TRST, sreda 3- septembra 1958 Leto XIV- • Št. 209 (4054) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini STS _ Jr «. _«, n. -- oi-jjs _ p .--------------- ... ... nad. — TELEFON »3-10* IN J4-S3« — Pahni predal 559 — UPRAVA: UL. »V. FRANČIŠKA * 24 — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir. polletna 3500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska Mevilka mesečno 100 lir, letno 1000 lir - BLASOV: Za vsak Ca GORICA: ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 m od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780. polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založništvo ' _ K mm Višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 tir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tal. 21-928, tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani 600-70/3-375 Nova senzacionalna vest v zvezi z «Anonimo> Spomenico o aferi je izročil hsku Pretijev tiskovni urad Glasilo PSDI brani svojega ministra, češ da ni nič vedel Glasilo PRI: «Vlada mora do dna razčistiti afero» Centrala (iAnonime" v vili „Silvana" pri Anconi? (Od našega dopisnika) Nadaljevanje dela mednarodne konference v Ženevi rim, o — r. - -------- r9m v’ ponert ?*asil° PRI piše danes: »Med razgovo-tednilca «E^n ^5' av§Ubta zjutraj z uredništvom jvedeli, da ~ pred izidom našega lista — smo **>vala’ Je izročen prepis spomenice, ki je vse- 10 J* Pos?ai.n rmacije' ki ' za «Voce Re- smo *T«Hicana* „ , xve' biku nekemu ured- ki so ga Poklical L - : - točneje, {kovnega uras načelnik ti-v"a«ce v ?ada ministrstva za X Settema°J urad v ulici •‘Vgusta oh 19 In V petek 22. (Javi ort«-, t- 5- ko je, po nbiav>l znan„°rne-ga uradn>ka, jetija, ti?0 :ZJavo ministra f.asila psriT zanil{ala pisanje (‘La Umakn, ln v kateri je 0žba Proti ~"a: slehema ob-tiju». ministru Andreot- .dnev“ik na- roT’ da bo i,S' Je treba IZ nL^som, D“ m°S°ee uspeti s 2 miraln b0do -Sed?l P°ae‘ n,1' če že'?« a,skvalifilcacija-,.a,v 1® sv"? z, “krepi, ker'o-.. - olznost v tako si J1' Nikak? kakršen je se-avljati ni H«""-*- --Izženi i 1"-ora'nimi a.PMzadeIi tisk ?? že ^ dlskvalifikacija- hud Ja »v<2o H epi’ ker °' d Prim?-, ost v tako '^ji. \riu_v ru kakršen c«. U’ o SS1*®''drfc.v^°d hudimi in- »lorL^tmost?1 k°rrgani' pc’>-:ne odgov''. kr°S' visoke sn d.iat> dopustno PO- s° ohi-i sk p0(j obtožbo, ko °rnosti — razen poro|j>]?lene Jt0 {Vet vzeli. bl 3lh rninistr-a'»Ve vladi je ■ tako na lah-Ai,h vlog m pr'-sio do zame-^^ttijf^ed Pretijem in ‘ pravična zamenjava t». ne mo- r» 'fitrpet>- Od aeti tega kov?tevzeti „ , anes dalje _ dal “ost. p?Se Vso svojo od l>teti'~. to :e° -sredi ie škan-t»čei Je storil asno' Minister Ja fazkrinJ prav* da ga je L ^ do wk°Vati- Vlada mote a,ere- tj?'13 Političnega Kč^ranij^1^^^« ie, da te i? n> UEna-i ob. rojstvu t% i U1 uimj ■ uu rojstvu 1,0 Va' druSdi af pogoii te ate-triVaZno hL i, ln ni toli-Hof p°ide ab "mendator Giut-j^t . ne Pojde v za- t?d‘la «lnekUnita* pa bo ob-Q ?a je bi, V .katerem se hovifi je oseKminister Preti iiiie, je o ??no obvestil tri vih 9 v neJ/08.1' ki sta jo in 5°*Uh m Giuffreje- mokri,i"ls*er Tambroni Ro"accb žans.ki poslanec »*k?.tja?k{no gre morda za W0lVo zadeia Fei fnajbolj ?adrfie.predvsem Panfanijevo k»čei 'ja pa ministra *a oln‘k tiskoJl Tambronija. acen?enia Ela ?ega nrada, ki V C' ki ^'ioPRI, je Maki i« 'atrstvu Pw^al ostavko e*. bd odn,2-^ finance in ""n.,,,.. p“scen iz ured- ništva socialdemokratskeg glasila »La Giustizia# zaradi svojih prejšnjih napadov na Andreottija in Tambronija »Giustizia« danes zanika, da bi bil kak novinar «epuriran» iz njene redakcije, češ da vsi tisti, za katere se je pisalo da so bili odpuščeni, sploh niso imeli kvalifikacije urednikov in tudi niso »profesionalni novinarji«. Antonio Lan-dolfi, ki naj bi že znamenito spomenico razmnoževal, baje tudi ni sotrudnik glasilu PSDI in se