
biki mesnih pasem. Sezonske te-litve so v jesensko-zimskem času; zgodaj poleti gredo teleta in že presušene krave na planinsko pašo, iz katere se vrnejo v začetku septembra. V zimskem času zaradi presežkov mleka dokupijo 2 - 3 teleta, zato krave molzejo in teleta napajajo. Glede na to, da gre za okolju in živalim prijazno rejo, nas je presenetilo, da so krave pozimi v vezani reji. V Avstriji je to dopustno, vendar morajo kmetje živalim dvakrat tedensko omogočiti izpust. Preko zime so živali krmljene s senom in travno silažo, kar kmet pridela na skupno 13 ha obdelovalnih površin. Razen tega ima še 40 ha planinskega pašnika. Pozimi morajo dokupiti še slamo za nastil in palete z 30 % ovsa in 70 % ječmena. Skupne stroške znižujejo s članstvom v strojnem krožku, kot dodatno dejavnost pa imajo kompostiranje organskih odpadkov iz gostinskih obratov.
Kmetija odprtih vrat
Nazadnje smo si ogledali še rejo čiste charolais pasme. Kmetija se je preko 30 let ukvarjala le s prašičerejo in predelavo svinine, ime-
uku po daljši poti po cesti. “Ni res, da mi jemljemo medvedom prostor, saj opuščamo nekoč obdelane kmetijske površine v bližini gozda,” pravi in dodaja, daje preprosto dejstvo namreč, daje medvedov preveč.
Da bi morala država kot lastnik gozdov poskrbeti, da bi bilo toliko medvedov, kot jih določeno območje prenese in gozd nahrani, sta menja tudi Janez Gorše iz Kota in Franc Jaklič iz Sajevca. “V svojem hlevu ne morem imeti 40 glav živine, pa če si to še tako želim, saj za to nimam ne dovolj prostora in ne hrane. Tako pa je tudi z medvedi,” meni Gorše, ki tako kot ostali vaščani podpira ministra Smrkolja in povečan odstrel medvedov. “Pri hiši imamo mačke in če imajo preveč
Janez Gorše
mladih, vseh preprosto ne moremo obdržati, pa čeprav se nam majhne mucke še tako smilijo,” navaja kot primer gospodarnega ravnanja na kmetih, ki bi se ga morala poslužiti tudi država, ko gre za medvede. “Lahko se je z vrha nebotičnika v Ljubljani za-
Franc Jaklič
vzemati za medvede, nam na podeželju pa je z njimi težko živeti,” pravi Franc Jaklič, ki je v zadnjih dveh letih že dvakrat bežal pred medvedom. Njegovi otroci ne dobijo štipendije, ker ima previsok katastrski dohodek, a si ne upa v svoj gozd, kjer bi si obračunani mu dohodek lahko prislužil. “Medvede smo vedno imeli in nihče ni za to, da se jih vse pobije. Hočemo le, da bi bilo tako, kot je bilo včasih!” pravi. Mnenja je, da je do stanja, kakršno je sedaj, prišlo tudi zato, ker so bili ljudje tako dolgo tiho in vse mirno prenašali. Vendar pa tudi temu enkrat mora priti konec!
M. LESKOVŠEK-SVETE
li so tudi svojo blagovno znamko hiše. Ker s prašiči ni bilo veliko dela, seje kmet odločil za ljubiteljsko rejo krav pasme charolais, s katero se je seznanil v Franciji. Najprej je kupil pet krav v Nemčiji, sedaj pa ima 30 - 40 glav govedi, od tega 16 krav dojilj. Telice osemenjuje z manjšimi biki, krave pa z biki večjega okvirja. Šele po devetih letih je tako prišel do želene kvalitete črede, ki se je z nakupom zaradi pomanjkanja denarja ni mogel privoščiti. Svojega bika nima, krave osemenjuje s semenom francoskih bikov, ki ga sam uvaža in shranjuje, osemenitev pa opravi veterinar. Doza semena stane 1000 - 1800 ATS (pribl. 14.000 - 25.000 SIT) in jo v celoti plača sam. Izbira bike z lahkimi telitvami, dobrim rastnim potencialom in mirnim temperamentom. Nekajkrat so opravili tudi embrio transfer, pri čemer so bili embriji uvoženi iz Nemčije. Veterinarski poseg stane kmeta 500 ATS (prib. 7.000 SIT), če se krava pri tem obreji, pa še dodatnih 2500 ATS (pribl. 35.000 SIT). Sicer pa za tovrstno reprodukcijo ni posebno velikega zanimanja. Plodnost krav je okoli 90 odst., krave zdržijo .v proizvodnji okoli osem telitev. Dnevni prirast telet je 1,3 - 1,4 kg / dan pri.bikcih in
1,0 - 1,2 kg / dan pri telicah. Pri končnem pitanju je dnevni obrok sestavljen iz 8 - 10 kg koruzne silaže, 1 kg žitnega zdroba in 1 kg sojinega zdroba, krave pa krmi pozimi s koruzno in travno silažo ter senom, poleti pa gredo živali tudi na pašo. Dojilje s teleti so v prosti reji v hlevu z eno odprto steno in izpustom. Kmetija ima urejeno hladilnico, predelovalnico in prekajevalnico mesa. Meso iz klavnice pripelje domov v zaprtem avtomobilu, ne v hladilniku, kar ustreza predpisom. Letno zakolje 250 prašičev in lastne bike pri 14 mesecih, ter telice, ki niso namenjene za pleme, pri 16 mesecih. Kar sam predela, proda na domu. Za predelavo ni potrebna posebna izobrazba, opravljen pa mora imeti tečaj iz higienskega minimuma. Vsako leto ga obišče veterinarska inšpekcija. Kmetija ima hkrati status kmetije odprtih vrat in pogostili so nas s svojimi izdelki.
Prav nič v skrbi za zdravje naših severnih sosedov smo se poslovili, čeprav ne premorejo našega Pravilnika o veterinarsko - sanitarnih pogojih za proizvodnjo živil živalskega izvora ter oddajo v promet za javno potrošnjo.
BARBARA ŽAGAR, dipl. inž. zooteh.
Sara z očetom in mamo
POMOČ PODJETIJ COPIS IN IRIS
Da bo Sara lažje brala
LAŠČE - V vasici le streljaj od Dvora svojo otroštvo preživlja devetletna deklica Sara Novak. Njeno otroštvo ni brezskrbno kot pri njenih sovrstnikih, zaznamoval gaje boj za življenje. Sara je močno slabovidna, ima kar 92-odst. izgubo vida, kljub temu pa obiskuje prvi razred osnovne šole Žužemberk. Torek je bil za Saro in družino Novak pomemben dan. Podjetje Copis iz Ljubljane ji je za lažje spremljanje in povečavo učnega gradiva podarilo fotokopirni stroj Canon NP 1550, podjetje za zaposlovanje invalidov Iris iz Novega mesta pa še stroj za IBICO vezavo in posebno povečevalno lupo. Tako humanitarno gesto težko ocenimo s številkami, pa vendar naj zapišemo, da je darilo vredno okoli 250.000 tolarjev.
Po besedah direktorja Copi-sa Antona Gerdine so se pobudi medobčinskega društva sle-ih in slabovidnih Novo mesto, aterega članica je tudi Sara, da bi pomagali deklici, odzvali z velikim veseljem. Predsednik omenjenega društva Jože Zupanc pa je ob tej priložnosti dejal, da se je zgodilo tisto, kar se danes vse redkeje dogaja - human in nesebičen odnos do sočloveka. Starša Franc in Sonja Novak sta bila nove pridobitve zelo vesela, saj bo njihova Sara lažje brala in se učila. “V šolo zelo rada hodim. Sedaj bom še raje brala knjige, najljubša pa nu je tista o kmetiji!’ nam je zaupala Sara.
Sarina močna slabovidnost je posledica prirojene napake oz.
C;
zapletov po operaciji. Ko je bilo Sari pet mesecev, so jo operirali zaradi srčne napake, imela je skupaj zaraščeno aortno zaklopko. Takoj po operaciji je prišlo do zastoja srca, kar je imelo za posledico prizadeto levo stran telesa in okvarjen vidni živec. Poškodba je Sarin telesni razvoj močno upočasnila. Njeno slabovidnost - oči so sicer popolnoma zdrave - pa so opazili šele pri potih letih, ko je začela v roke prijemati igrače in si jih ogledovati. “Veliko težav smo imeli, da smo Sari omogočili primerno fizioterapijo. Vozili smo se v Ljubljano, nato v Novo mesto in ponovno v Ljubljano, sedaj pa obiskujemo Razvojno ambulanto v Novem mestu. Na drugi operaciji leta 1998 je Sara dobila dve umetni zaklopki, ki sta ji omogočili, da ima večje fizične zmogljivosti. Danes že tekoče bere, ima pa tudi izredno razvit sluh in spomin,” je le o delčku njihovega skupnega boja povedal oče Franc. Seveda brez velike ljubezni staršev, leto starejše sestrice Anite in starih staršev Sara ne bi bila, kar danes je - simpatično in nasmejano mlado dekle z velikim veseljem do novih stvari.
Ob tej priložnosti sta se Sarina starša zahvalila tudi osnovni šoli Žužemberk in njeni ravnateljici Jelki Mrvar, ki se je odločila za tako velik korak, da je med ostale šolarje sprejela njihovo deklico. Posebna zahvala gre tudi Sarini učiteljici Miri Kovač, pozabila pa nista pohvaliti tudi njenih sošolcev.
M. K.
RAZOČARANI VAŠČANI KOTA
Je medved več vreden kot človek?
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 9.III.
SLOVENIJA 1
8.10 - 0.50 Tfeletekst
9.00 Tedenski izbor Mostovi
9.40 Male sive celica 10.30 Zgodbe iz školjke
11.00 Vodnik v svet narave, dok. oddaja 11.50 Skrivnosti, dok. serija
12.20 Zgodovinski parki in vrtovi Slove-' nijc
13.00 Poročila
14.10 Tedenski izbor
Vfcčerni gost (Božo Dimnik)
14.10 Družinske vezi
15.00 Zoom
16.30 Slovenski utrinki
17.00 Enajsta šola
17.35 Slike iz Sečuana
18.00 Obzornik
18.10 Starejši - boljši?, dok. oddaja
18.35 Ljudje Evrope
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Tednik
21.05 Turistična oddaja 21.25 Osmi dan
22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Opus
23.20 Dok. oddaja
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama -10.00 Strela z jasnega, nan. -10.50 Videospotnice -11.20 Nif svetega, nan. -12.10 Šport - 14.10 Svet poroča -
14.40 Euronevvs -16.00 Sirene, film -17.30 Po Sloveniji -17.50 Slalom, 1. v. (m) -18.05 Podeželski utrip, nan. -19.00 Simpsonovi, nan. -19.30 Videoštenge - 20.05 Osamljeni planet - 20.35 Slalom, 2. v. (m) - 21.00 Resna popularna glasba - 22.00 Poseben pogled, film - 0.05 Slovenski jazz
kanal a
8.30 Uboga Maria, nad. - 9.30 Rosalinda, nad. -10.15 Luz Maria, nad. - 11.00 Oprah show -
12.00 Adrenalina - 13.30 MacGyver, pon. -
14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Oprah show -16.20 Uboga Maria, nad. -16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Fant zre v svet, nan. -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Vrnitev v Hyperion, nan. - 20.50 Poslednja laž, film - 22.20 French in Saunders, nan. - 23.00 MacGyver, nan.
POP TV
6.00 Jutranji program - 9.30 Divji angel, nad. -
10.30 Hi ženske, nad. -11.25 Za tvojo ljubezen, nad. -12.20 Pop’n'Roll -13.50 Policisti s srcem, nan. -14.45 Pasji policist, nan. -15.15 Smeh v hiši -16.15 Divji angel, nad. -17.15 Tri ženske, nad. -18.15 Za tvojo ljubezen, nad. -19.15 24 ur - 20.00 TV dober dan - 20.45 Velik film -
22.35 Prijatelji, nan. - 23.00 Na jug!, nan. - 0.00 M.A.S.H., nan,-0.30 Cybill, nan CAJBA TV
monitor - 15.00 Živa-magazin -
16.00 Košarkarji, nan. -16.30 Ameriška gimnazija, nan. -17.00 Nove dogodivščine Robina rlooda, nan. -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Ztva-novice -19.15 Paralelni svet - 20.10 Pismo mojemu morilcu, film - 22.00 Živa-magazin -
23.00 Boljše življenje - 23.50 Na sever!, nan. VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Risanka -18.15 Iz združenja -19,00 Novice -19.15 Tedenski kulturni pregled - 19.30 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice -
21.15 Tedenski kulturni pregled - 21.25 Oder občutkov
HTV 1
7.15 Tv spored - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -
10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -
12.00 Poročila -12.35 Umazane laži (serija) -
13.20 Trenutek za... -13.55 Serija -14.45 Dan spominov (film) -16.30 Alpe-Donava-Jadran -
17.00 Hrvaška danes -18.20 Kolo sreče -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Odprto - 21.20 Kviz - 21.55 Diplomatske misije: Italija - 22.40 Pol ure kulture - 23.15 Poročila - 23.20 Mrzlo Poletje (film) -1.15 Poročila -1.20 Gulag (film) HTV 2
9.05 Kraljestvo divjine -10.20 Divji konji (film)
-11.50 Ponovitve -15.55 Poročila za gluhe in naglušne -16.00 Znanstveni album - 17.30 Hugo, tv igrica -17.55 Deček odkriva svet -
18.20 Hrvaška v zrcalu -19.05 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz - 20.30 Seinfeld (serija) - 21.00 Urgenca (serija) - 21.50 Opazovalnica - 22.25 Pust pred vrati (film) - 23.55 Piloti v temi (dok. film) - 0.50 Umazane laži (serija) -1.35 Serija - 2.20 Faraoni in kralji - 3.20 Odkar si odšel (film)
PETEK, 10.111.
