Per 211/1908 L (j
ospodmr
_,_,0g	kmetijstva v slovenskem Primorju.
Ureduje Anton Strekelj, ravnatelj slovenske kmetijske šole v Gorici Izdaja „Goriško kmetijsko društvo".
fteu. 2. \ goriei, dne 31. januarja 1908. |eeaj I.
Vrcdimo si hlev!
V Zajčjem selu so imeli kmetijski shod. Občinski sluga oznanil -je po maši pred cerkvijo, da bo govoril popoldne kmetijski potovalni učitelj o živinoreji. Po večernicah se je domača šola natlačila z ljudstvom. Bili so skoraj sami gospodarji, katere se je v razglasu še po-sebe povabilo h shodu. Vsi seveda niso prišli morda iz ukaželjnosti; velik del je prignala v šolo bolj radovednost. Med njimi je bil n. pr. Kljun iz bližnje Kozje drage. Saj je že pred shodom zabavljal nasproti svojemu sosedu Smodinu:
„Gospoda nas bo učila kmetvati! Štirideset let obračam že mater zemljo in ravno toliko let se pečam z živino, sedaj pa naj se šele učim, kako je treba to delati. Lepa bi bila ta! Na stare dni :naj hodim v šolo! Nič me ne bodo učili."
Kakor Kljun mislil je morda še lcedo drugi, v šolo pa je vendarle šel.
Kmetijski učitelj je govoril na dolgo in široko, kako se mora rediti živina, osobito pa kakšni naj bodo hlevi, da se bo živina v njih dobro sponašala. Govoril je prav v domači besedi in vsi so ga lahko razumeli. Povedal je ljudem, kako ravnajo oni z živino, kako bi morali in kako bi ne smeli. Z vzgledi iz bližine jim je dokazal, koliko dobička ima lahko gospodar od primernega hleva in kako hitro se lahko poprava izplača. Marsikdo izmed poslušalcev je sklenil, da -bo tudi on tako napravil, kakor je slišal povedati. Med temi je bil tudi Smodin iz Kozje drage.
Ko sta šla on in sosed Kljun po shodu po slabi poti proti svojemu domu, sta se prav živahno razgovarjala o tem, kar sta slišala v šoli.
„Govoriti pa zna ta!" je rekel Smodin. „Prav tako je pravil, kakor bi bil že v mojem hlevu. Najbrže da je bil kedaj, pa me ni: bilo doma. Kmalu me bi prepričal, da je res, kar govori. Tako hitro mu pa vendarle ne grem na lini. Če so moji stariši vedno tako delali, kakor delam jaz, pa so vendarle dobro izhajali, zakaj bi pa jaz ne. Jaz ostanem pri starem in novotarij nočem pri hiši."
„Jaz sem se pa namenil, da vredim hlev drugače. Saj si slišat Kljun, kako je vredil zaloški župan svoj hlev in koliko je prihranil na piči. Jaz sem videl njegovo živino in reči moram, da take ni naokoli".
„Zaloški župan pa ima denar. On lahko naredi. Kje naj vzamem pa jaz novce za napravo hleva. Treba bi bilo par tisočakov."
„To je že res, ako bi hotel zideti nov hlev. Toda v šoli smo slišali, da so dobri lahko tudi naši hlevi, ako napravimo v hlevu tlak, da se bo odtekala gnojnica iz hleva in ne bo napravljala v hlevu blata, potem, ako napravimo v hlev okna in hlev nekoliko pospravimo in osnažimo."
„Ne bodi neumen Smodin! Če napravimo v hlevu tlak iz cementa tako, kakor si slišal, boš kmalu ob živino. Naj se ti žival zdrsne, pa je zlomljena noga."
„Saj si slišal, da ne smemo po tlaku preveč gladiti. Sicer pa ni niti gladek tlak tako nevaren. Kakor mi je pravil Lozejev študent, so po Dunaju skoraj vse ulice gladko cementirane in konji dirjajo po tem tlaku naglo kot blisk. Če se ti konji ne drsajo, še manj se bodo moje krave, ki bodo stale pri miru."
„Ti Smodin pa ne pomisliš, da bo morala ležati živina potem na trdem."
„Boljše bo, kot v mehkem blatu! Tudi ti boš rajši ležal na suhi skali, kot v mokri luži. Sicer bom pa živini postiljal."
Kljuna je že malo jezilo, da mu Smodin vsako tako dobro odbije, zato je pričel zabavljati nad okna.
„Rekel si, da napraviš pri hlevu okna. Kaj nimaš po zimi zadosti mraza v hlevu, Smodin ?"