letos niti ni vpisal v PSDI. Po vesteh, ki še niso uradno potrjene, so baje preiskovalni finančni organi našli v predmestju Ancone v «Vili Silvana«, ki je last nekega profesorja in sedaj v njej nih če ne stanuje, pohištvo, omare, blagajne in vse drugo, kar spada med opremo neke banke. Že prej se je v Anconi govorilo, da ima Giuffrejeva organizacija svojo podružnico tudi v pokrajini Marche. Sedaj pa se govori, da je imel Giuffre v vili «Silvana» svojo centralo, ki je bila seveda tajna. V tej vili so opravljali vsa potrebna pisarniška in knjigovodska dela, shranjevali denar, ga prejemali in oddajali v druge kraje Italije in najbrž tudi v inozemstvo. Se bolj pa postaja stvar čudna, spričo ugotovitve, da pravkar vilo predelujejo, ker bodo iz nje napravili nekak samostan in so za to izdali baje že 150 milijonov lir. Glede zakona o ustanovitvi parlamentarne preiskovalne komisije pa je zelo verjetno, da bo večina poslancev predlog izglasovala. Govori se. da bo celo krščanska demokracija pristala na parlamentarno preiskavo, ker so se doslej vse druge stranke izrekle zanjo in bi ostala osamljena, če bi komisiji nasprotovala. Poslanci KPI so danes zahtevali, da mora parlament takoj začeti razpravo o imenovanju komisije. (Tudi Togliatti se je danes vrnil v Rim iz Valteline, kjer je preživel poletne počitnice.) Poslanec PSI Santi pa je izjavil; «Ce demokristjani in socialdemokrati ne bi pristali na preiskavo, bi se morala vlada glasovanja vsaj vzdržati. Seveda glasilo PSDI v odgovoru na članek na glasilu DRI nenavadno odločno brani svojega ministra Pretija, češ da sploh ni bil v Rimu, ko se je razširila vest o spomenici, ki je bila objavljena v «E-spresso«, ter da nima pojma, kdo jo je sestavil in po kakšnih kanalih se je razširile ter da zaradi tega Preti nima nobene odgovornosti niti posredne niti neposredne. Načelnik tiskovnega urada Matacena pa je imel baje samo navaden razgovor z dr. Scalfarijem od «Espresso», s katerim je govoril o spomenici, toda samo kot navaden radovednež, in pri tem baje ni skrival, da gre za anonimni sestavek ter de)al da govori povsem privatno. O- stavko pa je podal zaradi tega, da bi imel svobodne roke, ki so «v takih primerih nujne«. A. P. Gronchi odpotuje danes v Brazilijo RIM, 2. — Jutri bo predsednik republike Gronchi s so-piogo odpotoval ob 17.15 Z letališča Ciampino z letalom v Brazilijo na uradni obisk. Z njim bodo odpotovali še: minister Medici, podtajnik v zunanjem ministrstvu Folchi, podtajnik Caron, generalni tajnik pri predsedstvu republi-1 jo pri razvoju Brazilije v in-ke Moccia, vojaški svetovalec dustriji, kmetijstvu, umetno-admiral Bigi, načelnik urada I sti in literaturi«. za zveze z inozemstvom minister Cippico ter brazilski veleposlanik v Rimu. Pred odhodom bo verjetno Gronchi dal za javnost posebno izjavo o pomenu obiska. Iz Rio de Janeiro pa poročajo, da je v zvezi z Gronchi-jevim- obiskom predsednik Biazilije Juscelino Kubiček izjavil, da Brazilija navdušeno sprejema visokega gosta iz I-talije, s katero ima Brazilija tradicionalne prijateljske od-rošaje poleg kulturnih in zgodovinski sorodnosti, ki družijo latinske narode. «Mi smo druga domovina za milijone I-talijanov, ki so se nastanili tukaj in učinkovito prispeva- Lkinitev tajnosti bo raziskovanj na področju Dosedanja poročila kažejo, da so v ZDA, SZ in Angliji prišli znanstveniki do iste točke in da so uporabljali enake metode - Razgovori o sodelovanju med SZ, ZDA in Anglijo ŽENEVA, 3. — Na današnji seji mednarodne konference, na kateri razpravljajo o mirnodobski uporabi jedrske energije, so posamezni delegati nadaljevali či-tanje svojih poročil, ki so razkrila številne tajnosti o dosedanjih raziskovanjih na področju jedrske energije. ^Delegacije ZDA, SZ in Ve- like Britanije so začele diskusijo o znanstvenem poročilu Velike Britanije, ki obravnava predvsem