Amerik an ski
Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
ŠTEVILKA 69.
J0L1ET. ILLINOIS. 25. JULIJA 1916
LETNIK XXY.
teče v potokih na zapadni fronti.
Vkljub strašnim izgubam zopet pritiskajo Britanci proti nemškim linijam ob reki Somme.
Lahi i
še napadajo a zaman.
Boji v Volhiniji. Avstrijci se umeknili iz južne Bukovine v Karpate.

Berlin, 20. jul. (Brezžično v Say-Mile.) — Kamenje so spuščali navzdol s Planin Avstrijci in tako odbili tri Wocne italijanske napade blizu prelaza "areola, kakor naznanja avstro-ogrski vojni glavni stan. Naznanilo se glasi: Po silnih topniških pripravah so močni italijanski oddelki trikrat na-Padli naše postojanke južno in vzhod-no od prelaza Barcola. Odbiti so bili 2 ročnimi granatami, strojnimi puška-m'/n sproženim kamenjem.
Razvijali so se hudi topniški dvo-D°Ji. Pri Rabeljski Beli smo uplenili 6n° strojno puško. Sovražnik je obstreljeval Trbiž."
Veliki topovi grmijo.
lgAvstrijsko uradno naznanilo z dne •Julija je poročalo pomnoženo top-n 0 streljanje med Barcolskim prela-in Astaško dolino in v raznih od-" Dolomitov, topniške dvoboje v ? Sekih Bela in Rabelj, in ponočno ornbardiranje Malboreta po italijan-
semkaj sledeče poročilo avstro-ogrske-ga vojnega vodstva z dne 22. julija:
"Na italijanski fronti je sovražno topništvo ob tirolski meji tupatam raz vijalo živahno delavnost. Blizu Pant-vogliona so bili sovražni napadi odbiti."
Ruska fronta.
London, 20. jul. — Brzojavka iz Rima pravi, da poročajo iz Petrograda, da se razvija velika bitka pri Jablo-nici, in sicer dosedaj ugodno za Ruse. Jablonica je v Karpatih južno od Ko-lomeje, blizu severnega konca enega gorskih prelazov, ki držijo na Ogrsko Ruska ofenziva se je zopet začela
straže umeknile pred napadi močnejšega sovražnika.
Avstrijski uspeh v Bukovini.
Berlin, 23. jul. (Brezžično v Say-ville.) — Iz Dunaja je dospelo danes semkaj sledeče poročilo avstro-ogr-skega vojnega vodstva z dne 22. julija: "Na osvojitev gore Kapul (južna Bukovina) naperjeni ruski napadi so bili brezuspešni. Blizu Tatarova so naše čete zopet osvojile Magurske višine."
Avstrijci zopet v Karpatih.
Dunaj, 23 .jul. — Pod grožnjo silnega ruskega napada so se Avstrijci v karpatski krajini južne Bukovine, ju-1 govzhodno od Tatarova, umeknili proti glavnemu hrbtu Karpatov, kakor je | naznanil vojni urad danes.
Rusko vojno poročilo.
Petrograd, 23. jul. — Avstro-nem-ške čete v Volhiniji so poskušale sno-či predreti rusko linijo ob reki Stohoci blizu Bereznice, 25 milj severovzhod-
OSTRA NOTA 0 "ČRNEM IMENIKU".
Wilson namerava najostreje protestirati, ker Anglija bojkotira nekatere ameriške tvrdke.
In glede poštnega prometa.
Anglija še vedno ni odgovorila na protest proti pridržbi pošte.
> nglija je postavila na "črni ime nik ; več ameriških firem (tvrdek), in siccr po takbzvčinem zakonu "Trading With the Enemy" (trženje s sovražnikom). Z drugimi besedami, Anglija je sprejela zakon, ki prepoveduje podanikom britanske krone tržiti vsako deželo, s katero je Anglija v vojni. S tem, da je postavila na "črni imenik" Američane, ravna z Združenimi Državami, kakor bi bile kolonija
POGAJANJE MED MEHIKO IN Z. D.
mji. V okraju severozapadno od mesta Kialkičevli so Rusi ujeli 30 turških častnikov in 400 vojakov ter uplenili več vozov z zalogami.
V 3 dneh ujeli 27,000 Turkov.
Petrograd, 23. jul. — Dne 20. in 21.1 Pravijo, da je prišlo do sporazumlje-
julija so Rusi v svojem prodiranju nja s Carranzovo vlado glede proti Turkom ujeli približno 14,000	glavnih spornih toček.
mož, in skupaj v treh dneh nad 27,000. |
Villa hoče vzeti Torreon.
Pri poštarjih.
tudi pred Kovelom in Vladimirom Vo- j ni urad danes. Ob cesti iz Delatyna lynskim in pred Rigo, pravi brzojavka, v Maramaros-Sziget so Rusi ujeli 5 Neuradne brzojavke iz Petrograda častnikov in 483 vojakov ter uplenili
no od Kovela, a so bile odbite in PrH britanskega cesarstva. Bojkotirati ho-siljene k umiku, kakor je naznanil voj- če vsakega ameriškega tovarnarja, ki
je "tržil z britanskimi sovražniki".
Washington, D. C., 20. jul. — Pred- Njegovo prodiranje zaustavljajo Car-
?ednik Wilson je bil snoči častni gost	ranzove čete baje uspešno,
pri letnem banketu združbe ameriških
poštarjev (National Association of Washington, D. C., 21. jul. — V voj-Amčrican Postmasters). Več članov n; uraci je dospelo danes uradno poro-kabineta je bilo tudi navzočih. ^ | čilo od majorja Blissa ob mehiški me-Letno zborovanje, ki je dokončalo j j. Poročilo se razteza v glavni stvari svoje posle danes z zopetno izvolitvijo na nadzorovanje taborišč v krajih uradnikov, bo zaključeno jutri.	Llano Grande, Donna, Mercedes in
V popoldanski seji je priporočal pri- Harlingen. selitveni komisar Anthony Caminetti "Zdravstveno stanje moštev in zdrav v nagovoru udeležbo poštarjev na pri- stvene razmere so izvrstne. Vsak dan zadevah za delovne posredovalnice. j prihaja več šatorov. Hrane ne primanjkuje in vojaki so najboljše volje", je dobesedno rečeno v poročilu. Če vsak poštar sodeluje na tem," |	villa vodi.
pravijo, da se druga razvojna stopnja
tri topove in štiri strojne puške. V
skem
topništvu, ki je tudi živahneje
bitke za posest Kovela nadaljuje s Karpatih je dež in sneg. skrajno silnostjo. General Brusilov je pripravil velike oddelke od Stohoda do Lipe za napad na Avstro-Nemce.
Zapadna fronta.
London, 20. jul. — Druga razvojna stopnja velike anglo-francoske ofenzi-
Za delovne posredovalnice.
je rekel, "bomo imeli brezplačno de- San Antonj* T 2L jul _ Danes
Nemški napadi odbiti.
Petrograd, 20. jul.—Poskusi avstro-nemških čet, prodirati proti Rusom v
krajini reke Stohod v Volhiniji, so bili	v nemike utrd-odbit. ,kakor je naznani vojn. urad be> razdevajoč žične zamote in zakope.
me mečejo velikanski angleški in
sijalo na fronti ob Soči, posebno pri ®°r,škem predmostju. Napad na Thur-jVleserjoch je bil odbit, pravi naznani-°> ki tudi vsebuje sledeče: p V nekem zakopu severozapadno od ^ontebbe (Karnske planine) so bili 'sati bojni šumi. Avstro-ogrskih vo-0v ni bilo na omenjenem prostoru."
Cadorna razkačen.
nazSifsiš;-č~Vojni urad ie danes
ka ^rico dejstva (!), da sovražna tež-Alo f 1 r,ja ^dovratno obstreljuje
bomb r 6 kraje v Adiški dolini' so V0)	naše baterije včeraj Ri-
Poža rC° 'n ^overed. Povzročili smo re Jn preprečili z našim strelja-
njem
gasitev.
"Ob
mali 28ornji Posini so podjemali Pade S?Vražni oddelki neprestane na-vih ' S0 mot'l> urejanje naših no-bit. Postojank (?). Toda bili so od-batniV vseh slučajih pod težkimi izgu-
"Naskočili
Seveda!
,1»
p0v ------ smo več nadaljnjih oko'
Sov."? severnih pobočjih gore Majo
0 topništvo je uporabljalo pli "oti našim postojankam d0 """ano, ne da bi napravile ško-
"Na f
n'škil, u°ntl ob Soči je prišlo do top-
,,	Sovražnik je bombardi'
" streli10. (Pr'm6rski). Mi pa smo ob-^anj«.. ' Doberdob, Jamlje in St.
Avstrijci na morju.
- o'!" 'brezžično v Sayville), 21. jul. »»Kd njCenje dveh podmorskih čolnov, MHjsk;;ma enega italijanskega, po av-»en, d torPednih rušivcih v sever-julija •j .Jadranskega morja dne 15.
^»nanjen da"eS "a Dllnaju uradno
Uradno iz Dunaja.
.Berljn	.
v'lle.) * Jul. (Brezžično v Say-Iz Dunaja je dospelo danes
danes. Vojskovanje v Galiciji je znatno ovirano, ker je reka Dnjester stopila čez bregove in poplavila obširna zemljišča.
Ljuti boji v Volhiniji.
Berlin, 20. jul. — Trdo bojevanje se je zopet začelo v Volhiniji, jugozapad-od Lutska. Nemške čete pod generalom von Linsingenom napadajo tu ponekod in so pridobile nekaj uspehov. V kolenu reke Stohod, severno od So-kula, so avstro-ogrske čete podjele kra tek napad, prepodile Ruse iz prednjih linij in se vrnile v svoje postojanke, po svojem načrtu. Rusi bombardirajo avstro-nemške linije ob dolnji Lipi z naraščajočo silnostjo.
Boji ob gališki meji.
Petrograd, 21. jul. — Ruske čete, prodirajoče proti severni gališki meji, so, porazile Avstro-Ogre v krajini sto-čišča rek Styr in Lipa ter ujele več nego .1,600 mož, pravi danes izdano uradno naznanilo. Avstrijci so se u-meknili na višine blizu kraja Berestečk.
Avstrijsko uradno naznanilo.
Dunaj, 21. jul. — Pod pritiskom napadov po Rusih so bile avstro-ogrske čete v krajini ob rekah Styr in Lipa, severno od gališke meje, prisiljene k umeknitvi v nove postojanke blizu Berestečka, kakor je naznanil vojni u-rad danes. Naznanilo pravi:
"V odseku pri ustju Lipe je sovražnik napadel po topniških pripravah, ki so trajale več dni. Njegovo prodiranje mimo Verbena je bilo ustavljeno. Vkljub temu smo umeknili naše prednje postojanke pred novim pretečim obkoljujočim kretanjem blizu Berestečka."
Boji na severu.
Najresnejša kriza.
Washington, D. C., 23. jul. — Čas je prišel, kakor je videti, da je državni urad prisiljen, ostreje protestirati v Londonu, nego je bila sicer njegova navada. Te dni se bo moral baviti z dvema važnima vprašanjema, ki ne moreta ostati brez vpliva na britansko ve se razvija.	... ,,„	lai eriške odnošaje. Eno teh vprašanj
Na vsaki točki v okrožju reke Som- . .	J
fran- Je se vedno nedospeli odgovor na ameriški protest proti motenju nevtralnega poštnega prometa, in drugo vprašanje se tiče britanskega "črnega imenika" (črne liste).
Zavezna vlada smatra britansko odre' bo glede črnega imenika za najres-nejše vprašanje, ki je nastalo vsled evropske vojne, ne izvzemši spor zaradi nemških podmorskih čolnov.
Nekateri politiki že napovedujejo prelom prijateljskih odnošajev z Veliko Britanijo.
lovno in služabno posredovalnico v
od generala Pershinga dospelo poro-
vsakem malem mestu in vsaki vasi. fiiIo potrjuje govorico> da general Vil-Poštni urad naj bi bil prostor, kamor u osebnQ vod; trumo> k;
namerava o-
naj bi prihajal vsak državljan, da o- 8vojit; mesto Torreon pravlja z Uncle Samom posle, posebmx Na generala Funstona naslovljeno sak državljan ki isce službe in ima poročiIo je bi]o oddano na gtQ yče. tako oddati. Zgodovina Vašega ura- Laj y Columbusu in prejšnjega dne da kaze, da boste uresničili pac se to cp;sano
napravo."	I Villa prodira baje s 1,800 vojaki
Zavezniki zopet napredujejo.