„Ali nisi slišal, da je svetloba za živino neobhodno potrebna. Kar je rekel kmetijski učitelj v šoli, je popolnoma res. Ali si videl onega Piskovega fanta, ki se je šel učit za čevljarja v mesto. Takšen je kot smrt. Pravil je, da je delal ves dan pri luči. Tu imaš v res-
niči vzgled, kaj pomeni svetloba in dober zrak. Kakor pri človeku,, tako je tudi pri živini. Da ne bo pa prišel mraz v hlev, napravim pri oknih dvojne šipe. Nad okni napravim oddušnik, da bo šla slaba sapa lahko iz hleva."
„Naredi kar hočeš, jaz ti samo to rečem, da se boš kesal."
To so bile zadnje Kljunove besede. Prišla sta do doma in vsakdo je zavil proti svoji hiši.
Za osem dni je začel Smodin že popravljati svoj hlev. Najel si je enega zidarja, kupil dva sodčeka cementa in nekoliko tankih desk za strop, drugo potrebno gradivo pa si je sam pripravil. Živino je spravil za par dni v skedenj. Najprej je potem hlev dobro osnažil ter gnoj dobro postrgal. S zidarjem sta pričela pri stropu. V dveh dneh sta to delo zvršila. Nato sta začela hlevska okna, kar je trajalo tudi dva dni. Peti in šesti dan sta delala tlak. Še dva dni in hlev je bil zvrčen. Za zidarja, cement in deske je dal Smodin skupno 70 K_ Bil je zato vesel, da je tako po ceni zboljšal svoj hlev.
Ta zgodbica se je vršila pred dvemi leti. Poglejmo sedaj v Kozjo Drago! Smodin je pomnožil število svoje živine za dva repa. Kdor je videl prej Smodinovo živino in jo pogleda sedaj, mora priznati, da jc velika razlika. Prej je bila suha, da bi na nji lahko drva žagal, sedaj je z mesom zalita, kot so navadno pravi jorkširski pre-šiči. Za samo eno kravo je dobil letos 380 K. Da mu ta živina v resnici tudi mnogo nosi, pozna se na Smodinu samem, pa tudi na njegovem domu. Drugače pa je pri Kljunu. On peša v svojem gospodarstvu vedno bolj. Posebno ga tare jeza, ko vidi, da si njegov sosed Smodin tako lepo pomaga. Naj bi ga posnemal, pa bi bilo tudi. zanj boljše!
Št.
Pokesiranje gobouco.
Po sadovnjakih in po gozdih nahaja se pogostoma jako škodljiva gosenica metulja gobavca ali žvogarja (Ocneria dispar L.). Ta golazen je strašansko požrešna in zato dela občutljivo škodo. Najrajši zahaja na sadno drevje, pa tudi na brezo, bukvo, hrast, vrbo,, jelšo in topolo zaide, ne prizanaša pa niti boru in smreki, da celo-
trti, smukvicam in rastlinam po loncih dela škodo. Žre toraj skoraj vse, kar dobi. Sadno drevje in gozdovi trpijo dostikrat radi tega požeruha, ki jih precej ogoli, veliko škodo in zato se je oborožila Evropa in Amerika proti temu zločincu. Po nekod se dobi pa vendarle še mnogo te gosenice, jako potrebno je toraj, da se pokončuje, ako hočemo obvarovati sadno in gozdno drevje velike škode.
a
Pod. 4. Kup jajčic metulja gobavca.
Metulj je precej različne velikosti. Samica zamore postati do 43 mm velika in doseza, ako razpne krila, skoraj 8 cm širokosti. Samci so vselej mnogo manjši. Tudi v barvi razločujeta se močno oba spola. Samica (pod. 5. e) je umazano-belkaste boje po telesu in po krilah, zadnji del telesa je rujavo-sivkasto kosmat, zunanji rob na krilah je črnikasto zamazan. Prednji krili imata-rujave črte, ki se vijejo sem pa tje; vrvi podobni tipalnici sta črni. Samec (pod. 5. d) je pa črni-kastorujav in ima temnorujavi, glavnikasti tipalnici. Temne vijoče se črte se le malo razločujejo v rujavi glavni boji. Metulj leta okoli v juliju in v avgustu, v južnih krajih celo že v maju.