poizkuse v Harwellu, Calder Hallu in Windscale. Pri tem govori o izkušnjah, ki so jih pridobili v zvezi z znanim incidentom, ki je oktobra lanskega leta povzročil veliko vznemirjenost v Angliji zaradi eksplozije, ki je nastala v reaktorju v W'ndscale. Sir Leonard Ower je pove-da.. da program za pridobivanje električne energije v Veliki Britaniji predvideva, da bo z zgraditvijo novih reak-tcrjev dajal angleški industriji pet milijonov kilovatov e- uergije leta 1965. Brali so zatem poročilo, ki govori o posto-nku v centra-ii v Calder Hallu. Znano je, da so tu napravili poizkuse z raznimi vrstami reaktorjev, ki Jih Angleži izdelujejo z* izvoz. Prof. Pascal in Rouville, ki delujeta v jedrski centrali v Marcoule v Franciji, sta zatem podala poročilo, ki govori o postopku, ki so ga uporabili v Franciji za pridobivanje plutonija Ameriška delegacija je predli žila dolgo poročilo, ki ole razložuje delovanje 20 poiz kusnih reaktorjev za pridobivanje električne energije. O-n.enja se tudi zgraditev in delovanje reaktorja na stisnjeno vodo v Shippingportu, nost. ab razstre- ia»sv„ ‘U, u,^.s ' Mons bli- 6>i*>vca v- dva itali‘ <"> ?k s„ Peljali _ ?ta se z tfit U,taVH?ZVa?a dee,?Ijek- Ko *‘t«i-“* ' sta lavea, naj 5*li, J? so v.Padalievala !*Uč a-J ' nanju ’ d* »a Al- Je “tirno. Do- žirce. Vojaške oblasti so u-vedle preiskavo sporazumno z ;talijanskim konzulom v Parizu. Ta dogodek je priča napetosti in nervoznosti, ki vladata zlasti ponoči v važnejših industrijskih in gospodarskih središčih, ki jih stražijo vojaki, kateri so dobili ukaz, naj streljajo na vsako sumljivo o-sebo. Poleg tega so pariške oblasti odredile, da severni Afričani ne smejo več krožiti po Parizu in predmestjih med 21 30 in 5.30 zjutraj. V Parizu žjv, okoli 150.000 severnih A-fričanov. Zveza za človeške pravice je danes objavila poročilo za tisk, v katerem protestira proti atentatom Alžircev, toda hkrati obsoja rasistično diskriminacijo, ki jo vlada dela s sprejetimi ukrepi proti Al-žircem. Zveza zlasti protestira proti množičnim aretacijam Alžircev. V takem napetem ozračju bo general De Gaulle govoril pojutrišnjem • referendumu. Izredni ukrepi, ki so jih s tem v zvezi odredili, dokazujejo negotovost, ki vlada v P. rizu, Veliki Trg republike bodo popolnoma izolirali, O-koli De Gaulle bodo člani vlade, parlamentarci in diplomatski zbor. Trg bodo praktično zasedli bivši bojevniki in člani golističnih organizacij. O-gromno število varnostnih sil bo s tem laže nadzorovalo manjšo množico ljudstva, ki se bo lahko približala De Gaullovi tribuni. V Hamburgu je predstavnik alžirske osvobodilne fronte na tiskovni konferenci izjavil, da je bila alžirska vlada praktično že sestavljena ter da šteje ozem ministrov. Poudaril je da za osvobodilno fronte referendum v Alžiriji ne bo veljaven in bo nanj odgovorila z zaostritvijo vojne v Al-ž rijt in Franciji. Dodal je, da do sedaj niso uporabljali proti Franciji orožja, ki prihaja iz zahodnih držav, toda če bo Zahod še dalje dobavljal Franciji orožje in denar, bo osvobodilna fronta prisiljena obrniti s* n« Vzhod. ribiško ladjo skušala pognati motor v trenutku, ko so na to ladjo prišli tudi anglešk-mornarji. Začela so se pogajanja s kapitanom islandske vojne ladje »Thor«. Na obeh sira neh se zatrjuje, da ni prišlo do nasilnih dejanj. Poznelc pa je islandska obalna služ ba sporočila, da so nekateri mornarji z angleške vojne ladje «Eastbourne» »zajeli« islandsko skupino, ki je prišla na angleško ribiško ladjo. Poročilo pripominja, da so skupino islandskih mornarjev* pripeljali na vojno ladjo »East-bourne« kljub odločnim pro testom. V zvezi s tem je angleška admiraliteta objavila izjavo poveljnika Andersona, ki pra vt, da je pozval islandsko vojno ladjo, naj znova sprejme Handske mornarje, ki so bili še na angleški ladji. Toda to je islandska vojna ladja odklonila, in tako so