PHIHOBSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Informbirojevsko Leto V - Cena 15 lir * 2.50 din TRST petek 8. julija 1949 Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale Stev. 161(1251) KOROŠKI SLOVENCI IN KOMINFORMIZEM Leto dni kominformistične kampanje proti Jugoslaviji ie jasno pokazalo, za kaj pra vza prav gre v sporu med VKP-b) i" KP Jugoslavije. Vsa ostala vprašanja, ki so nastala y zvezi in na osnov; resolucije Ir.formbiroja so postranskega pomena, ker izhajajo vsa iz ene same osnove. Ta osnova je način kako VKP (b), odnosno voditelji Sovjetske zveze pojmujejo odnose med seboj in ostalimi partijami, med seboj in državami ljudske demokracije, med seboj in proletariatom ostalih dežel. V teh odnosih je odločilne važ-’ bosti vedno in povsod le stališče VKP (b), odnosno Sovjetske zveze, in vsak poskus kritične presoje tega stališča se proglaša za nacionalizem in antisovjetizem. Spričo dejstva, da je VKP (b) hkrati vodilna sila celotne sovjetske države, se stališče VKP (b) v odnosih do ostalih kompartij in do držav ljudske demokracije krije z osnovnimi smernicami sovjetske zunanje politike, kar vodi pri sovjetskih komunistih, do istovetenja marksistično-lenir.istične načelnosti z zunanjepolitično opor-luniteto Sovjetske zveze. Tako se je Informacijski urad nekaterih Kompartij, ki je bil zamišljen kot posvetovalni organ-med partijami članicami za izmenjavo izkušenj, za vzporejanje borbe proti imperializmu in za dajanje medsebojne pomoči, spremenil v nasilno orodje sovjetske zur.anje politike, kjer ni več govora o enakopravnosti med posameznimi Kompartijami članicami Informacijskega urada, ampak le 0 brezpogojni podreditvi vseh ostalih članic volji VKP (b) in, s tem, sovjetski zunanji politiki ter hjenim vsakokratnim interesom. Tako pojmuje VKP (b) svojo vodilno vlogo v svetovni proti! m-Perialistični Ironti. Razredna borba svetovnega proletariata in zasužnjenih narodov more računa-‘ -5a .Pomoč Sovjetske zveze le v mejah borbe, ki jo Sovjetska zveza o i prot; matičnim državam svetovnega imperializma Borba sve. lovnega proletariata in zasužnjenih narodov se mora, torej, podrediti strategiji in taktiki borbe med kapitalističnimi velesilami in socialistično Sovjetsko zvezo Vsak Poskus avtonomije in enakopravnost; revolucionarnega gibanja v kapitalističnih, polkolonialnih in kolonialnih državah, da, celo v državah ljudske demokracije se smatra za nacionalizem in antiso-vietizem. Vprašanje revolucije se 8 tem spravlja z dnevnega reda svetovnega delavskega gibanja in 5e reducira na vprašanje obordže-r‘eEa spopada med kapitalističnimi državami in Sovjetsko zvezo, kjer igra svetovno revolucionarno de-avsko gibanje le podrejeno in pomožno vlogo. ie jasno, da mora biti le stališče Sovjetske zveze vedno in povsod odločilno tudi za vsa revolucionarna gibanja; potrebe, težnje, polet in razmah nekega revolucionarnega gibanja pa ne morejo imeti nikolj odločilne vrednosti *a Sovjetsko zvezo. Revolucionarna gibanja so dolžna prilagojevati svojo strategijo in taktiko potrebam sovjetske zunanje politike. Sovjetska zveza pa r.i dolžna prikrojevati svoje zunanje politike Potrebam in zahtevam revolucionarnega gibanja v duhu revolucionarne enakopravnosti. Tako odstopanje od marksistič-bo-ler.inistične načelnosti nosi danes svoje ime: kominformizem. Kani vodi tako stališče? Tako stališče vodi predvsem fin Pasiviziranja revolucionarna bor-n svetovnega proletariata, l‘er ga nau5a Prepričati, da je revoiucio-sprememba kapitalističnega ■ mogoča le z neposrednim p> -LRdeče armade, to je. kot s edica oboroženega spopada ne Sovjetsko zvezo in kapitalističnimi državami. Tako stališče vodi, dalje, do ml-imiziranju pomena in važnosti °i c ^sužnjenih narodov za svo- jo osvoboditev in združitev, kar Je nujr.u posledica nepravilnega kommformističnega odnosa do narodnega vprašanja, kar je zopet nujna posledica gornjega stališča glede vloge proletariata posameznih dežel v strategij; in taktiki Sovjetske zveze do matičnih držav svetovnega imperializma. Tako stališče vodi, končno, do zanikanja vodilne vloge delavskega razreda in njegove avantgarde, Komunistične partije, v politični borbi ir. življenju posameznega naroda, in, s tem. do zanikama dejstva, da je le delavski r.vrcd edini resnično nacionalni r-.zred. m Komunistična partija edina resnično nacionalna partija. Dogodki bližnje preteklosti in sedanjosti potrjujejo v celoti gornje trditve. Tako: stališče italijanske KP Slede noriških in beneških Slovencev in glede Trsta; oportunistična 'n kapitulantska linija naših so-cial-patriotov; stališče kominfor-•hističnega tiska glede vprašanja koroških Slovencev, ir,-, končno, še najnovejši ukrep avstrijske KP, ki je koroškim Slovencem prepovedala tiskati v svoji tiskarni edini njihovi glasili OF ((Slovenski vestnik« in «Die Einheit«, pod pretvezo, da je ta ukrep posledica ((različnega političnega gledanja med njimi in koroškimi Slovenci!« Tako daleč je že zabredel kominformizem: Cesar si do danes ni upala nit; avstrijska reakcija, to so storili avstrijski kominfor-misti, čim je kominformist Višinski prodal koroške Slovence avstrijski reakciji. Tu imamo r.a dlani kakšne vrste je kominformistični internaciona-lizem, in kako nedostojno se — v avstrijskem primeru — plazi na repu reakcionarne pangermar.i-stične in rasistične avstrijske bur-žoazije in — r.a splošno — na repu anglo-ameriškega imperializma. Kominformizem bo propadel — borba koroških Slovencev pa ne more propasti in ne bp propadla. L. D. H. Govor MošePijada oobletnici 7. julija Informhirojevci so izdali socializem in sedaj obtožujejo Jugoslovane, da so ga oni izdali - M tem letu so se Jugoslovani naučili, kakšen egoizem se lahko skriva za lepimi frazami o socializmu * Voditelji boljševiške partije se bodo morali vrniti na pot resničnega internacionalizma BEOGRAD, 7. — Sedmi julij, dan vstaje srbskega ljudstva proti okupatorjem, so danes slovesno obhajali po vsej Srbiji. Proslava je bila posebno veličastna v Novem Sadu, kjer se je zbralo na Trgu svobode več deset tisoč ljudi, katerim je govoril član politbiroja CK KPJ Moša Pijade. Poudaril je, da je v letu 1941 poziv KPJ na oborožen odpor proti fašističnim zasužnjeval, cem in njihovim izdajalskim pomočnikom našel odmev v srcih vsega jugoslovanskega ljudstva. Plamen ljudske vstaje se je od julija 1941 razvnel in razširil po vseh pokrajinah Jugoslavije. To je bil začetek slavne revolucionarne osvobodilne borbe jugoslovanskih narc. dov. Ta borba je dosegla svoj višek že med vojno z ustanovitvijo nove demokratične ljudske oblike socialistične države. Potem ko so s svojo borbo dosegli naprednejši socialistični red, so narodi Jugoslavije pričeli z izgradnjo socializma v svojem gospo, darstvu in v svojem socialnem življenju. V vseh pokrajinah države gradijo tovarne in industrijska podjetja, železnice in ceste, bolnice in šole in nadaljuje se z obnovo vasi, ki so bile porušene med vojno. Povsod in na vseh področjih gradi Jugoslavija socializem. «/n glejte», je nadalieval Pijade, uta Jugoslavija, ki se je junaško borila v osvobodilni borbi in ki se Bitka' med dolarjem in šterlingom se nadaljuje Položaj je obupen je izjavil predsednik avstralske vlade • Politika, ki jo je najavil Cripps, je samo nadaljevanje pogubnega sodelovanja z ZDA - Splošno nezadovoljstvo s Crippsovim govorom LONDON, 7. — Prihajajo prvi komentarji londonskega časopisja o včerajšnjem govoru sir Stafforda Crippsa, v katerem je najavil HS milijonski deficit v zlatih zalogah in dolarjih cone šterlinga >n ukrepe, ki jih namerava angleška vlada zaradi tega podvzeti. Vsi komentarji so v glavnem negativni m francoska agencija AFP poroča, da se lahko povzamejo v sledečih stavkih: «Edino iznenadenje, ki ga je vzbudil Sir Stafford Cripps je to, da ni pokazal nobenega smisla glede našega obupnega položaja niti glede ukrepov, ki bi