Lena samica, katero oplodi bolj čvrsti samec, izleze svoja mnogoštevilna okrogla, svitlo-rujavkasta jajčica na lesni lubad ali po zi-
dovju. Kup jajčic pokrije potem s svojimi rujavkastimi dlakami, ki jih ima na zadnjem delu telesa (pod. 4.) Ti jajčji kupci vzgledajo potem, kakor kaka goba, radi česar nosi metulj tudi ime gobavec. Iz teh
Pod. 5. Gobavec: b gosenica, c ličinka, d metulj samec, e metulj samica.
jajčic izlezejo spomladi gosenčice, ki prav čvrsto zrejo in dosežejo polagoma dolgost 5 do 7 cm. Rumeno-rujavkasta gosenična koža ima •črne lise. Samo jedna svitla srednja črta se večinoma jasno razločuje. 'Ob obeh straneh te črte se nahajajo bradavice z dolgimi dlakami. Bradavice so pri vzrastli gosenici na prvih petih obročkih modre, na drugih telesnih obročkih rudečerujave. Tudi ob straneh ima gosenica bradavice, ki so olepšane s strlečimi dlakami. Glava je precejšnje velikosti, svitle barve ter ima temne pike in dva veča rujavkasta madeža. Gosenične dlake imajo v sebe mravsko kislino, ki na človeški koži neprijetno žge. Okoli junija se gosenica med listjem ali pod lu-badom zabubi. Buba (pod. 5. c) je spredaj okroglasta, zadej pa se zoži v koničast držaj. Barve je temnorujave, nekaj snopičev dlak je rumenkastih. Julija izleze iz bube metulj.
Gosenica žvagarjeva ima mnogo sovražnikov. Med ptiči ji strežejo neki osobito kukovica in kosiči po življenju. Posebno pa se dobi veče število raznih malih os in goseničnih muh, ki ležejo svoja jajčica na gosenico. Črvi teh jako koristnih žuželk se razvijejo v telesu gosenic, da te poginejo. Tudi druge roparske žuželke pomagajo dosti pri vničevanju tega mrčesa.
Vendar se priporoča, da pomaga tudi človek delovanju narave in pokončuje po svojih močeh gobavca. Samo ob sebi se razume, da je treba pokončevati gosenice, ki se dobijo ob slabem vremenu dostikrat v celih množinah skupaj, tako tudi metulje in bube, na katere se naleti in se jih lahko vjame. Glavno sredstvo pa je v pokončevanju jajčastih gob. Te se lahko opazijo, ker so precej velike in rumenkaste barve. Jajčica, kojih se dobi v enem gnezdu 300 do 500, se najlažej in najbolj gotovo pomorijo, ako se gobe namočijo s petrolejem. To sredstvo je jako priprosto in poceni ter se lahko vporablja. En liter petroleja zadostuje za okoli 2000 gob.
Za namakanje se rabijo ali majhni vrčki ali pa še boljše nalašč v ta namen napravljena priprava, ki jo prodaja n. pr. tvrdka P. Alt-mann v Berlinu (N. W. Luisenstr. 47). Ta priprava je jako priročna. Dobro je, če se pobarva petrolej z alkaninom rudeče, da se lahko vselej spozna, ali se je goba z petrolejem že namočila ali ne. Prej so se gobe ostrgale, nabirale in vrgle na ogenj. Ta način pokončevanja pa je dolgočasen in ni tako gotovo, ker odpade dosti jajčic in se s tem rešijo pred pogubo. Zato se bolj priporoča raba petroleja. Ako se priveže vrček na 2 m dolgo palico, vničijo se z lahkoto vsa jaj-
čica, ker se nahajajo redko kedaj bolj visoko, nego 4 m nad zemljo. Delo se izvršuje v jeseni ali pozimi.
Koristne ptice pevke, ki nam pomagajo v boju proti temu in proti mnogim drugim škodljivcem, pa priporočamo kmetovalcem, da jih ti branijo.
Tako piše Br. Wahl v „Wiener landv. Zeitung". Lansko leto bilo je pri nas strašansko mnogo te gosenice. Treba je skrbeti, da se ta škodljivec vsaj po sadnem drevju otrebi; zato priporočamo našim čitateljem, naj gredo ne delo. One gobe z jajčicami menda poznajo vsi naši kmetovalci. Kot otroci smo jih nabirali pogostoma ter metali v ogenj, kjer so nam napravljala jajčica s svojim pokom veliko veselje. Takrat nismo niti znali, kako koristno je tako delo.
Pozna košnja do m — a slabše krme.
Ni vse jedno ali se kosi rano ali pozno, kajti vrednost sena je zelo odvisna od starosti trave ob času košnje. Čim dlje je trava na travniku, tem več je je, glede kakovosti pa je vedno slabša in živina jo tudi težje prebavlja. Čim pozneje se kosi, tem večja je toraj množina krme, t m slabša je pa njena kakovost, čim prej se kosi, tem manj je krme, vendar je njena hranilna moč večja, tako da je v gotovih slučajih mogoče z manjšo množino mlade krme doseči isti ali pogosto boljši hranilni uspeli, kakor pa z večjo množino stare krme. Vrhu tega še škoduje poznejši rasti, če se s prvo košnjo predolgo čaka.