islandske mornarje pripeljali na ladjo »Eastbourne«. Anderson je i> javil, da so Islandci na ladji »Eastbourne« kot »gostje«, ker jih islandska vojna ladja ni hotela sprejeti. »Nisem jih maral pustiti sredi morja,« je izjavil Anderson, in je pripomnil. da bodo mornarje posla’.: v Islandijo, takoj ko bo to mogoče. Admiraliteta je pozneje sporočila, da je ribiška ladja »Northern Foam« začela spet loviti. Admiraliteta javlja dalje, da so »opozorili« tudi islana ko vojno ladjo »Odin«, naj »se drži oddaljena« od angleške vojne ladje »Russell«, potem ko je z reflektorji svetila na neko angleško ribiško ladjo. Islandska obalna služba pa j* sporočila, da je moštvo neke druge angleške ribiške ladje odbilo s sekirami in drugim orožjem skupino islandskih mornarjev, ki so prišli _ vojne ladje «Maria Julia« in so hoteli čoln zajeti. Ta incident se je dogodil v bližini Seydisfjordura. Uradno javljajo, da je islandska vlada poslala britanskemu poslaništvu v Reykjaviku odločen protest proti poizkusom angleških vojnih ladij, da ovirajo islandskim obalnim čolnom izpolnjevanje njihove službe. Islandska vlada ‘e dala nalogo svojemu poslaniku v Parizu, naj obvesti tajnika NATO »v kakšnih pogojih je bil zakon prekršen«. Islandski zunanji minister pa je izjavil, da so »dobri Islandci vedno želeli, da bi se vprašanje ribolova srečno rešilo, ne da bi bili oškodovan1 odnosi med Islandijo in njenimi sosedi. Dodal je, da se bo islandska vlada še dalje trudila v tem smislu. Nocoj so bile v islandski prestolnici protibritanske demonstracije, in sicer predvsem pred angleškim veleposlaništvom ki pred rezidenco angleškega veleposlanika. Demonstranti so metali tudi kamenje in so vzklikali proti Angliji. V Londonu pa vztrajajo pri svojem. Britanski predstavnik je izjavil, da je angleška vlada vedno mnenja, da Islandke oblasti nimajo pravice posredovati, da bi preprečile Foreign Office ni hotel kO' mentirati današnjega incidenta ob islandski obali. V Parizu je predstavnik francoskega zunanjega ministrstva izjavil, da je Francijs pripravljena posredovati v sporu med Lslandijo in Veliko Britanijo. Izrekel pa je u-panje. da bosta Velika Britanija m Islandija našli rešitev*. Islandski tisk ostro kritizira stališče Velike Britanije v sedanjem sporu zaradi ribolo va. Glasilo politične skupine, kateri pripada ministrski predsednik, t. j. progresivne stranke, »Timmin« piše, da je Islandija pripravljena udeležiti »e sestanka ministrov NATO. io-da «vsak poizkus, da bi dosegli, da bi st Islandija odpovedala meji 12 milj, bo Veljal za sovražno dejanje«. Lisi dodaja, da bi se antipatija, ki jo v Islandiji čutijo do Velike Britanije, utegnila usmeriti proti NATO in nroti oporiščem atlantskega zavezništva na otoku. Komunistični list «Thiod-viliinn« ima na prvi strani naslov: »Islandija pozdravlja svojo zmago« in piše v svojem uvodniku med drugim: »V naši deželi nočemo imeti nič opraviti s predstavnikom britanske piratske vlade.« Glasilo socialdemokratske stranke »Althvdubladid« Piše, da je «Velika Britanija izol,-rana v borbi proti Islandiji«. Glasilo opozicije »Morgun Bla did« piše: »Velika Bntanua je izvršila hud napad proti Islandiji in to bo povzročilo zgražanje na vsem svetu.« dodaja, da je večina mu predlogu za sestanek ministrov NATO. Mladina PSI v Ljubljani BEOGRAD, 2. — Delegacijo Socialistične mladine Italije, ki je prispela danes kot gost Ljudske mladine Jugoslavije v Ljubljano, so na železniški postaji pozdravili zastopniki Ljudske mladine Slovenije in LM Jugoslavije. Člani italijanske delegacije so se razgovar-jali danes s člani predsedstva LM Slovenije o vprašanjih, ki zanimajo obe organizaciji. Nato si je italijanska delegacija ogledala znamenitosti Ljubljane Rudarska nesreča na Poljskem VARŠAVA, 2. — Agencija PAP javlja, da je včeraj bilo ubitih 14 rudarjev v premogovniku Nova Ruda v