morali biti podvzeti, da se ta položaj izboljša. Stališče Crippsa se lahko označi z besedami: «Kriza je odgodena«. To je zapisal časopis «Daily Graphic«. Časopis »Financial Times« pa pravi celo: «Ne bi bilo slabo, če bi gospodarska kriza izzvala tudi krizo vlade«. «Daily Worker» piše, da se je Velika Britanija popolnoma udinjala Združenim državam Amerike prav tedaj, ko so vlada in veliki monopolisti ZDA brezobzirno napadli gospodarsko blagostan/e Velike Britanije. Politika, , ki jo je najavil včeraj Cripps, ni nič drugega kot nadaljevanje tega pogubnega sodelovanja z ZDA. List poziva vlade naj sklene trgovinske pogodbe z državami vzhodne Evrope. «Daily Mail« piše, da lahko samo dva ukrepa rešita Anglijo katastrofe: velika štednja in intenzivno delo. Toda Cripps o tem ni dejal niti besede. Predsednik avstralske vlade Chif-’ley pa je izjavil danes pred avstralskim parlamentom: ((Nahajamo se v obupnem položaju. Izčrpanje naših zlatih rezerv nas zelo tišči in ne vidim nobenega znaka zboljšanja. Rezerve dolarjev Velik? Britanije rapidno hlapijo. Nato je govoril o razdelitvi sveta na tri gospodarske bloke in sicer: blok dolarja, blok šterlinga in Bolgari so poslavljajo od predsednika Dfmitroi/a SOFIJA, 7. — Pol milijona Bolgarov je včeraj popoldne pričakovalo na sofijski centralni postaji prihod vlaka s posmrtnimi ostanki predsednika Dimitrova. Navzoča je bila tudi vdova Roza Dimitrov-na, zunanji minister Romunije Ana Pauker ter sovjetski maršal Vorc-šilov. Posebni vlak, ki je vozil Dimitrova, jg prispel v Sofijo ob 17 uri. Ob prihodu vlaka na postajo so za. čele tuliti vse sirene v mestu. Krsto so dvignili člani politbiroja in jo položili na topovsko lafeto, na ka-ter; so jo prepeljali v parlament. Tukaj bo ostala do nedelje, nakar bo po slovesnejn pogrebu položena v poseben mavzolej. Od 8 ure danes zjutraj se poklanjajo posmrtnim ostankom Dimitrova tisoči in tisoči prebivalcev iz Sofije in ostalih krajev Bolgarije. Sprevod mimo krste Dimitrova bo trajal noč in dan do nedelje zjutraj. Sovjetskega maršala Vorošilova ter zunanjega ministra Romunije Ano Pauker. ki sla spremljala Dimitrova, je sprejel genčral Damjanov v imenu bolgarske vlade. Delegacijo francoske KP z Mau-riceom Thorczom na čelu, ki potuje v Sofijo na pogreb Dimitrova, so na Dunaju pozdravili predstavniki avstrijske KP. V imenu KP Avstrije se bodo udeležili pogreba Koplenig in Fuernberg, predsednik in sekretar avstrijske KP ter državni svetnik Fischer. i iirnh prali sirti otisodiii iršhili iliiileiilov PARI& 7. — Mnogo francoski intelektualcev je danes podpisalo poziv proti smrtni obsodbi IH grških študentov, k; so pripadali organizaciji «EPON». V pozivu zahtevajo od gržke vlade, naj prekliče obsodbo. Med podpisniki so med drugimj tudi: gospa Romaln Rolland, pisatelji Francois Mau-riac, Jean Paul Sartre, Albert Camus, Andre Brgton, arhitekt le Corbusier ter novinar Claude Bourdet. Atomsko orožje se mora postaviti izven zakona cije Rdečega križa, je predložil danes sovjetski delegat resolucijo po kateri bi morala že ta konferenca proglasit; kot izven zakona tako a-tomsko bombo kot bakteriološko in kemično vojno. Sovjetska zveza poudarja med drugim, da je dolžnost vseh držav, da takoj sklenejo konvencijo, ki naj prepove uporabo atomskega orožja kot sredstva Za množično uničevanje prebivalstva. Komisija je izjavila, da ni kompetentna, nakar so sklenili, da se preda sovjetska resolucija v preučevanje eni izmed prihodnjih plenarnih sej konference. PRAGA, 7. — Na merodajnem mestu odločno zanikajo vest, ki jo je razširil vatikanski radio, da je prišlo do nemirov v Bratislavi in okolici. V slovaški prestolici vlada popoln mir, ki ga ni zmotil ni-kak incident. blok «za železno zaveso«. Dokler bo obstajala ta delitev, je težko predvideti. kako bo svetovno gospodarstvo funkcioniralo. Velika Britanija vodi skrajno trdo bitko. Pred nami vidim zgolj težka leta«. Snyderjevi sestanki Ameriški zakladnj minister John Snvder je danes zjutraj imel sestanek s strokovnjaki ameriške ambasade, popoldne pa z generalnim sekretarjem OECE Robertom Marjolinojn in s sodelavci odposlanca za Marshallov plan Avarel-lom Harrimanom. Nato je imel ti-skovno konferenco, nakar se je poslovil od francoskega ministra za finance Mauricea Petscheja. Jutri zjutraj pa bo odpotoval v London, kjer bo imel popoldne sestanek z ameriškim ambasadorjem v Londonu Douglasom, dalje z ministrom za zunanje zadeve Bevinom in sirom Staffordom Crippsom. V Londonu se bo sestal tudj s predsednikom britanske vlade Attleejem ter z kanadskim ministrom Abotom. Na omenjeni tiskovni konferenci je Snvder izjavil, da je govoril člani francoske vlade o notranjem finančnem položaju Francije in o njenem položaju v mednarodni trgovini ter na polju inozemskih izplačil. Britanski minieter za trgovino Harold Wilson je dejal, da so naj novejš; sklepi OECE postavili prepreke medevropski trgovini, toda britanska vlada bo s svojimi ukrepi te prepreke postopoma odprav ljala, ker sklepi OECE ne smejo dovesti do nadaljnjih izgub zlata Dejal je, da so britanski ukrepi odvisni od dobre volje drugih držav slediti zgledu Anglije in povzeti enake ukrepe, v nobenem primeru pa ne bodo smeli škodovati interesom britanske industrije. Vsem omenjenim razgovorom v zvezi s Snyderom bo sledila — ka. kor smo že poročali — konferenca finančnih ministrov vseh držav Cojnmonrvealtha. Vse skupaj pa je prva faza cele vrste mednarodnih pogajanj, ki se bodo vršila v prihodnjih mesecih brez prestanka in ki bodo dosegla svoj viiek v Wa-shingtonu v mesecu decembru, ko se bodo sestali guvernerji Mednarodnega denarnega fonda. junaško bori za izgradnjo socializma, je doživela čudno usodo, da je po volji voditeljev boljševiške partije in Sovjetske zveze že več kot eno leto izključena iz družine socialističnih držav in da jo gospodarsko bojkotirajo SZ in druge in. formbirojevske državen. Toda vse te krivice so jugoslovanska ljudstva še bolj vzpodbudile k volji do zmage socializma. Glede objave resolucije Inform-biroja, je Moša povedal nekaj zanimivih odkritij. Poudaril je, da je bila resolucija sestavljena v Moskvi, od koder so jo prenesli, da bi jo prebrali na tajnem sestanku, na katerem so bili drugi že zbrani, ko so šele povabili predstavnike KPJ, naj se udeleže sestanka. ((Resolucija bi morala biti odobrena v obliki, kot je bila sestavljena, brez ugovorov; jasno je, da bi tudi od nas zahtevali isto, če bi bili nespametni, da bi bili šli tjakaj. Predstavniki nekaterih partij so sicer še imeli pogum, tako da niso hoteli pristati na izključitev KPJ iz Inform biroja; toda tisti, ki so predlagali resolucijo, so predložili senzacionalen argument, ki je zaprl usta vsem, ki so bili na tem sestanku ter jim je vzel razsodnost, da bi mislili z lastno glavo. Dejali so jim namreč• da so n Jugoslovanki KP angloameriški vohuni, česar pa niso dokazali. «Ta podla klevetan, je dejal govornik, «ki se je rodila v možganih članov tajnih obveščevalnih služb in ki je bila presajena v možgane voditeljev partij, med katerimi je bil tudi imperialistični vohun Traj-čo Kostov, je zares predstavljala veliko delo, ki je doseglo višek v asoglasni» odobritvi resolucije. V nadaljevanju svojega govora je Moša Pijade dokazoval, kako klevetniki .Jugoslavije predstavljajo vsako jugoslovansko upiranje kle-vetrRški kampanji kot dokaz, da je Jugoslavija izdala demokratični tabor in se nahaja p imperialističnem taboru. ((Temeljna metoda protirevolucionarne borbe proti socialistični Jugoslaviji obstaja v tem, da spreobračajo vsak sovražen korak proti Jugoslaviji in njenim interesom v obtožbo proti nam. Izdali so socializem in obtožili so nas, da smo ga izdali mi. Idejo proletarskega internacionalizma in pravico svobodne odločitve narodov so sprevrgli v predmet mešetarjenja in trgovanja z imperialisti, da bi si pridobili materialne dobrine, a istočasno nas obtožujejo