Francoske čete so osvojile celo prvo nemško postojanko od Estreesa do višine Vermandovillers. Ujele so tudi na obeh straneh reke kakih 2,900 Nemcev v današnjih spopadih. To kaže, da Francozi razširjajo svojo ofenzivo.
Angleži so na svoji fronti napredo vali kakih 1,000 jardov severno od linije Bezantin-Longueval, dočim se nada ljuje ljuto bojevanje v severnem obliž ju vasi Longueval in pri Delvillovi farmi.
"Najkrvavejši boj".
Glede poštnega prometa.
Tiibington, D. C., 21. jul. — Na-mestni državni tajnik Polk je nazna nil danes, da je naslovil na Francijo in Anglijo formalno vprašanje, zakaj ni Ta zadnji boj je opisan iz nemških I dospel še noben odgovor na zadnjo virov kot "najkrvavejši". V Berlinu ameriško noto glede "motenja" pošt-priznavajo, da Britanci obdržujejo del nega prometa z nevtralci, in da je bil vasi in farmo.	naprošen odgovor v kar najkrajšem
V verdunskem odseku, pravi Pariz, času. G. Polk še ni bil izvedel, da je napredujejo Francozi zapadno od britanski urad za zunanje stvari izro-Thiaumontske utrdbe. Med jutrom je čil poslaniku Page izjavo, ki vsebuje bilo v odseku Fleury ujetih 300 Nem- odgovor na posebne, v ameriški noti cev	podane pritožbe.
Nemci usmrtili 2,000 Britancev.	Le deloma.
Berlin, čez London, 21. jul. — V Po tei iziavi ie nepotrpežljivost dr napadu po britanskih četah proti Nem- žavnega departmenta le deloma od cem pri Fromellesu, severno od La stranjena, ker željno pričakuje konč Bassee, v sredo, so napadniki izgubili neSa odgovora na splošni protest pro več nego 2,000 mož na usmrčenih in » ravnanju s pošto med Združenimi približrto 500 mož na ujetnikih, kakor Državami in nevtralnimi deželami ev je naznanil vojni urad danes.	ropskimi.
Naznanilo priznava, da je bila nem- Kolikor je tu znano, je francoski u ška linija ob fronti kakih dveh milj rad zunanjih stvari poslal v London vzhodno od Hardecourta pognana iz načrt note, in je bila zamuda odposla njenih prvih zakopov v njene druge tve skuPne note povzročena tam. zakope, pol milje v ozadju.	Pošta pridržana.
Sovražne čete, pravi naznanilo, so Berlin, 20. jul. (Brezžično v Say prodrle v nemško prednjo postojanko ville ) _ Brzojavka iz Amsterdama pri Vermandovillski hosti.	pravi> da so britanska oblastva zaple-
Francozi odbili Nemce.	"ila vso Prvorazredno pošto parnika
"Noordam" od holandsko - ameriške Pariz, 21. jul. Postojanke,^ ki so | proge na njegovi zadnji vožnji te
Berlin, 21. jul. — Nemški vojni urad je naznanil danes, da je sovražnik južno od Rige podjel le slaboten napad, ki je bil koj odbit. Ruski poskusi, prekoračiti Dvino na obeh straneh Friedrichstadta, so bili preprečeni. Severno od Devotena je mal oddelek dospel na zapadni breg. Severovzhodno od Smorgona so se nemške prednje
J. Whitcomb Riley umrl.
proti Torreonu. V nekem boju s Car-ranzovimi četami je baje padlo od teh Indianapolis, Ind., 23. juli — Tru-|300 mož. plo James Whitcomb Riley-a, pesnika Pershing m dobil povelja za pohod Indiane, ki je umrl nepričakovano Proti Villi, soboto zvečer v svojem domu tukai,	Carranza trdovraten,
bo ležalo na parah v državnem kapi- Washington, D. C., 21. jul. — Če-tolu od 3. do 9. ure pop. jutri.	prav so v državnem departmentu pri-
Washington, D. C., 23. jul. — Urad- znali, da je dne 11. julija dospela od ni Washington je danes obžaloval mehiške dejanske vlade nota, v kateri smrt J. W. Rileya, "Hoosier poeta", je prva predlagala, postaviti komisijo ki je umrl snoči v Indianapolisu. Pod- v poravnavo dogodkov ob meji, ven-predsednik Marshall je izrazil svoje dar nočejo pojasniti uradnega nazna-globoko obžalovanje nad smrtjo g. I nji3j izdanega snoči v mehiškem glav-Rileya in poslal osebno sožalnico čla- nem mestu.
nom pokojnikove rodbine. Vsi kon-l jz zanesljivega vira zagotavljajo, da grešniki in senatorji v Washington^i L "naznanilo" v Mexico City v glavni občutijo nekako osebno izgubo v smrti stVari istega pomena z odposlano no-Rileya, ker so kdaj vsi čitali njegove to> vendar da nista listini ravno tisti, pesmi. "Bil je najpopularnejši ame- Eliseo Arredondo je imel danes z riški pesnik izza Longfellowa", je re- j ura(Jujočim državnim tajnikom Pol-kel speaker Champ Clark v zbornici. | kom razg0vor, predno se je ta podal v
Belo hišo h kabinetni seji.
Splošna domneva je, da je prišlo glede glavnih toček do sporazumljenja Mexico City, 21. jul. — Štirideseti s Carranzovo vlado, oseb, med njimi številni vojaki in žen- V včerajšnji brzojavki iz Mexico
Med nevihto 40 usmrčenih.
jih osvojili včeraj Francozi južno od reke Somme, so bile podvržene močnemu protinapadu med zadnjo nočjo. Nemci so napadli francoske linije južno od Soyecourta, a so utrpeli tenkih izgub in bili pognani nazaj v neredu. Večerno naznanilo prayi, da ni ničesar dodati jutrnjemu poročilu.
Ofenziva te nadaljuje.
London, 23. jul. — Zavezniki so zdaj
v Pozierezu, pravi Reuterjeva brzojavka s fronte na Francoskem.
Tako se četrti teden bitke ob reki Somme začenja dobro za ententne zaveznike in je pričakovati važnih razvojev.
American PrM. Awoclatlon.	. ..', „.......
AMERIŠKE ČETE OB MEJI DELAJO MED ČAKANJEM.
^no^ 1<onj_'ftva in oddelkov s strojnimi puškami pri E1 Pasu, Tex., kjer je poleg državnih milic zbranih stotn'i Združenih Držav vojaštva v pričakovanju morebitnega povelja za takojšnji odhod v Mehiko, da četam, ki 60 £c tam.
New Yorka v Rotterdam.
Rusi podijo Turke.
Petrograd, 20. jul. — Vojni urad je naznanil danes, da so Rusi v torek o-svojili Kugi, važno točko v Kavkazu.
Kugi je vezišče velikih cest, 60 milj jugozapadno od Erzeruma. Njegova osvojitev pomeni nadaljnji napredek desnega krila armade velikega kneza, ki stiska Turke v Kavkazu.
Sibirski kozaki se odlikujejo v bojih prav posebno. Posabljali in ujeli so v zadnjih dneh na stotine Turkov. Blizu Ispahana so porazili in razkropili velika krdela perzijskih nomadov.
Neznosna vročina.
London, 20. jul. — O položaju britanske ekspedicijske armade v Mezo potamiji je bilo danes izdano sledeče dnevno poročilo:
"Izza objave zadnjega poročila dne 13. t. m. se ni pripetilo nič važnega. Vročina je neznosna; izza nekaj dni ztiaša 120 stopinj v senci."
Rusi osvojili Gumuskhaneh.
Petrograd, 21,- jul. — Vojni urad je naznanil danes, da so ruske čete osvojile mesto Gumuskhaneh, 45 milj, jugozapadno od Trebizonda v turški Arme-
ske, je bilo usmrčenih po gromskih City so bile tri točke posebno poudar-strelah med včerajšnjo nevihto v tu- jene:
kajšnjih predmestjih.	| "Umeknitev ameriških čet iz Mehi-
ke, sklep vzajemne pogodbe med Zdru-
......	.ženimi Državami in Mehiko ter pra-
Kandidat prohibiciomstov.	vka obeh deže, pos]ati čet čez mej0j
St. Paul, Minn., 21. jul. — J. Frank kadarkoli^se gre za zasledovanje raz-Hanly, bivši guverner države Indiana, je bil po prohibicioniški stranki nomi-
niran za predsednika Združenih Držav,	BREZ SKRBI
in dr. Ira D. Landrith iz Nashvilla, pošljite denar skfzi naše posredovanje Tenn., za podpredsednika, v današnji v staro domovino, ker kljub vojnim sklepni seji tu zborujoče narodne kon- zaprekam, se naše pošiljatve izplačajo vencije strankine.	vedno točno.
Kljub temu, da ne dobite pisma od
Žrtve viharja	| svojcev iz stare domovine, ker je bilo
morda isto na onem parniku, ki je pri-London, 20. jul. J- Kakih 200 ribi- šel v roke Angležem ali Francozom, se čev je utonilo med vrtinčastim vetrom, ni treba bati, da denar ni na varnem, ki je vihral ob brežini Colomlo na Cey- Bodite brez skrbi) Dokler vidite naš Ionu, kakor pravi brzojavka na Ex- oglas v listu, ni nobene nevarnosti, change Telegraph Co. Ribiško bro- Ce bi bila kakšna nevarnost, bi mi to dovje, broječe do 100 brodov, se je v listu objavili.
baje tudi potopilo z moštvom vred. | Mi garantiramo vsako pošiljatev, da
bo sigurno sprejeta, ali pa vrnemo de-Parnik pogreznjen.	I nar. kadar se nam dokaže, ali če se sa-
mi prepričamo, da denar ni bil izpla-Alžir, Afrika, 21. jul. — Britanski Uan> radi enega ali druzega vzroka, parnik "Grangemoor", 3,198 ton, last- Ako slučajno ne dobi pošiljatelj no-nina Moorove proge v New Castlu, je benega obvestila o denarju, in tako bil po podmorskem čolnu pogreznjen. | ne ve> £e je bil prejet ali ne, mu mi na
zahtevo izposlujemo izvirno potrdilo, opremljeno s poštnim pečatom, katero je prejemnik lastnoročno podpisal, ko mu je c. k. pošta izplačala denar v stari domovini.
Po Wireless (brezžičnem brzojavu) pošljemo denar v staro domovino, in to naravnost v Avstrijo.
Ako ni pomote ali posebnosti, je denar prejet v 3. do 5. dneh. Včasih se pa tudi za delj časa zakasni.
Poleg navadnih cen, računamo še po 65c od vsake besede ali številke.
Mi imamo v tem oziru najboljšo zvezo <n najstrožji sistem, ker naš namen je zadovoljiti vsakogar, ki se posluži našega posredovanja. Danes pošljemo v staro domovino:
Sazanov odstopil.
Petrograd, čez London, 23. jul., 5:05 zj. — Sergij Sazonov, minister zunanjih stvari, je odstopil. Njegov naslednik je Boris Vladimirovič Stur-mer, prvi minister, ki je prevzel urad.
Milijonarjeva oporoka.
Večkratni milijonar dr. Jožef Senta v Kašavi je zapustil več stotisočakov za dobrodelne namene. V oporoki je zahteval, naj sežgo njegovo truplo na grmadi v gozdu, pepel naj pa porabijo za gnoj. Svojim dolžnikom je odpustil vse dolgove. Oporoko je končal trivialno: "Finita la comedia! Pfej!"
Cilinder, nevaren zdravju.
Nek pariški zdravnik je dognal, da je cilinder jako neprimerno pokrivalo nervoznim ljudem. S poizkusi je dognal, da znaša temperatura v notranjosti cilindra 30 stopinj Celzija, kadar je zunaj 20 stopinj toplote. Pri 32 stopinjah zračne temperature znaša ista pod cilindrom 40 stopinj. Ta visoka temperatura pa more, kar je čisto naravno, povzročiti pri človeku pojave nervoznosti.