SLOVENIJA 1
8.40 - 0.55 Teletekst
9.30 Tčdenski izbor Oddaja za otroke
10.05 Slike iz Sečuana 10.15 Enajsta šola
10.45 Starejši - boljši?, dok. oddaja 11.10 Ljudje Evrope 11.20 Slovenski magazin 11.50 Angleška drama
13.00 Poročila
13.15 Vremenska panorama 13.35 Tedenski izbor Opus
14.05 Sloves, dok. oddaja
15.05 Po domače
16.30 Mostovi
17.00 Potujoči škrat 17.25 Miškolin
18.00 Obzornik 18.10 Humanistika
18.40 Dosežki 19.10 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.00 Zrcalo tedna
20.15 Petka 21.35 TV Poper
22.00 Odmevi, šport 22.55 Polnočni klub
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 10.00 Podeželski utrip, nan. -10.50 Razvedrilna oddaja -11.50 Moje noči so lepše kot vaši dnevi, film -13.35 Videospotnice -14.10 Euronews -16.00 Zbogom, draga, amer. film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Skrita področja znanosti -19.00 Svetovalnica -19.30 Videospotnice - 20.05 Bramvvell, nan., 6/10 - 21.00 Grace na udaru, nan. - 21.25 Deklica in smrt, amer. film - 23.05 Umori, nan., 17/22 - 23.55 Umor 1. stopnje, nad., 18/18 - 0.30 Noč z Dickom, nan,
KANAL A
8.30 Uboga Maria, pon. - 9.30 Rosalinda, pon. -
10.15 Luz Maria, nad. -11.00 Opra shovv-12.00 Atlantis -13.30 MacGyver, pon. -14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Oprah shovv -16.20 Uboga Maria, nad. -16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Fant zre v svet, nan. -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Mladoporočenci -
20.30 Zmenkarije - 21.00 Simpatije, film - 22.00 Ib je Pat, film - 23.30 MacGyver, nan.
POP TV
6.00 Jutranji program - 9.30 Divji angel, nad. -
10.30 Tri ženske, nad. -11.25 Za tvojo ljubezen, nad. -12.20 TV dober dan -13.50 Policisti s
srcem, nan. -14.45 Pasji policist, nan. -15.15 Smeh v hiši -16.15 Divji angel, nad. -17.15 Hi ženske, nad. -18.15 Za tvojo ljubezen, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Highlander, film - 21.50 Odpadnik, nan. - 22.50 Dosjeji X, nan. - 23.50 Popolni spomin, nan.
CAJBA TV
9.45 Borzni monitor -15.00 Živa-magazin -
16.00 Košarkarji, nan, -16.30 Ameriška gimnazija, nan. - 17.00 Nove dogodivščine Robina Hooda, nan. -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Živa-novice -19.15 Paralelni svet - 20.10 Fotomodeli, nad. - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Boljše življenje - 23.50 Na sever!, nan.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Videotop -17.50 Kulturni pregled -18.20 Kmetijski nasveti -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Glasbena oddaja -
21.00 Novice - 21.15 Motosport - 21.45 Drugačne zvezde ♦
HTV 1
8.00 Dobro jutro -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.35 Umazane laži (nad.) -13.20 Trenutek za... -13.55 Serija -14.45 Skoraj popolna zveza (film)- 16.30 Dok. oddaja -
17.00 Hrvaška danes -17.45 Moj dom -18.20 Kolo sreče -18.55 Risanka - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Po lepi naši - 21.25 Film tedna - 23.30 Poročila - 23.50 lz temeljev HTV
- 2.25 Ko nihče ne gleda (drama)
HTV 2
9.25 Diplomatska misija: Italija -10.10 Gospodar zveri (film) -12.10 Ponovitve -14.55 Serija -15.55 Poročila za gluhe in naglušne -16.00 Rim in Bizanc (dok. oddaja) -16.55 Tčlevizija o televiziji -17.25 Hugo -17.50 Zdravnik v hiši -19.05 Županijska panorama -19.30 Dnevnik -20.10 Kviz - 20.30 Od Zemlje do Lune (serija)
- 21.25 Magie (serija) - 21.55 Opazovalnica -
22.25 Hladna vojna - 23.25 Pravi čas - 0.55 Vbdič dobrega seksa
SOBOTA, 11.111.
SLOVENIJA 1
7.00 - 1.45 Tčletekst
7.55 Tedenski izbor Zgodbe iz školjke 8.25 Radovedni Thček 8.40 Enajsta šola 9.10 Male sive celice
10.00 Žabica in kit, film 11.35 Lassie, nan.
12.00 Tednik
13.00 Poročila
13.30 Turistična oddaja
13.50 TV Poper
14.15 Petka
15.35 Attend-moi, film
17.00 Mozartova druščina, 10/26 17.20 Čari začimb
18.00 Obzornik
18.10 Na vrtu
18.35 Ozare
18.40 Spet na poti s Simonom Dringom, serija, 5/8
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
19.55 Utrip
20.15 Orion
21.50 Skrivnosti, dok. serija, 4/8
22.25 Poročila, šport
22.55 Nenavadna druščina, nan., 10/13
23.25 Hrošči, nan., 6/20 0.15 Cena ljubezni, am. film SLOVENIJA 2
9.05 Videospotnice - 9.50 Veleslalom, 1. v. (m) -
10.05 Nevarni zaliv, nan. -10.55 Svetnik, nan. -11.45 Jasno in glasno -12.40 V telovadnici, nad. -12.50 Veleslalom, 2. v. (m) -19.30 Videospotnice - 20.05 Afriška kraljica, film - 21.50 Nič svetega, nan. - 22.40 Svetnik, nan., 9/43 - 23.30 Sobotna noč -1.30 Srečanje s tujcem, nan., 3/13
KANAL A
8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, nan. -
10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Dušni pastir, nan. -11.00 Srečna družina, nan. -11.30 Brooklin-ski most, nan. -12.00 Zmenkarije -12.30 Mladoporočenci, pon. -13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Glasbeni umor, film -16.00 Živali v stiski, nan. -16.20 Boj za preživetje, nan. -17.20 Divji svet, nan. -18.10 Življenjska priložnost, kviz -19.00 Veličastnih sedem, nan. - 20.00 Cesta smrti, film - 21.30 Mrtva točka, film - 23.20 Beg iz Alcatra-za, film - 0.20 Atlantis
POP TV
7.00 Risanke - 9.30 Pri Addamsovih, nan. -10.00 Kalifornijske sanje, nan. -10.30 Mlajši bratec, nan.
-11.00 Navihanka, nan,-11.30 Knjiga o džungli, nan. -12.00 Mlada čarovnica, nan. -12.30 Modna popotovanja -12.50 Deset najzanimivejših minulega leta -13.30 Formula 1, trening -14.30 Bes angelov, nad. - 15.30 Mala Daniela, nad. -16.30 Pop’n'roll -17.30 Herkul -18.20 Xcna, nan. -19.15 24 ur - 20.00 Mreža, film - 22.00 Ženska sokol, film - 0.00 Erotične fantazije
CAJBA TV
15.30 Živeti z Billyjcm, film - 17.00 Šolska košakarska liga -18.00 Bever!y Hills -19.00 Gola resnica, nan. -19.30 Samski stan, nan. -
20.00 privid zločina, nad. - 21.00 Twin Peaks, nad. - 22.00 Ekspres groze, film
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani - 17.00 Glasbena oddaja -17.55 Kako biti zdrav in zmagovati - 18.20 Motosport -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Iz združenja - 21.00 Novice - 22.15 Videotop
HTV 1
7.15 Tv spored - 7.30 Poročila - 8.00 Na obali jezera (film) - 9.40 Superman (serija) -11.35 Batman -12.00 Poročila -12.35 Hruške in ja-bolke -13.10 Kmetijski nasveti -14.55 Nadloge s Harriyem (film) -16.50 Beverly Hills (serija)
-18.10 Melrose Plače (serija) -18.55 Risana serija - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Opera box - 21.05 Film po izbiri gosta - 23.40 Poročila; Koncert; Iz temeljev HTV HTV 2
8.05 Film - 9.40 Iz temeljev HTV -12.20 Nedelj- Z
ni,,.	14	nc	n_____________
ska premiera - 14.05 Zvezdne steze (serija) 15.35 Hladna vojna (serija) -16.30 Črno-belo v barvi -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Ni-kita - 20.55 Frasicr (serija) - 21.20 Dok. film -22.20 Opazovalnica - 22.50 Pravica za vse (serija) - 23.35 Svet zabave - 0.05 Logarjeva hiša (serija); Beverly Hills; Melrose Plače; Film
NEDELJA, 12.111.
SLOVENIJA 1
7.05 - 0.55 Tčletekst
8.00 Živžav Risanke
9.25 Dobri duh iz Avstralije, nad.
9.50 Ozare
9.55 Nedeljska maša
11.00 Svet morij, serija
11.30 Obzorje duha
12.00 Ljudje in zemlja
13.00 Poročila
13.45 4 x4
14.15 Čari začimb
14.40 Orion
16.05 Prvi in drugi
16.30 Po domače
18.00 Obzornik
18x10 Alpe-Donava-Jadran
18.40 Razgledi slovenskih vrhov 19.10 Žrebanje lota
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.00 Zoom 21.35 Intrvju
22.30 Poročila, šport
22.55 Opera
SLOVENIJA 2
8.45 Videospotnice - 9.25 Nikoli v dvoje brez tebe, nad. - 9.50 Nevarni zaliv, nan. - 10.35 Popolna tujca, nan. -11.00 Zvezde Hollywoo-da -11.30 Švetovalnica -12.00 Policija na naši strani -12.30 Naša pesem -13.00 Smučarski skoki -18.00 Košarka -18.30 Eurogol -19.30 Videospotnice - 20.05 Dok. nad. - 21.00 Ray-monda imajo vsi radi, nan. - 21.30 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kult. - 22.00 Šport v nedeljo - 23.00 Lakota, nem. film
KANAL A
8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, pon. -10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Dušni pastir, nan. -11.00 Srečna družina, nan. -11.30 Brooklvnski most, nan. -12.00 Skrita kamera -12.30 Fashion TV nan. -
13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Usodna privlačnost, film -15.50 Klik; Vitezi za volanom; Miza za pet; Polnočna poročila -19.00 Nemogoče - 20.00 Tajni agent, film - 21.50 Stilski izziv - 22.30 Rasputin, film POP TV
3.45 Formula 1 - 7.00 Risanke - 9.00 Hroščki, nan. - 9.30 Pri Addamsovih, nan. -10.00 Kalifornijske sanje, nan. -10.30 Mlajši bratec, nan. -
11.00 Navihanka, nan. -11.30 Herkul, nan. -
12.30 Xena, nan. -13.30 Formula 1, ponov. -
15.30 Mala Daniela, nad. -16.30 Otroci ne lažejo, nad. -17.00 Sam z dojenčkom, nan. -17.30 Modna popotovanja -18.00 Pod srečno zvezdo -19.15 24 ur - 20.00 Ukradena srca, film - 21.50 Športna scena - 22.50 Morilska podoba, film
CAJBA TV
15.00 Šolska košarkarska liga - 16,.00 Gimnazija na jugu, film -18.00 Bevcrly Hills, nad. -
19.00 Gola resnica, nan. -19.30 Samski stan, nan. - 20.00 Privid zločina, nad. - 21.00 Twin Peaks, nad. - 22.00 Marko Polo, film
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani - 17.00 Posn. dogodka - 18.00 Rezerviran čas -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.30 Smo dobri gospodarji? - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi
PONEDELJEK, 17.111.
SLOVENIJA 1
8.10-0.40 Teletekst
9.00 Tedenski izbor Risanke
9.50 Humanistika 10.20 Dosežki 10.40 Na vrtu
11.05 Spet na poti s Simonom Dringom, dok. serija, 5/8
11.25 Osmi dan 11.55 Utrip
12.10 Zrcalo tedna
12.25 Prvi in drugi
13.00 Poročila
13.15 Žabica in kit, film
14.50 4x4
15.20 Polnočni klub
16.30 Dober dan, Koroška
17.00 Radovedni Tiček
17.25 Dobri duh iz Avstralije, nan., 6/13
18.00 Obzornik
18.10 Recept za zdravo življenje
19.00 Risanka
19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Klinika pod palmami, nan. 14/24 Aktualne teme
22.00 Odmevi, kultura, šport
22.50 Gospodarska panorama
23.50 Oddaja o invalidih
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 10.00 Bramvvell, nan., 6/10 -10.50 Sobotna noč -12.50 Skrita področja znanosti -13.45 Prohibicija, serija, 1/ 3-15.30 Trend -16.05 Policija -16.35 Umetnost klavirske igre -17.30 Po Sloveniji -18.05 Jpežna reka, nan. -19.00 Lingo -19.30 Videospotnice
- 20.05 Štafeta mladosti - 21.00 Studio City -
23.00 Brane Rončel izza odra - 0.25 Zbogom, draga, am. film (čb)
KANAL A
8.30 Uboga Maria, nad. - 9.20 Rosalinda, pon. -10.10 Luz Maria, film -11.00 Oprah show-12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Jake in debeluh, nan. -
14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit -
15.30 Oprah show -16.20 Uboga Maria, nad. -
16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -
18.30 Stilski izziv -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Princ z Bel Aira - 20.00 Zvezdna vrata, nad. - 20.50 Sanjsko moštvo, film - 22.00 Posebna enota, nan.