nacionalizma. V svojih prestolnicah so ustvarili ognjišča banditizma in protirevolucije, ki jo hočejo preseliti k nam, istočasno nas pa obtožujejo vmešavanja v njihove notranje zadeve. Svojo diplomacijo in zunanjo politiko so usmerili na linijo in metode, ki jih je uporabljala predoktobrska Rusija, pri tem pa spet obtožujejo nas, da smatramo sovjetske diplomate za imperialistei). «Lctos so se jugoslovanski narodi marsičesa naučili. Naučili smo sc, da lahko postanejo velika načela socializma in mednarodne solidarnosti trgovske fraze iz ustih socialističnih državnikov in diplomatov. Naučili smo se, da morejo fraze o socialističnem internacionalizmu prikrivati najbolj egoistične interese velikih držav napram majhnim. Naučili smo se, da se za resnico o podreditvi interesov posameznih narodov splošnim interesom socializma skriva egoistična politika, ki smatra interese drugih narodov izključno kot interese posamezne države, svoje državne interese — in izključno samo te — pa kot splošne interese, katerim je treba podrediti vse interese posameznih držav. Obtožujejo nas, da smo zastonj prodali Koroško pred dvema letoma in smatrajo za koristno, da si Jo dajo danes plačati. Obtožujejo nas, da hočemo prodati Trst in grško revolucijo in pri tem se po primeru Koroške po pravici vprašujemo: kakšno barantanje pripravljajo ob teh vprašanjih?« Ko je poudaril, da so se zmotili, ko so prerokovali, da bo Jugoslavija zgubila svojo neodvisnost in postala imperialistična kolonija, če se bo protivila resoluciji Informbi-roja, je Pijade dejal: »Ohranili smo svojo svobodo in svojo neodvisnost in naša država ne bo postala kolonija nikogar in tudi ne »gubernija)) kogar koli«. Njihovo prerokovanje je bilo prav tako malo utemeljeno s teoretičnega stališča, kakor je bilo neopravičeno s zgodovinskega stališča. V ostalem je samo vrhunec hinavščine, kajti pomeni samo to da bt e morali mali narodi vreči v žrelo ene pošasti, da jih ne bi požrle druge. Toda prav nobenega razloga ni zato, da bi se majhni narodi morali metati v žrelo temu ali onemu morskemu psu. Ti preroki izhaja-o z napačnega stališča, da je danes svet razdeljen med Ameriko in Sovjetsko zvezo. Odločen in hraber odpor, je zaključil govornik, ki ga je Jugoslaviji nudila protirevolucionarnim in-formbirojevskim tendencam se je izkazal kot zelo koristen za našo državo in izkazuje se vedno bolj koristen za socializem sploh. V državah Informbiroja so vedno bol] številni komunisti, ki se zavedajo upravičenosti našega odpora, neutemeljenosti napadou proti nam, lažnivega in klevetniškega značaja obtožb proti nam. Toda mnogi med njimi so u strahu, da naš odpor ruši ugled SZ. Toda to mnenje je zmotno. SZ bo kot prva socialistična država koristna vsemu svetu, če se bodo voditelji boljševiške partije spet vrnili na pot resničnega internacionalizma in če se bo razjasnilo vprašanje odnosov med socialističnimi državami in ko bodo ti odnosi takšni, kakršni bi mogli in bi tudi edino morali biti. — Razpolagamo s jasnimi dokazi, da se jugoslovanski tisk v svoji propagandi poslužuje laži 1 — Kako ste to ugotovili ? — Pa evo, saj vendar objavljajo vse tisto, kar mi pišemo proti njim ... Vojaki raztovarjajo parnike ker londonski delavci stavkajo LONDON, 7. — Tri sto vojakov in dvajset kamionov je danes kjna-lu po dvanajsti uri dospelo v pristanišče Victoria v Londonu, da bi pričeli raztovarjati tamkaj zasidrane parnike. Kot znano, stavka čez 8000 pristaniških delavcev. Z ukrepom, ki naj z vojaško pomočjo zlomi stavko, se je britanski minister Za delo Isaacs proslavil tako nekako kot francoski notranji minister Moch v lanski stavki francoskih rudarjev. Predstavnik mednarodnega sindikata pomorščakov za Kanado in ZDA je obvestil britanskega mi-nisirskega predsednika, da bodo britanske ladje od 7. julija dalje v vseh ameriških -n kanadskih pristaniščih bojkotirali. Eri tem 'gre za represalijo proti britanskim pr,-staniškim delavcem, ki niso hoteli raztovarjati kanadskih parnikov, katerih posadke so v stavki. Kot je znano, so. britanski pristaniški delavci prekinili delo, da bi izrazili svojo solidarnost s kanadskimi mornarji. Konferenca sovjetskih borcev za mir MOSKVA, 7. — V Sovjetski zvezi se bo v kratkem vršila konferenca sovjetskih pobomikov za mir. Do te odločitve je prišlo na zborovanju, ki so ga sklical; sindikalna Z zasedanja SSZ v Milanu STANJE DELAVSTVA V AZIJI, AFRIKI IN LATINSKI AMERIKI Poročila Lcnpa, Thorntona in Toiedana MILAN, 7. — Na kongresu SSZ je govoril danes francoski delegat Le Leap o sindikalnem delovanju v afriških državah. Dejal je, da jc položaj delavstva postal v Alžiru mnogo težji zaradi neprestanega dviga cen. Oblasti zelo ovirajo sindikalne svoboščine. Tudi v Maroku je gospodarska struktura kolonialna in vršile so se trde bitke v obrambo življenjskih pogojev delavskega razreda. V Tunisu se delavci borijo za povišanje dohodkov, proti invaziji tujih kapitalov toda tuniško gospodarstvo je vedno bolj podvrženo ameriškemu imperializmu. V Egiptu se delavci borijo proti vladi, ker zapostavlja najosnovnejše sindikalne pravice. V belgijskem Kongu se krepijo monopoli s pomočjo ameriškega kapitala, Enoletni obračun delovanja ES ŽENEVA, 7. - Na diplomatski konferenci, ki zaseda V Ženevi za sestavo nove mednarodne konvi**J siljeni sprejeti borbo v ozadju, kar Po enem letu od objave nesrečne resolucije Kominforma se vrši v Milanu II. kongres Svetovne sindikalne zveze. Prvikrat sodelujejo na kongresu tudi delegati Enotnih sindikatov,iz Trsta. Kaj ti delegati predstavljajo, kaj prinašajo konkretnega in pozitivnega na to svetovno sindikalno zborovanje? Zgolj pasivno enoletno bilanco. Eno leto razdiralnega «dela», zaključek bilance revizionističnega početja, ki jc spremenilo Zvezo enotnih sindikatov v organizacijo, ki sc bavi Z drobnjakarskim birokratičnim delom, katere uoditelji se smatrajo za uradnike kot v kateri koli dobrodelni ustanovi in ki so še prav posebej zaskrbljeni, da ne bj razširili borbenega duha svojih pristašev, da bi otopili razredna nasprotja in si preskrbeli zveneče demu-goske naslove. Ti delegati predstavljajo skupino ljudi, ki so pod pretvezo internacionali zrna razorožili delavski razred, razbili enotnost med delavstvom in napravili iz junaške razredne delavske organizacije, ki je delovala na terenu razredne borbe ter jo prenesli na teren socinlde-mokratičnega kolaboracionizma. Tržaški delavci so po enem letu kominformističnega delovanja pri- je značilno Za organizacijo, ki životari ob robu razredne borbe. Toda prav gotovo ne po lastni krivdi. Tržaški delavski razred je bil na predvečer resolucije dobro organiziran in zelo močan. Prav tedaj jc izšel iz velikih preizkušenj: izostanek revolucionarne zmage ob dosledni protiofenzivi kapitalističnega razreda, ki pa tržaškega delavstva ni upognila, temveč okrepila in ponovno ojeklenila. Niti gospodarji niti policija niti neofašistične tolpe ga ne bi mogli več razorožili. Samo zarota, izdajstvo, kleveta in prevara kominfor-mistov je morala in je mogla v svo. jih namerah uspeti. Z vnašanjem revizionizma in malomeščanske ideologije so uspeli pridobiti nezadovoljneže in oportuniste vseh sort. In tako so na Enotne sindikate naskočili najslabši elementi, ki so se nahajali med članstvom. Peta kolona italijanskega šovinizma pod vodstvom Destradija je na ta način izvršila tihotapstvo in začela v Enotnih sindikatih svoje razdiralno početje. S prostaškim orožjem, s klevetami, s komedijantsko avtokritiko so imenovali to početje «obnova sindikalne organizacije, ki jo je treba očistiti malomeščanskega nacionalizma». Vsi delavci vedo, kako so se stva- ri razvijale, čeprav na žalost ne poznajo vsi ozadja in niso razumeli pomena teh posledic. Toda dejstva so zgovorna. Tržaški kapitalisti in agenti imperializma so od vsega začetka pridobivali na ta račun. V tovarnah je samovolja gospodarjev postala