5 K za.. .$ .90 250 K za.. $ 35.00 25 " ... 3.75 500 " .. 70.00 50 " ... 7.25 750 " .. 105.00 100 " ... 14.00 1000 " .. 139.00 Denar nam pošljite po bančnem "Draftu", ki ga dobite v vsaki banki skoro popolnoma zastonj, poštnem ali ekspres Mone_y Order-om, ali pa v priporočenem pismu kar gotov papirnat denar.
AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek,
1006 N. Chicago St. JOLIET, IUL.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol leta.$1.00
Za Evropo na leto..............$300
Za Evropo za pol leX...........$1-50
Za Evropo za četrt leta..........$1-0°
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111, under the act of March 3rd, 1879. _
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg, Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
[H0*CH(H0+(H(H{H04<HC
Iz slovenskih naselbin.
ljice ga ni bilo izza dne 2. do 19. t. m. ali do zadnjega četrtka, Jco je nekoliko deževalo, ali vse premalo.
—	Prvega steklega psa med vročinsko dobo so ustrelili v Jolietu v soboto dopoldne, in sicer nekje ob South Des-plaines streetu, kjer je stekli pes prestrašil vso soseščino.
—	Utonil je na kaznilniški farmi zadnji torek zvečer kaznjenec Frank Krasckievvicz.
—	Piknik jolietskih trgovcev bo drugo sredo, dne 2. avgusta v Dell-wood parku.
—	Polupraznik imajo jolietski trgovci tudi letos ob sredah čez poletje.
—	Pasji dnevi so se začeli po koledarju včeraj in bodo trajali štiri tedne.
—	Nova tovarna. Nad 200 delavcev je zaposlenih pri gradnji nove tovarne General Refractories Co., severno od podkvarne Phoenix Horseshoe Co.
—	Vojni poročevalec misli postati Peter Van Vlissingen, ki zapusti državno kaznilnico jutri (torek). To je tisti bivši chicaški bankir, ko je ponaredil vrednostnih papirjev za $1,600,000 in bil potem obsojen v zapor od 1 do 14 let. Presedel je v kaznilnici osem let in je urejeval The Joliet Prison Post.
—	$10,000 odškodnine za smrt nekega George B. Mellena zahtevajo njegovi sorodniki od g. M. J. Boylana, ki je s svojim avtomobilom povozil ome-njenca, tako da je zadobljenim poškodbam podlegal.
—	Razkačen petelin skoraj usmrtil dete. Zadnjo sredo je mrs. Mary Palace naprosila policijo, naj "aretira" velikega petelina sosede gospe John Francis, ko je napadel njenega 2 leti starega sinčka Leona in ga okljuval v nezavest. Fantič je podil petelina, ko se je ta naenkrat obrnil proti njemu z ostrogo in kljunom. Leon je poskušal uteči, a se je spoteknil in je padel. Petelin je skočil na njegovo glavo ter začel s svojima ostrogama in kljunom obdelovati dečkovo glavo. Fantič je bil onesveščen, ko je mati dospela na lice mesta in prepodila kokota. Njegova poglavna koža je bila pretrgana na več mestih.
—	Nikarte pozabiti! Tekom tega tedna, v dneh od 23. do 30. julija, se po vseh slovenskih naselbinah v Združenih Državah nabirajo milodari za reveže v slovenski domovini. ,Ali ste že kaj darovali, ali med prijatelji in znanci nabrali? Ce še niste, dajte, dajte! Saj ste Slovenci, ali ne? Vsak Slovenec rad pomaga bratu v potrebi — in v največji potrebi so naši bratje v starem kraju vsled strašne vojne. Odprite srce in roke!
Joliet, 111, 24. jul. — Društvo Vitezov sv. Jurija št. 3 K. S. K. J. obhaja letos svoj srebrni jubilej ali petindvaj-setletnico svojega obstanka. Tem povodom priredi velik jubilejni piknik v Theilerjevem parku prihodnjo nedeljo, dne 30. julija. Društvo bo odkorakalo v paradi od 10. sv. maše na park, z godbo na čelu, in takoj potem se prične piknik. Za okrepčilo bo v najobil-nejši meri preskrbljeno. V parku na ražnju pečeni janjci bodo za lunč. Na plesišču bo igral izvrsten orkester. Vabljeni so vsi Slovenci in Hrvati ter drugi Slovani, da se udeleže parade in piknika. Vstop vsem prost.
—	Društvo sv. Cirila in Metoda št. 8 K. S. K. J. je sklenilo, da se udelež^ parade bratskega društva Vit. sv. Jurija prihodnjo nedeljo.
—	Nekaj podatkov iz zgodovine slavnega dr. Vit. sv. Jurija št. 3 fc. S. K. J. objavimo prihodnjič.
—	Hudo bolan je g. John Šuklje, stanujoč pod h. št. 115 Indiana street. Bolehal je že več let, vendar je vsak hujši napad bolezni dosedaj srečno prestal, in zato je upati, da prestane tudi zadnjega, ki je bil najhujši, kar Bog daj!
—	G. Frank Bambich, N. Hickory street, je imel v sredo 19. t. m. na obisku slavmo Rdjenico, ki mu je prinesla v dar čvrsto hčerko, baje 12 funtov težko. Enega "bojsa" je že imel.
—	Jolietski salunarji žele imeti svoje splune odprte do polnoči. Zato pa so voljni odpirati eno uro pozneje zjutraj ob 6. uri namesto ob S. uri. Ko se povrne župan Barber, danes iz Luding-tona, Mich., mu bode predložena tozadevna prošnja. Sedaj se saluni zapi-Tajo ob 11. uri zvečer, in to izza dne 3. maja 191 S, ko je zažupanoval g. Barber s četverimi komisijonarji.
—	Mladi svet naše fare se je zabaval včeraj na več piknikih v bližnjih ho-stah.
—	Še več vročine nam napovedujejo vremenoslovci, in bati se je resne suše. Suši se listje in osiplje, da se človeku smilijo drevesa; in suši se trava in usiha, da je joj; in rožice so tudi ubožice, ki prezgodaj venejo, kajti vode pri marijkuje za škropljenje in zalivanje. Nad 100 stopinj je kazal toplomer večkrat v zadnjih dneh. Za solnčarico so umrle v Jolietu letos že štiri osebe, zbolelo jih je nebroj. Farmarji po o-kolici pravijo, da bo huda za letino, če ne bo kmalu obilnega dežja. Niti kap-
AVSTRIJSKI LETALCI NA JUGO-ZAPADU.
(Iz "Slovenca".)
POMAGAJMO REVEŽEM
V SLOVENSKI DOMOVINI!
li z Italijani, tretji, posebno naši stari, so se jezili nad mlajšimi, čemu postopajo, mesto bi šli delat, očitajoč jim, kaj bo dala vojska.
Veliko težavo smo imeli, predno smo naše stare prepričali o nevarnosti laških granat. Oče Tonkov je obsipal koruzo one dni. Ko so pa začele laške granate priletavati na njivo, se je nekoliko pojezil, godrnjaje, da bodo s tem neumnim streljanjem vso koruzo pomendrali, in ko je videl, da je njegovo deluo brezuspešno, ker Italijani razgrebejo, kar on prisuje, tedaj je vzel svoje orodje in začel na drugem koncu obsipati, jezeč se vedno, da bodo Italijani vso koruzo pomendrali in se ne ve, kdo bode plačal škodo.
Sčasoma smo se od naših starih tudi drugi privadili gromenju topov, hre-ščanju granat, pokanju pušk in hrumu in šumu, ki spremlja vojsko. Smejali lijo gore, ki obdajajo doline, tudi tu ' smo se tistim, ki so na prvi hip pobeg-k "trajnim višinskim poletom.	nili od doma. Tudi naši so se že toli-
Že meseca oktobra, v času ko je bila ko privadili gromenju topov, da so na večina gorskih hrbtov še brez snega, Paši klobuke lučali v zrak, ko so laške je dosegel mraz mero, da je znašala granate letale čez njihove glave. V razlika med višinsko in talno tempera- g™če so se zbirali in kričali: Feuer! turo 31 stopinj. V novembru, ko je Bunk! Niente per Taljan! Nedolžnost sneg trajno obležal že 800 m visoko, so Pač ne pozna nevarnosti. Pa saj si temperature znatno padle in se vedno tudi mi nismo prav predstavljali voj
V sredo, dne 26. julija, na dan sv. Ane, poteče dve leti izza pričetka evropske vojne, ki je prizadela in še prizadeva tudi našo slovensko domovino prav hudo. Sprožena je bila misel, da se v tednu te žalostne obletnice prav posebno spominjajmo vdov in sirot in vseh revežev v slovenski domovini, ki so potrebni naše dejanske tolažb^ in pomoči. Zato »ponovno pozivamo in prosimo vse ameriške Slovence in Slovenke, ki se našemu klicu na pomoč še niso odzvali, da se usmiljeno odzovejo. Vsak najmanjši dar bo hvaležno sprejet.
Milodare sprejema: Amerikanski Slovenec, Joliet, 111.
Kmalu dospemo do zadnjih kritij. Spre daj je močna žična ograja, zadaj pa so iz težkega kamenja in iz kolov sezidana kritja. Tu stoje naši hrabri vojaki, vedno pripravljeni krvavo odbiti vsak poizkus Italijanov prodirati skozi Soško dolino do Gorice. Visoko gor na hribu stoji skrita strojna puška. Grozeče gleda skoz malo odprtino kritja, vsak trenutek pripravljena spustiti smrtonosno točo po pobočju in violini.
z 9trokom, obžalujoč, da ne more vabiti cele družbe, ker ni prostora. » kočiji je kralj dal ženskam jedil, ki< jih je imel s seboj. Žene ga seveda niso poznale. Ko pa je kočija dospel v neko planinsko selo, kjer je kralj dobro poznan, so pričeli vaščani navdušeno pozdravljati kralja. Ženski ste bili silno iznenadeni, ko ste izvedeli; da je njun dobrotnik, s katerim sta se celo pot prostodušno razgovar-
Ob jjasu teh kritij pridemo zopet na1 jali, sam španski vladar. Alfonz j'
cesto. "Tu je gostilna 'pri mrzli noči pravi g. poročnik. Je namreč najbolj prostorna zgradba. Kaj bo pa to? Barikada je ki zapira cesto. Od spredaj vidiš samo žične ovire in velik nasip kamenja z malimi odprtinami. Zadaj pa so vrata v nasip, in notri je precej velika soba. Ker je pa peč jako mala, in luknje za streljanje niso vedno dobro zamašene, že zasluži svoje ime "k mrzli noči". — Ogledal sem si bil kar je bilo zanimivega. Vračam se domov. Soča vali svoje modre valove še vedno kakor nekdaj po/slovenski zemlji, in jih tudi še bo. Saj sem jih videl, junake. Pripravljeni so do zadnje kaplje krvi odbijati sovraga od naše ljube domovine.
Iz vojnodopisnega stana se poroča: Terenske razmere na naši bojni fronti proti Italiji so stavile letalskemu poizvedovanju naloge, ki spadajo pač med najtežje v celi svetovni vojni. Višinska pogorja alp, ki leže povprečno s smerjo poleta in se upirajo kakor navidezno nepremagljive kulise vsakemu poizvedovalnemu poletu, silijo tu naše letalce, da vrše vojno poizvedovanje iz popolnoma novih višin. Razen v višino gorovja, ki znaša povprečno krog 3000 m, je računati še s sovražnim učinkovanjem; italijanske ar-tiljerjiske postojanke leže nad 2000 m vi-oko, njihovi infanterijski in stroj-no-puškini oddelki pa se uveljavljajo do najvišjih vrhov. Ob normalnih razmerah, kakor so n. pr. na soški fronti se izvršuje poizvedovanje iz višine 1500 —2000 m. Če se ta višina prišteje k poletom čez alpe, dobimo povprečno poletno višino okroglih 5000 m. Ker piloti seveda ne plavajo neprestano v takih višinah, marveč se morajo spuščati globoko navzdol, so tudi posebno izpostavljeni nevarnosti sovražnega ognja. Teren-ke razmere zahtevajo tudi brezpogojno zanesljivo delovanje motorja; ako bi ta kdaj iz tehnič nih vzrokov odpovedal ali postal vsled učinka sovražnih strelov nesposoben za obrat, potem izgine skoraj vsaka možnost, da bi letalec zasilno pristal. Doline imajo povprečno komaj 200 m spodnje širine in so gosto zaraščene z gozdom; planot na višinah apnenega gorovja ni, tako da ostanejo vselej edina možnost za pristajanje širše doline, ki pa leže večinoma v veliki oddaljeno ti od fronte. Meteorologične raz mere v gorovju povzročajo čisto nenadne tvorbe in oblakov, ki stavijo pi lote ob vrnitvi mnogokrat pred čisto presenetljivo nalogo, da prodro iz po letne višine 4000 m skozi steno oblakov, kar je vedno zvezano z resno ne varnostjo, da letalec zadene ob strme gorske čeri. Tudi na severu velike poprečne drage, ki jo ustvarjata Rienz in Drava, leže visoka pogorja, ki se gajo daleč v normalno višino oblakov in silijo letalca, da pristane v tej tesni omejitvi med severom in jugom. Vpli vi vetrov povzročajo popolno negoto vost v brzini in poletni smeri; oblačni skladi, do 600 m debeli in še čez, jem ljejo vsako možnost za orientiranje razen one, ki jo daje kompas. Polet po maloštevilnih poprečnih dolinah, ki bi omogočale manjše višine, je nemo goč vsled velike razsežnosti zasedenih podolžnih hrbtov in tudi zato, ker si-
bolj bližale minimu 37 stopinj. Kakšne zahteve stavi s tolikim mrazom zvezani propelski veter na pilota in o-pazovalca, more samo oni presoditi, komur je polet v gorovju znan.