Najugodnejši čas za košnjo je pač tedaj, ko je največ trave in zeljič v polnem cvetu. Ko že začnejo zoreti, postane večina trav in zelišč bolj lesenih, izgubijo mnogo beljakovine in seno potem ni veliko boljše ko slama.
Za pomnožitev beljakovine v krmi je neprecenljive vrednosti in najpripravnejše sredstvo gnojenje z umetnimi gnojili in sicer s 40 '/0 kalijevo soljo in Tomasovo žlindro. Na hektar 13/4 orala se vzame 200—250 k<j 40% kalijeve soli in 600 - 800 bj Tomasove žlindre. Napačno je tudi mnenje, da je krma prve košnje, ki se imenuje seno, veliko boljša in redilnejša ko otava. Zaradi tega se tudi otava slabše plačuje, ker se misli da je manj vredna. Kmetijski učenjaki so z nji-
liovimi preiskavami dokazali, da vsebuje otava več beljakovine in tot-ščobe ko seno. Nadalje je otava tudi lažje prebavna ko seno. Praktični kmetovalci vejo, da dajejo krave, ki se krmijo z dobro spravljeno otavo več mleka in da se tudi bolje redijo. To se pojasni iz tega, ker obstoji otava iz mlajših in nežnejših rastlinskih delov, ki imajo več beljakovine v sebi in so tudi lažje prebavni. Nadalje pride tudi pri travnikih, ki so gnojeni s kalijem in fosforovo kislino še v poštev, da gnojenje v prvič šele pri drugi košnji začne popolnoma učinkovati. Ker je otava bolj občutljiva in se lažje navleče mokrote, kot seno, se mora skrbeti, da se spravi popolnoma suha pod streho.
Nadalje ne sme umen kmetovalec pozabiti travniške brane za mah; vedno se še nahajajo takšni, ki nočejo uvideti, kako koristna irt potrebna je za travnike takšna brana. Travniška brana za mah nima samo naloge iz travnikov mah odstraniti, ampak ona zrahlja zemljo, da zrak, svetloba in toplota lažje v njo prodreta. Travniška brana za mah je za travnike ravno toliko, ko za njive plug. Brana za mah prereže ranjene trave in iztrga rahlo in od miši razjedeno koreničje. S tem se omogoči, da poženejo iz starega koreničja nove korenine; nadalje izhlapi nepotrebna vlaga vsled rahljanja zemlje lažje. Ako se zna travniška brana za mah prav rabiti, tedaj odstrani tudi krtovine, vsled česar je pri kositvi mogoče stroje rabiti. Travniško brano za mah pa lahko tudi za ravnanje njiv rabimo, da napravimo te sposobne za sejanje s stroji. Umen kmetovalec ne bo pustil toraj brane za mah v kakšnem kotu zarjaveti, ampak jo zna rabiti tudi na njivaii.
stev za poljedelstvo, trgovino in notranje stvari v sporazumu z mini-sterstvom za pravosodje z dne 27. novembra 1907. 1., s katerim se izdajajo izvršilna določila k zakonu z dne 12. aprila 1997. 1. (drž.. zak. št. 210) o prometu z vinom, moštom in vinsko drozgo, je slednjič vendarle izšla. Glasi se tako le :
Na podstavi zakona z dne 12. aprila 1907. 1. (drž. zak. št. 210) o prometu z zinom, vinskim moštom in vinsko drozgo se ukazuje tako:
Člen I.
(K § 2.) Seznamek zdravilnih vin bode obdobno objavljalo c. . kr. ministerstvo za notranje stvari.
Člen II.
(K § 5.) Ako se cukra gotovo vino, je treba v prošnjah, ki jih je primerno utemeljiti, povedati vedno množino vina, ki naj se cukra, . ter množino cukra, ki se porabi, in čas, v katerem se naj cukra.
Prošnje za dovolilo cukranja vinskega mošta ali vinske drozge v namen, da se izboljša pridelek branja je treba vlagati v teku primernega časa pred začetkom branja (trgatve) tako, kakor je ozname-njeno v § 5, odstavek 1 zakona, na političnem oblastvu, ki je pristojno za dovolilo. V teh prošnjah je potrebo cukranja primerno utemeljiti ter povedati vinorejsko ozemlje, iz katerega so vinski mošti ali vinske drozge, ki se naj cukrajo.
Dovolitev cukranja se razteza na čas od začetka branja (trgatve) do 30. novombra dotičnega leta.
Ako se je moralo zaradi toče, povodnji ali drugih elementarnih nezgod začeti branje (trgatev) predčasno in se more zaradi tega prošnjo za dovolilo cukranja vinskega mošta ali vinske drozge vložiti šele neposrednje pred začetkom ali celo šele po začetku branja, je treba tako prošnjo z navedbo stvarnega položaja primerno utemeljiti in ta stvarni položaj naj potrdi krajno ali občinsko načelništvo.