zelo smela, kompromitirani in epurirani delavci so bili ponovno sprejeti v službo, na desetine antifašistov in sindikalnih voditeljev odpuščeni, tovarniški odbori so bili dejansko uničeni, izvoljene so bile skreditirane notranje komisije, sindikalna, svoboda v tovarnah in na trgih negirava itd. Resnični ideološki, političnf in sindikalni umik, V tej žalostni bi-lanci pomeni proslava mučenikov iz leta 1902 mejnik ideološke kapitulacije, proslava s skupnim manifestom z neofašisti od Delavske zbornice. To je logična posledica Radichevih izjav, da «je izbrisal vsako tekmovanje in nasprotstva tudi najnovejše preteklosti in napravil blok delavstva in blok voditeljev«. To je tista logika, ki je dovedla do opustitve boja za dvojezičnost, do ustanovitve paritetič-nih odborov, do zatajitve «sramotne preteklosti», do izključitve iz sin. dikata prosvetnih delavcev itd. Logična posledica kominformistične linije, po kateri je. prišlo do stališča in do izjap Semillija in Ju-rage na procesu proti stavkovnemu odboru, izjav, ki so jih podpirali in avtentizirali kominformisti Bo-zaghini, Tlizzotti, Duiz, De Santi in Levi, izjav, po katerih naj b; bila dvanajstdnevna stavka spontan neodgovorni upor, o katerem Juraga in Semilli nista vedela skoro nič in tudi nista mogla skoro nič storiti, da bj prenehala. Medtevi pa so Ukmar, Stoka, Laurenti, Solieri in Sorta, katere vil Lavoratore» in vUnita operaia» postavljata na isto linijo s škofom Santinom in z vso reakcijo, odgovorni z(j «preganjanja in bedo delavstva v coni B, kjer delavcem plenijo plače«. Ideološka kapitulacija in rezultat opustitve obrambe revolucionarnih načel z izjavami, da se sindikalni razdor izgublja, vker preteklost ne velja nič«, opustitev obrambe mirovne pogodbe in njenega izvajanja, iredentistična linija s podpisom prijateljske pogodbe in sodelovanja, ki pretvarja Enotne sindikate v agencijo «Splošne italijanske konfederacije dela«. Glavna značilnost politične kapitulacije pa je apel komunistične sindikalne struje ladjedelnic pri Sv. Marku, strankam «Giunte d’in- (Nadaljevanje na 2, strani) položaj delavstva pa se slabša. Avstralski delegat Thornton je poročal o socialnih pogojih v Oceaniji in v azijskih državah pri čemer se je poslužil podatkov, ki mu jih je poslala kitajska delegacija ki se nahaja v Pragi. V Avstraliji so sindikati zagotovili delavstvu relativno visoko življenjsko raven. V Novi Zelandiji se izvaja politika postopnih reform. Najzanimivejše poročilo pa se tiče Kitajske, kjer je obnova v teku in zboljšanje življenjskih pogojev delavstva glavna naloga vlade svobodne Kitajske. V Vietnamu se brani sindikalno gibanje pred napadi francoskih imperialistov. V Indoneziji je vodstvo osvobodilnega gibanja v rokah indonezijske buržoazije. Na Japonskem je 6 milijonov v sindikatih organiziranih delavcev. V Indiji je socialna borba zelo ostra in življenjski pogoji so iz dneva v dan slabši. Thornton je ob koncu referata pozval kongres, da naj izvršilni odbor zahteva od Varnostnega sveta takojšnji odpoklic britanskih, nizozemskih, francoskih in anfrriškim oboroženih sil iz Kitajske, Indonezije, Vietnama, Malezije in s Koreje ter Filipinov. Sporočil je sklep Pankitajske zveze dela o sklicanju azijske sindikalne konference v Pekingu v mesecu novembru t. 1. na katero so povabljen* vsi predstavniki demokratičnih sindikatov vseh azijskih držav, ki niso včlanjene v SSZ, predstavniki demokratičnih sindikatov Avstralije in Nove Zelandije. Tretje poročilo je imel podpredsednik SSZ Toledano, ki je govoril o gospodarskem in socialnem položaju držav Latinske Amerike. Dejal je, da ta kontinent preživlja razdobje gospodarske krize in se zaradi tega življenjski pogoji delavstva slabšajo. Poudaril je, da je sindikalna borba zlasti težka v Ar-gentiniji. Svoj govor je zaključil s pozivom naj se SSZ bori tudi za sporazum med Sovjetsko zvezo in ZDA. zveza, protifašistični odbor sovjetskih žena in zveza sovjetskih pisateljev- Na . zborovanju so izvolili pripravljalni odbor, v katerem je med drugimi predsednik akademije znanosti Vavilov, predsednik centralnega odbora sindikalne zveze Kuznecov, sekretar centralnega komiteja Komsomola Mihajlov, Popova, predsednica antifašističnega odbora sovjetskih žena, general Gun-durov, predsednik vseslovanskega odbora, pisatelji Simonov, Fadejev, Kornejčuk, skladatelj Šostakovič, filmski režiser Gerasimov ter rektor moskovske univerze prof. Nesmejanov. ------d Ob osmi obletnici ljudske vstaje v Srbiji Članek beograjske «Borbe» BEOGRAD, 7. — Ob proslavi t. obletnice ljudske vstaje proti fašistom v Srbiji piše vBorba» med drugim; Pred osmimi leti je bilo treba z dejanji pokazati zvestobo internacionalizmu in Sovjetski zvezi. Tedaj seveda mnogi sedanji šampioni resolucije Kominforma niso bili navzoči na bojnem polju. V tistem odločilnem trenutku pa so jugoslovanski narodi dokazali svojo navezanost na Sovjetsko zvezo in na svoj intemacionalizem z neizprosno borbo proti okupatorju. Ko se je fašistični vojni stroj vrgel na Sovjetsko zvezo, je CK KPJ pozval zatirane jugoslovanske narode na odločilno borbo proti okupatorju. Srbski narod in vsi jugoslovanski narodi so na ta poziu odgovorili in se borili, da bi pomagali Sovjetski zvezi. Zaupali so partiji in ji sledili, verjeli so v Sovjetsko zvezo, ker jih je KPJ tako učila in vzgojila v tem duhu navezanosti na veliko državo socializma. Tedaj je bila bistvena naloga vsake partije verjeti v moč SZ. CARIGRAD, — Skoro polovico turških Zidov t. j. 31.000 od 65.000 so zapustili Turčijo in se preselili v Izrael. Smrtni obsodbi oa zaradi gospodarske soiiolaže VARŠAVA, 7. - Zaradi gospodarske sabotaže sta bila obsojena na smrt dva ravnatelja pokrajinskega urada za zbiranje starega železa. Obtožena sta bila, da sta razdrla stroje, ki so bili še v brem stanju s čimer sta povzročila škode za 900 milijonov zlotov. Od začetka letošnjega leta so poljska sodišča izrekla 14 smrtnih obsodb za zločine enake vrste. Varnostni svet se sestaee v LAKE SUCCESS, 7. — Varnostni svet OZN se bo ponovno sestal prihodnji ponedeljek k proučevanju 12 prošenj za sprejem v OZN, ki so še nerešene. Prošnje Italije, Irske, Portugalske, Jordanije, Avstrije, Finske in Ceylona so dobile večino V Varnostnem svetu vendar niso bile sprejete zaradi sovjetskega veta. Prošnje Mongolije, Albanije, Romunije, Bolgarije in Madžarske je podpirala Sovjetska zveza, a so jih zavrnile zapadne velesile. ZOA ne žel e HONKONG, 7, — Radio Peking je včeraj zvečer sporočil: Skupine ki bodo sodelovale v koalicijski vladi osvobojene Kitajske izjavljajo, da politika ZDA in zavezniškega poveljstva na Japonskem ne spoštuje potsdamskih dogovorov. Ameriška vlada ne želi takojšnje sklenitve mirovne pogodbe z Japonsko, temveč jo skuša odlagati na nedoločen čas, tako da bi ta država ne mogla vzpostaviti mirnih dr.o šajev s Kitajsko in drugimi državami, temveč dg bi ostala kolo a .ja in vojaška baza \vashingtor.slig vlade, Enoletni obračun delovanja ES (Nadaljevanje s 1. strani) tesan, socialdemokratsko postavljanje borbe za volitve odborov podjetij, kompromis glede suspenzij v CRDA, izdajstvo z stavko kovinarjev .izjave «11 Lavvralore», ki zatrjuje, da je «enotnost z Delavsko zbornico blizu, ker so odstranjeni mnogi nesporazumi in pristaši Delavske zbornice zaupajo v kongres Enotnih sindikatov zaradi eliminiranja nacionalistov)). Težak položaj tržaških razrednih sindikatov pa se je manifestiral najbolj prav na njihovem kongresu 4. decembra, ki pomeni ideološko razorožitev sindikalne organizacije tržaškega delavstva. Ta kongres je bil v znaku teorij skvadrističnih in nevzgojnih sistemov, ki so jih u-vedli v sindikate; bil je brez vsake besede v prid Sovjetski zvezi, v prid demokratičnih sil, ki se borijo za mir, za mirovno pogodbo v Trstu, brez omembe resne, politič-no-gospodarske ofenzive, ki jo or ji v tej coni imperializem. Na kongresu