Popolnoma različna solnčna ogrevanja imajo severna in južna pobočja gora, preko katerih mora letalec radi ozkih dolin neprestano leteti; ti večni tokovi v zraku so vzrok najtežjim iz-premembam, vsled katerih je propad 150 m in več vsakdanji dogodek. Tudi nepremagljiv gornji pritisk postavi več krat vsakemu dviganju in s tem poizvedovanju nezaželjen cilj. Iz teh težkih vzrokov se doslej še noben Italijan ni upal čez pravo gorovje in se tudi v bodoče ne bo, če ne izpremene popolnoma svoje navade, da poizvedujejo samo tako daleč čez fronto, da morejo v sili v drkalnem poletu še dospeti za svoje črte.
Težave, ki se stavijo poizvedovanju opazovalcev, so istotako najožje zvezane s terenskimi razmerami. Velika višina, v kateri je letalec prisiljen letati, povzroča, da se vidijo postojanke zelo zmanjšane in ako nastopi gorska megla, kar se često zgodi, se obrisi razgube v njej; globoke doline od severa «ia jug in od zapada proti vzhodu zahtevajo za poizvedovanje v malem prostoru po dva poleta ob čisto različnem dnevnem času, ker leže, kadar jih ne obseva solnce v najgloblji ;enci in zato ni mogoče natančno pregledati. Veliki predeli so pokriti z gozdom, ki potiska svojo mejo na južnih .pobočjih do 1900 m visoko ter iluži /ato krinko. Ledniške groblje in peščeni plazovi tvorijo mnogokrat čudne oblike, ki morejo opazovalca motiti, da ne ve, je-li tu učinkovala narava, ali pa so to sovražne zgradbe. Vodne razpoke druga ob drugi, laberje, vrh za rhom, draga pri dragi otežujejo podrobno orientacijo v doslej nepoznani meri. Opazovanje od strani vsled velike poletne višine in globoko zarezanih dolin ni mogoče. Letalec je zato prisiljen, da napra- ' večkrat isto pot ter ne more niti poizkusiti, da bi se le za las ognil ljutemu ognju sovražnih obrambnih topov.
To so razmere, ob katerih morajo delovati naši letalci v alpah; enakih pač ni na nobenem drugem bojišču na svetu.
skinih grozot, dokler smo bili doma.
Po sv. Ivanu je bil položaj vedno resnejši. Sv. Ivana nismo mogli praznovati več v svoji župni cerkvi. Ita-samemu lijani so streljali s topovi, kakor neumni. Granate so večinoma letele čez v hrib. Samo par jih je padlo v vas. Črez nas so pa letele noč in dan nepretrgoma od obeh strani.
Oče Tonkov je kosil deteljo one dni. Ko pa pride domov, kaj zagleda v njegovo največje začudenje? Pri Tonko-vih so nakladali balo in se napravljali z doma, kakor drugi. Njemu nikakor ni šlo v glavo, kako in zakaj to? Povedali so mu, da je prišel ukaz, da morajo vsi z doma. On pa si ni dal dopovedati, kakor tudi ne drugi naši stari, in je vedno trdil, da so vsi neumni, od največjega do najmanjšega, ker se je zmešal ves svet.
Sklenili so ostati doma in nihče jih ni mogel drugega prepričati. Trdili so, da tam so rojeni in da tam hočejo tudi umreti. Več dni je zbor naših očetov in naših mater varoval naše domove, ko so že vsi drugi odšli. Slednjič so se morali tudi oni pokoriti u-kazu in s težkim srcem zapustiti svoj rojstni dom. Ali mnogi so mogli preboleti tega udarca in raje kakor bi begali okrog po svetu, so se preselili na oni svet, kjer ne gledajo več gorja in bridkosti, kakoršno so gledali zadnje dni njihovega pozemeljskega potovanja; kajti Bog je njih plačnik.
1ST i pa begamo okrog po nepoznanih krajih med nepoznanimi ljudmi, noseč svoje gorje v svojem srcu, zavedajoč se svoje nesreče na tujem. Edino željo imamo vrniti se domov in se razjokati nad našimi razvalinami, da nam srce ne poči prevelike žalosti. Trnovo, dne 5. januarja 1916.
Jan. Kos, kurat.
NAŠ BEG Z DOMA.
(Iz "Slovenca".)
Dobrotljivi kralj.
Pred nekoliko tedni ss je vozil mladi španski kralj Alfonz s svojim avtomobilom po nekem klancu, ki je bil še poln snega. Tu je videl gručo ljudi, na katere je bil opozorjen. Bili so trije moški in dve ženski, od katerih e držala ena v naročju malo dete. Kralj veli ustaviti in vpraša ljudi, kam gredo. Povedali so mu, da gredo v Madrid iskat si zaslužka. Peš so krenili na dolgo pot, proseč od sela do sela. Ubogi siromaki so se kralju zelo smilili; imeli »so slabo obuvalo in raztrgano obleko, da so se vsi tresli od mraza. Kralj poseže v žep, ter jim da ves denar, kar ga je imel pri sebi. Potem povabi k sebi v kočijo ženski
IZPREHOD OB SOČI.
(Izvirno poročilo "Slovencu".)
Dnevi meseca julija in avgusta leta 1915. nam ostanejo globoko v spominu do konca dni. Z veseljem in radostjo mo gledali prve čase naše vojske, kako je naše zlato žito rumenelo; kako o krompirja bile polne njive, kljub temu, da so ga vojaki veliko porili in pohodili; kako je tudi trta letos izvenred-no bogato trgatev obetala. Po dnevih pomanjkanja in pritrgo-anja se je vsakdo veselil dobre letine, ki nam jo je usmiljeni Bog pokazal, in komaj smo čakali, da bi se po dolgem času spet enkrat nasitili z domačim kruhom.
Mlado in staro je hitelo s podvojeno pridnostjo orati, kopati, žeti in spravljati, da se tako nadomestijo oni, ki so pri vojakih in da se tudi njim pripravi kos poštenega kruha, ko se po slavni zmagi vrnejo domov.
Vse polje je kazalo tako lepo, kakor šc nikdar prej. Menili smo, da je t6 nameček za lansko pomanjkanje. Kes neje šejle smo spoznali, da je bil to le nameček k naši žalosti, da smo se toliko težie ločili od svojega doma. / Vsi smo bili prepričani, da Italijani nikdar ne pridejo čez. Ali gromenje topov, ki smo je culi podnevi in ponoči prav nad nami, nam ni dalo spati, ampak le misliti in misliti.
Dokler ne priletajo granate v vas, ni še strahu, čeprav je sovražnik blizu Ko začnejo priletavati granate v vas, tedaj zbeži mir, spanje in veselje. Lju dje postanejo nepokojni, upadli in kakor brez glave.
Naša vas je bila od začetka pod arti-Ijenjskim ognjem. Prvo obstreljevanje po laških torpedovkah, ki je bilo sicer brez vsakih posledic, je napravilo na nas že velik vtis. Nekateri so po končanem obstreljevanju začeli spravljati skupaj svojo prtljago in so nemudoma odpotovali proti Ljubljani, drugi so se veselo zbirali skupaj kakor po končani grozni nevihti in norce bri-
Krasna si, bistra hči planin!
Še šumijo njeni krasni valovi kakor nekdaj, še se vije lepa cesta kakor nekdaj ob njenem bregu. Visoko nad menoj stoji veličastno svetišče Matere Božje na Sveti Gori, pa ne več kakor nekdaj. Krasne cerkve, kamor so hodili vsako leto tisoči ljudi ni več, le podrtije gledajo žalostno name. Kako je bilo svoj čas tu lepo, ko smo se o poletnih večerih izprehajali po lepi cesti. Sedaj je čisto prazna, le tu pa tam stopa kak vojak. Saj tu se ne gre več v Plave, Tolmin, ampak naravnost med laške postojanke. Tu, nekaj pred menoj je že močna pregraja čez cesto. Na desni je mala vasica. Tu imajo vojaki svoja stanovanja, ki stražijo prehod v Gorico. Niso hiše. Luknjam podobna so ta bivališča. Stisnjena so h kaki skali; nekaj kolov je zabitih v zemljo, nekaj desk okrog, vse pa je pokrito s kamenjem in zemljo. More se jih od sovražnika odvrnjene strani zapaziti. "Stoj!" zakliče stražnik. "Kje je gospod poročnik?" ga vprašam. "V svoji vili 'Gusti'. Kar tu, skozi ta jvk. Je že pisano na vratih." Grem skozi jark in pridem do kolibe, nekoliko lepše od drugih. Na vratih je z lepimi črkami pisano: "Villa Gusti". Vstopim. Gospod poročnik mi koj jame razkazovati svojo "rezidenco". Nekoliko nizka in ozka je, pa vse je tu, kar si moreš želeti. Del sobe, in ne ravno najmanjši, zavzema postelja. • Toda ne taka, kakoršno si mi navadno predstavljamo. Nekoliko od tal vzdignjen nizek zaboj je Kamor pride navadno glava, je še poševna deska. Vse je napolnjeno s slamo. Ako hoče gospod poročnik spati razgrne čez slamo plahto, smukne spalni žakelj, in kmalu sanja, kako je bil svoj čas doma na blazinah. Prec enim malim okencem stoji miza. Ma la, štirivoglata deska je, pritrjena ol leseno steno. To je ponočna, pisalna in jedilna miza obenem, zraven je sto lica, zbita iz desk. Ako pride vtč go stov, sedijo pa na postelji.
Peč seveda tudi ne manjka. Sicer je majhna, da bi jo skoraj vtaknil žep, toda vendar dobro ogreva "sa Ion". Stene so celo okrašene z lepimi slikami. Te je pustil prejšnji častnik, ki je bil izboren slikar. Sedaj si gremo še ogledat rezervne postojanke. Pot gre od ceste precej časa strmo navzgor. Na levi je vila "Bronia". Sedaj v posesti gospoda praporščaka. Urejena je približno enako kakor prva.
plačal za njune može stanovanje ter obljubil, da se bo za nje pobrigal, ko pridejo v Madrid.
Zapeka
bi ne smela trajati dalj nego 24 uf; Ako se vam čreva ne izpraznejo vsaj enkrat v tem času, je znamenje s katerim vas hoče narava opomniti, da ]' vaše črevesje v neredu, ali pa kaj i>e" pravilnega v prebavi. Uživajte Severov Življenski balzam (Severa's Balsam of Life) ter povečajte popitke ako potreba da si izpraznite čreva ter s tem pomagate naravi odpraviti nepfl' liko. Našli ga boste posebne vrednosti pri zdravljenju neprebave, slab® prebave, otrplih jeter, ter njim P°" dobnih neprilik kakor nečistega jezika, zgube slasti, splošne slabosti, malokrvnosti in želodčnih neprilik. Priporoča se tudi starim ljudem in okrevaj ceni. Naprodaj je v vseh lekarnah al' od nas. Cena 75 centov steklenic W. F. Severa Co, Cedar Rapids, Iof* —Adv. June.