Sleziji zaradi eksplozije jamskega plina. Drugi 3 rudarji pa so ostali blokirani v rudniku. To je že druga rudarska nesreča na Poljskem v manj ko enem tednu. Skupno število žrtev pri obeh nesrečah znaša 86 mrtvih in 52 ranjenih. ki je začel delovati decembra 1957 in daje sedaj 60.000 kilovatov Zadnje poročilo je podala sovjetska delegacija. Poročilo podrobno opisuje gospodarska in tehnična vprašanja ter vzdrževanje prvega reaktoija za pridobivanje električne ener gije, ki je začel delovati v SZ leta 1954. Ameriški delegat Teller je pr> prebranju svojega poročila izjavil, da bi eksplozije vo-diko"ih nomb lankr izkoristili tako, da bi v velikih podzemeljskih dvoranah proizvajali paro kot energijo. Eksplozije b, lahko izkoriščali tudi za velika dela pri graditvi pristanišč, pri odkopavanju rud in za menjavanje rečnih strug. Teller je dodal, da bodo pri nadzorovanem atomskem spajanju lahko dosegli rezultate, se preden bo spajanje poznano v vseh njegovih tajno stih, tako da bo mogoče pridobivati ceneno elektr.ciio e-nergijo 'n vode. Po njegovem pa tak rezultat ne bo mogoč pred koncem stoletja. Sovjetski znanstvenik Kvasu,, bivši ravnatelj atomske centrale pri Moskvi, je poročal o manjšem incidentu, ki se je dogodit v tej centrali. Incident je nastal ko je neki delavec pustil premalo vode v sistemu za ohlajevanje. »Zastrupitev« pa se je omejila samo na notranjost reaktorja n »zastrupljena« ni bila niti voda, ki se uporablja za o-hlajevanje Krasin je izjavil, da so od ztičetka delovanja reaktorja nastale štiri manjše okvare ki niso imele nobene posledice. Sovjetski znanstvenik Do-tvohotov je podal poročilo znanstvenika Arzimoviča, ki pravi, da so pri nekem poiz spešitev težave, ki še obstajajo, pa so še vedno v pridobivanju viso-POZNAN, 2. — Nocoj so ke temperature, ki je potreb-javili, da je bilo ubitih 11 | na, da nastane reakcija spa-otrok, dva pa sta bila hudo Manja, in podaljšanje trajanja ranjena zaradi eksplozije bom-1 te temperature za čas reakci-be v bližini Poznana. I je. Sedaj so uspeli doseči, da kusu spajanja dosegli tempe- Hill v Londonu. Obtožba proti raturo nad 3 do 4 milijone I tem osebam navaja žalitev or-stopinj. ganov javne varnosti, odpor Na popoldanski seji so raz, pjsvljali o možnosti nadzorovanega spajanja vodika. S tem v zvezi je bilo podanih 13 poročil. Prvo poročilo je podal neki švedski znanstvenik, ki govori o »magnetodinamiki in termn-nuklearnih vprašanjih«. Sledi-lo je poročilo o »britanskem programu raziskovanj na sektorju nadzorovane termonu-klearne energije« ter poročilo o »sovjetskih študijah o ter-monuklearnih reakcijah« .ter poročila o »uporabljanju spa-jt.nja v miroljubne namene« ki ga je podal prof. Teller. Branje poročil se je končalo s «poročilom o nekaterih delih v Zahodni Nemčiji na področju spajanja«. \ Na popoldanski seji je bila odstranjena tajnost, ki j« do sedaj zakrivala delo znanstve r.ikov posameznih držav v zve. zi z nadzorovanim termonu-klearnim spajanjem. Znanstveniki so namreč ugotovili, da so pri svojih raziskovanjih prišli vsi do iste točke in da so uporabljali vsi iste metode v svojih laboratorijih. Indijski delegat Baba je na tiskovni konferenci v zvezi s tem vzkliknil: »Koliko zgubljenega časa in truda!« SZ, ZDA in Velika Britanija so prišle do istih rezultatov in delujejo v isti smeri. Ukinitev tajnosti bo omogočila po raziskovanj. Glavne proti organom javne varnost!, nošnja orožja kakor sekir, nožev brivnih britev itd. Tu in tam so skupine mladeničev tudi danes napadale barvaste ljudi na ulicah. O-'sraj Notting Hill je zastražilo okoli tisoč policijskih agentov. Tisk in javno mnenje soglasno obsojata nasilja proti barvastemu ljudstvu. Policija pa nadzoruje delovanje skupin, ki napovedujejo namen »borbe, zato da bi Anglija ostala bela«. Zlasti nadzoruje delovanje gibanja «British Union Movement«, ki je