je triumfiral radichevski ekonomizem in malomeščanske težnje obeh Weissov, ki proglašata, da so «za tržaške delavce najvažnejši problemi izenačenje mezd, cen in urad za nameščanje». To je bil kongres, s katerega so odklonili delavstvo cone B, kakor so zapodili 300 delegatov iz cone B z zborovanja Kmečkega sindikata v ul. Conti. To je bil kongres, na katerem so sprejemali evangelistične teorije, ki jih vsebuje končna resolucija, v kateri se zatrjuje, da so sindikalni voditelji t ne umor ni apostoli*. Btlanca absurdne politične linije, zaradi katere so prikrivali delavstvu glavna dejstva z dogmatičnim dimom, s pretnjami, s prepovedjo delavstvu iz Sv. Marka, da obiščejo obdelovalne zadruge v coni B in vsemu delavstvu, da ima sploh kakšen kulturni, sindikalni ali športni stik z delavci Istrskega okrožja in FLRJ. Leto, o katerem govorimo, je leto sindikalne neaktivnosti, leto opuščanja zahtev delavstva za zboljšanje plač, za zboljšanje življenjskih pogojev, za nameščanje brezposelnih; opuščanje reševanja vprašanj pekovskih delavcev, tržaških pomorščakov, hotelskih nameščencev, kovinarjev, nameščencev krajevnih ustanov in gradbenih delavcev. ' Stroki sloji delavstva so bili na lagoden način spravljeni na pot oportunizma in iluzij, postali sp pasivni in boječi pred svojimi delodajalci zaradi tega, ker so opustili borbo za diferenciacijo v tovarnah in na ta način dovolili «žo!tim» iz Delavske zbornice, da so si osvojili tiste močne pozicije, ki so se pokazale ob izidu volitev za odbore podjetij. To je v glavnih obrisih nesrečna bilanca enoletnega kominformistič-nega početja. In to bi moralo biti resnično in pogumno poročilo pravega predstavnika tržaškega delavskega razreda na svetovnem kongresu kovinarjev, kakor tudi na II. kongresu SSZ. Očitno je to negativna bilanca, do bi jo mogli predložiti predstavnikom delavstva vsega sveta ljudje, kakršen je Semilfi, ki mu je samo do tega, da se sindikalna jronta razbija ne pa da se obnovi in okrepi. In res predstavnik Vidalijevih jrakcionašev Tržaškega ozemlja je govoril; ni pa govoril predstavnik razredne in protiimperialistične borbe tržaškega delavstva. Zato je frakcionaški predstavnik šel po poti blatenja Jugoslavije in ljudske oblasti v Istrskem okrožju ter izjavi l, da so «delavci na ozemlju, ki ga upravlja Jugoslovanska armada, izolirani in podvrženi zatiranju in bediš. Ali je res mogoče, da tržaški revolucionarni proletariat in njegova junaška sindikalna organizacija nima svojim tovarišem iz drugih držav sveta povedati prav ničesar drugega? Mar so na to padli tržaški delavci? Verno, da to ni tako. Delavci sodijo zelo strogo posledice enoletnih kominformističnih direktiv. Oni na pravičen način primerjajo tisto, kar so predstavljali in veljali pred enim letom, s tistim, kar predstavljajo in kar veljajo danes. Delavstvo vedno bolj razume dogodke. In volja, da sc vrne na pravilno pot, je med njim močna. In temu delavstvu ponovno kličemo, ne samo, naj se strne vedno bolj okrog Zveze enotnih sindikatov in naj na najbolj odločen način stori vse, da se likvidatorjem prepreči, da bi svoje početje izvršili do kraja. B. PETRONIO. TRŽAŠKI DNEVNIK m trniMimi a Ji mm S p ura /.n m i/ ladjedelnici Sp. Marka j Na počitnice v Slovenijo! ali likvidatorska pat vodstva US Danes je vodstvo Enotnih sindikatov potrdilo vest, ki smo jo včeraj priobčili v našem časopisu, o sklenitvi sporazuma o vprašanju začasno odpuščenih delavcev ladjedelnice Sv. Marka. Kot smo že v našem včerajšnjem članku predvtdevalt in tudi poudarili, je bila borba tržaškega delavstva za rešitev tega perečega vprašanja popolnoma zaman. Sindikalni voditelji so «smatrali» za bolj »pravilno« sprejeti predloženi sporazum, ki prav v ničemer ne rešuje zahtev delavcev ladjedelnice Sv. Marka, da bi tako »pripravili# vse delavstvo na bodočo borbo, ki jo bo moralo voditi za uresničitev svojih zahtev. Ali si lahko človek predstavlja bolj nesramnega in lažnega izgovora, kot je zgoraj navedeni. Ali je delavcem resnično potrebno kompromisarstvo z delodajalci, če hočejo doseči v svoji pravični borbi zasluženo zmago? In ali so sindikalni voditelji resnično v dno duše prepričani, da bo tako stališče sindikalne organizacije, ki se imenuje še vedno «razredna», lahko ugodno vplivalo na potek nadaljnjih borb za uresničitev vseh zahtev delavskega razreda? Sindikalni voditelji sami priznavajo, da so delodajalci pričeli z ofenzivo in da jo bodo v bodoče še stopnjevali. Toda kako morejo upati, da bodo lahko preprečili uresničitev nakan in mahinacij delodajalcev, če jim v vseh mogočih vprašanjjh popuščajo ter so pripravljeni sprejeti tudi najbolj podle sporazume. Ob pisanju tega članka smo se spomnili na besede skupine tržaških delavcev, ki so zaposleni v ladjedelnici Sv. Marka, ko so s prepričanjem izjavili: »Tpkega sporazuma Enotni sindikati nikoli ne bodo podpisali!« Kakšno je njihovo mnenje danes, ko so lahko čitali v Vi-dalijevem glasilu celo «opravičila», zakaj so sindikalni predstavniki podpisali sporazum? Ali je postala usoda Eno.nih sindikatov, ki so bili v preteklih letih vedno na čelu razredne borbe tržaškega delavskega razreda, da v vsem posnemajo in sledijo početju Delavske zbornice, katerega sami imenujejo ter označujejo kot izdajalskega ter proti interesom delavskega razreda. Torej nimajo danes niti toliko moči, da bi si upali oporekati kapitulantskemu stališču Delavske zbornice, temveč mu še sami sledijo? In potem hočejo svoje podlo dejanje opravičiti z besedami, češ da bodo na ta način bolje pripravili delavstvo za bodočo borbo proti razrednemu sovražniku? Kdaj je svet še doživel, da bi bil kdo porazil svojega nasprotnika, če mu je že prej pokazal vso svojo slabost In neodločnost? Zakaj je bilo potem treba toliko vzpodbudnih besed, češ — vodili bomo borbo do konca, tokrat tržaško delavstvo ne bo popustilo — če so pa že v naprej vedeli, da bodo popustili ter podpisali sporazum, ki ni nič boljši od sporazuma, katerega so podpisali z delodajalci pred tremi meseci in ki je povzročil toliko ogorčenja med tržaškim delavstvom? Pripravljajo se nove ofenzive delodajalcev proti delavskemu razre- RIM 7. — Jutri, v petek -e prične semifinalna tekma evropske cone za Davisov pokal med Italijo jn Jugoslavijo. Prvi dan bo nastopil Mitič proti Cucalliju in Palada proti Canepelcju. V soboto bo igra v dvoje med Mitičem th Pallado na eni strani ter Del Bellom in Cucellijein na drugi strani. V nedeljo pa «» bosta odigral poslednji dve igri posameznikov. UoffOHiPltm kina ffOla in ‘Jlouoiuja LJUBLJANA, 6. — V nedeljo bo v Ljubljani nogojnetna tekmn med reprezentancama Crne gore in Sle venije. Kako e v novi Jugoslavij tudi v Crni gori šport ugodno raz- vi ja, dokazuje dejstvo, da se nogometni predstavnik Crne gore »Bu-dučnost« iz Titograda uspešno uveljavlja v tekmah za državno prvenstvo v prvi zvezni ligi. Reprezen. tanco Slovenije bodo sestavljali glavnefn igralci «Odrcda», »Želez ničarja« (Maribor), »Nafte* Murske sobote. du in vsaka je bolj ostra in odločna — kako bi tudi ne bila — delodajalci čutijo, da stojijo na močnih tleh in da je najmočnejši njen sovražnik danes brez moči in volje. Delavstvo bi moralo to sprevideti, dokler je še čas, ter opozoriti svoje sindikalne voditelje, da vodi ta pot likvldatorstva razredne borbe ter kompromisarstva z razrednim sovražnikom le v pogubo in še večjo bedo. Le če bo borba sindikalne organizacije postala ponovno resnično razredna borba, ki ne pozna nikakega kompromisa, temveč je pripravljena braniti interese delavskega razreda, potem lahko delavstvo z zaupanjem gleda v bodočnosti. Ce pa bodo sedanji sindikalni voditelji nadaljevali po tej poti in če jim bo delavstvo zaslepljeno sledilo — potem bodo v kratkem priča še vse drugačnim sporazumom in «rcšitvpm» vprašanj tržaškega delavskega razreda. Na ostanke rimljanske vile so naleteli v Barkovljah Te dni so med kopanjem