Vz
DRl
Pr<


Najmanjša armada
je v republiki San Marino. Armada šteje namreč v mirnem času 40 ter se more v vojni zvečati na 950 rno2,
NAPRODAJ HIŠA S 7. SOBAMI; Se proda ceno, če se oglasite tako) na 316 Vine St, Joliet.	69g
od
be 55-
A
golle? o Saint Thomas
UNDER. THE CONTROLS DIRECTION OP ARCHBISHOP IRELAND
saint paul Minnesota^

A CATHOLIC MILITARY COLLEGE
RANKED \S AN HONOR SCHOOL BY THE WAR DEPARTMENT Collegiate Commercial Academic Preparatory Careful Mental, Moral and Religious Trairing. S»ven Hundred and Fifty Students From Twenty-Four States Last Year
FOR ILLUSTRATED CATALOGUE ADDRESS
Very Rev.H.Moynihan.D. D. President
m a sns K is w m H; m s; m « s K m a m K m sn ^ w m «s*1
Buchanan-Daley O
Desplaines and Allen Sts. JOLIET,
illinoi*
Les za Stavbe in Premog
Največja zaloga v mestu
predno naroČite dobite našo ceno
TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu
Sa
8
/
W ^ » ^ W ^ ^ X » ^ » ^ » » ^ W ic ^ 9
skUf Pov, Sov,
Po,],
nih "ale
katc l«r0
s
Polt cn0
2
StVr
Union Coal & Transfer Co
616 ca88 street, joliet, ill. Piano and Furniture Moving
Chicago telefon 4313.
Northwestern tele*0®

Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod
Ustanovljen 1. 1895.
Anton Nemanich in Si"
1002 N. Chicago Street Konjušnllca na 205-207 Ohio St., Joliet*
111'
eijl"
Priporoča slavnemu občinitvu »voj zavod, ki je eden n»Jv< ^ mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepla v Jolietu tvaške vozove in kočije.
Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu. Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte-tel. 2575 in N. W. 344.
Naši kočijaii in v»i delavci so Slovenci.
Chi«
tf
vzjedinjenih državah severne amerike.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Sedež: JOLIET. ILL.
Iukorp. v drž.111., 14. maja 1915 Inkorp. v drž, Pa., 5. apr. 1916
Vst&novljena 29. novembra 1914
ORUŽBINO GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VS! ZA ENEGA.IEDEN ZA VSE/
GLAVNI ODBOR:
P'edsed.—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz, Joliet, 111
Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. kpis.—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petne, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: 1. Anton Kastello, La Salle, 111.	2. John Stua, Bradley, 111.
3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR:
Stephen Kukar, Joliet, 111.	Josip Težak, Joliet, 111.
Math Ogrin, N. Chicago, 111.
Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111.

KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) T kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem gl. °dbora. Za pojasnila pišite tajniku.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritož-
be
se naj pošljejo na 1. porotnika.
AVSTRIJSKI GLAVNI STAN.
(Iz "Slovenca", 15. jan. 1916.)
.i
v nemško-francoski vojni je veli-„l Slavni stan, ki se pri nas imenuje cesarsko in kraljevo armadno višje *°yeljstvo", sledil četam v sovražno Izpopolnitev brzojava in iz-Jdba telefona je že v rusko-japonski 4°Jm Privedla do tega, da ima višje ®Klno poveljstvo svoj sedež daleč za bojno črto.
serf Dl) priliki največjih bitk se je do-v ,.aj Podalo avstro-ogrsko višje po-JstVo na bojišče, tako tudi pri pro-tak b'tki °b Duna->cu- Conrad je dil ^ potoval v posebnem vlaku z je-; ltu vozom, katerega vse mize so j. e e brzojavne in telefonske aparate, žic St^Tna'1 se je nahajala cela mreža v!a, vsaki postaji, na kateri je ^ malo postal, je bil vlak zvezan gl*°«vno in telefonično z nemškim Po • stanom, z armadnim višjim jeme.S«ikom cele bojne črte, z Duna-imeV^v"1'110"1- Ta žični promet je drim mp - avo 4100 kilometrov in je o-melju'"!! swwalnegaiiaba, na te-Vanja dd ■ ■ POr<>žil tudi tekom poto-
4	Sedež^ .odrediti potrebne stvari.
5	fctva se .■ avstr'jskega višjega povelj-<Peracij■ ,"le"Jal z ozirom na potek o-
ttiestec' ,Sec^ se nahaja v majhnem V gra(ju *!a. severni meji naše države, ričnih h u Se vzdiguje na starohisto-stanujeta najvišji povelj-
Kanika in Kaltenborna, podmaršala pl. Hoeferja, polkovnika Strauba in pl. Hraniloviča, generalmajorja Scham-schula. poveljnika poljskega brzojava in druge obiskovalce. Nato prebere vsa poročila, katera pridejo, dokončuje osebne stvari, proučuje na zemljevidu situacijo, operativnemu oddelku daje glavna navodila, katera se pozneje izdelujejo. Ob pol 1. uri gre redno v prostore operacijskega oddelka, da se dogovori z generalom Metzgerjem in z generalštabnimi polkovniki, kateri delujejo v tem oddelku. Tu se potem izdelujejo tudi projekti, kateri se pošiljajo glavnemu poveljniku nadvojvodi Frideriku, da izda naredbe za posamezne operativne oddelke. V posameznih slučajih sestavlja Conrad o-sebno vse važnejše naredbe. Drugače pa redno vse najnatančnejše preštudira. Nobena naredba ne sme biti odposlana, dokler je ni on sam pregledal. Brzojav in telefon mu omogoču-jeta, da je v neposredni zvezi s poveljniki posameznih operativnih oddelkov, in da jim s posredovanjem generala Metzgerja tudi ustmeno izdaja zapovedi ali da od njih zahteva posamezna pojasnila. Proti 2. uri gre Conrad k vrhovnemu armadnemu poveljniku nadvojvodi Frideriku, in šele po poročilu pri nadvojvodi h kosilu.
Znano je, da so ob priliki poročil, katere je za časa nemško-francoske vojne.naznanjal Moltke dnevno cesarju Viljemu, bili navzoči, ali samo kot
mu in največjemu te vojne. Zanimivejše je bilo morebiti svoječasno na Poljskem." Že dolgo let služi Conrad pl. Hoetzendorf svojemu najvišjemu vojnemu gospodu z neomejeno zvestobo. Njemu in njegovi vojski posvečuje tekom svetovne vojne vse svoje bogato znanje, vse svoje moči. Najlepše plačilo je za njega cesarjevo zadovoljstvo in zaupanje, ki ga uživa v vsi avstrijski vojski. Danes stoji ta vojska po 17mesečnih silnih in junaških bojih zmagonosna na vseh treh bojiščih in ponovno odmeva v njenih vrstah kakor tudi v vseh pokrajinah naše domovine sveta prisega zvestobe:
"Vse za dom in za cesarja,
za cesarja blago kri."
SLOVENSKI PIONIR OPISUJE BOJE PRI ČRNOVICAH.
i
■
lik,
nje'g0vafsal nadvojvoda Friderik in C°nra 1 i genera'nega štaba, baron
Brezš '•'• Hoetzendorf. Ka glav evi'na opravila avstro-ogrske-skupinin^a S'ana izvrš"jeta dve veliki Povelj.! er''1 vsaka ima vrhovnega 8ovega^ .^nadvojvode Friderika in nje fačelnik Konrada. Kot namestnik ^mar^n genera'nega štaba deluje lih aH T H°efer. Uporaba boj-«al0ga' rej' najtežja in najbolj važna kat<; ' Popada višjemu poveljstvu, ter0 Se dno vodi Conrad in ka-°<l<lelek ZOpet deli v tri pododdelke; <V , Za v°jne operacije pod Conra-^ kateremu - -m..:^ -........
l«t2ger""t"UI Je najbližji general PolkoVn;', delek za poročanje pod c«o ,m P'- Hranilovičem in kon-
Jte'ii« iJr?bnost,V °ddelek t. j. perso-Hf tj?.°fn. P°d generalom pl. Kal-
A
stvom v r,rajočim vrhovnim povelj-81 8lavn; J,ožjem stiku se nahaja dru-V«^tvo ? delek: etapno vrhovno po-
«amo ' kat
k* ,red"stv»'eZn'ce in Podobna promet-iMar">ade , a,'npak tl,d' " vse potre-„ • Šef l akor 7-a proviant, streljivo t»°st ie jale8a oddelka, katerega važ-** Poveli ,e Podmaršal pl. Kanik. SS^'istva om etapnega vrhovnega vkaStraubSe nahajajo razen polkov-brzo' V0di v°jnc transporte, in PoSebni Ja?e naprave, intendanca
' pravoc oddelki
!vg4 povel^delki amiadnega vrhov Olla,i "-'Istva stan.,;.;« ......i;i.....
za i T ero nima naloge skrbeti zeiez
za saniteto, pošto
sJ^dstron« i"rtlluJejo v velikem str " POsl°Pj". katerega 3? e,.«1 ja\s!fie 23 oken V mir-«ražJu. T0 t0 Poslopje šola. V -o5£ "dij0 «ori i" doli pred
a stanujejo
flk4 B ■
S n,. dnevi V0 ;_mest,
'lah-,' 'nore vsakdo misliti, . - aJa važna vojaška posto-se zdi, da leži nad
. v:Hom i <H D, V8e1' oken; 0k,niir; Sc,e ponoči. V» ,r»«no J I)ada svetloba na lju-
<	Uvnost ,°a' SC ?pazi' kako marlji-
<	'* vseh > V a,la- ka">or priha-t Vzštfv0 ov in krajev različnih
^ Lbr^ ev nna br^javna poročila.
nah.? avtomobila, ki se sko-
!S s tVa ni i!?Za ar,nadnega v.sjega
>fed nje»n * f®* leta P«"vič po-11 " vod>V1'i VrU,i' se"' °Pa"

OrTj J5lruje	kontrola. Ta
"oče dospeti v igene«f dc,a "ačelnik Wkih. k1se - Ba štaba. '
T,-,|V"tokr.tvr4e,„vrt,
okraju to predolgo
Tudi
trajajoče postopanje, sem dobil na svoje ime se glaseče dovoljenje, da smem neovirano vstopiti v prostore opirajočega vrhovnega poveljstva. S to pomočjo sem lažje dospel v drugo nadstropje, kjer deluje načelnik generalnega štaba. Njegova soba leži na koncu dolgega hodnika, na katerem se v številnih omarah in velikih črnih zabojih nahajajo akti in načrti; na neki šolski klopi sedi straža.
Šolske sobe, katerih vrata se nahajajo na tem hodniku, imajo še številke in papise iz mirnih časov. Nekdanja učna soba za "zemljepis št. 93" je delovna in sprejemna soba Conradova. Zraven te sobe se nahaja št. 92, "atelje", na katerem se nahaja napis: "Z načelnikom opirajočega oddelka ne more nobeden govoriti od 10. do 1. ure in od pol 7. do 8. ure zvečer." Na to sobo meji številka 91, prejšnja velika risalna dvorana. Tam so razgrnjene ogromne karte, na katerih na temelju došlih poročil zaznamujejo general-štabni častniki sovražne postojanke z rdečim, naše in zavezniške pa z mo-svinčnikom. V obeh prostorih študira Conrad z generalom Metzger in mnogimi polkovniki generalnega štaba mnogo ur.
Čisto majhen prostor na desno, zraven risalne dvorane, soba za "modele", služi za čakalnico za one, s katerimi želi govoriti načelnik generalnega štaba. Skozi edino okno se vidi na dvorišče, na katerem stoji vrsta avtomobilov. Naznanitev pri krilnem poboč-niku preskrbi armadni sluga Franc Kožar. Pošten Kočevar služi, kakor dokazujejo mnoge kolajne in križi na njegovih prsih, že dolgo. Navdušenje, katero goji za ekscelenco Conrada, ne pozna nobenih mej.
Pred posebno mizo načelnika generalnega štaba je pregled čez sto bojišč, čez obsežne dežele v trenutku jasen. On obvladuje dežele, mase, ki se v njih premikajo... Lep je slučaj, da deluje v sobi za zemljepis. Zabava z njim se razvije iz logičnega. Marsi-katerikrat pripoveduje o epizodah, in kar opisuje, vse je hitro, ali kljub hitrosti polno karakteristike.