Najpozneje do dne 15. decembra vsakega leta mora vsakdo, ki se je poslužil dovolila za cukranje vinskega mošta ali vinske drozge, pristojnemu političnemu oblastvu 1. stopinje naznaniti množino v resnici cukranega mošta ali vinske drozge in porabljenega cukra.
Politiška oblastva morajo tako podeljena dovolila za cukranje kakor tudi spredaj omenjena naznanila sporočiti pristojnemu kletar-skemu nadzorniku.
Podeljevati v § 5 zakona za omenjeno dovolilo so praviloma pristojna tista politična oblastva I. stopinje, v kojih okolišu se naj vrši cukranje; ako pa gre za podelitev dovolila za cukranje za ozemlje, ki sega čez več političnih okrajev, je za to pristojno politično deželno oblastvo, ki naj o podeljenem dovolilu obvesti politična oblastva 1. stopinje, ki pridejo v poštev.
Člen 111.
(K § 9.) V naznanilu, ki ga je podati občinskemu ali krajnemu načelništvu, je treba navesti tako množino narejene tropinščnice (pa- -
toke, kalca), kakor število oseb, ki pridejo v poštev po § 9, odsta-stavek 1 zakona; pri tem se je treba kolikor moči ozirati na eventualne, tekom leta nepričakovane izpremembe v številu teh oseb.
Naznanila se morajo podati pri pristojnem občinskem ali kraj-nem načelništvu vsako leto do 31. dne januarja vsakega leta.
Občinska ali krajne načelništva morajo napraviti seznamke o naznanilih, ki jim prihajajo, in jih do 15. dne februarja vsakega leta predložiti političnemu oblastvu I. stopnje, ki naj prepis pošlje pristojnemu kletarskemu nadzorniku.
Posode in shrambe, v katerih se nareja in vlaga tropinščniea, se morajo na sprednji strani označiti z ležečim križem (\), ki se razločno vidi in se ne da izbrisati.
Razen tega morajo imeti na istem mestu razločno viden napis, ki ustreza imenu, običajnemu za tropinščino v dotičnem okolišu.
Člen IV.
(K § 10.) Odtiske, ki so določeni, da se narede razvidni §§ 2—14 zakona, je treba napraviti v jeziku, ki je v deželi navaden; nameščeni morajo biti tako, da jih more lahko vsakdo čitati in morajo biti vedno v dobrem stanju.
Člen V.
(K § 12.) Ponočni čas obsega v času od 1. dne aprila do 30. dne septembra ure od 9. ure zvečer do 4. ure zjutraj in v času od 1. dne oktobra do 31. dne marca ure od 9. ure zvečer do 6. ure zjutraj.
Člen VI.
Ta ukaz dobi moč hkratu z zakonom z dne 12. aprila 1907. 1. {drž. zak. št. 210) o prometu z vinom, vinskim moštom in vinsko drozgo.
Klein s. r.	B i ene rt h s. r.
Ebenhoch s. r.	Fiedler s. r.
Kakor se iz tega ukaza vidi, mora že letos vsak posestnik, ki je napravil tropinščnico (petjot ali žonto), naznaniti to županstvu, katero pošlje potem izkaz do 15. februvarja okrajnemu glavarstvu.
GOSPODARSKE DROBTINICE.
Kedar sadimo trte, ne stavimo gnoja pod korenine, ampak ■nad nje. V globočini bi se ne razkrojil, ker bi ne dobil dovolj zraka. Prav na korenine tudi ne smemo staviti gnoja, ker bi provzročil lahko plesnobo in druge koreninske bolezni. Korenine je treba najprej razgrniti z drobno zemljo in šele na to je deti gnoj. Samo v slučaju, da imamo močno sprhel gnoj (kompost), smemo ga deti tudi pod korenine ali neposredno na nje. Trtam je dobro gnojiti, kedar se jih sadi, neobhodno potrebno pa ni. Boljše je skoraj, če se gnojijo trte v drugem ali tretjem letu. Samo tedaj, če je zemlja jako revna, gnojimo trtam že takrat, ko jih sadimo.
Duh po žveplenem vodiku v vinu je nekaj pogostega tudi letos. Takemu vinu pravimo, da diši po gnilih jajcah. Navadno prihaja ta duh od žvepla, s katerim smo žveplali trte v vinogradih, dostikrat pa tudi od močno z žveplom zakajenih sodov. Celo iz drožja, ki se začne v vinu razkrajati se dostikrat razvije. Tako vino je pretočiti skozi kotlovinast lij ali pa je deti v lesen lij nekoliko kotlovinastili pokrivač. Kotlovina se zveže z .žveplenim vodikom in s tem se vzame vinu neprijen duh. Med pretakanjem se mora lij ali pokrivače večkrat obrisati.