- 23.10 Svilene sence, nan. - 0.10 Dannyjeve zvezde POP TV
6.00 Jutranji program - 9.30 Tri ženske, pon. -
10.30 Divji angel, nad. -11.25 Za tvojo ljubezen, nad. -12.20 Športna scena -13.50 Otroci ne lažejo, pon. -13.50 Policisti s srcem -14.45 Pasji policist, nan. -15.15 Smeh v hiši -16.15 Hi ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. - 18.15 Za tvojo ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milionar - 20.55 Izigrano zaupanje, film -
22.30 Prijatelji, nan. - 23.00 Na jug!, nan. - 0.00 M.A.S.H., nan. - 0.30 Cybill, nan.
CAJBA TV
9.45 Borzni monitor -15.00 Živa-magazin -16.00 Košarkarji, nan. -16.00 Ameriška gimnazija -
17.00 SeaOuest, nan. -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Živa-novice -. 19.15 Paralelni svet - 20.10 Skoraj angel, film - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Boljše življenje - 0.00 Na sever!, nan.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani - 17.00 Posnetek dogodka -18.25 Športni pregled -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Pokličite župana - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Brez šminke
TOREK, 14.111.
SLOVENIJA 1
8.10-0.50 Tčletekst
9.00 Tedenski izbor Mostovi
9.50 Radovedni Hček
10.05 Dobri duh iz Avstralije 10.30 Oddaja o invalidih 11.20 Znameniti umetniki
12.05 Klinika pod palmami
13.00 Poročila
14.00 Aktualne teme ,
15.30 Gospodarska panorama
16.30 Prisluhnimo tišini
17.00 Sprehodi v naravo
17.15 Kako rada imam šolo, nan., 10/26
17.30 Moja žival in jaz, nan., 10/26
18.00 Obzornik
18.10 Besede
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Razkošje, nan., 3/18
21.00 Aktualne teme
22.00 Odmevi, šport 22.50 Drama
SLOVENIJA 2
10.00 Tedenski izbor: Snežna reka, nan.; 10.50 Videospotnice; 11.20 Počakaj name, film; 12.45 Euroncws -14.05 Risanka -14.35 Štafeta mladosti -15.30 Studio City -17.30 Po Sloveniji -18.05 Veter v hrbet, kan. nad., 22/26 - 19.00 Ljubezen in zakon, am. nan. -19.30 Videospotnice - 20.05 Potovanje, dok. oddaja - 21.00 Brat iz Brooklyna, film - 22.30 Svet poroča - 23.00 Portret KANAL A
8.30 Uboga Maria, nan. - 9.20 Rosalinda, nad. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah shovv -
12.00 Atlantis -13.30 Jake in debeluh, nan. -
14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Oprah shovv -16.20 Uboga Maria, nad. -16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Fant zre v svet, nan. -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Adrenalina - 21.00Tanka linija smrti, film - 23.00 Posebna enota, nan. - 23.40 Svilene sence, nan. POP TV
6.00 Jutranji program - 9.30 Hi ženske nad. -
10.30 Divji angel, nad. -11.25 Za tvojo ljubezen, nad. -12.20 Lepo je biti milijonar -13.50 Policist s srcem, nan. -14.45 Pasji policist, nan. -15.15 Smeh v hiši -16.15 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Za tvojo ljubezen, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Vse o Henryju, film - 21.55 Urgenca, nan. - 22.40 Prijatelji, nan. - 23.10 Na jug!, nan. - 0.00 M.A.S.JJ., nan. - 0.30 Cybi!l, nan. CAJBA TV
9.45 Borzni monitor - 15.00 Živa-magazin -
16.00 Košarkarji, nan. -16.30 Ameriška gimnazija, nan. -17.00 SeaOuest, nan. -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Živa-novice -19.15 Paralelni %vet - 20.10 Invazija na Ameriko, film - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Boljše življenje - 0.00 Na sever!, nan.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Risanka -18.00 Brez šminke -18.25 Šport -18.30 Za uho in oko -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Revolucija (film) -
21.00 Novice - 21.15 Pokličite župana, pon.
SREDA, 19.111.
SLOVENIJA 1
8.40 - 1.00 Teletekst 9.30 Tčdenski izbor Risanka
10.00 Kako rada imam šolo, nan., 10/26
10.15 Moja žival in jaz, nan., 10/26
10.25 Risanke
10.55 Mozartova druščina
11.20 Besede
12.10 Razkošje, nad., 3/18
13.00 Poročila
14.50 Prisluhnimo tišini 14.20 Obzorje duha
14.50 Ljudje in zemlja
15.40 Aktualne teme
16.30 Mostovi
17.00 Pod klobukom
18.00 Obzornik
18.10 Vodnik v svet narave, serija, 7/10
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Sedmi pečat, film
22.00 Odmevi, kultura, šport
23.00 Aliča, kult. magazin
23.30 Portret SLOVENIJA 2
8.00-Vremenska panorama - 8.50 Smuk (ž) -
10.00 Veter v hrbet, kan. rfad. -10.45 Popotovanje dok. oddaja -10.50 Smuk (m) -11.40 Brat iz Brooklyna, film -13.10 Videospotnice -13.45 Euronews -15.45 Kavč v New Yorku, film -17.30 Po Sloveniji - 18.05 Strela z jasnega - 18.25 Košarka -19.00 Sorodne duše, nan. -19.30 Vi-deosptnice - 20.00 Nogomet - 23.30 Kralj Sankt Paulija, nem. nad., 2/6
KANAL A
8.30 Uboga Maria, nan. - 9.20 Rosalinda, nad. -
10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Jake in debeluh, nan. -14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Oprah shovv -16.20 Uboga Maria, nad. -16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Fant zre v svet, nan. -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Življenjska, priložnost - 21.00 Providence, nan. -
21.50 Roka pravice, nan. - 22.45 Posebna enota, nan. - 23.20 Svilene sence, nan. - 0.15 Dannyjeve zvezde
POP TV
6.00 Jutranji program - 4.30 Hi ženske, nad. -
10.30 Divji angel, nad. -11.25za ,voi° ljubezen, nad. -12.20 Pod srečno zvezdo, nan. -13.50 Policisti s srcem, nan. -14.45 Pasji policist: nan. -15.15 Smeh v hiši -16.15 Hi ženske, nan. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Za tvojo ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Trdno odločena, film - 21.45 Udarci pravice, nan. - 22.30 Prijatelji, nan. -
23.00 Na jug!, nan. - 0.00 M.A.S.H., nan. - 0.30 Cybill, nan.
CAJBA TV
9.45 Borzni monitor -15.00 Živa-magazin -
16.00 Košarkarji, nan. -16.30 Ameriška gimnazija, nan. - 17.00 SeaOuest, nan. -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Živa-novice -19.15 Paralelni svet - 20.10 Štiri sobe, film - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Boljše življenje - 23.50 Na sever!, nan.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Revolucija (film) -18.25 Smo dobri gospodarji? -19.00 Novice -
19.30 24 ur - 20.00 Drugačne zvezde - 20.30 Rezerviran čas - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice
TELEVIZIJA NOVO MESTO
vas
kanal
s Trdinovega vrha^l na kanalu i I
NAGRADE V NOVO MESTO IN ŽUŽEMBERK
Žreb je izmed reševalcev 8. nagradne križanke izbral Jožeta Mesarka in Franca Pavlakoviča iz Novega mesta ter Jožeta Šenico iz Žužemberka. Mesarku je pripadla denarna nagrada, Pavlakovič in Senica pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 20. marca na naslov: Dolenski list, Germova ulica 4, p.p. 212,8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 10”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 8. KRIŽANKE
Pravilna rešitev 8. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: SVOBODA, ERGOTIN, SLANINA, HAIDER, OČKE, APO, STOT, ANI UN, TATE, VONA, OBOLENJE, CS, TEK, LAERTES, ALABAMA, ATI, KARA-MAN, RAS.
NAGRADNA KRIŽANKA 10
AVTOR:
JOŽE
UDIR
MORSKA
RIBA
ROPARICA
ŽENSKA, KI Z ŽIVLJENJEM JAMČI ZAKAJ
SODOBNI
SLOVENSKI
KIPAR
(FRANCE,
•1933)
IME
SLOVENSKE
PISATELJICE
PEROCIJEVE
PREMA
ČRTA
JUŽNI
SADEŽ
POJAV
OB
NEVIHTI
PORCE-
LANSKA
GLINA
REKA NA PELOPONEZL
POMOL, TIN
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
SKUPINA INDIJANSKIH PLEMEN V S. AMERIKI
vj$r
ČLOVEK
PROPAGAN-DNA IGRA
GRŠKA
ČRKA
ANTIČNO
IME
ZA
DONAVO
-ČRTALO
GREBENI NA PILI
SUMERSKA
BOGINJA
PLODNOSTI
STENI
(ZIDU)
GLAVNO
MESTO
JEMNA
JANEŽ
OPOMBA,
ZAPISEK
FENIČANSKA
BOGINJA
LJUBEZNI
GEOMET-
RIJSKI
POJEM
DOGOVORJEN SISTEM ZNAMENJ
prašičje
PODKOŽNO
mo
NRAVO-
SLOVJE
SPREJEMNA
SOBA,
DVORANA
ZAKONSKA
ZVEZA
SULTANOV
URADNI
RAZGLAS
KANOVA
OBLAST
HYGIA NOVO MESTO, d.d.
DRUŽBA ZA PROIZVODNJO IN PROMET ZDRAVIL NA DEBELO Kandijska cesta 1 8000 Novo mesto
Na osnovi določil 10. člena statuta delniške družbe HYGIA Novo mesto, d.d., sklicujem 5. sejo skupščine, ki bo
v sredo, 12. aprila 2000 ob 14. uri na sedežu družbe, Kandijska 1, Novo mesto Za sejo predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. IZVOLITEV ORGANOV SKUPŠČINE
PREDLOG SKLEPA:
- Imenuje se predlagani predsednik skupščine: Zagorc Milena,
- Imenuje se predlagani preštevalec glasov: Repše-Šturm Sabina.
2. POROČILO O IZVRŠENIH SKLEPIH 4. SEJE SKUPŠČINE PREDLOG SKLEPA:
- Sprejme se poročilo o izvršenih sklepih.
3. POROČILO O POSLOVANJU IN PLAN DELA PREDLOG SKLEPA:
- Sprejme se poročilo o poslovanju in plan dela.
4. POTRDITEV ZAKLJUČNEGA RAČUNA ZA LETO 1999 PREDLOG SKLEPA:
- Sprejme in potrdi se zaključni račun za leto 1999.
5. SKLEP O DELITVI DOBIČKA PREDLOG SKLEPA:
- Ustvarjeni čisti dobiček v letu 1999 v znesku 15.947.550,00 SIT se razdeli:
1. obvezne rezerve po statutu družbe v znesku 1.000.000,00 SIT,
2. povečanje osnovnega kapitala družbe za vrednost 3.000.000,00 SIT,
3. izplačana vmesna dividenda delničarjem 4.399.943,00 SIT bruto,
4. končna dividenda za leto 1999, na posamezno delnico 1.530,00 SIT bruto,
5. nagrada članom nadzornega sveta 199.500,00 SIT bruto,
6. nagrada predsedniku nadzornega sveta 332.500,00 SIT bruto,
7. nerazdeljen dobiček iz leta 1999 v znesku 1.827.107,00 SIT se prenese v leto 2000.
Devidenda in nagrade se nakažejo na tekoči račun do konca aprila 2000.
6. SPREMEMBA SEDEŽA DRUŽBE
PREDLOG SKLEPA:
- sedež družbe je poslej: Šmarješka cesta 4, Novo mesto
7. ZVIŠANJE OSNOVNEGA KAPITALA PREDLOG SKLEPA:
- Osnovni kapital družbe se poveča na 6.000.000,00 SIT
za povečanje osnovnega kapitala družbe v nominalni vrednosti
3.000.000.00 SIT se uporabi del čistega dobička iz leta 1999. • Ob povečanju osnovnega kapitala družbe se na vrednost
3.000.000.00 SIT izda 3000 navadnih delnic v nominalni vrednosti 1000 SIT in se jih brezplačno razdeli dosedanjim delničarjem v sorazmerju s številom delnic, katerih imetništvo delničarji izkazujejo na dan sprejetja tega sklepa.
8. SPREMEMBA STATUTA
PREDLOG SKLEPA:
- Statut družbe se spremeni v 2. členu, tretji odstavek in se upošteva sprememba sedeža družbe ter v čl. 4 prvi in drugi odstavek z upoštevanjem spremembe osnovnega kapitala in spremembe števila delnic.
9. POBUDE IN PREDLOGI DELNIČARJEV
Gradivo za sejo skupščine je pri članih nadzornega sveta in pri direktorju družbe.
Če skupščina ob uri sklica ne bo sklepčna, bo ponovno zasedanje
istega dne ob 14.15 v istem prostoru z istim dnevnim redom. Na
zasedanju bo skupščina veljavno odločala ne glede na višino
zastopanega osnovnega kapitala.	mon^-nD
DIREKTOR!