Ta vtis sem dobil za časa svojega enotedenskega bivanja v velikem glavnem stanu. Mogel sem si malo bolj natanko ogledati delovno sobo. Skozi dvoje oken se vidi na trg in na v daljavi ležeče gozdove. Pri levem oknu stoji Conradova pisalna miza, pri desnem njegovega krilnega pobočnika Med obema oknoma stoji še stoječi pult. V sredi sobe, na dveh velikih mizah so razprostrti velikanski, I kamenjem oteženi zemljevidi. Na njih leži zbirka barvastih in črnih svinčnikov, kakor tudi merilo in ščitilo. Veliki zemljevidi so obešeni po stenah in omarah, tukaj Rusija, tam Italija, med njima pregleden zemljevid Evrope. V nekem kotu senahaja umivalnik, razen tega nekaj lesenih stolov — to je cela oprava.
Delo, ki ga izvrši Conrad, je natančno razdeljeno: Ob 7. zjutraj vstane si umije telo z gorko vodo in okrepča telo s telovadbo. Nato je zajutrek, ki obstoji iz kave in suhega vojnega kru-Aa, nato pa sprejme svojega krilnega pobočnika podpolkovnika Kundmanna kateri mu prinese došla poročila in naznanila, katera^ sprejema Conrad, ako je nujno, tudi ponoči. Poročila se takoj preštudirajo na zemljevidih, nato na kratko pregleda časopise, od kate rili navadno bere "Reichspost", "Neue Freie Presse", "Zeit" in lokalni list Ob pol desetih gre v spremstvu svojega krilnega pobočnika na enourni iz prehod. Te navade se strogo drži. Sa mo v zadnjih tednih pred prodiralno bitko ob Dunajcu je opustil to edino za svoje zdravje skoro neobhodno potrebno navado.
Točno ob pol 11. prihaja Conrad v svojo delovno sobo. Tu mu najpreje poroča general Metzger o poročilih katera so prišla po zadnjih nočnih vesteh, in izdaja potrebna navodila z o-zirom na te vesti. Nato sprejema poveljnike posameznih oddelkov glavne ga poveljstva, generale Metzgerja,
Pionir Anton Verbajs iz Krčevine pri Mariboru piše dne 2. januarja svojemu prijatelju:
Vj Bukovini ob besarabski meji (na izhodni strani Černovic) se vršijo že dob^r teden hudi in zelo krvavi boji. Rusi so nas napadli z veliko premočjo. Imajo baje toliko topov, daje v razdalji dveh metrov postavljen po eden top. Od mesta Bojan, ki leži ob rumunski meji, in do mesteca Zaleščyki na severni strani Dnjestra ima Rus postavljenih, kakor pravijo ruski ujetniki, nad 600 topov, med njimi mnogo japon-poslušalci, poveljnik vojne pisarne,1 skih| ki so zelo težkega kova. Iz teh vojni minister in dokler se je nahajal topov bruha sovražna artiljerija že od stan tretje armade v Versaillesu, tudi Božiča pa do danes skoraj neprestano prestolonaslednik. Vsega tega ni pri noč ;jn dan tako gosti ogenj, da si ga poročilu našega načelnika generalne-. gc n;hče, ki sam ni osebno na fronti, ga . štaba. Samo prestolonaslednik ne nlore predstavljati. Rusi namreč nadvojvoda Karel Franc Josip je bil1 dobro vedo, da so naše postojanke na parkrat navzoč. Po dogovoru in spo- bukovinsko-gališkem delu bojišču iz-razumu z nadvojvodo Friderikom se j redno močno utrjene in jih morajo s odpošljejo pripravljene naredbe. Raz- topovi prej uničiti, predno jih je modeli jih Conradov krilni pobočnik, ka- go£e uspešno naskočiti. Pionirji smo tere se potem sporoče na določeno' mnogo mesecev delali vsakojake namesto, ali s pomočjo telefona ali pa ravne ;n umetne zapreke, žične ograje, brzojava.	betonirali strelske jarke in okope, po/-
Conrad se sedaj odpočiva, pa gre na lagali mine itd.
mado, da morajo biti Črnovice do 7. januarja zavzete, naj stane, kar le hoče. To so Vam bili boji! Najprvo sta se poskusili naša in sovražna artiljerija. Ogenj je bil tako gost, da na celi fronti menda ni bilo prostora, kamor ne bi bila udaril akaka krogla. Mi smo bili dobro zavarovani. Le poedi-ne straže so stale, in sicer tudi dobro skrite in zavarovane na prostem, vse drugo vojaštvo pa je bilo v globokih kritjih. Topovski boj je trajal od 9.
tapiti v mesto nekaj steklenic špirita. Steklenice so ji bile odvzete in sama je dobila zasluženo kazen. Za par dni je zopet prišla v mesto. Na mitnici se je vedla kaj sumljivo, da bi vendar mitničarjem vzbudila kako sumniče-nje. Na vprašanje, če ima kaj neza-dacanega blaga pri sebi, je odločno zanikala, da nič. A spoznali so staro tihotapko in jo odvedli v preiskovalno sobo. Dobili so pri njej dve steklenici, v katerih je, je dejala tihotapka,
ure zjutraj do 6. ure zvečer. Tedaj je pitna voda. Pa uradnik ji ni verjel; ruski ogenj že nekoliko ponehal. Ve- odmašil je steklenico ter napolnil ma-deli smo, da bo sedaj začela naskako- j lo čašo in hitro izpil. Ali pri tem je vati ruska infanterija, katero bodo čast naredil tako kisel obraz, da so drugi niki in kozaki v ozadju gnali z biči v uradniki mislili, da je izpil strup. Ti-
izprehod, brez ozira na vreme, pa naj je slabo ali ne. Med 5. in 6. uro se rne v svoje stanovanje, kjer pije ka-o in rešuje stojo korespondenco. Ob pol 8 .uri se zopet vrne v glavno po-eljstvo, da sprejme naznanilo šefov oddelkov, ki delujejo v operacijskem oddelku. Okoli 10. ure predloži šef generalnega štaba svoje odredbe v o-dobritev vrhovnemu poveljniku nadvojvodi Frideriku. Zaradi tega večerja Conrad ob 11. uri ali pa še pozneje. Ker ima Conrad navado, da pred spanjem še bere, zato zaspi šele okoli 1. ure ponoči. V važnih trenutkih je delal s častniki generalnega štaba tudi pozno v noč.
Da»se spozna Conrada kot človeka, je najboljša prilika, k alia r gre veliki vojskovodja na izprehod, ali pa uro pozneje pri večerji. To, s čemer se Conrad najbolj odlikuje, je njegova skromnost, katera mu otežuje igrati vlogo velikega moža. Kadar se ga psluša pripovedovati o dogodkih svetovne vojne, se človeku usiljuje misel, da ni na svetu nič lažjega kakor poveljevati velikim vojskam. On pravi, da je edina njegova zasluga, da se je od prvega začetka brigal, da naše in sovražne postojanke zaznamujejo na zemljevidu. Mnogo mu pomaga pri njegovem delu posebno dvoje: talent, da se v trenutku otrese vseh zunanjih vtisov, in njegovi fenomenalni spomini. Pl. Hoen mi je pripovedoval, da ve Conrad ob priliki važnih dogodkov točno za kraj vsakega bataljona in da ga v najkritičnejših trenutkih ne zapušča spomin. Ko je pripomnil nadvojvoda Friderik pisatelju teh vrstic: "Conradova skromnost je preveč velika," je bila s tem izrečena popolna resnica. Načelnik generalnega štaba nima rad, kadar govori kdo o mnogih odlikovanjih, katere je dobil posebno za časa vojne. Ne sme se pa zato militi, da mu ne napravijo veselja mnogoštevilna pisma in pokloni, katere neprenehoma dobiva.
Najprej je Conrad želel, da se ničesar ne piše o njegovi osebi, njegovem delu in o odlikovanjih, ki so mu bila -podeljena. Ali sčasoma se je pa vendar motal prepričati, da se je temu nemogoče izogniti. Malo se briga za slavo. "Popolnoma vseeno mi je, kaj se bo pozneje govorilo o meni," mi je rekel, "to mi more biti tudi popolnoma ravnodušno, samo da se sedaj posreči, da storim nekaj dobrega."
Čeprav se ob priliki večernih pogo vorov pri Conradu vojska ne spominja vendar v pogovoru s civilnimi osebami ne izključuje vojaških pogovorov. Posebno se mora poudariti, koliko on tudi tukaj polaga na praktično stran. Nasprotnik vsake takoimenovane vo-jaše učenosti, smatra vse one, ki se bavijo izključno z vojaškimi študijami, izgubljene za praktičen poklic. Conrad ni samo vojak od nog do glave, ne študira samo vojaških stvari, ampak bere tudi modroslovna, politic na in zgodovinska dela. Vsled znanja več jezikov se more baviti tudi z inozemsko književnostjo. Govori ne sa mo italijansko in francosko, ampak tudi rusko, hrvatsko in češko. Tudi mažarski in poljski jezik mu nista tuja. S posebno ljubeznijo se pa bavi Conrad z upodabljajočo umetnostjo.
Kakor Conradov karakter, tako je tudi njegovo govorjenje vedno mirno in umerjeno. Samo tedaj govori bolj s povzdignjenim glasom, kadar govori o najvišjem gospodu cesarju, ali pa j^a dar hvali čete. Zanimivo je, kako se je izrazil o različnosti bojev na vzho du in jugu. "Tam doli na laškem bojišču, tam veje Radeckyjev duh. Kar tu naie čete vzdrže, spada k najlepše
boj. In res je bilo tako. Od pol 7. ure naprej se je začel naskok infante-lije. Naš poveljnik je dal povelje, naj bodo vsi topovi, vse strojne puške, kakor tudi puška vsakega infanterista in drugih vojakov pripravljene na eno skupno veliko salvo proti naskakujoče-mu sovražniku. Bilo je točno ob tri četrt na 7. uro dne 27. decembra 1915. Dalo se nam je povelje: "Ogenj!" In iz stotero topov in strojnih pušk ter več tisoč infanterijskih pušk je zado-nel en ogromen strel. Rusi so bili že došli do naših žičnih ograj, in sicer v šestjh rojnih vrstah. Naše salve, ki so sledile druga drugi, so psed ograjami pokosile mnogo stotin Rusov. Prve vrste so bile popolnoma uničene. A naskok je sledil naskoku, dokler Rusu na tem delu bojišča ni zmanjkalo ljudi. Boj je trajal do 4. ure zjutraj. Čez 1000 mrličev in še več ranjenih Rusov je ležalo pred našimi o-grajami. Še danes, 2. januarja, mrtvecev nihče ni pokopal. In boji, kakršni so bili dne 27. decembra, se ponavljajo sedaj dan za dnevom. Naši poveljniki upajo, da Rus nikdar ne bo prodrl naše fronte. Bog daj, da bi bilo r.es! Pravijo, da so tudi severno od nas, ob reki Strypi v Galiciji enako hudi boji. Vreme ni posebno mrzlo, je mnogo boljše, kot lansko leto, ko smo v Karpatih zmrzovali.	v Mnogo pozdravov! — A. V.
hotapka je dejala, da je to tekočina, v kateri je raztopljena grenka sol. Tako se je hotela tihotapka maščevati.
Najhujši sovražni naval, kar sem jih jah doživel na tem bojišču, je bil dne 27. decembra 1915. Mi stojimo izhodno od Črnovic. In ruski car je baje izdal strogo povelje na celo rusko ar-
Tihotapkino maščevanje.