Ali naj sadimo cepljene ali divje črešnje? — Kakor znano se razvija divja črešnja mnogo bolj krepko, nego požlahtnjena ali pitana. Kdor hoče imeti toraj krepko drevo, je boljše, če za-.sadi na stalno mesto črešnjev divjak katerega precepi še le potem, ko se je močno razvil.
Katero kokošje pleme? — Po Nemškem in po Angleškem širijo na deželi najbolj vijandotsko in laško pleme. Ti dve plemeni sta jako rodovitni in navadno se računi, da znese ena kokoš vsaj 160 jajc na leto. Laška kokoš nosi debelejša jajca, nego vijandotska, zato se pa slednja telesno bolj močno ra:vija. Kjer se želijo krepka piščeta, tam si odberemo vijandotsko pleme, kjer gledamo pa bolj na jajca, laško. Laška kokoš ima še to dobro, da skoraj nikdar ne kloka. Vijandotskih podplemen je več, najbolj se pa priporoča zlatoprižno vijandotsko pleme. Od laških plemen je najlepše jerebičasto. Prihodnjo jesen bo v Gorici najbrže perutninska razstava. Dobro bi bilo, da se že sedaj na njo pripravljamo.
Hočeš imeti po zimi dosti jajc? — Gotovo! Saj so po zimi jajca najbolj draga. Dobro! Potem pa poslušaj me, kaj ti je storiti. Skušnje so pokazale, da stare kokoši po zimi ne neso. Pač pa so prav rodovitne tudi po zimi one kokoši, ki so se izvalile v času od začetka marca do konca aprila minolega leta. Če hočeš imeti toraj prihodnjo zimo mnogo jajc, podloži svoje kokoši čim bolj rano, toraj v februarju ali marcu ter vzgoji marčna ali aprilna piščeta. Stare kokoši nadomestuj toraj. z mladimi in jajc ne bo manjkalo. Seveda moraš skrbeti tudi za primerno hrano.
Ako hočeš imeti rano zelenjavo, kakor zelje, paradižnike itd., moraš sejati to vrtnino sedaj v zimske gredice. Zimske gredice napraviti je v najbolj solnčnem in zavetnem delu vrta. Obdati jih je z lesenim obodom in pokriti s steklenimi okni. Kako se napravljajo take gredice smo v „Prim. Gospodarju" že pisali; priporočamo našim gospodarjem, da si napravi vsakdo vsaj majhno zimsko gredico, da pridela v nji vsaj najbolj potrebne vrtne sadike.
Laškiea ali topinambur je rastlina, ki cvete podobno kakor solnčnica. Ta rastlina je bila pred leti, ko nismo še poznali krompirja, pri nas precej znana, sedaj je pa mlajši rod skoraj niti ne pozna. In vendar je ta rastlina jako koristna. Gomolji, ki se razvijajo pod zemljo, so po zimi izborna piča za prašiče. Ko smo to rastlino enkrat zasadili, ni je treba naslednja leta vnovič zasajati, ker ostane vselej nekoliko gomoljev v zemlji, ki se potem sami nadalje razvijajo. Laškiea se v mestih tudi dobro prodaja. Kupujejo jo navadno oni, ki imajo cukrasto bolezen in ne smejo vživati krompirja radi škroba, ki se nahaja v tem. Laškiea ima namreč v sebi mesto škroba inulin in mesto dekstrina levulin, kateri snovi ne škodujeta takim bolnikom.
Proti ušem pri žival;h priporoča se tobakova voda. Tudi lesni pepel, ki se potrosi po živini, je neki dobro sredstvo. Ko se je potrosil pepel, treba je žival dobro ribati, da gre pepel pod dlako. Delo je nekolikokrat ponoviti.
Orehov se ne sme obrezovati po zimi, ker zmrzne sok,, ki pride iz rane. Tako delo naj se opravlja spomladi ali pa rano v jeseni.
Da Se zamažejo razpoke v lesenem podu, priporočajo se sledeča lepila: Vzame se nekoliko žagovine in ravno toliko mizarskega lepa (lima). Tega poslednjega se moči 24 ur v vodi
in potem pri ognju raztopi. V raztopljen lep se pomeša nato žagovina ter se zamažejo s to zmesjo, ko se raztopi, razpoke ali špranje. Nadaljna mazila so: 1 del razpalega vapna, 2 dela ržene moke in 2 dela lanenega olja se zmešajo. Sirišču svežega mleka, ki se iztisne od žure, primeša se četrtinko živega vapna, katero zmes je dobro premečkati, da se napravi vlečljivo testo. To zmes je kmalu porabiti. Dobro mazilo je tudi: 10 delov vapna v prahu in 1 del asfalta, kar je segreti in še gorko namazati.