povojni od-cepek Mosleyevega fašističnega gibanja. Policija je namreč mnenja, da rasistični neredi, ki so se začeli v Notting Hillu, niso izolirani, in da obstaja možnost njih razširitve na druge kraje države, kjer živijo večje skupine barvastih ljudi. Policija je ugotovila, da skupine belih mladeničev krožijo z avtomobili po ulicah in napadajo vse barvaste ljudi, ki jih srečajo, posebno če so v družbi belih žensk, v okraju NoUiiig Hill živi sedaj 6000 barvastih oseb, ki prihajajo po večini iz britanske Zahodne Indije. Belci trdijo da so barvasti priseljenci organizira, li obsežno nepošteno življenje in da so določili zbirališča za prostitucijo z belimi ženskami. E. folombo obišče zagrebški velesejem BEOGRAD, 2. — Italijanski minister za zunanjo trgovino Emilio Colombo bo obiskal zagrebški velesejem, ki bo odprt 12. septembra. Prisostvoval bo prireditvi ob dnevu Italije na tej mednarodni razstavi. Ministra bodo spremljali general, ni direktor za trgovinsko izmenjavo dr. Bisalco. UMimmtmtmMMimiMiiiMMtMtimniiHimHHMiiititMitiiHiMtitimiiitiiffiiiiiniinMtimtiitt Nove laži v »Pravdi” na račun Jugoslovanov Montgomery ia James Smith v Beogradu je visoka temperatura trajala samo nekaj tisočink sekunde. Današnja poročila soglasno deloma potrjujejo, da je možnost industrijske proizvodnje energije na podlagi tej-monu-klearnega suajanja še daleč. Težave, ki jih bo treba premagati, so še velike in številne. Toda dosedanji rezultati vendarle potrjujejo, da bo ta r.ova sila na razpolag- človeku čez 20 let. Njene pozitivne stiani bodo številne: z uporabljanjem vodika iz oceanov ho nadzorovano spajanje neizčrp-ljtvo, odpravljeni bodo radioaktivni ostanki in rešeno bo energetsko vprašanj* n« vsem svetu. Da bi pospešili raziskovanja in preprečili trošenje energij, izjavljajo v britanskih krogih, da odobravajo predlog, naj bi ZDA, SZ in Velika Britanija skupno delali, da bi dosegli nadzorovano reakcijo spajanja z namenom proizvajanja energije. Razgovori o možnosti takega sporazuma so se začeli ned ameriškimi in sovjetskimi znanstveniki v Ženevi. Neki ameriški znanstvenik je izjavil, dn je tak sporazum s SZ mogoč, in pridružila bi se mu lahko tudi Velika Britanija. «4-------------- , Rasizem v Londonu LONDON. 2. — Britanske oblasti so sklenile .da bodo o-stro nastopile proti povzročiteljem rasističnih neredov. Jutri se bo notranji minister But'er razgovarjal z novim načelnikom policije Simpsonom. Policija pa je s svoje strani opozorila vse povzročitelje neredov, da bo ostro nastopila. Danes so postavili pred sodišče 27 oseb, od katerih 12 barvastih, v zvezi z včerajšnjimi neredi, v okraju Notting List dodaja, da je Islandcev naklonjena danske- (Hnnimmn— .................... Vojaška posvetovanja v Washingtonu v zvezi s položajem okoli Formoze Dulies se je razgovarjal z načelniki vseh glavnih štabov, jutri pa bo v Newportu poročal Eisenhovverju - Nov kitajski poziv Čangkajškovbn generalom HONGKONG, 2. — Radiu v Fukjenu je danes oddajal pozive nekaterim Cangka jakovim vojaškim voditeljem, poveljnikom majhnih obalnih otokov v skupini Kvemoj. f pozivi pravijo v svojem uvodu, da ne bodo na teh otok h mogli dobiti s Formoze nobenih ojačenj in oskrbe zaradi letalske in pomorske blokade, ki jo izvajajo kitajske sile Poziv, naslovljen generalu Sen Hsiangu Kueju pravi, da je novi položaj še resneiši kakor pred desetimi leti, ko je bil on ujet v Kamčuiu. Generalu Liu Ming Kueju obljubljajo Kitajci »milo ravnanje« in dovoljenje, da se oo iridružil svoji družini v f.e-juanu. V pozivu generalu Man Lanu je rečeno med drugim da je moč ognja kitajskih čet sedaj »stokrat večja« kakor V času, ko je bil on poražen v Kjangsu. Generalu Hsu Lih Fenu grozijo s popolno eltm.