V Parizu so pred dnevi prijeli na mitnici neko ženo, ki je hotela vtiho-
Alperttinktura za moške in ženske lase od katere takoj prenehajo lasje odpadati in v Šestih tednih krasni in gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali niti osiveli. '1 flasa $2. — Ako želite imeti v 6ih mesecih krasne in. goste brke in brado, rabite takoj Alpen Poinado, lonček $2. — Imate li sive lase? Rabite takoj WahCii Brusli tinkturo, od samo ene flaše postanejo lasje v 8ih dneh popolnoma na turni, kakorSne ste v mladosti imeli: 1 flaša tl.75.—Wahči6 Fluid kateri odstrani reumatizem. trganje ali kostibol v rokah, nogah in križicah. popolnoma v Sili dneh: IlaSa 2 dol. SOc. — Kurje oci ali bradovice na rokah ali nogah v 3 dneh popolnoma odstranim za samo 75 centov. Za potne noge rabite Kneipoy. pražek, pije pot, odstrani slabi dnh in ozebline, baksa 75c. Elsa žauba zjiceli vsako rano, opekline, bule, turove. grinte. kraste, lišaje v .najkrajšem času, lonček $1. večji lonček $2. Ta žauba je velikega pomena za odrasle in otroke, V slučaju potrebe bi mogla imeti tožaubo vsaka družina v hiši. Oe želite imeti čisto belo in mlado lice se umivajte z Wahčič "Tar Soap" (milo), odstrani prišče. solti-čnate pege in drugo nečistost na obrazu. 3 kose za 7oc. Kateri bi moja zdravila brez uspeha rabil mu jamčim za $5. Pri naročbi se priloži vsota v papirnatem denarju, če pa je menj kot dolar, se pa v znamkah po2cv pismupošlje. Zavsedrugo pišite po cenik- katerega pošljem zastonj.
JACOB WAHČIČ
6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
"Vaš trgovec ima prav
--Te cigarete zadovoljijo!
Od cigaret se več zahteva, kakor "samo prijeten okus". Druge cigarete poleg Chesterfield store isto.
A Chesterfield cigarete store več, te delujejo kadar druge nehajo!
Ker Chesterfield cigarete zadovoljijo, zato vam dajejo pravi pomen kajenja!
Vendar so nežne!
Ta nov pridelek ("zadovoljijo" dasi so nežne) so
edino Chesterfield cigarete, ker nobeden drugi izdelovalec ne zamore izdelati Chesterfield blend. .
Poskusite Chesterfield cigarete danes!
99
Cigarete
V lepi kanvi 100 Chesterfield cigaret	ZADOVOLJIJO!
dobite za 50c, če jih vaš trgovec nima,
pišite na: Liggett & Myers Tobacco	g\ Ck	CA ftA^flAf
Co., 212 Fifth Ave., New York City.	U.O»l SU IlC&IlCi
Povest o dveh mestih.
Napisal Charles Dickens. Iz angl. prevel Izidor Cankar.
(Dalje.)
XII. POGLAVJE.
Tema.
Sydney Carton je na ulici obstal, ker se še ni bil odločil, kam naj gre. "Ob devetih v Tellsonovi banki," je dejal zamišljeno. "Ali' bi ne bilo prav, da se medtem pokažem? Menim, da bi. Najbolje bo, če ti ljudje vedo, da je tukaj tak mož, kot sem jaz; to je razumna opreznost in morda nujna priprava. A pazi, pazi, pazi! Premislimo!"
Bil se je nameril proti svojemu cilju, a se je obrnil in šel parkrat gorindol po ulici, ki se je že mračila, ter premišljeval o svoji nameri in vseh njenih mogočih posledicah. Utrdil se je v svoji prvotni misli. "Najbolje bo," je slednjič sklenil, "če ti ljudje vedo, da je tukaj tak mož, kot sem jaz." O-brnil se je proti Saint Antoineu.
Defarge se je danes imenoval krč-marja v predmestju Saint Antoine. Človeku, ki je dobro poznal mesto, ni bilo težko najti njegove hiše brez izpraševanja. Ko jo je poiskal, je Carton zopet odšel iz tistih temnih ulic, večerjal v gostilni in po večerji zdravo zaspal. Prvič po dolgih letih ni mnogo pil. Od prejšnjega večera je izpil le malo steklenico redkega vina in je snoči žganje počasi razlil na ognjišče gospoda Lorryja, kakor človek, ki se mu je odpovedal.
Ob sedmih se je zbudil okrepčan in je zopet stopil na cesto. Ko je stopal proti Saint Antoineu, se je ustavil pred oknom neke prodajalne, .v katerem je bilo ogledalo, in si malo popravil svojo malomarno zavezano kravato, ovratnik na suknji in razmršene lase. Nato je šel naravnost proti De-fargevi krčmi in vstopil.
V krčmi ni bilo slučajno drugega gosta razen Jacquesa tri z nemirnimi prsti in krokajočim glasom. Ta mož, ki ga je bil videl med porotniki, je pil ob blagajni in se pogovarjal z Defar-gema, možem in ženo. Maščevalka se je udeleževala razgovora kot reden član družine.
Ko je Carton vstopil, sedel in naročil (v jako slabi francoščini) majhno mero vina, ga je gospa pogledala malomarno, nato natančneje, potem še natančneje in je pristopila sama ter ga vprašala, česa je zahteval.
Odgovoril je, da vina.
"Anglež?" je dejala gospa Defarge in vprašaje dvignila svoje črne obrvi.
Ko jo je pogledal, kakor bi mu zvok ene same francoske besede bil težko razumljiv, je odgovoril s prejšnjim tujim naglasom: "Da, gospa, da. Jaz sem Anglež!"
Gospa se je obrnila k blagajni, da natoči vina, on pa je vzel nek^jakobin-ski časopis ter se delal, kakor bi si prizadeval razumeti; slišal jo je, da je Ttkla: "Prisegam vam, kakor Evre-monde!"
Defarge mu je prinesel vina in mu nazval dober večer.
"Kako?"
"Dober večer."
"Ah! Dober večer, meščan," je dejal in nalil kozarec. "Ah in dobro vino. Bog živi republiko."
Defarge se je vrnil k blagajni in rekel: "Gotovo mu je malo podoben." Gospa mu je odgovorila odločno: "Pravim ti, da mu je zelo podoben." Jacques tri je mireč pripomnil: "Vidite, gospa, veliko mislite nanj." Ljubezniva Maščevalka e pristavila smeje: "Da, pri moji veri! In tako težko čakaš, da ga vidiš jutri še enkrat!"
Carton je ves zamišljen in zatopljen šel s kazavcem za vrstami in besedami svojega časopisa. Oni so se tesno »kupaj naslanjali s komolci na blagajno in govorili tiho. Po kratkem molku, med katerim so se vsi ozrli nanj, ne da bi odvrnili njegove pozornosti od jakobinskega lista, so nanovo začeli razgovor.
"Res je, kar pravi gospa," je pripomnil Jacques tri. "Čemu odnehati? To je znamenita beseda. Čemu odnehati?"
"Prav, prav," je ugovarjal Defarge. **A nekje se moramo ustaviti. Toda vprašanje je, kje?"
"Pri iztrebitvi!" je dejala gospa.
"Imenitno!" je zakrokal Jacques tri. Tudi Maščevalka ji je navdušeno pritrdila.
"Iztrebitev je dobro geslo, žena," jc dejal Defarge precej žalosten. "V splo-Inosti tudi jaz nisem proti njej. Toda ta doktor je mnogo trpel; videla si ga danes; opazovala si njegov obraz, ko so brali tiste papirje."
"Opazovala sem njegov obraz!" je ponovila gospa zaničljivo in jezno. "Da. Opazovala sem njegov ojiraz. Opazila sem na njegovem obrazu, da to ni obraz resničnega prijatelja republike. Naj pazi na svoj obraz!"
"Opazovala si tudi, žena," je dejal Defarge proseče, "trpljenje njegove hčere, ki ga mora strašno boleti!"
"Opazovala sem njegovo hčer," je ponovila gospa. "Da, večkrat sem o-pazovala njegovo hčer. Opazovala fem jo danes in opazovala sem jo prej. Opazovala sem jo v sodni dvorani in opazovala sem jo na ulici pred ječo. Če le dvignem prst Zdelo se je, da ga je dvignila (Cartonove oči so bile še vedno uprte v časopis) in ga trdo spustila na blagajno, kakor bi padla sekira.
"Meščanka je sijajna!" je zakrokal porotnik.
"Ona je angel!" je dejala Maščevalka in jo objela.
"Ti bi," je nadaljevala gospa neizprosno, obrnivši se k možu, "če bi bilo po tvojem — kar pa k sreči ni — še sedaj rešil tistega moža."
"Ne!" je ugovarjal Defarge. "Ne, če bi mi tudi bilo tako lehko, kot dvigniti ta kozarec! Toda jaz bi sedaj odnehal. Ustavite se tukaj, pravim!"
"Glejte, Jacques," je dejala gospa Defarge jezno, "in glej tudi ti, moja Maščevalka; glejta obadva! Poslušaj-ta! Zavoljo drugih zločinov kot zavoljo trinoštva in zatiranja imam že dolgo ta rod v zapisniku, obsojenega na smrt in iztrebitev. Vprašajta mojega moža, če je tako."
"Tako je," je pritrdil Defarge brez vprašanja.
"V začetku velikih dni, ko je padla Bastilja, najde današnje papirje in jih prinese domov in midva jih bereva sredi noči, ko je krčma prazna in zaklenjena, na tem prostoru in pri tej svetiljki. Vprašajte ga, če je tako."
"Tako je," je pritrdil Defarge.
"Tisto noč, ko sva papirje prebrala in je luč dogorela in je dan posvetil skozi ta okna in to železno mrežo, sem mu povedala, da mu imam razodeti neko skrivnost. Vprašajte ga, če je tako."
"Tako je," je Defarge zopet pritrdil. "Razodenem mu tole skrivnost. S tema dvema rokama udarim po teh prsih kakor sedaj in mu pravim: Defarge, jaz sem vzrastla med ribiči ob morskem obrežju in tista kmetska družina, ki je toliko trpela od Evremon-deov, kakor pripoveduje papir iz Ba-stilje, je moja družina. Defarge, tista sestra smrtno ranjenega mladeniča je moja sestra, tisti mož je bil moje sestre mož, tisti nerojeni otrok je bil njun otrok, tisti brat je bil moj brat, tisti oče je bil moj oče, njihova smrt je moja smrt in tisti klic na odgovor za vse to je prešel name! Vprašajte ga, če je tako."
"Tako je," je pritrdil Defarge še enkrat.
"Tedaj dopoveduj vetru in ognju, kje naj se ustavita," je odgovorila gospa, "a meni ne."
Obadva poslušavca sta bila vsa očarana od njenega smrtnega sovraštva— Carton je čutil, kako je bila bleda, dasi je ni videl — in sta ji odločno pritrjevala. Defarge, slabotna manjšina, jo je z nekaj besedami spomnil na usmiljeno markizovo ženo, toda gospa mu je le ponovila svoj zadnji odgovor: "Dopoveduj vetru in ognju, kje naj se ustavita; a meni ne!"
Prišli so gostje in družba se je razšla. Angleški gost je plačal svojo pijačo, zmedeno prešteval vrnjeni denar in kot tujec vprašal za pot k Nacionalni palači. Gospa Defarge ga je spremila do vrat, ga prijela za roko in mu pokazala pot. Angleški gost je pomislil, da bi morda storil dobro delo, kdor bi pograbil to roko, jo dvignil in zabodel podnjo ostro in globoko.
Toda odšel je svojo pot in se je kmalu potopil v senco ječe. Ob določeni uri se je zopet prikazal in stopil v sobo gospoda Lorryja, ki je hodil v nemirnem strahu 'gorindol. Povedal mu je, da je bil do sedaj pri Luciji in da jo je zapustil le za nekaj minut, ker je hotel biti ob določenem času tukaj. Njenega očeta ni videl, odkar je okrog četrte ure odšel iz banke. Ona nekoliko upa, da bo njegovo posredovanje Charlesa rešilo, toda upanje je zelo slabotno. 2e več kot pet ur ga ni nazaj: kje bi utegnil biti?
Gospod Lorry je čakal do desetih; toda ker doktorja le ni bilo nazaj in je nerad puščal Lucijo še dalje samo, sta se zmenila, da se vrne k njej in o polnoči zopet pride v banko. Medtem naj Carton ob ognju čaka doktorja.
Čakal je ter čakal in ura je odbila dvanajst, a doktorja Manettea ni bilo. Gospod Lorry se je vrnil, a ni našel o tijem nobenih novic in ni prinesel no benih. Kje bi utegnil biti?
Razpravljala sta o tem vprašanju in že začela zidati šibko stavbo upanja na njegovo dolgotrajno odsotnost, ko sta ga zaslišala na stopnicah. A isti trenutek, ko je stopil v sobo, je bilo jasno, da je vse izgubljeno.