zemlje na prostoru v Barkovljah, kjer bodo zgradili hotel, naleteli na ostan-ke tlaka iz mozaika. Prisotnim je bilo takoj jasno, da gre za zgodovinsko najdbo. Zato so takoj obvestili superintendenco za umetnost. Nekateri funkcionarji, kj so takoj prišli na kraj najdbe, so takoj poskrbeli za previdno odkopavanje. Mnenje strokovnjakov je, da predstavlja ta najdba ostanek neke rimljanske vile iz I. stoletja po Kr. Ker bodo gradili hotel, bodo morali odkopati mozaik in ga nato ponovno sestaviti v muzeju. Ostan-ke takih rimljanskih vil so že prej našli v Barkovljah. Določila za zaposlitev uslužbencev trgovske mornarice Ukaz Zavezniške vojaške uprave štev. 108 prinaša določila za zaposlitev krajevnih uslužbencev trgovske mornarice za tuje ladje v velikosti nad 50 bruto ton. Ukaz, ki je bil nedavno podpisan, stopi v veljavo, ko bo objavljen v prihodnji številki Uradnega lista Zavezniške vojaške uprave, ki izide verjetno 11. julija. Ukaz med drugim določa, da izv-zeinši pomorskih častnikov vse moštvq za ladje, ki plovejo pod tujo, neitalijansko zastalo more biti najeto preko Uiada za zaposlitev pri tržaškem pristaniškem uradu (Capitaneria di Porto) v skladu z navodili pristaniškega ravnatelja. Kršilci bodo kaznovani z globo od 6.000 do 60.000 lir za vsako ose' be ki bo najeta v nasprotju z določili ukaza. URAD ZA MANJSINJSKB ZADEVE TRST, 7. julija (AIS) — Zavezniška vojaška uprava je pred kratkim s tiskovnim obvestilom štv. 1131 sporočila, da se bo oddelek, ki se je prej b-avil z vprašanji manjšin na področju, imenoval «Urad zg manjšipjske zadeve«. Ta urad je zdaj v Trstu v ulici Mazdini 30, drugo nadstropje. Danes zjutraj je odpotovala na počitniške kolonije v Slovenijo prva skupina otrok s Tržaškega ozemlja, ki bo prebila v Sloveniji približno 21 dni, nakar bo odpotovala druga skupina. (Na sliki vidimo zdravniški pregled otrok v Ricmanjih). f= Edo OmClLUMlCl Seslansk odbora Ljudske Ironle za nabrežmsko občino Dne 4. VII. je bil v Nabrežini sestanek vseh kandidatov Ljudske fronte, predstavnikov liste in zastopnikov masovnih organizacij. Na sestanku so na splošno obdelali pet točk: pregled politične situacije širšega odbora Ljudske fronte in razno. Na sestanku, kateremu je predsedoval tov. De- Omamilo jo je novo pohištvo liesor ■ v in končnim stanovanjem v ječi Gospa Emilija Fabiua, vdova Fa-bian, ni sicer več mlada niti ni imela ženitbenih ponudb, saj ima že petdeset let, vendar si je kljub temu zaželela na novo opremiti svoje stanovanje v ul. Gatterj 54. Zato se je kar hitro zmenila s tvrdko Stegu, ki ji je preskrbelo novo pohištvo, in to seveda pod ugodnim; pogoji na obroke. Istočasno je Fabiusova sklenila podobne pogodbe z drugimi tvrdkami. Prvo dejanje je bilo, kot rečeno, Kitro opravljeno, brez posebnih zaprek. Gospa je začela uživati v svojem takp rekoč novem stanovanju. Vendar pa ima vsaka stvar svoj konec. Prišel je konec meseca, treba je bilo plačati obroke. Na te je sicer Fabiusova skraja mislila, vendar pa ne tako globoko, da bi redno poravnavala račune. Kaj naj stori? Tuhtala je in tuhtala. Da bi se odrekla novemu pohištvu in drugemu ugodju? Ne, pod nobenim pogojem. Zato je pač treba najti drugačno rešitev. Posojila? Ne, teh ni bilo jnogoče dobiti na noben način. Med premišljevanjem ie spretna ženska našla nekak izhod. Kaj, če bi ponudila svoje stanovanje z vsem, kar je notri v najem družini, ki hi ga verjetno sprejela za mano. Seveda pa pod običajnim pogojem, da bi prizadeta stranka dala tako imenovano «buona uscita». Ta načrt je bil sprejet in Fabiu-sova' je začela iskati žrtve. Vaba je bila imenitna, saj za pogoj stavila nizko vsoto. Poleg tega pa je izjavila, da misli odpotovati v Pa dovo k sorodnikom, čim bo oddala stanovanje. In na- tako 'vabo se je ujela prva ribica. Bila je gospa Bratinova iz ul. Rapicio 5. Brez na. daljnjega je slednja položila kavcijo v višini 15 tisoč lir. Fabiusova ji je takoj izročila potrdilo o sprejeti ari in sicer kolkovano. Do tu je bilo še vse v redu. Fabiusova je dobila zaželeni denar in izpolnila svoje prve obveznosti, plačala je prve obroke. Ta mir pa je trajal samo mesec dni, kajti prišli so drugi obroki-Fabiusova je našla druge žrtev, in sicer v oseb; Jordana Jelena, ki je za obljubljeno stanovanje polc-žil nič manj kot 35 tisoč lir. Po tej poti je Fabiusova šla kar naprej, ker ji je rasel pogum. Omamljeni » »000111 »81! (DOSEDANJE IZDAJE IN PREVODI) žrtvi sta bili Josip Antolovich m Aleksander Chinelli. Prvi je iztresel iz žepa trideset, drugi pa dvajset tisoč lir. Uspehj so bili brez-dvomno veliki, prav zaradi tega pa tudi nevarni. Vrv je bila namreč že dovolj napeta! Trgati pa se je začela z vsakdanjimi obiski žrtev, ki so se hotele končno že veseliti v stanovanju. Igra je s tem postala naporna, toda spretna ženska se n; kar tako vdala. Zavedala se je, da je to borba za življenje ali sjnrt. ali bolje povedano — svoboda ali zamrežena okna. Nekaj časa ji je še uspelo zavlačevati igro z obljubami, da bo kmalu odpotovala, pozneje pa lepe besede niso več pomagale. Zato je tudi odpotovala, toda ne daleč, kakor bomo še videli. Medtem ko so vsi drugi prišli ob denar, je bil Antolovich še tako srečen, da je dobil povrnjeno svoje plačilo. Predzadnje dejanje pa je izvršila Fabiusova, ki se ie preselila, ali bolje rečeno skrila ii svoji prijateljici v ul. Ginnasti-ca 44. Katastrofalen pa je bil neki sprehod gospe Fabiusove. Ko se je nekega dne po opravkih namenila v mesto, je naletela na Chinellija, ki s»a je ukanila za 20 tisoč lir. Pro-cedura je bila zelo kratka, toda nad vse učinkovita. Chinelli je sle-parko prijel za roko in jo peljal na policijsko postajo v ul. Caprin. Tu so ji izprašali vest. Ob ponovnih izdajah Finžgarjeve «povesti davnih dedov po vojni je vredno, da pogledamo ursto dosedanjih izdaj tega tako popularnega romana bodisi v izvirniku bodisi u prerod«, 'čal nam manjkajo številne, da bi mogli zanesljivo ugotoviti tu. di višino dosedanjih naklad, Romun «Fod svobodnim soncem« je izhajal najprej v dveh letnikih Doma in sveta, leta 1906 in 1907. Prvi ponatis je izšel leta 1911’ v dveh knjigah v seriji Leposlovne knjižnice, vendar že kot L in II. zve. .ek Finžgar jevih Zbranih spisov. Tu knjižna Izdaja pa ima clijO/? natisov, na boljšem, debelejšem in na slabšem, cenejšem papirju. Prti natis (v 2000 izvodih) je avtor založbi dovolil, drugi natis pa je založba ponatisnila (v 3000 izvodih) brez njegove vednosti xn dovoljenja iz kupčijskih namenov Tiskarski stavek je seveda popolnoma Ut t, vendar moremo šteli še tu dva natisa prve knjižne izdaje. Drv.ga knjižna izdaja jt izšla v ponatisu Zbranih spisov F.-S. Finžgarja 1921-1922 v dveh prvih zvezkih. Tako prva kot druga izdaja sta izšli n založbi Katoliške ali Jugoslovanske knjigarne. Tretja knjižna izdaja v okviru Zbranih spisov (knjiga 1. in II.) je izšla 1931 pri Novi založbi. Četrta knjižna izdaja je iz leta 1940. Izšla je »pet V dveh delih kot redna knjiga za ude družbe sv. Mohorja fv zbirki Mohorjeve knjižnice št. 1Ž4 in llB). To je doslej največja naklada tega romana. Hkrati pa je bil isti tiskarski stavek porabljen tudi za «/V. izdajo». kakor prati 4. stran, v okviru Finžgarjevih Zbranih spisov pri Novi založbi Papir tega natisa za Novo založbo je boljši, knjigi Imata širše robote. Oba natisa imata seveda različne na* slovne strani. V toliko je treba popraviti navedbo v. Slovenski m mm. 1943-1947 bibliografiji za I. 1370, kjer sta oba natisa navede, na Fot ena izdaja. Razumljivo je, da je zanimiva slovanska snov zamikala tudi prevajalce, zlasti med Slovitni, Srbski prevod je izšel JMl v Beogradu v eni knjigi na 439 straneh z naslovom »Pod sl obodnim suncem». Prevedel ga je Sl. Zlvoftnovlč in je izhajal najprej v beograjskem mladinskem, mesečniku Venoc. (Natančneje te objave ne morem datirati, ker je izvod Venca v NUK med vojno zgorel. Verjetno po objavi v Vencu