Kostolomnica je bolezen, ki se osobito pri mladi živini pogostoma pojavlja. Mlada živina se mogoče dobro redi ali udi so ji šibki in komaj se vzdrži telo na nogah. Najboljše sredstvo proti kostolomnici je fosfornokislo klajno vapno, ki služi za napravo kosti. Kakor znano, obstojajo živalske kosti večidel iz fos-fornokislega vapna. To vapno dobivajo živali večinoma v krmi. Če pa nima piča dovolj te snovi, skušajo si živali same dobiti jo. Od pomarijkljaja fosfornokislega vapna prihaja n. pr., da goveja živina čestokrat tako rada gloda kosti aii pa tudi jasli. Živalim, pri katerih si zapazil to slabo navado, pravijo ti same, kaj jim je treba. Zato daj takim živalim čim prej klajnega vapna, ki ga dobiš lahko tudi v Gor. kmet. društvu. Najbolj pogostoma imajo to razvado krave, ker potrebujejo te za napravo mleka mnogo te rudninske snovi.
Zamuda. — Današnja številka se je zakasnila in sicer večinoma po urednikovi krivdi. S spremembo v njegovi službi se je nakopičilo razno delo, katerega ni bilo moči odložiti. Z marcem upamo, da zamudo dohitimo.
Mesto kmetijskega potovalnega učitelja za goriški okraj je razpisano. Prošnje le vložiti na c. kr. natneštvo v Trstu.
Na slov. kmet. šoli v Gorici je še mnogo sadnih drevesc na prodaj in sicer: jablan, češp (cepljenih), ringtotov, breskev,
POROČILA.
orehov. Tudi se dobijo na šoli plemenski prešički čiste large^-blackške pasme (črni).
Na slov. kmet. šoli v Gorici je letos 21 učencev in sicer 3 iz Krasa (1 iz Rodika, 1 iz Povirja, t iz Volčjegagrada) 7 iz. Vipavskega (2 iz Križa 1 iz Vrtovina, 1 iz Lokavca, 2 iz Prva-čine, 1 iz Bilj), 4 iz Brd (1 iz Podgore, 1 iz Pevme, 1 iz Ko-zane, 1 iz Krasnega) 7 iz Gor (1 iz Bat, 1 iz Deskel, 1 iz Še-brelj, 1 iz Slapega, 1 iz Otaleža, 2 iz Srednjega). To število je sicer mnogo veče, nego prošla leta, vendar še vse premajhno,, ako se pomisli, kako važna je za kmetovalca kmetijska šola.. Prihodnje leto v jeseni upati je toraj, da ne bo nobene občine na Goriškem, ki bi ne imela vsaj 1 učenca v ti šoli. Kaj se uči. v nji in kako učenci napredujejo, o tem bodemo še poročali.
Državna podpora. Vis. vlada je dovolila „Goriškemu kmetijskemu društvu" podporo 10.000 K, katere naj uporabi to v povzdigo kmetijstva, posebno za živinorejo, prešičjerejo, za čebelorejo in za razdelitev nagrad za uzorne hleve iu gnojišča. Društvo bo svoječasno sporočilo, kako se ta zoesek porazdeli. Opozarjamo pa že danes kmetovalce, da vporabljajo čas, ko ne morejo na polju ali v vinogradu delati, v popravo hlevov in gnojišč, kakor se je svoječasno v »Primorskem Gospodarju" pisalo in ha shodih nasvetovalo, ker se namerava ravno s to podporo ta nedostatek našega kmetijstva izboljšati.
Kdo potrebuje otrobov? Vsled pomanjkanja in draginje krme nakupilo je „Gor. kmet. dr." večjo množino otrobov. Ti so najboljše kakovosti in jih priporočamo najtopleje našim članom. Cena je K 15'— za 100 kg.
Kmetijsko orodje. „Gor. kmet. dr." je naročilo na novo večje število raznih plugov za polje in vinograd, kakor tudi drugih praktičnih kmetijskih priprav.
Kdor nima popolnega orodja naj si ga letos nabavi, ko mu bogata trgatev to omogoči. Kdor stroškov sam ne zmore, naj se združi s sosedom, in naj kupi moderno orodje, s katerim prihrani mnoga truda sebi in živini, opravi boljše delo in zagotovi veči pridelek.
Pašnanje novih vinogradov. — Vsled lepe letošnje zime, se napravlja letos jako mnogo novih nasadov. Posebno po Krasu in po Vipavskem se mnogo pašna na novo. Amerikanske trte zato močno-premanjkujejo. Povsod se povprašuje po njih.