MUAMER MAVRIČ, mag. farm.
ZAHVALA
Nesreča, ki se nam je pripetila, nas je močno prizadela. V težkih trenutkih ste nam nesebično priskočili na pomoč. “V nesreči spoznaš prijatelja,” pravi star slovenski pregovor. In spoznali smo vas. Vsem, ki ste in še boste pomagali na takšen ali drugačen način, se iskreno in najlepše zahvaljujemo.
Družini Kump
21. MEDNARODNO SREČANJE FILATELISTOV
NOVO MESTO - Filatelistično društvo Novo mesto organizira 21. mednarodno srečanje filatelistov, numizmatikov in kartofilov, ki se bo v soboto, 11. marca, od devetih dopoldan do treh popoldan v hotelu Krka. Gre za tradicionalno srečanje, ki ga pripravljajo vsako leto spomladi in jeseni, na njem pa si udeleženci ogledajo, nabavijo ali prodajajo znamke in drugo zbirateljsko gradivo.
REPUBLIKA SLOVENIJA, UPRAVNA ENOTA KRŠKO, OBVEŠČA JAVNOST daje na zahtevo IGM Save, Velika vas 62 a, Leskovec, po zakonitem zastopniku Mihaelu Kežmanu, v zadevi pridobitve enotnega dovoljenja za gradnjo proizvodnega objekta, izdala naslednje
ENOTNO DOVOLJENJE ZA GRADNJO
IGM SAVI, VELIKA VAS 62 A, LESKOVEC, se daje enotno dovoljenje za gradnjo proizvodnega objekta za izdelavo oken in vrat iz aluminija in pocinkane pločevine, na pare. št. 2036/1 in 2037/ 3 k.o. Senuše v Veliki vasi, pod naslednjimi pogoji:
1. Upoštevati je treba pogoje predložene lokacijske dokumentacije št. 185/97, ki jo je v aprilu 1998 izdelal Savaprojekt Krško in je sestavni del tega dovoljenja.
2. Objekt se mora graditi po projektu št. 97002, ki ga je v juliju 1998 izdelal IGM Sava, Velika vas 62 a, Leskovec.
3. Upoštevati je treba pogoje elektroenergetskega soglasja št. 1662/99 z dne 15.9.1999.
4. Upoštevati je treba pogoje soglsja GEOPLIN-a, Cesta Ljubljanske brigade 11, Ljubljana, št. S99-200/G-ZM/ŠA z dne 2.6.1999.
5. Upoštevati je treba pogoje soglasja za priključitev na vodovod in kanalizacijo, ki ga je dne 1.4.1999 izdal KOSTAK Krško, Leskovška cesta 2 a, Krško, pod št. 441/99-HŽ.
6. Upoštevati je treba pogoje okoljevarstvenega soglasja št. 354-05-121/99 z dne 23.2.2000, ki gaje izdalo Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave, Vojkova 1 b, Ljubljana.
7. Upoštevati je treba pogoje vodnogospodarskega soglasja št. 351-46/97-2/22 z dne 26.1.2000.
Dovoljenje preneha veljati, če se z deli ne prične v dveh letih po dokončnosti tega dovoljenja.
Upravna enota Krško hkrati obvešča javnost, da je
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR, UPRAVA RS ZA VARSTVO NARAVE, VOJKOVA 1 B, LJUBLJANA, izdalo naslednje:
OKOLJEVARSTVENO SOGLASJE
Stranki IGM SAVA, Velika vas 62 a, Leskovec, se daje okoljevarstveno soglasje v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo proizvodnega objekta za izdelavo oken in vrat iz aluminija in pocinkane pločevine, na pare. št. 2036/1 in 2037/3 k.o. Senuše v Veliki vasi, pod naslednjimi pogoji: pri izvedbi posega in izvajanju dejavnosti mora investitor upoštevati omilitvene ukrepe in druga okoljevarstvena priporočila, navedena v Delnem poročilu o vplivih na okolje za proizvodno poslovni objekt - hala III (dopolnitev), izdelanega v februarju 2000, pod št. C-862 izdelovalca Vodnogospodarski inštitut, d.o.o., Hajdrihova 28, Ljubljana.
Načelnik
Anton PODGORŠEK, univ. dipl. prav.
ZA DIALIZNI SKLAD
V času do 21. februarja do 5. marca se je za projekt “Dializa 2000” nabralo 124.058 tolarjev, do sedaj je skupaj zbranih 16.108.946 tolarjev. Tokratni darovalci so Evi, d.o.o., Črnomelj; APP Metlika 22/2; Dragica Bajuk, Metlika; družina Gačnik; Dušan Kren; Franc Molek; Amrožič & co, d.n.o.; Josip Budački; Dl Črnomelj (namesto cvetja za pok. Hiti); PBS 21/2; Klub staršev OŠ Dolenjske Toplice in Milka Barlič. Vsem najlepša hvala.
Prof. Janez Kambič
V soboto, 26. februarja, smo se za vedno poslovili od prof. Janeza Kambiča. 29. februarja bi praznoval svoj 84. rojstni dan.
Kot profesor matematike je leta 1945 pričel svojo poklicno pot na Klasični gimnaziji v Ljubljani. Po odredbi Ministrstva za šolstvo je moral na novo delovno mesto v Tolmin, kjer je ostal šest let. Spomini na ta leta so imeli v njegovem srcu posebno mesto. Nato ga je življenjska pot pripeljala v Kranj in jeseni 1953 se je vrnil v njemu tako drago rodno Belo krajino. Do leta 1958 je na črnomaljski gimnaziji poučeval matematiko in fiziko in opravljal pomembne strokovne funkcije. Med drugim je bil referent za šolstvo na okraju v Črnomlju in pomožni inšpektor za matematiko v Novem mestu. Jeseni 1958 je bil imenovan za ravnatelja Gimnazije v Črnomlju in to funkcijo je opravljal do upokojitve leta 1981. Poleg tega je bil nekaj let tudi ravnatelj Dijaškega doma. Ko je Gimnazija Črnomelj leta 1979 prejela Žagarjevo nagrado, kar je najvišje priznanje za delo na vzgojno-izobraževalnem področju, je bilo to tudi priznanje in nagrada za njegovo delo in prizadevanja. Obstoj gimnazije v Črnomlju je bil v tistih letih večkrat pod vprašanjem, saj ni imela lastne stavbe, kaj šele ustrezne opreme.
Janez Kambič j?uspešno opravljal tudi številne funkcije na drugih področjih. Bil je član Sveta za šolstvo okraja Novo mesto, repub-liškega upravnega odbora za izgradnjo študentskih domov na Univerzi v Ljubljani; deloval je v upravnem odboru Skupnosti gimnazij, v Društvu matematikov in fizikov in bil poslanec v občinski
skupščini. Sodeloval je tudi v raznih društvih in bil pobudnik nekaterih odmevnih akcij v lokalni skupnosti. Še po upokojitvi leta 1981 se ni mogel odreči pedagoškemu delu in je nekaj let pogod-jbeno poučeval matematiko na Srednji ekonomski šoli v Novem mestu.
Ustavil se je njegov še vedno kleni korak, ki je kanil prehoditi še mnogo poti. Tople sape s pridihom skorajšnje pomladi bi ga zvabile na vrt in v vinograd. Udeležil bi se kakšnega srečanja in pomodroval z znanci ali neznanci. Junija bi dobil vabilo na obletnico mature, ki je gotovo ne bi zamudil. Vedno so ga živo zanimale življenjske poti njegovih dijakov in bil je ponosen na njihove uspehe. Lahko pa je bil ponosen tudi na svojo življenjsko in poklicno pot. Izbral si je poklic, za katerega je bil ustvarjen. Bil je dober pedagog: strog, dosleden in pravičen. Dijake je hotel naučiti reda in vztrajnosti in jih vedno opozarjal, naj hodijo po svetu z odprtimi očmi. Tako je ravnal tudi sam. Bil je dovzeten za lepote narave, stvaritve človekovega duha, za dogajanja po svetu in doma. Kljub visoki starosti ni imel časa postati zapečkar. Rad se je družil z ljudmi, veliko jim je znal povedati in jih tudi poslušati. Predvsem pa je tudi v zrelih letih ostal hudomušen in mladostno iskrivega duha.
Prezgodaj je ugasnilo njegovo življenje in vsi, ki smo ga poznali, ga bomo pogrešali in se ga spominjali kot velikega človeka.
GABRIJELA VIDIC MIHELČIČ, prof.
Zlatki Šterk
Nas pekoča bolečina v trenutku je ranila, ko izvedeli smo to, da nazaj Te več ne bo.
A v življenju vedno ni tako, kot si želimo vsi, prevečkrat zgodaj izgubimo tiste, s katerimi živimo.
Je Tišina pesem ta, ki loči zemljo od Boga, a ko več ne slišiš je, je zate izgubljeno vse.
Zlatka, zdaj Te več med nami ni, za vedno boš ob cerkvici in le spomin bomo imeli, da s Tabo smo nekoč živeli.
Sosedje
Tako Gavran, bez pokreta, još tu sedi, ne poleta s bledog kipa Paladinog povrh vrata moje niše; on ima dva oka tiva kao demon koji sniva, a svetiljka šlo ga sliva senku mu po podu piše; duša mi se iz te senke koju svetiljka tlom piše
podič neče - nikad više!
Krokar pa sploh ne odhaja, še ostaja, še ostaja na poprsju blede Patade nad vrati mrk stražar; in oči njegove zdijo se kot vražje, kadar spijo, v soju luči pa ostrijo se na tleh mu sence kar; duša pa ne bo mi s teh senc, ki po tleh polzijo kar, dvignila se - prav nikdar! (zadnja kitica Krokarja Edgarja Allana Poeja, hrvaški prevod Kolja Mičevič, slovenski prevod Andrej Arko)
V SPOMIN
dragemu sinu, možu, očiju, bratu in dediju
JOŽETU MIKCU
ki nas je po dolgi bolezni zapustil v soboto, 4. marca.
Naj se ima lepo na drugi strani.
mama Olga, žena Anica, hčerka Tinka, sin Jaša, sestra Marija, vnukinje Erika, Dominika in Lana
ZAHVALA
Pomlad bo na tvoj vrt prišla	in	sedla	bo na rožna tla
in čakala, da prideš ti,	in	jokala,	ker	tebe ni.
Nepričakovano nas je v 77. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
MARIJA PER
iz Vel. Cerovca 24, Novo mesto
Na pragu pomladi se je prehitro poslovila in za seboj pustila veliko praznino v krogu domačih in tistih, ki so jo poznali in imeli radi. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje v težkih trenutkih, nam stali ob strani, pokojni darovali sv. maše, sveče in cvetje. Iskrena hvala osebju Pljučnega oddelka, patru Luki za obiske pri mami, Patološkemu oddelku, kolektivoma Labod Ločna in Komet Metlika, Vrtnariji Novo mesto, g. dekanu iz Stopič za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebni službi Oklešen za organizacijo pogreba, trobentaču za zaigrano Tišino ter družini Ravbar. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je v 57. letu starosti za vedno zapustil naš dragi
ANTON TEŽAK
iz Radovič pri Metliki
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za ustno in pisno izrečeno sožalje, darovane denarne prispevke za posebne namene, cvetje in sveče, govornikom za besede slovesa, gasilskemu društvu Rosalnice, pevcem, g. župniku in vsem, ki ste pokojnega spoštovali in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju dializnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto.
Vsi njegovi	v
Na podlagi 10. člena uredbe o odprodaji, oddaji ali zamenjavi nepremičnin in premičnin v lasti Republike Slovenije in posebnega načrta prodaje in zamenjave državnega premoženja - nepremičnin, ki ga je Vlada Republike Slovenije določila s sklepom št. 460-05/98-15(N) z dne 23. septembra 1999, Servis skupnih služb vlade, Gregorčičeva 27 a, Ljubljana, razpisuje
javno dražbo
Predmet javne dražbe je odprodaja nezasedenih poslovnih prostorov v prvem nadstropju stavbe na Glavnem trgu 28 v Novem mestu, v neto izmeri 96,77 m2, s pripadajočim deležem skupnih površin in stavbnega zemljišča s komunalno opremo, za izklicno ceno 16,140.239 SIT Pogoji dražbe:
a) nepremičnina se odprodaja v celoti po sistemu videno-kupljeno. Davek, stroške overitve podpisa in stroške prepisa plača kupec,
b) poslovni prostori so prazni,
c) javna dražba se bo opravila pisno,
pred dražitvijo morajo dražitelji položiti varščino v višini 10% izklicne laŽRšt. " ------........................................
cene na ZR št. 50100-630-10014, sklic na številko 1815202-7200005-25211300 - varščina. Po opravljeni javni dražbi se neuspelim dražiteljem varščina vrne v roku 8 dni brez obresti,
e) pogodba mora biti sklenjena v petnajstih delovnih dneh po opravljeni javni dražbi,
f) najugodnejši dražitelj je dolžan plačati kupnino v osmih dneh od podpisa pogodbe. Položena varščina se všteje v kupnino,
g) ogled nepremičnine je možen dne 8., 9. in 10.3.2000, od 10. do 11. ure, kontaktna oseba je Novakovič Slobodan, tel. 068/322-650.
Pisne ponudbe je potrebno predložiti do 21.3.2000 do 9. ure, na naslov: Republika Slovenija, Vlada Republike Slovenije, Servis skupnih služb, Gregorčičeva 27 a, 1000 Ljubljana, glavna pisarna.