Če je res bil pri kom, ali če je ves čas hodil po ulicah, se ni zvedelo nikoli. Ko je obstal strmeč v njiju, ga nista vprašala ničesar, ker jima je njegov obraz povedal vse.
"Ne morem je najti," je dejal, "in jo moram imeti. Kje je?"
Glava mu je bila odkrita, vrat razgaljen, in ko se je obupno ozrl okrog sebe, si je slekel tudi suknjo in jo spustil na tla.
"Kje je moja klop? Povsod sem jo iskal in je ne morem najti. Kam ste spravili moje delo? Mudi se mi: končati moram tiste črevlje."
Spogledala sta se in obema je zamrlo srce.
•Trosim, prosim!" je dejal z jokavim, žalostnim glasom. "Jaz moram na delo. Dajte mi moje delo."
Ko mu nista odgovorila, si je jel puliti lase in cepetati z nogami kakor razvajen otrok.
"Ne mučite ubogega, izgubljenega reveža," je prosil in obupno ihtel. "Daj
te mi moje delo! Kaj bo z nami, ako ne bodo črevlji nocoj gotoyi?"
Izgubljen, popolnoma izgubljen!
Bilo je tako očividno brezuspešno prigovarjati mu ali ga izkušati osvestiti, da sta mu obadva — kakor domenjena — položila roko na ramo in ga z obljubo, da bo takoj dobil svoje delo, preprosila, da je sedel k ognju. Zgrudil se je v stol, strmel v žerjavico in jokal. Gospod Lorry je opazil isto sklonjeno postavo, ki jo je videl nekdaj na Defargevem podstrešju, kakor bi vse, kar se je zgodilo od tistega časa, bile le trenutne sanje.
Dasi ju je ta prizor pretresel in u-strašil, vendar nista smela izgubljati časa s takimi čuvstvi. Njegova samotna hči, ki je sedaj izgubila zadnjo nado in oporo, je nujno potrebovala njune pomoči. Zopet sta se spogledala kakor domenjena z istim izrazom v očeh. Prvi je izpregovoril Carton:
"Izginilo je zadnje upanje, ki itak ni bilo veliko. Da; najbolje bo, če ga peljeva k njej. Toda ali me hočete, preden odidete, pozorno poslušati? Ne izprašujte me, zakaj zahtevam, kar bom zahteval in zakaj terjani obljubo, ki jo bom terjal. Zato imam razlog — dober razlog."
"O tem ne dvomim," je odgovoril gospod Lorry. "Govorite."
Postava na stolu med njima se je ve^ čas enakomerno sklanjala in dvigala ter ječala. Govorila sta tiho kakor bi bedela ponoči ob bolniški postelji.
Carton se je sklonil, da pobere suknjo, ki se mu je skoro zamotavala med noge. Ko jo je dvignil, je padel tiho na tla majhen zvezek, v katerega je doktor navadno zapisaval svoje dnevne dolžnosti. Carton ga je pobral in našel v njem preganjen papir. "To bi bilo treba pogledati!" je dejal. Gospod Lorry je prikimal. On ga je razvil in vzkliknil: "Hvala Bogu!"
"Kaj je?" je vprašal gospod Lorry naglo.
"Takoj! O tem bom govoril, ko pride čas. Najprej tole," je rekel in segel v žep ter vzel iz njega drugi papir. "To je certifikat, ki mi dovoljuje izhod iz mesta. Poglejte. Tu stoji— Sydney Carton, Anglež."
Gospod Lorry je držal papir v roki in gledal v njegov resni obraz.
"Shranite mi ga do jutri zjutraj. Jutri pojdem obiskat Darnaya, kakor veste, in je bolje, če ga ne vzamem s seboj v ječo."
"Zakaj ne?"
"Ne vem; rajši ga pustim tukaj. Sedaj vzemite ta papir, ki ga je doktor Manette nosil pri sebi. To je podoben certifikat, ki dovoljuje njemu in njegovi hčeri in njenemu otroku ob vsakem času izhod iz mesta in preko meje. Vidite, kajne?"
Da."
"Morda si ga je preskrbel včeraj kot zadnje in skrajno varnostno sredstvo. Kdaj je datirano? A to je vseeno; ne mudite se s tem; skrbno ga shranite z mojo in svojo listino. Sedaj pazite! Šele pred eno ali dvema urama sem jel dvomiti, ali ima in ali bi mogel imeti ta papir. Veljaven je, dokler ga ne prekličejo. A utegnili bi ga preklicati in jaz se po pravici bojim, da ga bodo.'
"Saj jim ne preti kaka nevarnost?"
"Preti jim velika nevarnost. Preti jim nevarnost, da jih ovadi gospa Defarge. To sem zvedel od nje same. Slišal sem nocoj od te žene nekaj besed, ki so mi pokazale nevarnost v krepkih barvah. Nisem tratil časa in sem pozneje govoril z ogleduhom. Pritrdil mi je. On ve, da je neki Žagar, ki stanuje blizu ječe in ki je z Defar-gema v zvezi, izročil gospe Defarge, da jo je" — on ni nikdar imenoval Luči ji ne ga imena — "videl, ko je dajala jetnikom znamenja. Lehko je ugeniti, da jo bodo obtožili običajnega zločina, zarote v ječi, in da bo to stalo življenje njo — in morda njenega otroka — in morda njenega očeta — kajti videli so ju obadva z njo. Ne strašite se toliko. Vi jih boste rešili vse."
"Ko bi Bog dal, Carton! Toda kako?"
"Povedal Vam bom, kako. Odvisno bo od Vas in bi ne moglo biti odvisno od boljšega človeka. Te nove tožbe gotovo ne bodo vložili prej kot pojutrišnjem; morda šele dva ali tri dni pozneje; najbrže šele črez en teden. Žalovati za žrtvami giljotine ali so-čuvstvovati z njimi je, kakor veste, smrten zločin. Ona in njen oče bosta gotovo zakrivila ta zločin in tista žena (ki zna sovražiti z nepopisno stanovitnostjo) bo počakala, da okrepi svojo tožbo še s to okoliščino in da si tako še bolj zagotovi uspeh. Ali me poslušate?"	r
"Tako pazljivo in s tolikim zaupanjem v Vaše besede, da za trenutek celo pozabljam," dotekni! se je naslanjala doktorjevega stola, "na to nesrečo."
"Denar imate in si morete preskrbeti sredstva, da pridete do morja tako naglo, kot je mogoče potovati. 2e pred dnevi ste bili pripravljeni vrniti se na Angleško. Jutri „aj bodo konji kmalu vpreženi, tako da boste ob dveh popoldne že mogli odpotovati."
"Bom poskrbel."
Njegova beseda jc bila tako vneta in vzpodbujajoča, da se je tudi gospod Lorry navzel ognja in bil nagel kot mladenič.
"Vi ste plemenit mož. Ali nisem rekel, da bi se ne mogli na boljšega zanesti? Povejte ji nocoj, da ne preti nevarnost le njej, marveč tudi njenemu otroku in očetu. To morate poudarjat., kajti ona bi rada položila svojo je po glavo zraven glave svojega moža. Za trenutek je obmolknil in Potem nadaljeval: "Zahtevajte zaradi
njenega otroka in očeta, da takoj zapusti Pariz. Recite ji, da je to zadnje naročilo njenega moža. Recite ji, da je od tega odvisno več, kot ona sluti. Ali menite, da jo bo oče celo v tem žalostnem položaju ubogal?"
"Gotovo jo bo."
"Tudi jaz upam. Mirno in odločno pripravite tu na dvorišču vse ter bodite že na svojih prostorih v vozu. Kadar jaz pridem, me sprejmete in se odpeljete."
"Torej Vas moram čakati v vseh slučajih?"
"Pri Vas je z drugimi tudi moj certifikat. Prihranite mi prostor in čakajte le na to, da bo zaseden; potem pa na Angleško!"
"Potem vendar ni vse odvisno od mene starca," je dejal gospod Lorry in mu stisnil živahno, a mirno in odločno roko, "ker bom imel poleg sebe mladega, podjetnega moža."
"Z božjo pomočjo ga boste imeli! Slovesno mi obljubite, da ne boste v nobenem slučaju storili drugače, kot sva se sedaj zmenila."
"Obljubljam Vam, Carton."
"Spomnite se jutri teh besed: če boste storili kaj drugega ali odlašali — iz kateregakoli razloga — ne boste mogli rešiti nobenega življenja in jih boste gotovo mnogo pogubili."
"Spomnil se jih bom. Jaz bom zvesto izpolnil svojo dolžnost."
"In jaz bom svojo. Tedaj zbogom!"
Dasi je to izgovoril z zamišljenim nasmehom in resnobo ter celo starcu poljubil roko, vendar ni odšel takoj, j Pomagal mu je moža, ki se je zibal ! pred umirajočim ognjem, toliko zbuditi, da sta mu oblekla suknjo ter dela ■ klobuk na glavcc'in ga odpravila iskat ! skrito klop in delo, ki ga je še vedtpo stokaje zahteval. Stopil mu je na drugo stran in ga spremil do dvorišča hiše, kjer je bedelo strašno noč žalostno I srce — tako srečno ob tisti znameniti uri, ko mu je razodel svoje lastno bedno srce. Stopil je na dvorišče in ostal tam nekaj trenutkov sam, oziraje se ! po razsvetljenih oknih njene sobe. Pre-
den je odšel, je še dihnil proti njim svoj blagoslov in svoj zbogom. (Dalje prih.)
Rojaki in rojakinje širom Amerike ! Pristopajte k največjemu slovenskemu podpornemu društvu. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) štev. 1 D. S. D, Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vse."
Odbor za leto 1916.
Predsednik...........George Stflnich.
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik...................Jos. Klepec.
Zapisnikar..............John Barbich.
Blagajnik................John. Peine.
Reditelj...............Frank Kocjan.
Nadzorniki:
Nicholas J. Vranichar, John N. Pas-dertz, Joseph Težak.
To društvo sprejema rojake in rojakinje iz vseh krajev od 16 .do 55. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D.
Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo.
Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri podpisanem. Če mu ni mogoče osebno priti, naj mi piše za podrobnosti in navodila in pošlje $1 (en dolar), ta vsota se potem vračuna za pristopnino, da mu pošljem zdravniški list, pravila in drugo. Če ni kandidat sprejet, razun lastne krivde, mu vrnem vplačani denar.
Pisma naslovite na: JOS. KLEPEC, JOLIET, ILL.
—
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$12.00
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.50
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.09
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...................$7.00
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.5» S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.00
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$9.00
Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12.00
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................$6.00
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.00
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$6.00
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................75c
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois.
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOI*
STENSKI PAP1B
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olji in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskegi papirja po nizkih cenah.
C hi Phone 376 N. W. 927. 120 Jefferson St JOLIET, ILL
Naznanilo!
Slavnemu slovenskemu in hrvatska mu občinstvu v Jolietu naznanjam, d> sem otvoril svojo
novo mesnico in grocerijo
na vogalu Cora in Hutchins cest, kj« imam največjo zalogo svežega in *■ hega mesa, kranjskih klobas, vse vrit« gsocerije in drugih predmetov, ki spa dajo v mesarsko in grocerijsxo pod ročje.
Priporočam svoje podjetje vsem ro
jakom, zlasti pa našim gospodinjam
/
Moje blago bo najboljše, naj či s tej i« in tudi po zmerni ceni.
Spoštovanjem
John U. Pasdertz
Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, m
POZOR ROJAKINJEI
Ali veste, kje je dobiti najbolji®' so po najnižji ceni? Gotovo) V
Anton Pasdert
se dobijo najboljše sveže in P" jene klobase in najokusnejše ^ Vse po najnižji ceni. Pridite poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežb naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati ' našej mesnici in groceriji na v0**" lu Broadway and Granite Stf®*1,
Chic. Phone 2768. N. W. Phofl«
d'
B Jul.
dne
Je b iašl Din *Ia teri
t Ura
23.
«
"jo i5?
Luka Pleš'
HRVATSKO-SLOVENSK*
gostilna
kjer točim najokusnejše pivo( jA mača in importirana žganja >B J

ter prodajem dišeče »modke. Se vsem priporočam v obil«D
1014 North Chicago St., j°,iet'
Naročite zaboj steklenic
novega piva, k! se imemije
EAGLE
ter ]e najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
S. Bloff St.. Joliet, IJt
Oba telefon 405.