-nacijo, če se ne bo vdal. Generalom Kuo Ting Vuju. Li Cau, Vu Sao Hsiangu, Vang . . _ ______ ften Čunu in Tu Ven Fengu britanskim ribiškim čolnom I pa svetujejo, naj »popustijo ribariti »na odprtem morju«, pred odločenostjo ljudske Ki- tajske, da osvobodi Macu n Kvemoj«, če nočejo biti uničeni skupno s svojimi četami- Kitajski topovi so tudi danes v presledkih obstreljevat-Kvemoj. Pekinški radio le levil, da je kitajska mornnrica ob spopadu s Cangkaiškov-mi ladjami poškodovala dve Čangkajškovi vojni la.djt arne riške proizvodnje. Do spopada je prišlo v ponedeljek zv«t-čer, ko je kitajska morna-u-ca ustavila konvoj, ki je vozil na Kvemoi. Cangkajškovo poveljstvo pa poroča, da so ostale štiri Oaug-kajškove vojne ladje, ki so bile napadene, nepoškodovi-ne. Le ena je bila laže poškodovana in se je vrnila v svoje oporišče. V poročilu trdijo, da je bilo 12 kitajskih tor ped nih čolnov, ki so napadli konvoj, potopljenih. Pomočnik poveljnika na Kvemoju general Kao Jang )cn je na tiskovni konferenci izjavil, da je mogoče, da bodo Kitajci skušali zasesti n-t*.-k v bližnji prihodnosti. Dodal je, da na Kvemoj še dalje prihajajo po morju dobave in d« je bilo letališče na otoku odprto za promet. Medtem se nadaljujejo priprave za skupne manevre »-meriških in Cangkajškovih »tl v formoških vodah. Manevri bodo 6, in 7. septembra. V četrtek Pa se bo predsednik Eisenhotver, ki je na oddihu v Newportu, razgovarjal z Dullesom v zvezi s položajem okoli Formoze. Danes se ji predsednik dvakrat razgo-vcrjel z Dullesom po telefonu. Dulles bo odpotoval v če trtefc z letalom v Ne-vport. Dane« pa se j« dolgo raz go-varjal z načelniki vseh glavnih štabov. O tem sestanku ie dižavni departma objavil poročilo, ki pravi, da so analizirali »resen položaj, ki je na-s-tal, ker kitajski komunisti trajno uporabljajo sil0 prt svojih teritorialnih načrtih na celotnem področju Formošk* ožine«. Vojaški voditelji so se a Dullesom razgovarjali o ameriški vojaški intervenciji v primeru, da bi se Eisenhower odločil za to intervencijo za rbrambo otokov ob kitajski o bali. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 2. — Verjetno zato, ker je zmanjkalo »teoretičnih argumentov« v'-borbi proti jugoslovanskemu »revizionizmu«, je moskovska »Pravda« začela zadnje čase z iznašanjem »konkretnih ar gumentov« ,ki naj dokažejo sovražno razpoloženje jugoslovanskih organov do sovjetskega ljudstva. Tako je glasilo KP SZ pred kratkim objavilo feljton, ki so ga, kot na povelje, prenesle radijske postaje in številni listi socialističnega tabora. V feljtonu se o-pisuje, kako so jugoslovanski cariniki pregledavali kompozicijo vlaka na postaji v Subotici, čeprav je bil to popolnoma običajen pregled vlaka, in med drugim trdi, da so prtljago neke sovjetske državljanke pregledovali pet ur, čeprav je pregled trajal samo pet minut. Prav tako tendenciozno se opisuje tudi primer sovjetske ladje »Irkutsk« v jugoslovanskem pristanišču Donavi v Velikem Gradištu in list napada jugoslovanske oblasti čeprav so jugoslovanske oblasti zahtevale od kapitana samo spoštovanje mednarodnih plovnih predpisov, kar je moral potrditi zastopnik sovjetskega brodarstva v Beogradu Petroševski. Avtor feljtona, potem ko je uporabil vse reporterske sposobnosti, da bi pred sovjetsko javnostjo čimbolj očrnil zastopnike jugoslovanskih »revizionistov«, ugotavlja, da te scene posebno presenečajo jugoslovansko ljudstvo, ker gre s°yj*tske državljane«, ki prihajajo v Jugoslavijo v »prijateljski misijia, »Mar nimamo mi razloga, da se čudimo ib se vprašamo, piše današnja »Borba«, ali je v duhu prijateljstva prepovedano posadkam sovjetskih ladij kupovati kruh v Jugoslaviji? Zakaj so v nekem sovjetskem pristanišču napadli dekle, ki je plesalo z jugoslovanskim mornarjem, češ zakaj pleš* z »jugoslovanskim fašistom«? Zakaj je morala neka jugoslovanska ladja v pristanišču Zdanovo dva dni čakati, da pristane, čeprav je bilo v pristanišču dovolj svobodnega prostora? Zakaj so člani