Ponudbo se označi: “ponudba za nakup poslovnih prostorov Glavni trg 28 v Novem mestu - ne odpiraj”.
Ponudbi je potrebno predložiti:
-	potrdilo	o	plačani varščini,
-	potrdilo	o	plačanih davkih in prispevkih,
-	potrdilo,	da v zadnjih šestih mesecih ponudnik	ni	imel blokade ŽR,
-	potrdilo	o	državljanstvu, če je ponudnik fizična	oseba,
- če je ponudnik pravna oseba, je potrebno predložiti izpisek iz sodnega registra.
Datum, čas in kraj odpiranja ponudb: 21.3.2000 ob 11. uri, v sejni sobi na naslovu: Republika Slovenija, Vlada Republike Slovenije, Servis skupnih služb vlade, Gregorčičeva 27 a, 1000 Ljubljana.
V SPOMIN
Minilo je 10 žalostnih let, odkar nas je zapustil naš ljubi mož, ate in ded
FRANC SKOF
iz Novega mesta
V naših srcih živi naprej. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob.
Vsi njegovi
1
ZAHVALA
V 95. letu starosti se je iztekla življenjska pot naše drage
ALBINE LUKAN
roj. Gorše
Rumanja vas 27, Straža
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in denar za sv. maše. Posebej se zahvaljujemo Novolesu - drobno pohištvo za denarno pomoč, g. župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Oklešen in pevcem iz Šmihela. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega
IVANA
PRIMCA
iz Mačkovca 16 pri Dvoru
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom, Krki Zdravilišča, Revozu - SVT, Novolesu, S.R Mavsarju, KZ Žužemberk za podarjeno cvetje, sveče, sv. maše in vso pomoč. Posebno zahvalo izrekamo dr. Dularjevi, pevcem, dekanu Povirku za lep obred in pogrebni službi Oklešen. Vsem še enkrat hvala!
Vsi njegovi
SVET OSNOVNE SOLE MIRNA Cesta na fužine 1, 8233 Mirna
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po 53., 92. in 94. oziroma 143., 144., 145. in 149. členu ZOFVI (Ur. list RS št. 12/96 in 23/96) ter imeti pedagoške in organizacijske sposobnosti za vodenje zavoda. Ravnatelj bo imenovan za 4 leta.
Delo bo začel opravljati 1.6.2000.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj v 8 dneh po objavi na naslov šole s pripisom “Za razpis ravnatelja".
O izboru bomo kandidate obvestili v zkonitem roku.
ZAHVALA
Po dolgi bolezni je v 64. letu starosti odšel od nas naš ljubljeni oči, dedi in brat
MILAN KOZOLC
Košenice 62, Novo mesto
Vsem, ki so sočustvovali z nami in nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, najlepša hvala. Toplo se ga bomo spominjali.
Hčerki Alenka in Ksenija z družino, sestra Joži z družino, ostalo sorodstvo in prijatelji
V SPOMIN
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče.
Le solza in duša ve, kako boli, ko te več ni.
10. marca bo minilo 10 let, odkar nas je zapustil
JANEZ
MIHALIČ
z Rateža 44, Brusnice
Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi
ZAHVALA
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje.
Bolečine si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal.
V 70. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in ata
MIHAEL
NOVAK
Dvor 45
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, še posebej družinam Novak, Legan, Jaklič, Hren, ge. Tončki in GD Dvor. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred in iskrene besede ter ge. Nežki za nesebično pomoč. Hvala vsem!
Vsi njegovi
I*
ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi ate, tast in dedi
IVAN VRANIČAR -HANČEK
iz Metlike
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vso pomoč, ustno in pisno izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste našega ata v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, govornikoma za besede slovesa, g. Ivanu Želetu v imenu občinske organizacije zveze borcev NOB ter g. Stanislavu Bajuku v imenu metliških gasilcev, pevskemu zboru, g. Janžekoviču za zaigrano Tišino m pogrebni službi Piškurič za organizacijo pogreba. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: sinova Jani in Bojan, Marija, Vesna ter vnuka Izidor in Bor
Osmrtnice in zahvale
sprejemamo tudi po pošti in na faks številko
068/39 30 540
ZAHVALA
Skrb, delo in trpljenje Tvoje je bilo življenje.
Bolečine si prestala, zdaj boš v grobu mimo spala.
V 90. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, tašča, sestra in teta
FRANČIŠKA SUŠNIK
roj. Turk
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala Domu starejših občanov Šmihel za skrbno nego, g. župniku za lepo opravljen obred, pevskemu zboru in pogrebni službi JP Komunala. Vsem še enkrat hvala, ker ste pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine si prestala zdaj boš mirno v grobu spala.
V 86. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga teta in sestra
ANA
MURGELJ
iz Dobrave 21
Ob izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za spremstvo pokojne na zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogreb, pevcem in pogrebni službi Novak. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 52. letu starosti nas je zapustil dragi sin, brat in stric
ALOJZ
NOSE
iz Repč pri TVebiyeni
Ob izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče ter za spremstvo pokojnega na zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogreb. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Dolgost življenja našega je kratka.
Kaj znancev je zasula že lopata!
Odprte noč in dan so groba vrata, al dneva ne pove nobena pratka.
(F. Prešeren: MEMENTO MORI)
V 69. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
FRANC VIDE
z Grobelj 21
V sončnem dnevu na pragu pomladi se je nepričakovano poslovil od nas in v nas pustil praznino. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala sosedom, vaščanom, dr. Gorenčevi in sestri Jožici iz ZD Šentjernej, pevcem za zapete žalostinke, PGD Groblje za poslovilne besede, g. kaplanu za lepo opravljen obred. Iskrena zahvala vsem, ki ste pokojniku darovali sveče, cvetje in sv. maše ter ga v tako velikem številu pospremili na domače pokopališče. Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
7? /A M fl Mi /l\	TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -
INI IIIMI trk POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI
KREKOVA BANKA
tedenski
Četrtek, 9. marca - Frančiška Petek, 10. marca - 40 mučenikov Sobota, II. marca - Krištof Nedelja, 12. marca - Gregor Ponedeljek, 13. marca - Kristina Torek. 14. marca - Matilda Sreda, 15. marca - Klemen
LUNINE MENE
13. marca ob 8.00 - prvi krajec
kino
BREŽICE: Od 9. do 12.3. (ob 18. in 20. uri) komedija Pobegla nevesta.
ČRNOMELJ: 10.3.(ob21.uri) komedija Asterix in Obelix proti Cezarju. 12.3. (ob 17.30 in 20. uri) drama Nemirna srca.
DOBREPOLJE: 12.3. (ob 15. uri in 19.30) komedija Bovvfinger.
GROSUPLJE: 10.3. (ob 19. uri) komedija Bowfinger.
IVANČNA GORICA: 9.3. (ob 19. uri) komedija Bovvfinger.
KOČEVJE: 13.3. (ob 18. uri) komedija Bovvfinger.
KRŠKO: 10.3. (ob 20. uri) ter 11. in 12.3. (ob 18. uri) kriminalni film Šesti čut.
METLIKA: 10.3. (ob 20. uri) drama Nemirna srca. 12.3. (ob 18. in 20. uri) komedija Asterix in Obclbt proti Cezarju.
NOVO MESTO: Od 9. do 15.3. (ob 18. uri) ter 11. in 12.3. (tudi ob 16.30) slovenski film Nepopisan list. Od 9. do 15.3. (ob 20. uri) akcijski film Začetek konca.
RIBNICA: 11.3. (ob 21. uri) komedija Bovvfinger:
TREBNJE: 10.3. (ob 20. uri) in 12.3. (ob 17. uri) komedija Vohun, ki me je nategnil.
VELIKE LAŠČE: 11.3. (ob 19. uri) komedija Bovvfinger.
RENAULT
REVOZ, d.d.
Iščemo nove sodelavce
1. Na področju INFORMATIKE Vabljeni ste kandidati, ki imate:
• izobrazbo računalniške smeri
• ambicije po stalnem izpopolnjevanju in spoznavanju novih tehnologij
• želje po delu v mednarodnih projektnih skupinah
Z vami bomo sklenili pogodbo za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom.
2. Pripravnika ali pripravnico za delo v Službi organizacije in postopkov v Finančni direkciji
Vabljeni ste kandidati, ki imate:
• visoko izobrazbo ekonomske smeri
• aktivno znanje angleškega jezika (kandidati z znanjem francoščine imajo prednost)
• obvladate delo na računalniku v okolju Windows
Z vami bomo sklenili pogodbo za določen čas I leta (čas pripravništva). Delovni mesti sta v Novem mestu.
Če vas ponujeno delo zanima in ustrezate zahtevam, pošljite svojo prijavo s kratkim življenjepisom v 8 dneh na naslov:
Revoz, d.d.. Personalna direkcija, Belokranjska 4, 8000 Novo mesto.
IZŠLA JE MARČNA ŠTEVILKA REVIJE E-ŠPORT, MODA, AVTO
Na športnih straneh so naši gostje: Matjaž Vrhovnik, Bojan Zajc, Zoran Lubej, Dušan Blažič, Tina Hergold, Urša Slapšak, Miljan
Goljovič.
Pišemo o slovenski rokometni reprezentanci, o Španskem nogometu, NBA ligi, Dennisu Rodmanu, Lindsay Davenport in drugih aktualnih športnih vsebinah.
Na modnih straneh vam predstavljamo ‘‘sol in poper” mode - modne dodatke za pomlad/poletje 2000. Na svoj račun bodo prišle ljubiteljice barv, vzorcev, usnja... Predstavljamo japonskega kreatorja Jhyi Jamamota, pozabili pa nismo niti na drzno moško modo.
Na avtomobilskih straneh smo preizkusili VW Beetle 1.9 TDI, Seat toledo TDI, Fiat palio weekend, Citroen xsaro HDi.
Ocenjujemo novo sezono Formule 1...
Pišemo o Hyundai atos urbanu, Xsari picasso, prenovljeni Mazdi 626. Predstavljamo Opel agilo, Renault scenic 4x4, novi Volvo V70 in še mnogo vonja po bencinu.
Nova marčna številka revije E-ŠPORT MODA, AVTO vas že čaka pri vašem prodajalcu časopisov!
Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja Uredništvo: Jožica Dorniž (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušič Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda 220 tolarjev; naročnina za 26 izvodov v I. polletju 5.460 tolarjev, za upokojence 4.914 tolarjev, za pravne osebe 10.920 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu.
Oglasi: Cena 1 cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.900 tolarjev (v barvi 3.100 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.800 tolarjev (v barvi 6.200 tolarjev); za razpis 3.500 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV. Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV.
Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto: 970-7100-440519.
Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Telefoni: uprava 068/39 30 500, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506.
Telefaks: (068) 39 30 540.
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5.
Male oglase
sprejemamo tudi na telefonsko številko
068/39 30 512
Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
Osmrtnice in zahvale
sprejemamo tudi po pošti in na faks številko
068/39 30 540
KMETIJSKI STROJI
KMETOVALCI, Agroizbira, Slavko Prosen, Kranj, vam nudi ob 10 obletnici poslovanja popuste tudi do 18 % za sledeče blago: gume Barum, Ruma, akumulatorje Vesna, Topla, Bartog, zaganjače za traktorje Zctor, UTB, TV, Ursus, obračalne sisteme Sip Šempeter idr. Pokličite nas na « (064)324-802 ali 326-870.	606
PUHALNIK TAJFUN s šestimi cevmi in kolenom, lepo ohranjen, brez motorja, prodam. « (1)608)25-506.	658
CISTERNO za gnojevko Creina Kranj CV, 2200-litrsko in kravo frizijko, staro 6 let, prodam. Boris Planinc, Zadružna 8 c, Črnomelj.	664
TRAKTOR UNIVERZAL, 30 KM, 4 x 4, s kabino, star 10 mesecev, 60 delovnih ur, in mercedes 180 D, letnik 1956, registriran, prodam. «(068)76-151.	681
ZADNJI traktorski nakladalnik za gnoj Riko, mehanski, dva dvobrazdna pluga, 11 col, in ventilator za sušenje sena, z ohišjem in kanalom prodam. Kandijska 68 (Žabja vas), Novo mesto.	682
MOTOKULTIVATOR Gorenje Muta s priključki prodam.«(068)30-71-616.	686
PAJKA 330, na 4 vretena, 4- tonsko vitlo in kvalitetno belo yino prodam.«(068)23-777.
KUPIM
ODKUPUJEMO staro pohištvo (mize, stole, omare, komode in drobne preedmete), stare cca 100 let. «(068)45-800 ali (041)696-263.