torej je tam izhajal v letih 1929 in 1930). Knjigo je izdala ista «Stamparlja sv. Sava A. D.i>. ki je izdajala Venac. Isti prevod z malenkostnimi popravki, večinoma drobno stilističnega in pravopisnega značaja ~ izvršil jih je Božidar Kovačevič — Je izšel v drugi izdaji v Beogradu-Zagre-bu 1947 pn založbi Novo po kotenje v šefijl Jugoslovanski kla-sici kot 3, knjiga. Prva in druga isdaia sta tiskani v ririliei. Draga Izdaja nima avtorjevega portreta in njegovega posebnega posvetila, k[ je po rokopisu kliši--a n o na uvodni strani prevoda. Pag pa ima druga izdaja pripombo o pisatelju in delu s podpisom založbe ter slovarček grških in latinskih besed in pojmov. Prevajalec v drugi izdaji ni naveden, dasi je ta druga izdaja z malenkostnimi spremembami samo ponatis prte. Prva in druga izdaja objemat« obe izvirni knjigi t eno knjigo. Se pred Srbi so dobili Finžgarjev roman v prevodu Cehi. Izdelal ga je Rmiol/ Linhart, izdala Pa ga je v eni knjigi na 620 straneh založba Sole « Simaček v Pragi 1928 pod naslovom «Pod svobodngm sluncem«. Tretji slovanski prevod «Pod svobodnim soncem« imajo Slovaki. Izšel je v dveh ločenih knjigah (strani 215 in 261 pri založbi Spolok sv. Vojtecha t Trnavi Ida 1935 Prevedel jc delo Miku-l«S COlldk. Naslov prevoda j« »Pod slobodngm slvnkomn. Kakor srbski, prevod je tudi. slovaški >-■ ict po vojm že v drugi i«daji v -st: založbi leta 1943. Slovaška izdala je po papirju In opremi najboljša, SKT prinaša kliše naslovnega ovitka tega ponatisa slovaškega prevoda. Tudi druga slovaška izdaja kakor druga srbska ne navaja prevajalca, dasi jc pre. tod le ponatis. Izvršene so samo pravopisne poprave. Ponatis je izšel v eni knjigi na I>23 straneh. Prevodu bi bilo marsikaj očitati. V evidenco naj spravim tudi španski prevod v listu Duhovno življenje (La vida espirituel , ki izhaja v Buenos Airesu. Izhajal je kot listek vsaj leta 1947; vet v Ljubljani ni mogoče ugotoviti, ker lista nima ne NUK ne avtor. Po izrezku, ki ga hrani avtor, je videti, da je roman ptevajnla Darinka Čehovin in da je izhajal pod naslovom «Bajo el sol libre«. Nemški prevod, ki je bil izvršen pri nas, je bil na tem, da izide pred vojno nekje v zahodni Nemčiji, prihod Hitlerja na oblast Pa je objavo seveda preprečil. Po avtorjevem obvestilu je sedaj ta rokopisni prevod nekje v Švici. Največjo naklado je roman doživel V povojni izdaji Mohorjeve družbe (50.000) in t 2. srbski izdaji (6000). V celoti ne bo preveč, če sodimo, du ie rObtan v izvirniku in prevodih dosegel najmanj 90.0(10 izvodov naklade. Računajoč še objave v Donita >» svetu, v Vencu ter v Duhovnem življenju moremo postaviti številko" celotne naklade na btižu 100.000 Izvodov. S. v. («šlovčnski knjižni trg«) Paglfaro, esul iz Pirana je včeraj sričal Domenico Pagliaro, znan s svojim «sekvestrom di persona« po poklicu esul jz Pirana, se je včeraj za nekaj časa pokazal na sodišču. Moral je namreč pričati proti 43-letnemu Bravcu Josipu. Tokrat je pagharo zamenjal vlogo. Nastopil je kot žrtev, Bravac, s katerim si delita streho v tako imenovanem »alloggio popolarc» v ul. Gozzi, je ponoči 20. junija t. 1. nameraval spraviti Pagliarovo uro v svoj žep. Stvar bi mu morda uspela, kajti Pagliaro je bil- vinjen in utimjen, toda še vedno toliko prj sebi, da je previdno motril kretnje nepoštenega sostanovalca. Prav ko je začel Bravac odpenjati zapestna uro je Ifa-gliaro skočil pokonej in nekajkrat mahnil tatu po obrazu. V nekaj trr-nntkth Je bil Bravac v roka!) službuj oflig« pobelita. Za to dejanje se je včeraj Bravac moral zagovarjati pred sodniki. Ce prav se je izvijal, da «e Je le šalil, so ga sodniki, če ne drugega, že zaradi dobrega znanstva, ki so ga svoj čas žc napravili z njim, obsodili na tri mesece ječe in na šest tisoč lir globe. kleva, ki je tudi podal kratek pregled dogodkov ga časa volivne kampanje, za časa volitev samih in tudi takoj po volivni dobi, je prišlo do izraza, da je ravnokar naša Slovansko-italijanska ljudska fronta prestala en o največjih preizkušenj v borbi za stara, vedno živci načela, ki precejajo naše ljudstvo ie iz naše narodnoosvobodilne borbe. Samo borbeno prežeti člani Osvobodilne fronte po naših slovenskih vasicah in italijanski tovariši, ki so preisku-šeni v borbi za bratstvo s slovenskim ljudstvom, so lahko prenašali vse težkoče zasramovanja, psovke in najogabnejše grožnje z vseh strani in posebno iz vidali-jenskega kominformističnega gnezda bodisi na vasi ali v mestu. Izvajanje tov. Dekleve je pokazalo, da je naš tudi ozko-številni kader oni, ki se je kalil že za časa naše narodno-osvobodilne borbe in da leži prav pred tem kadrom ena izmed največjih političnih nalog, to je pripeljati spet na pot borbenosti, zdrave revolucionarne doslednosti, naše, s lažmi, psovkami in grožnjami zapeljano ljudstvo. V proučitvi odnosov, ki obstajajo med grupami, ki bi sestavljale občinski svet na podlagi izvoljenih kandidatov, je politična analiza prišla do teh rezultatov. V Agnelettovi dolarski zvezi obstaja dvojna struja, in sicer prva, kateri načeluje• Kralj, je za združitev z italijansko lego, medtem ko je struja Ščuke za samostojno tezo in bodisi tudi za sodelovanje z ostalimi Slovenci u občini. Vi-daiijeva in Stavčeva žlahta se pa baha z neko samostojnostjo, snubi pa posameznike toliko iz dolarske zveze kakor iz bloka in Bog nam pomagaj. Tudi «trockistični izdajalci in lopovi» bi jim prišli prav, samo da bi sc Slavec povspel do županskega sedeža. V diskusijo, ki je bila zelo živahna, so posegli skoraj vsi navzoči. Iz nje so se izluščile bodoče naloge Ljudske fronte, in sicer odbora Ljudske fronte za občino Nabrežino. Volivni program Fronte bo votivni program naših občinskih svetnikov, kateri se ne bodo smeli truditi le za rešitev svojih vaško-lokalnih problemov, ampak bodo morali reševati vsa pereča vprašanja občine in zato bo občinski odbor Ljudske fronte postal neka konsulta, od katere bodo dobili svetniki Ljudske fronte navodila za njihovo delovanje v občinskem svetu, tako da bo zadoščeno vsem tistim krajem ali bivšim občinam, kj niso zastopane z direktnimi zastopniki v občinskem svetu. Ta odbor Ljudske fronte za občino Nabrežino bo sprejemal navodila za svoje delovanje od vaških ali krajevnih množičnih organizacij: od mladine. Osvobodilne fronte. ASIZZ, kulturnih ustanov. Iz navedenih nalog sledi nujna potreba da obstoja odbor Ljudske fronte za katero koli občino. Zato so prisotni sklenili, da se operativni odbor Ljudske fronte, ki jt vodil volimo kampanjo za časa volitev, preimenuj« u začasni občinski odbor, da v la odbor začasno vključijo vse kandidate Ljudske fronte, da se ta razširi tudi na vse zastopnike volivne liste Ljudske fronte In da se tako) začne z delom. Ena izmed prvih nalog, ki sl jo je ta odbor postavil. pa je, da izvedejo v najkrajšem Času volitve. « Petek 8. julija Elizabeta, Milojka Sonce vzhaja ob 4.23, zahaja ob 19.56. Dolžina dneva 15.33. Luna vzhaja ob 18.57, zahaja ob 1.55. Jutri sobota 9. julija Nikolaj, Hvalimir SPOMINSKI ‘DNEVI 1621 je bil rojen sloveči francoski basnopisec Jean Lafontaine. Umrl je leta 1695. 1819 je bil rojen Vatroslav Lisinski, hrvatski skladatelj. Sestanki OF BARKOVLJE. Danes 8. t. m. ob 20.30 sestanek OF. Govoril bo tov. Vojo. — Dnevni red: OF in naloge v občinskem svetu. SV. KRIZ. V torek 12. t. m. ob 20.30 sestanek OF. — Dnevni red: 1) Politična situacija in naloge OF; 2) Izvolitev novega krajevnega odbora; 3) Razno. SEMPOLAJ. V sredo 13. t. m. ob 20.30 sestanek OF. — Dnevni red: 1) Naloge OF v občinskem svetu; 2) Reorganizacija krajevnega OF in pregled članstva; 3) Sklepi; 4) Slučajnosti. Sestanki LF PLAVJE. Danes 8. t. m. ob 20.20 sestanek LF. —- Dnevni red: LF in naloge v občinskih svetih. BOLJUNEC. Danes 8 t. m. ob 20.30 sestanek LF. — Dnevni red: LF in naloge v občinskih svetih. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Civilne poroke: brivec Pernar Marij in uradnica Lovrich Ana. Cerkvene poroke: šofer Valles Alojz in gospodinja Brandolin Mar-cella, zidar Sirotič Anton in gospodinja Matteoni Angela, agent civilne policije Giovanetti Marij in frizerka Fusar Jolanda. Umrli so: 74-letna Fogar Antonija, vd. Mian, 75-letni Pesenti Alberto, 35-letni Kuk Bruno. 44-letna Milič Marija, por. Micheluzzi, 62-letni Schweller Josip, 47-letni Fa-bris Peter. \\\ RADIO SLOVENSKO' IVA KO DIVI II (it.KOALIŠUE y.a Tržašhn n/tuulji; Jutri 9. I. i n. ob 20.30 gostovanje p KOPRU z d’Usseaujevo igro Globoko so korenine »VESELA SCENA« NA OPČINAH Danes 8. t. m. ob 20.30 bo v kinodvorani na OPČINAH gostovanje »Vesele scene« s pestrim sporedom. Vabljeni vsi 1 Nočna služba lekarn Cassa Provinciatc di ivlalattia; viale XX Settembre 4; Godina, trg Sv. Jakoba 1; Mizzan, trg Venezia 2; Zanetti, ul. Commerciale 26; Ha-rabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 7900, papirnati šter-i ling 1650, telegrafski dolar 620, dolar 61, švicarski frank 153, 100 francoskih frankov 175, avstrijski šiling 25, zlato 1010 lir. KINO JUG. CONA TRSTA (Oddaja na srednjih valovih 240 m ali 1250 kc) Petek 8. julija 1949. 6.30: Jutranja glasba. 6.45: Poročila v italijanščini in objava sporeda. 7.00: Napoved časa - Poročila v slovenščini in objava sporeda. 7.15: Jutranja glasba. 12.00: Filmska in operetna glasba. 12.30: Chopinove skladbe. 12.45: Poročila v italijanščini in objava sporeda. 13.00: Napoved časa - Poročila v slovenščini in objava sporeda. 13.13: Partizanske pesmi. 13.50: Zgodovina naših krajev (v slovenščini). 14 00: Lahka glasba. (4.30: Pregled tiska in poročila v italijanščini. 14.45: Pregled tiska in poročila v slovenščini. 17.45: Plesna glasba. 18.00: Poročila v hrvaščini. 18.15: Skladbe sklada-telja Vasilja Mirka. 18.45: Predavanje v italijanščini. 19.00: Glasbena medigra. 19.15: Poročila v italijanščini. 19.30: Poročila v slover.sčitii. 19.45: Arije iz čeških oper. 20.00: Ura hrvatske kulture. 20.30: Glasba po željah (v slovenščini). 20.50: Z našim ljudstvom (v slovenščini). 21.00: Komorni zbor. 21.30: Lahka orkestralna glasba. 22.00: Iz življenje jugoslovanskih narodov (v slovenščini). 22.20: Znane melodije. 22.40: Plesna glasba. 23.00: Zadnte vesti v italijanščini. 23.05: Zadnje vesti v slovenščini. 23.10: Objava sporeda za naslednji dan v italijanščini in slovenščini. 23.15: Večerne melodije. TRST II. Petek 8. julija 1949. 7.15: Napoved časa in poročila. 7.30: Koledar. 7.35: Jutranja glasba 8.15: Napoved časa in noročila. 11.30: Godba na pihala 12.00: Sodobna Anglija. 12.10: Orkester Fred Hartley. 12.45: Napoved časa in poročila. 13.00: Glasba po željah 13.45: Pestra glasba. 14.00: Poročila. 14.15: Dnevni pregled svetovnega tiska. 14.28: Popoldanski koncert. 14,43: Citanje večernega sporeda. 17.30: Plesna glasba. 18.00: Naša povest. 18.15: Komorne zasedbe. 18.40: Šramel kvintet. 19.00: Operna glasba. 19.45: Napoved časa in poročila. 20.00: Razne uverture. 20.30: Tržaški kulturni razgledi. 20.45: Glasbena medigra. 21.00: Moistri besede. 21.30: Brahms: Simfonija št. 3. 22,09: Lahka glasba. 22.30: Večerne melodije. 23.00: U-spavankc. 23.15; Napoved časa in poročila. 23.30: Kgt vam nudi jutrišnji spored? 23.35- Polnočna glasba. 24.00: Zaključek. ROSSETTI. 16,30: «V znaku kozoroga«, S. Peters, A. Knox. EXCELS10R. 16.30: «Tako smo ustvarj jeni«, Loretta Young, W. Baxter. FENICE. 16.30: «Revlja zvezdnic«. FILODRAMMATICO. 16: ((Trgovec J sužnji«, B. Beery, W. Baxter. ITALIA. 16: ((Angeli brez raja«, Marta Eggerth, Hans Jarany. ALABARDA. 16: «Pilot Joe«, Spen* cer Tracy, Irene Dunne. IMPERO. 16: «Na svidenje, papa», Gino Becki, Silvana Pampanini. VIALE. 16: «Zmota boga Canga«, Ca* role Landis, Mary Astor. GARIBALDI. 16, na prostem ob 21.30; «Zakleti rod«, Stevvart Granger. MASSIMO. 16: ((Zadnji poziv na dvoboj«, Claire Trevor, VVilliam Bendix. ARMONIA. 15.30: ((Legija obsojenih«, Dick Powel, Marta Torer. NOVO CINE. 16: «Oswiezsim (Auschj witz)», Poljski film. SAVONA. 16: «Clovek z Zapada«; Gary Cooper. ODEON. 16: «Ljubezen in sreča«, Ro-ger Pigant, Claire Maffel. IDEALE. 16: «Upornica z Juga«, J-TieTney in R. Scott. MARCONI. 16. in na prostem ob 20.45: «Ni hotela reči da», Rosalind Rus-seli. KINO OB MORJU, Zaprto. ADUA. 15.30: «Brez usmiljenja« LyX. RADIO. 16: '«32' dirka okreg Italije« (Giro dTtalia). VITTORIA. 16, na prostem ob 20.30: «Gre samo za bodočnost«, C. Colbert, O. Wells, BELVEDERE. Zaprt. KINO V LJUDSKEM VRTU. 20.45: «Ne besediči, ampak poljubi meh), Shirley Temple, John Cuartland. NA GRADU SV. JUSTA. 21: «PokolJ v Fortu Apacho). Henr^ Fonda. SKOLJET - na prostem 21: »Samo- stanska ulica«. Stan in Olio. KINO NA OPČINAH. 20.30: Gostovanje članov SNG z «Veselo sceno«. KINO V SKEDNJU. «Odlični avanturist«, Gary Cooper; ob 20.30 na odprtem. KINO V NABREŽINI. Jutri in v nede- ljo: ((Poslednja etapa«. Prizori iz ta-bo[tšča Osvvlezslm (Auschvvitz). Telefonska št. 23 mu ni dala miru Franc Jereč iz Skednja 688 sd ga | je precej naleze). V svoji trgovini z mešanim blagom v ul. Negrelli 11 se je namreč predal čudoviti zabavi. Začel je na levo in desno kih cati razne telefonske številke, najbolj pa so mu bile pri srcu policijske. Med temi je poklical celo emergenr.o, ki je res tekoj privozila s policijske postaje in se ustavila pred it. 11 v U). Negrelli. Zastonj so policisti skakali in spraševali, kaj se jc zgodilo. Skočil) so V trgovino z jedili ln zagledali Jeriča. kt se je okajen znbaval in neprenehoma klical telefonsko številko 23. No, da ne bi prišli ravno zastonj. so agenti moža spravili tla avto, zaklenili trgovino In kajpada potnika odpeljali za zamrežena okna. Na vsak način ga bo zabava nekaj stala. Žveplena kislina ji jo brizgnila v oči Bolle Francka, por. Ceculin, je včeraj opoldne imela opravka s pranjem v pralnici na ul. S. Giaco-mo ir. Monte 3. Med opravilom je imela v rokah steklenico žveplene kisline. Nehote se je neka soseda zaletela vanjo, tako da je nekaj kisline iz polne steklenice brizgnilo po levi strani obraza, po prsih in podlakti. Ker pa Je najhuje, je, da je kislina ženski brizgnila tuli v oči. Zaradi tega je vprašanje, ali bo nesrečna ženska še Imela vid. Bol-letovo so sprejeli na okulistični oddelek tukajšnje bolnišnice, kjer bo morala ostati 10 do 12 dr.i. Najlepše in najbolj upostevuito obmorsko kopališče Gornjega Jadrana. — Kopanje, obala za sončenje, igre, restavtaclja, bar, bife, koncerti, ples. — Novost tvcckcnd hišice z dvema in tremi posteljami. Informacije pri upravi kopališča. — Prodaja voznih listkov, vstopnic za kopališče, najem vietkend hišic in informacije pri potovalnem uradu «ADRIA - EXPRESS», TRST, ULICA F SEVERO 5-b. TEUEF. 29.243. - Ves mesec julij in avgust bo igral izbran orkester vsak popoldan in zvečer. Odhod parnikov in moiorno jadrnico izpred pomola ribarnico NE.ULL.nSKl V O/k > 1£D: O/, ti 1 Iz Trsta: IZ Sv. Nikolaja: OB DELAVNIKIH: 7.30* 9.15 Iz Trsta: [z Sv. Nikolaja: 8.15 10.15 10.00* 12.30* 9.15 11.45 11.00* 15.00» 10.15* 12.30* 12.05* 17.45* 10.45 17.30 14.00* 30.00* 11.30* 18.30* 15.00* 13.15 19.15 13.45 20.00 14.30* 21.15 2t 3n* Cona s» tj« in n«x»j in «*»°P » Uupallki:*! S parnikom odrasli 20(1 Ur: otroci 130 lir. Z jadrnico »Levante«: odrasli 170 lir; otroci 120 lir. Oornji uozni red velja v celoti ob lepem vremenu, dočim velja umik o enačen z zvezdico ob vsakem vremenu. Redna avtobusna proga TRST - Sv, NIKOLAJ - TRST O 'HODI V TRSTU (AVT.)BUSNA POSTAJA): Oo NEDELJAH iz TRSTA: 8.00, 9.00*, 10.00*, 13.30, 13.45*, 14.30*. Iz SV NIKOLAJA: 12 25* 12.30, 13.00* 19.00, 20.00*, 22.40L Ob DELAVNIKIH iz TRSTA: 8.30, 10.00*, 13.00*, 13.45*. Iz SV. NIKOLAJA: 12 25*. 13.00, 19.00*, 22.40*. Vožnje označene z zvezdico bodo Izvršene preko Milj po obalni cesti prčko Suhega rta. Debelega rta krmallfče Sv Nikola). (Innu l|« in iiar.n| (vatnpuliia v kopallkčo ni vračunana! ml rasli L. 1H0, ul raci L. )