Na Gradišču imajo posestniki še okoli 303 h! belega vina in 303 hI „brzamina" za prodaj. Vina so prve vrste in pravilno napravljena ; zato jih priporočamo vinskim kupcem ter jim svetujemo, če hočejo dobiti dobro kapljico, naj se obrnejo do posestnikov na Gradišču, dokler imajo še kaj vina na razpolago.
Občni zbori podružnic. — Podružnica Sv. Križ je imela svoj redni občni zbor dne 10. novembra 1907. Na njem se je raz-govarjalo o podružničnem delovanju, o težnjah in željah tamošnjih članov.
Zahtevalo se je, naj bi vlada ustanovila za tamošnji okraj uzorno kmetijo s posebnim ozirom na prešičjo-, kozjo- in živinorejo.
Podružnica v Biljah je imela 8. decembra 1907 redni občni zbor, na katerem se je volil tudi na novo odbor.
Podružnica v Gor. T rebusi je imela občni zbor 26. decembra 1907; na tem se je volilo novega blagajnika gosp. Alojzija Podgornik. Pretresovala so se na tem obč. zboru razna gospodarska vprašanja.
Gradišče. Tukajšnja podružnica „Goriškega kmetijskega društva" imela je 11. jai.uarja t. i. svoj občni zbor v prostorih g. Alojzija Kerševan. Vdeležba je bila lepa, kar znači, da so tukajšnji posestniki vneti kmetovalci. Predsednik Rojic pozdravi navzoče ter jih vabi naj se v obilnem številu oklenejo tega prekoristnega društva, tako da postane isto močna falanga kmetskega stanu, katera bo nepremagljiva in ponos vsacega posestnika.
Ker je pretekla I. upravna doba podružnice, voljeni so bili zopet jednoglasno v odbor sledeči gg.: Rojic Jakob, učitelj, predsednik; Kobal Ivan, tajnik; Kerševan Janko, blagajnik.
Gledati bo treba, da bo vsak posesnik ud tega prekoristnega društva, ker le s skupnim delovanjem zamoremo rešiti kinetski stan ter mu pomagati zopet na noge in uspeh gotovo ne izostane. Če smo pa ločeni, bo brezuspešen naš boj. Dolžnost je tudi vsacega posestnika, da širi našega „Primorskega Gospodarja" in sploh kmetijske časopise, kajti po tej poti se bo kmet poprijel času primernega gospodarstva. Uporabljati mora pa praktično pridobljene nauke, ker samo čitanje ne zadostuje. Z veseljem se mora konštatirati, da tukajšnji posestniki, kar čitajo, tudi izpolnujejo. Več posestnikov je, ki so ravno „Prim. Gospodarju" hvaležni za lepe uspehe pri gospodarstvu. Skoraj vsi tukajšnji vinogradi so pravilno in vzorno obdelani; posestniki tako rekoč
tekmujejo med seboj, nobeden noče zaostati za drugim. Veliko zaslug ima v tem oziru tudi naš vrli Peter Kerševan, ki je bil eden prvih v zasajanju amerikanskih trt na Vipavskem. Mnogo se je moral truditi ubogi Peter, predno je prekopal oni puščobni in kameniti svet in vzgojil tako močne trte. Toda z vstrajnostjo in dobro voljo premagal je vse težkoče.
Torej dragi Gradiščani, korakajte vedno po tej poti, ker uspeh ne izostane; za vaš trud bili ste preteklo jesen v času trgatve bogato poplačani, kar naj vas vspodbuja k vstrajnemu delovanju na vino-rejskem polju. Le vedno navzgor in naprej, nikdar navzdol in nazaj!
Na novo priglašeni udje Goriškega kmet. društuo.
Alojz Komel, posestnik, Kronberg 25 Anton Orinčič, » Kozana 57 Ivan Ličen. » Brje 5 Josip Zadel, knjigovodja, Gorica Fran Kavčič, veleposestnik, Golobrdo .Mohor Pavlin, posestnik, Kronberk Jakob Birsa, „ Brje 119 Josip Prijatelj, nadučitolj, Grahovo Korsič Anton, posestnik, Gonjače 151 Korec Mizerit, » Št. Ferjan 149 Jožef Simčič, » Renče 341
Simon Kemperle, pos. Hudajužna 26 Planšarsko društvo ..Mrzli Vrh': j v [Do-
Ijah Tolmin Ilenrik grof Altems, dvorni svetnik in
c. kr. okraj, glavar, Gorica Kruljec Miha, trgovec v Tržiču Josip Pahor, posestnik Medjevača 15 Fran Pphor,	»	»36
Ivan Legiša,	»	»9
(Dalje pride.)