V OKLICI Semiča kupim rabljene deske -colarice, vsaj 1 m3, za betoniranje. « (041)740-695.	674
ODKUPUJEMO smrekovo hlodovino. Plačilo takoj! « (068)78-105 ali (041)740-221.	684
MOTORNA VOZILA
OPEL VECTRO 2.0 i, 5V, letnik 1993, registrirano do 7/2000 in ford escort CLX 1.6, letnik 10/91, sončna streha, CZ, 140.000 km, 5 V, prodam.«(041)628-851.	425
OBVESTILA
MONTAŽA, popravilo TV in SAT anten! « (041)723-532.	685
POHIŠTVO
POHIŠTVO za otroško sobo, primerno za manjši prostor, nudno prodam za 35.000 SIT «(068)66-175.	646
POSEST
DOLENJSKA, prodamo renovirano, takoj vseljivo pritlično hišo. V račun vzamemo avto do 3.000.000 SIT «(041)292-648.	653
DOLENJSKA, renovirano pritlično hišo, takoj vseljivo, oddamo. Enoletno predplačilo! «(041)216-043.	654
V OKOLICI KOSTANJEVICE prodamo hišo na sončni legi. Realizacija takoj! « (041)216-043.	655
VINOGRAD na Veselici v Metliki oddam. «(064)431-131.	661
NJIVO v Dol. Maharovcu, Šentjernej (štoj-ska), v izmeri 16 a 2 m: prodam. «(068)22-043.	678
V OKOLICI Krškega prodam stanovanjsko hišo s prizidkom za manjšo obrt, sadovnjakom in vrtom.«(0608)25-517.	467
HIŠO v Dolenjskih Toplicah oddamo urejeni družini. Zaželjeni nekadilci. « (068)66-246, od 9.3. do 11.3..	579
V OKOLICI Mokronoga ugodno prodam celotno kmetijo, 6 ha. « (068)49-624. 644
NA RELACIJI Krško - Kostanjevica prodamo za 4.000.000 SIT poslovni prostor, višine 3 m, III. gradbena faza, 60 m s parkiriščem in zazidljivo parcelo za hišo, vse v enem kosu. «(041)216-043.	680
NA LJUBNU prodam vinograd jn zidanico. «(068)79-715 ali (031)544-201,	731
PREKLICI
LUCIJA PODBEVŠEK, Vrdun 4 a. Novo mesto, prepovedujem vsak poseg in prodajo zemljišč na Zajčjem Vrhu, dokler ne bo lastništvo sodno urejeno.	701
PRODAM
OPAŽ in ladijski pod, smrekov, z dostavo, prodam. It (063)451-082.	482
PLINSKI BOJLER WR 350-1 Junkers Bosch, nov, še zapakiran, za 40.000 SIT in rabljen oljni goriiec Weisshaupt za 30.000 SIT prodam. B (041 >860-134 .	546
KOSTANJEVO KOLJE, 200 kom., dolžine 330 cm, in 2 hrastova soda, 160 in 200-litr-ska, prodam. »(068)83-637.	662
4 T sena prodam. B (068)89-737.	666
VINOGRADNIŠKA SIDRA prodam. B (068)373-450.	669
KOZOLEC toplar ugodno prodam, B (068)23-727.	672
VEČ TON nebaliranega ali baliranega sena prodam. B (068)88-096.	673
GOLF GTD, letnik 1993, registriran do 8/ 2000, vsa oprema, ugodno prodam. B (041)782-377.	656
FIAT 126 R 36.000 km, letnik 1994, prodam. B (068)83-554.	659
JUGO 45, letnik 1988, še registriran, 56.000 km, prodam. B (068)65-464.	667,
JUGO 45, letnik 1988, registriran do 5/2000, prodam. B (068)540-262.	690
R 5 CAMPUS, letnik 1992, 93.000 km, 5V, prodam. B (068)40-135, zvečer.	705
R 5 campus, letnik 1991, 3V, črn, prodam. B(041)581-835.	709
R 19, letnik 1994, registriran do 2/2000, prodam. B (068)321-641.	711
OPEL ASTRO 1.6 i GL, letnik 1993, registrirano do 2/2001, prodam. B (041)415-696.
R 5 top fun, letnik 1993, registriran do 3/2001, prodam. B (068)47-147.	718
R 4, letnik 1990, prodam. B (068)720-065, popoldan (068)342-504.	720
GOLF TDI, 110 KM, letnik 1996, klima itd., prodam. B (041)720-038.	721
HROŠČA 1200 J, letnik 1976, prodam. B (068)322-864 ali(041)627-701.	722
FIAT T1PO 1.6 i.e.s., letnik 1993, prodam. B(041)931-619.	723
2 T suhega sena in 3 ha košnje prodam. Boričcvo.B (068)326-754.	676
SUHE hrastove plohe prodam. B (0609) 643-572.	683
HLEVSKI GNOJ in sivo telico, staro 1 leto, prodam. B (068)344-007.	691
NAŽAGANA bukova drva in traktor Fiat 4 x 4, generalno popravljen, prodam, v najem pa oddam mehanično in vulkanizersko delavnico, 110 m2 plus 10 m2 pisaren. B (068)344-086 ali 344-333.	694
LETNE GUME Michelin 155/70/13 ugodno prodam. B (068)324-377 ali (041)230-393.	698
BUKOVA drva prodam. B (041)727-510.
VIJAČNI KOMPRESOR, zmogljivosti 4 m', primeren za zidarske skupine, prodam. Alojz Peruci, Rimska 21, Trebnje.	703
HLEVSKI GNOJ prodam. B (041)685-138. SMREKOVO KOLJE za fižol in kostanjevo za vinograd ali sadovnjak prodam. B (068) 78-206.	710
SUH LES za ostrešje in jugo 45, letnik 1987, prodam. B (068)86-165.	714
KOVINSKI KURNIK, 2 x 1 x 1 m, 20 bal sena in otave, 700 kg nemške mlade detelje (lucerne) prodam. B (068)82-192.	725
CVIČEK in hruškovo žganje prodam. B (0608)87-611.	729
VEČ VRST semenskega krompirja prodam. Dostava na dom in v soboto v Sevnico. B (064)312-056.	730
BALI RANO SENO ugodno prodam B (041)616-306.	.	733
SMREKOVO KOLJE za fižol, vinograd, vino in žganje prodam. B (068)78-513. 688 KOŠNJO SENA, 1.5 ha, v Zalogu, prodam. B(068)84-220.	645
RAZNO
V TREBNJEM prodani gradbeno parcelo, 2200 m2. B (068)44-117.	648
DOLENJSKA, za 12.000.000 SIT prodamo renovirano pritlično hišo, takoj vseljivo, ali menjamo za poslovni prostor v Novem mestu ali Ljubljani. B <041)292-648.	652
DOLENJSKA, pritlično hišo, renovirano, takoj vseljivo, zamenjam za manjše stanovanje z vašim doplačilom pod ugodnimi pogoji. B (041)292-648.	679
UGODNA PONUDBA KREDITIRANJA PREBIVALSTVA DO 5 LET ZA KOMITENTE IN NEKOMITENTE
PE NOVO MESTO, Prešernov trg 1 Tel.: (068) 371 -9860 www.krekova-banka.si
p£i fjo	vjpžbi čhvdfc-
Prepisi vozil Gotovinska posojila 068/326-888 ali 041/546-159
ARBA KLUB iz Ljubljane zaradi vas ponovno organizira dvodnevno romanje v Medjugorje. Člani kluba imajo 20-odst. popust.
Tel. 061/32-32-49
PGD BRUSNICE odda v najem spodnje prostore v gasilskem domu, okoli 130
mJ. Možnosti: trgovina in skladišče. Tel. 068/85-953 ali 041/358-479
NOVI TRG, oddam ali prodam vpeljano trgovino, 50 m2, primerno za gostinski lokal. B (041)208-773.	675
VARSTVO za 1-letnega fanta s koncem aprila iščemo na našem ali vašem domu. B (068)23-468.	650
PRIZNANI JASNOVIDEC Matej vam napoveduje prihodnost, rešuje vaše probleme in stiske. B (064)625-002.	707
BLED PLOŠČE in kovinske punte posodim za opaže plošče. B (068)33-46-106.	727
FRIZERSKI SALON v Novem mestu oddam v najem. B (068)89-522 ali (041)888-949.	719
SLUŽBO DOBI
EKONOMISTA z višješolsko izobrazbo in šoferja B- in C- kategorije zaposlim. Pisne ponudbe pošljite na Dolenjski list pod šifro: JAN.	586
DEKLE za delo v gostinskem lokalu redno zaposlimo.«(068)81-344.	643
VAS ZANIMA dodaten zaslužek? Pokličite na «(063)7)0-0-241.	651
GOSTIŠČE Na Hrastu zaposli KV kuharja in KV natakarja (-ico). « (068)50-125. 660
ZA TERENSKO PRODAJO na področju Dolenjske potrebujemo vsaj tri urejene zastopnike z lastnim prevozom. Redna zaposlitev, plačilo 2.000 SIT/ura. « (041)736-727, po 18. uri.	668
REDNO ali honorarno zaposlimo prodajalec (demonstratorje) na sejmih in prodajnih mestih. «(041)957-390.	671
DEKLE ali fanta za peko pic zaposlimo. Picerija Šentpeter, Otočec,«(041)630-213.
VAS ZANIMA USODA, potrebujete pogovor, nasvet? Pokličite! « (090)46-52, 156 SIT/min.	64
ROLETE, žaluzije ter zavese izdelujemo in montiramo po ugodnih cenah. « (068)44-662 ali (041)710-963.	558
ZAVAROVANCI Avstrijske zavarovalnice WIENER STAEDTISCHE - WVP! Če ste vplačali enega ali več obrokov življenjskega zavarovanja, vam povrnemo del vplačanega zneska, tudi če ste izgubili polico. B ((162) 622-227, od 10. do 14. ure.	642
CELI SVET, d.o.o.
Brnčičeva 5,1231 LJ.-Črnuče
Zaradi razširitve dejavnosti zaposlimo (honorarno ali redno) trgovko v trgovini v Brežicah. Kandidati naj oddajo vloge na zgoraj navedeni naslov v roku 8 dni od objave oglasa.
PROSIM GOSPO iz Novega mesta, ki govori francokso in s katero smo se dobili leta 1992 v Zdraviliškem domu Dolenjske Toplice, da v uredništvu dvigne moj naslov in me pokliče!
DELNICE VIZIJE, Krke, vseh ostalih skladov ter podjetij lahko prodate preko borznoposredniške hiše Medvešek Pušnik, Mercator center Novo mesto. Po želji gotovina takoj za vse PID-e «(068)39-30-262.	665
Zaposlimo:
OBDELOVALEC KOVIN -VARILEC
Pogoji: delovne izkušnje in sposobnost samostojnega opravljanja dela.
Pisne prijave pošljite na naslov: FerroČrtalič uvoz-izvoz, d.o.o., Sela 47,8350 Dolenjske Toplice.
Ali želite uskladiti prijetno s koristnim, pa ne najdete primerne zaposlitve? Ponujamo vam delo v prijetnem timu, z možnostjo zaslužka, katerega višino določate sami. Razgovori za delo bodo:
1. TOREK, 14.3.2000, Ljubljana, BIO NOVA SKK, Dunajska 85, ob 18. uri,
2. SREDA, 15.3.2000, Novo mesto, Hotel Krka, ob 18. uri,
3. ČETRTEK, 16.3.2000, Črnomelj, Hotel Lahinja, ob 18. uri.
BIO NOVA SKK, tel.: 061/168 16 91
NATAKARJA (-ICO), po možnosti tehnik, za delo v gostišču redno zaposlim, B (068)322-308-	726
SLUŽBO ISCE
IŠČEM DELO. Imam izpit B-, C-, E- kategorije ter za viličarja.«(068)344-200. 692
STANOVANJA
ŽENITNE PONUDBE
MIREN 30-lctni fant z manjšo kmetijo, gmotno preskrbljen, želi spoznati dekle ali mamico, s katero bi delil nadaljnje življenje. Šifra: Vrtnica.	647
STAR SEM 45 let, upokojenec. Rad bi poznal dekle ali mamico, staro 30 do 35 let. Šifra: Dolenjska.	„	677
32- LETNA šivilja z dežele išče sebi primernega partnerja. Ostalo po dogovoru. « (090)42-17.	695
ŽIVALI
DEKLE za delo v strežbi zaposlimo. Picerija Šentpeter, Otočec,«(041)630-213.	697
ZASTOPNIKE s prevozom zaposlimo za trženje objav v imenikih PIRS v Novem mestu, Krškem in Sevnici. Slovenska knjiga, d.o.o., p.c. PIRS, Litijska c. 38, Ljubljana, « (041)746-823.	699
V ŽUŽEMBERKU v novoodprtem lokalu zaposlim natakarico. «(068)326-115.	704
RAČUNOVODJO takoj zaposlimo. Informacije ob delavnikih med 8. in 10. uro na « (041)689-436.	708
PRIJAZNO dekle zaposlimo v okrepčevalnici. «(041)358-452.	‘712
ZA STREŽBO v baru potrebujemo pomoč. Možna zaposlitev.«(068)21-187.	713
NAROČILA za enodnevne in večje piščance sprejemamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej.
«(068)82-424.
AVTOMEHANIKA z možnostjo oz. veseljem tudi do prekvalifikacije v elektromcha-nika zaposlimo. Šifra: Zaslužek.	716
\®n Zt,/>
<9	O
rt
HevlV
S 068/324-377
GARSONJERO v Novem mestu oddam. B (041)638-593.	649	|
DVOSOBNO STANOVANJE v Straži, 64.20	;
m;, s telefonom, prodam. B (041)678-036.
DVOINPOLOSBNO STANOVANJE v Jakčevi ulici prodam. B (041)403-298.	715
TRISOBNO STANOVANJE v Novem mestu prodam. B (041)720-065 ali (068)342-	i
504, popoldan.	728	I
VALILNICA GUNJILAC s Senovega sprejema naročila za enodnevne in večje piščance. B (0608)71-375.	39
SPREJEMAMO NAROČILA za enodnev-ne, kilogramske bele piščance ter rjave in grahaste jarkice. Martin Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec, « (0608)89-038.	166
MLADE NESNICE, hisex, rjave, pred nes-nostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila zbirajo: Jože Zupančič, Otovcc, Črnomelj, « (068)52-806, Gostilna Krulc, Mostec, Dobova, « (0608)67-587, in Dušan Sajevec, Vavta vas 9, «(068)84-111.	216
249
RJAVE in grahaste jarkice ter bele piščance bomo prodajali po 7. marcu. Prcvolšck, Čatež, « (068)489-075 ali (041)572-088. KRAVA sivka, stara 18. mesecev, breja 3 tedne, prodam. « 73-607, zvečer po 19. uri. PRAŠIČE, težke do 100 kg, in kravo za zakol prodam.«(068)71-249.	689
2 KOBILI, vozni, breji, in 3 ovce prodam. Jože Primc, Zelena pot 8, Črnomelj. 702
KOKOŠI NESNICE, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodajamo. Farma Kalem (Zdravje).« (041)689-427 ali (068)84-394.	732
TELICO, križano s simentalko, v devetem mesecu brejosti, prodam. « (0608)75-177.
TELICO sivko, staro 1 leto, prodam. « (068)71-372.	724
m cenej
Cene veljajo od 9. do 25. 3. 2000 oziroma do odprodaje zalog!
BLACKS.DECKER
Električna verižna žaga B&D 1630 T
- moč 1600 W
- dolžina rezila 300 mm
Opečni modularni blok Pragersko 29 x 19 x 19 cm
Syporex YTONG
- 60 x 25 x 10 cm
- 60 x 25 x 20 cm
- 60 x 25 x 12, 5 cm
Mešalec betona 120 I, LIV Postojna
S Kartico
Kovinotehna
za gotovino
tudi do 5% ceneje
Cement
Cementarne Trbovlje
nemogoče je mogoče
KOVINOTEHNA
PC Cikava Novo Mesto in PC V INTERMARKET CENTRU BREŽICE
FITNESS - SOLARIJ - MASAŽA
Vorančeva ulica 1
(Regrške košenice) Novo mesto
Tel.: 068/322-827
LERAN, d,o.o.
Novo mesto Lebanova 24
http://www.nepremicnine.net/leran/ e-mail: leran@siol.net tel./fax:	068/322-282
tel.	068/342-470
mobitel: 0609/633-553
Prodamo:
• HIŠE: v Novem mestu, Brežicah, Krškem, Črnomlju, Metliki, Šmarjeških Toplicah, Malem Vrhu pri Brežicah, Orešju, Žužemberku, Mokronogu, Semiču, Straži, Gor. Vrhpolju, Dol. Brezovici, Škocjanu, na Bučki, Dol. Ponikvah, Viru pri Domžalah in drugod;
• STANOVANJA: v Novem mestu, Krškem, Črnomlju, Šmarjeških Toplicah, Smolenji vasi;
• VIKENDE: v Kotu pri Dvoru, Borštu pri Ajdovcu, na Bučki, v Gabrju, v okolici Podbočja, na Tolstem Vrhu, v Novi gori nad Stražo, v Karteljevem (Poljane), na Trški gori, Trščini, v Šentjerneju, nad Pleterjem in drugod;
• GRADBENE PARCELE: v Mirni Peči, Mokronogu, Vrhu pri Šentrupertu, Grobljah pri Šentjerneju, Šmarjeških Toplicah, Novem mestu, na Vrhu pri Pahi;
• POSLOVNE PROSTORE: v Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center, Bučna vas), Črnomlju (picerija, diskoteka), Žužemberku;
• KMETIJE: v Gor. Nemški vasi pri Trebnjem, Orešju, na območju Bele krajine;
• NAJEM: oddamo poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu ter večje stanovanje v Ljubljani.
Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite.
Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
vbTmzi
Postregli vas bodo s:
• picami
• hamburgerjem
• giricami
• pomfritom
• sladoledom
• ledeno kavo
• sadnimi kupami
in raznovrstnimi pijačami.
^ 068/321-878 Vabljeni!
DOLENJSKI LIST
Verjemjje ali ne,
*
S>
OGNJIŠČE
	it
mEm	p
~n&MPLAsr
Sodimo med hitro razvijajoče se družbe, ki se uveljavljajo v proizvodnji delov za evropsko avtomobilsko industrijo, ter nudimo zanimivo in samostojno delo z možnostjo napredovanja za mlade in ambiciozne kadre za naslednja delovna mesta:
1. SAMOSTOJNI KOMERCIALIST PRODAJE
• VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali komercialne smeri
• 3 leta delovnih izkušenj
• aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika (nemško ali angleško)
• poznavanje računalniških programov v vvindovvs okolju
2. SAMOSTOJNI RAZVOJNI TEHNOLOG
• VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe tehnične smeri
• 3 leta delovnih izkušenj
• aktivno znanje nemškega jezika
• poznavanje računalniških programov v vvindovvs okolju in AUTO CAD Zainteresirani lahko oddajo prošnje na sedežu družbe TOMPLAST, d.o.o., Cesta na Gradec 5, 8233 Mirna, oziroma pokličejo na tel. 068/ 47 965. Rok za oddajo prošenj je do 14.3.2000. Kandidati bodo obveščeni o izboru v roku enega meseca.
RADIO f BREŽICE
na 88,9 in 95,9 MHz
RENAULT
Lani še nismo vsega počistili!
Dotrajana vozila še vedno ogrožajo Slovenijo! Odžirajo nam prostor, krhajo medsosedske odnose, onesnažujejo okolje in ogrožajo našo varnost. Zato do 31. UISfCB pripeljite v salon Renault svoj avto katerekoli znamke, ki je starejši od 10 let in registriran. Če se boste odločili za nakup novega Renaulta*, bomo vaš stari avto odkupili
za 200.000 SIT.
Pokličete pa lahko Pomoč Renault na telefonsko številko 080 1 080 in prijavite tista nevozna, odslužena vozila, ki zasedajo parkirišča ali krnijo naravo. Pridružite se naši akciji in tudi vi prispevajte k čistejšemu okolju!
'velja za vsa vozila Renault razen za osnovni verziji Clia ali Twinga
*
Ozelenimo nacionalni vozni park.
BH
www.renault.si
RK AN KO ČASAR
H**.-**-
Mlečne kumarice
800 g kumaric, 70 cl kislega mleka, 30 cl kisle smetane, 60 g čebule, sladka mleta rdeča paprika, sol
Kumarice olupimo in naribamo na lističe, prav tako čebu-
lo.	Vse skupaj solimo in pustimo stati 30 minut, da se iz kumaric izloči sok. Kumarie-ni sok odlijemo, dodamo kislo mleko, smetano in po potrebi solimo. Premešamo in po vrhu posipamo z rdečo papriko.
4.500 sn + poštnina
plačilo po prevzetju
Značilne prekmurske in prleške jedi 52 jedilnikov za 52 tednov Jedilniki, solate in drobno pecivo za posebne priložnosti
.Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Podjetje za informiranje, lllica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota.
Kuharsko knjigo Boug žegnjaj lahko naročite tudi po telefonu 069 31 998, ga. Silva Zavašnik, ali po E-mailu informiranje.dd@siol.net
N\lt(>( II.MCA
‘ n
| Naročam izvodov kuharske knjige Boug žegnjaj
| format knjige: 21 x 29 cm, Irda vezava, 168 strani
J Ime in priimek:...........................................
Naslov:
Št. 10 (2637), 9. marca
DOLENJSKI LIST
23
PORTRET TECjA TE(JnA
Marija
Nagrada Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke je že drugo leto zapored našla pot v sevniško občino. Visoko priznanje za izjemne dosežke trajnejšega pomena v podjetništvu je letos prejela upokojena direktorica Inpteta, d.d., Marija Jazbec. Dokazala je, da se s trdim in vztrajnim delom, z ustvarjalnostjo in dobrim timskim sodelovanjem lahko dosežejo odlični rezultati tudi v tako zahtevni panogi, kot je tekstilna industrija.
Ko je leta 1990 prevzela vodenje družbe Inplet, ki so jo leta 1982 ustanovili soinvestitorji Lisca, Jutranjka in Komet, je bila zaradi izgube strateškh partnerjev in kupcev v izjemno težkem gospodarskem položaju. Teh časov se spominja s tesnobo, saj takrat ne ona niti delavci niso vedeli, ali bo plača ob koncu meseca. Toda navzlic temu so vsi “stisnili'' in nekako le pripeljali Inplet v mirnejše vode. Jazbečeva pravi, da je ponosna na vse zaposlene, ker so bili pripravljeni na nadpovprečne napore, kar se jim je naposled obrestovalo, saj je Inplet postal ugledno podjetje in se v vseh teh letih ni nikoli soočil z blokado žiro računa. Jazbečeva je prepričana, da ji je preobrat uspel, ker so se zavestno odločili za dvig kakovosti svojih izdelkov in poslovanja v celoti. Z usposabljanjem zaposlenih za certifikat ISO 9001, ki so ga pridobili že leta 1993, in z realizacijo projekta TQM jim je uspel prodor na svetovne trge z lastnimi izdelki in skupaj s proizvajalci končnih
tekstilnih izdelkov. Zdaj že več kot polovico proizvodnje prodajo na svetovnem trgu in se enakovredno kosajo s konkurenco.
“ Vsak se je bal za svoj vrtiček. Seveda je bilo precej pomislekov, ali ni škoda denarja za tovrstno usposabljanje, ko smo imeli v podjetju pol leta predstavnike francoskega Essorja in ljubljanskega Iteoja, za katere sem se odločila po pozitivnih izkušnjah s temi strokovnjaki v novomeškem Revozu. Toda enako pot bi vsakomur priporočila, kajti Francozi so nas naučili, kaj je red, čistoča, urejenost, natančnost. Zato sem prepričana, da se je vložek desetkratno povrnil! Pri nas na splošno preveč razmišljamo o vlaganjih v zgradbe, stroje in tehnologijo, vse premalo pa v človeka, v njegovo izpopolnjevanje in izobraževanje ob delu. Pri nas smo bili veseli sleherne, še tako drobne inovacije in smo inovativnost tudi nagrajevali, čeprav morda še ne dovolj. Pri vsem tem je zelo pomembno poistovetenje delavca s podjetjem, da spozna, kolikšen je lahko njegov prispevek, korist ali pa škoda h končnemu izdelku in naposled tudi poslovnemu rezultatu, ” razlaga diplomirana ekonomistka Marija Jazbec.
Tudi sama je drugo stopnjo mariborskega VEKS-a končala ob delu v dveh letih, ko je bila še direktorica finančno računovodskega sektorja v sevniški Lisci. V Lisco je po prvih zaposlitvah v Agrokombinatu Lenart in Jeklu Ruše prišla leta 1970 na delovno mesto pomočnice omenjenega sektorja. Od 1986 do 1989je bila predsednica sevniškega izvršnega sveta, in ker Sevničani niso našli ustrezne zamenjave, je še kakšno leto vlekla naporno delo na dveh stolčkih. Takrat je le malokdo verjel v rešitev podjetja, Jazbečeva pa je. Gotovo je k njeni vztrajnosti in trdoživosti prispevala starševska vzgoja na kmetiji v Selcih v Slovenskih Goricah, vasici, kakšnih 10 km oddaljeni od Lenarta. Pri Čehovih zdaj Marijin mlajši brat uspešno nadaljuje že 4. generacijo tradicijo drevesničarstva in sadjarstva. Že pokojni oče je od treh otrok vedno terjal, da je bil na domačiji red in čistoča, zato so se otroci, ki sicer niso bili nikoli lačni, naučili vrlin za življenje. pAVELpERC
Na Hvar
z Mano in Dolenjskim listom od 27. aprila do l.maja
Na tradicionalno prvomajsko srečanje, ki ga organizirata turistična agencija Mana in Dolenjski list, pojdemo letos na otok Hvar.
Za 15.800 tolarjev, če se odločite za lasten prevoz, in za doplačilo 7.800 tolarjev, če boste šli z nami z avtobusom in trajektom, smo vam pripravili: dobrodošlico, 4 polpenzione v hotelu Amfora A-katcgorije, kopanje v pokritem olimpijskem bazenu, svečano večerjo, vsak večer ples ob živi glasbi, dalmatinski večer s folklorno skupino in klapo Hvar, teniški turnir med našo ekipo in ekipo Hvara, športno-družabne igre, iskanje hvarskega zaklada in še kaj. Na primer: en dan vas bomo povabili na izlet po otoku s kosilom v tipični konobi in organizirali izlet z ladjo na Paklene otoke, ki predstavljajo posebno dragocenost za vse tiste, ki želijo doživeti enkratne in nepozabne dele hvarskega pejsaža.
Otroci do 12. leta imajo v sobi z dvema odraslima osebama 50% popusta, v sobi z eno odraslo osebo pa 30% popusta. Otrokom do 12. leta pripada 30 % popusta na avtobusni prevoz.
Z avtobusom se bomo odpravili na pot 27. aprila ob 3. uri zjutraj z novomeške avtobusne postaje, se ob 11.30 vkrcali na trajekt in v dobrih dveh urah bomo na otoku. Tiste, ki boste odšli na pot z lastnim prevozom, opozarjamo, da trajekt vozi ob 11.30 in ob 19. uri.
S prijetnih prvomajskih počitnic se bomo vračali 1. maja, in sicer bomo s Hvara odšli ob 7. uri, domov pa prispeli v popoldanskih urah.
Informacije in prijave na tel.
068/321-115 in 325-477
Na Hvar vas vabita
A4AN4P
tuuitičnO.
(Ztjeneijci
in
DOLENJSKI LIST
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Delavci v Avtohiši spet brez plač - Psujejo po južnaško, tolčejo po avtomobilih in pljuvajo -Vroča mrliška vežica na Potov Vrhu je še vroča, Goršin vabi nergače na zbor krajanov
Bralec iz okolice Novega mesta
je poklical v zvezi z razmerami v novomeški Avtohiši, kjer se tudi pod novim lastnikom nadaljuje agonija nekdanjega Pionirjevega avtomobilskega servisa. Bralec se sprašuje, kakšna je država, ki pusti, da delavci že mesece hodijo v službo, ne da bi dobili plačo. Lastnik Jože Vrstovšek preostalim sedmim delavcem sicer obljublja, da bodo plače dobili, a delavci od obljub ne morejo živeti. Čeprav zaradi skrbi ponoči ne morejo spati, se trudijo, da bi svoje delo kljub vsemu dobro opravili in zadržali stranke. Sindikat v podjetju ne dela več in prizadeti delavci so svoje težave zaupali inšpektorju za delo, ki pa jim, če še en mesec ne bodo dobili plače, ne more pomagati drugače, kot da jih pošlje med brezposelne na zavod
Halo, tukaj DOLENJSKI LIST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
za zaposlovanje. Majda Marolt, sekretarka območne organizacije ZSSS, ki že dalj časa obravnava primer delavcev Avtohiše, je navedbe potrdila. Delavci Avtohiše so februarja o svojih težavah najprej anonimno obvestili inšpektorja za delo, ki pa je lahko ukrepal, šele ko so le-ti podali posamezne prijave pisno. Maroltova je zgrožena predvsem nad dejstvom, da mora delavec kar štiri mesece delati zatonj, da si lahko pridobi pravice, ki jih imajo kot nezaposleni.
Naš naročnik Franc Erman iz Nemčije nam je potožil, da dobiva naš časopis z enotedensko zamudo, ko v njem zapisane novice niso več tako zanimive, kot bi bile, če bi Dolenjca dobil pravočasno. V naši naročniški službi so nam povedali, daje vsega kriva nemška pošta. Dolenjski list gre iz Ljubljane že v sredo popoldne, ustavi pa se na drugi strani meje. Nekateri naročniki so poskusili posredovati pri nemških poštarjih in potem je bilo nekaj časa bolje, a kmalu spet vse po starem.
Danica iz Podgore ne more razumeti, zakaj otroški vrtec na Ra-govski ne more narediti reda na svejiem parkirišču, na katerem so parkirana predvsem vozila stanovalcev sosednjega bloka, ki želijo imeti svoje avtomobile čim bližje vhojla, čeprav je njim namenjeno večje parkirišče z druge strani blokov. Zaradi tega prihaja do stalnih prepirov med stanovalci in uslužbenci vrtca ter starši, ki pripeljejo otroke v vrtec. Stanovalci blokov starše zmerjajo z južnaškimi kletvicami, tolčejo po avtomobilih
5. Srečanje etnografskih mask
Kljub slabšemu vremenu se je pustnega karnevala v Ribnici udeležilo okoli 1000 mask in veliko število obiskovalcev • Karneval odprl ribniški župan Jože Tanko
RIBNICA - Pustnemu društvu Goriča vas, ki je ob pomoči ribniške občine v soboto v Ribnici organiziralo že 5. tradicionalno srečanje etnografskih mask iz Slovenije in tujine, vreme tudi letos ni bilo naklonjeno. Za razliko od lani, ko je hud mraz botroval manjšemu številu udeležencev in obiskovalcev, pa je rahel dež letos morda nekoliko prestrašil le obiskovalce.
Pustovanje, ki gaje Pustno društvo Goriča vas letos organiziralo že 15. zapored, se je pričelo že v petek popoldan s predvajanjem glasbe in pomembnih sporočil preko uličnega ozvočenja v centru Ribnice, vrh pa je doseglo v soboto popoldan v pustnem karnevalu, kije z uvedbo novega koncepta pred petimi leti prerasel v enega največjih karnevalov v državi. Tako je v sprevodu, ki je letos krenil izpred grajske pristave Marof in se nato vil po Urbanovi ulici in Škrabčevem trgu mimo cerkve nazaj na Marof, sodelovalo preko 30 skupin z okoli 1000 maskami iz vseh slovenskih pokrajin in sosednje Hrvaške.
Na že od nekdaj osrednjem prostoru prireditve, na ribniški “prižnici”, je ob napovedanem pričetku ob 14.02 karneval letos prvič odprl ribniški župan Jože Tanko, s čimer se je organizator oddolžil ribniški občini, kije letos omogočila izvedbo karnevala. Kot vsa leta je bil tudi letos na čelu sprevoda zastavonoša, sledila pa sta mu stara ribniška maska bu-rovž in maskota Pustnega društva Goriča vas. Pisani množici mask ribniških osnovnošolskih in predšolskih otrok, lani ustanovljeni skupini ribniških mažoret in domači godbi na pihala, s katero se je zaključil uvodni del sprevoda, so sledile etnografske maske z nepogrešljivimi kurenti, šemami, lavfarji in drugimi maskami iz različnih krajev Slovenije in Hrvaške,
VEČERI DALMATINSKE KUHINJE
MIRNA - V gostilni Pri Francki na Mirni bodo od 16. do 19. marca spet večeri dalmatinske kuhinje. Birt Jože Stare glede na lanski naval na dobrote, ki jih bo spet pripravljal kuharski mojster z zadrske gostinske šole, priporoča gostom, naj si raje rezervirajo mizo. Prepevala bo priznana zadrska klapa AN KO RA.
in pljuvajo. Ravnateljica vrtca Majda Kušar Ambrožič je pojasnila, da parkirišče pred vrtcem
dejansko spada k stanovanjskim blokom in ga delavci in stranke vrtca le uporabljajo, ker nimajo svojega. Do sporov s stanovalci prihaja že več let. Želela bi si nekoliko več solidarnosti stanovalcev z vrtcem, saj parkirišče z druge strani blokov ponavadi ni zasedeno.
Bralka z Gornje Prekope poziva lokalne politike, naj izpolnejo svoje prevolilne obljube in uredijo pločnike ob cesti čez njen kraj. Pravi, da pred vsakimi volitvami obljubljajo, da bodo to uredili, potem pa na obljube pozabijo, oblastnikov pa očitno ne gane niti huda nesreča, v kateri je pred dvema letoma izgubil življenje otrok. Iz šolskega avtobusa na postajališču v Prekopi vsakič izstopi tudi po 40 otrok, ki so potem prisiljeni hoditi po cestišču, nekateri vozniki pa mimo njih drvijo tudi s 100 km na uro. O tem se je že veliko pisalo v časopisih in tudi podpisane peticije krajanov niso pomagale. Bralka predlaga, naj lokalni oblastniki poskrbijo za pločnike že pred naslednjimi volitvami, pa bodo Prekopčani rade volje volili zanje.
Goršin s Potov Vrha se je oglasil v imenu večine krajanov, ki si želijo, da bi kraj končno dobil mrliško vežico. Povedal je, da se je eden od v članku V roča mrliška vežica na Potov Vrhu omenjenih in neimenovanih nergačev, ki nasprotujejo predvideni lokaciji vežice, že oglasil in svoje mnenje izrazil na javnem mestu. Goršin v imenu ostalih krajanov Potov Vrha vse, ki nasprotujejo gradnji, vabi, naj se udeležijo zbora krajanov, ki ga bodo pripravili še ta mesec, in naj svoje povejo tam, ali pa za vedno utihnejo.	j y
SALAMIADA V ŠENTJERNEJU
NOVO MESTO - V petek, 17. marca, bo Turistično društvo Šentjernej pripravilo salamiado v gostilni TUrk v Gorenjem Maha-rovcu. V gostilni Turk bodo zbirali salame v ponedeljek in torek 13. in 14. marca,ocenjevali pa jih bodo v sredo, 15. marca. Izide bodo razglasili v soboto, 19. marca, ob 19. uri. Seveda bodo najboljše salamarje nagradili. Dodatna pojasnila v zvezi s salamiado dajejo po telefonu (068) 81 244.
tem pa množica bolj ali manj domiselnih mask različnih društev in skupin posameznikov pred-
vsem z območja ribniške in sosednje kočevske občine.
M. L.-S.
PUST V RIBNICI 2000 - Sobotni pustni karneval v Ribnici si je kljub slabšemu vremenu ogledalo nekaj tisoč ljudi. (Foto: M. L.-S.)
Heijeva bika v Belgiji
Akademski kipar Dirk Heij iz Dragatuša bo z umetnico Pakovo zastopal Slovenijo na razstavi Eurofire 2000 v Liegeu
MEDVED SPET UDARIL
KRŽETI, GORA - Še vedno v javnosti močno odmeva tragični dogodek v vasi Kot pri Ribnici, ko je medvedka hudo poškodovala domačina, že je, sicer nekaj kilometrov stran, medved vdrl v hlev Petra Gornika na Vagovki ob glavni cesti, ki pelje v Loški Potok. Zdrobil je vhodna vrata, razbil okna in razmetal vse, kar mu je prišlo pod šape. Kaj ga je odvrnilo, da ni napadel bikcev in krave, lahko samo ugibamo. Strah vzbuja podatek komisije, da je šlo vsaj za 160 kg težko mrcino. Strah med ljudmi je vse večji, da si ne upajo niti po drva v gozd. Peter Gornik, kije lovgc, pravi, da zverine privabljajo razni odpadki zaklanih živali in odpadki hrane, ki jih odme-tujejo turisti.
DRAGATUŠ - Prav v teh dneh potujeta v ličnem zaboju, ki ga je sam izdelal, v belgijsko mesto Liege dva kipa Dirka Heija, holandskega akademskega kiparja, ki že vrsto let živi in dela v belokranjskem Dragatušu. Heij in umetnica Tanja Pak iz Rogaške Slatine sta namreč edina iz Slovenije, ki bosta zastopala našo državo na razstavi Eurofire 2000 ali po slovensko Evropski ogenj 2000.
Na razstavi, ki bo v Liegeu od 9. do 18. junija, bodo razstavljali umetniki, ki si pri umetniškem ustvarjanju pomagajo z ognjem, torej steklarji, keramiki, draguljarji, zlatarji in kiparji, ki obdelujejo kovine. Na ogled bodo dela 346 umetnikov iz 32 evropskih držav, kot že rečeno, pa sta iz Slovenije prišla v izbor le dva, kar je za Pakovo in Heija gotovo še toliko večji uspeh. Ker je razstava namenjena praznovanju tretjega tisočletja, morajo umetniki s svojimi deli pokazati, kako si predstavljajo prihajajoče tisočletje.
Dirk Heij se je odločil za dva kipa stiliziranega bika enakih oblik in velikosti, a iz različnih mate-
rialov. Gre za ročno obdelana ulitka iz sive litine in aluminija. “Za ti dve za kiparje precej nenavadni kovini sem se odločil zato, ker sta zame svetel aluminij in temna siva litina kot dobro in zlo, le oboje skupaj pa tvori celoto. Želim pa si, da bi tema dvema kipoma dodal še tretjega za tretje tisočletje, ki je za nas še neznanka, torej prozorno kot steklo. Zato naj bi bil tudi tretji kip steklen. Ker pa je izdelovanje kipov iz stekla vse prej kot poceni, si bom moral poiskati sponzorje, če bom želel idejo uresničiti,” je pojasnil Heij.
Dirk je izdal tudi skrivnost, zakaj se je odločil prav za kip bika, ki je po njegovem nekaj prvinskega, močnega. Pred 27 leti je namreč naredil majhen lesen kipec bika, vedna pa si je želel, da bi izdelal tudi večjega. Vzpodbudilo pa ga je prav vabilo na belgijsko razstavo, ki bo prodajna, dela pa bodo s pomočjo interneta ponudili vsem evropskim muzejem in zbirateljem umetniških del. Dirk Heij upa, da bodo tudi njegovi kipi našli kupca.
M. BEZEK-JAKŠE
ŠE ZADNJA OBDELA VA - Akademski kipar Dirk Heij bo s kipcema bikov v sivi litini in aluminiju kot eden od dveh predstavnikov Slovenije sodeloval na prodajni razstavi Eurofire 2000 v belgijskem Liegeu. Ulitka je, preden ju je poslal na razstavo, v svojem dragatuškem ateljeju temeljito obdelal. (Foto: M. B.-J.)
Žreb je za sodelovanje pri oblikpvanju lestvice Studia I) in Dolenjskega lista dodelil nagrado Antonu lldvancu iz Zaboršta 6 pri Škocjanu. Nagrajencu čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna:
1. (2) Nisem pozabil - ansambel Mladi Dolenjci
2. (1) Cviček ni navaden striček - ansambel Vrisk
3. (5) Slovenska pesem - ansambel Petovio
4. (3) Ih šmentani lov - ansambel Pogum
5. (8) Slovenski pozdravi - Brata Avsenik in Policijski orkester
6. (4) Bilo je na Valentina - Fantje izpod Rogle
7. (6) Beli venček - Jože Bohorč s prijatelji
8. (-) Dolenjski “šmardone” - ansambel Mavrica
9. (7) Daleč od srca - Bratje iz Oplotnice
10. (9) Novo leto 2000 - ansambel Rubin Predlog: Darovalcu - ansambel Tonija Verderberja
KUPON ŠT. 10 Glasnjem za: Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo inesto