sovjetskega »Interkluba«, ki so se vkrcali v pristanišču Eda-nov na jugoslovansko ladjo »Titograd«, žalili jugoslovanske mornarje? Zakaj »Pravda« ne objavi, da so jugoslovanski obmejni organi zadnje, čase pustili čez mejo številne sovjetske državljane, čeprav niso imeli ustreznih vizumov? Mar je vse to v skladu s »prijateljsko misijo«? Med vsemi mornarji na svetu, zaključuje »Borba«, in tudi med jugoslovanskimi in sovjetskimi, vlada tradicionalno prijateljstvo. Za- to je škodljivo, da se s takim zlonamernim in neodgovornim pisanjem, M)t so članki v «Pravdi» meče senca na dobre odnose med njimi.« S posebnim letalom je prispel danes dopoldne v Beograd na dvodnevni privatni o-bisk maršal Montgomery. Na letališču so ga pozdravili generalni podpolkovnik Sumo-nja s skupino višjih oficirjev in zastopniki tajništva za zunanje zadeve. Montgomeryja bo snrejel tudi maršal Tito, ki se je pred dnevi vrnil z Brionov v Beograd. Danes Je prispel tudi ravnatelj uprave za mednarodno trgovanje ZDA James Smith. Ohiskal bo nekatere odgovorne jugoslovanske kroge. Danes je obiskal Ljubomira Babiča, državnega tajnika za zunanio trgovino. B. B. «»------- Beograjski sejem včeraj zaključen BEOGRAD, 2. — Nocoj se je v Beogradu končal II, mednarodni sejem tehnike in tehničnih dosežkov. Sejem je obiskalo nad 80.000 ljudi. Sklenjeno je bilo nad 148 milijard kupčij v primerjavi s 134 milijardami lani. Med domačimi indu. strijskimi in trgovinskimi pod. jetji je bilo sklenjenih za 137 milijard dinarjev kupčij, inozemskim kupcem pa so jugoslovanske tovarne prodale za nad 8 milijard din finalnih izdelkov. Podjetja FLRJ so kupila od inozemskih tovarn xa nad ii milijard din blaga, »»----------------- 25 mrtvih pri dveh letalskih nesrečah SOUTHALL, 2. — Danes zju. traj je neko letalo padlo blizu skupine hiš v predmestju Sout-hall blizu londonskega letališča, pri čemer je zgubilo življenje 7 oseb, in sicer trije člani posadke, neka gospa in njen komaj rojeni otrok, 10-letni deček in njegova 11-letna sestra. Poleg tega je bilo 8 ranjenih. Letalo je bilo namenjeno v Tel Aviv skozi Nico. W A SHINGTON 2. — Predstavnik ameriškega vojaškega letalstva je sporočil, da je v bližini otoka Guam padlo v morje vojaško letalo «C-124 Globemaster«, v katerem je bilo 18 oseb. Letalo je bilo namenjeno na Filipine. Vseh 13 oseb je zgubilo življenje. Vrem« včeraj: Najvišja temperatura 27,9, naj nižja 19,5, zračni tlak: 1011,5, veter 16 km na uro jugozahodnik, vlaga 46-odstotna, morje razburkano, temperatura morja 22,4. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 3. septonb™ Doroteja, Darja Sonce vzide ob 5.27 in zatoI? a 18.41. Dolžina dneva 13.1L L«" vzide ob 20.58 in zatone ob iu.». Jutri, ČETRTEK, 4. sept*®*** Ukrep ravnateljstvo GRDA II ladjedelnici Sv. Roka skrčili delovni urnik V najkrajšem času bodo odpustili vse delavce, ki so bili zaposleni z začasno delovno pogodbo - Ladjedelnica je sedaj brez vsakega dela Včeraj se je zvedelo da je ravnateljstvo CRDA uvedlo v miljski ladjedelnici Sv. Roka skrčen delovni urnik na 40 ur tedensko. Na osnovi tega sklepa bodo delavci vsako soboto doma, kar pomeni, da bodo delali pet dni v tednu. To bo seveda povzročilo znižanje tedenske plače zaposlenih delavcev. Najhujša pa je vest, da' bodo v najkrajšem času odpustili v tej ladjedelnici vse delavce, ki so bili zaposleni z začasno delovno pogodbo. Gre predvsem za delavce, ki so jih iz te ladjedelnice odpustili v preteklih letih in ki so jih pred časom zaposlili zlasti zaradi popravljalnih del na ladji »Vivaldi«, ki so bila. sedaj končana. Ladja pa bo v najkrajšem času izročena lastnikom Z odhodom te ladje bo ladjedelnica Sv. Roka ostala dejansko brez dela. Delavci. ki bodo še ostali v njej, bodo v glavnem zaposleni pri kakih manjših delih in predvsem pri vzdrževanju naprav. Glede ladjedelnice Sv. Boka se torej ponovno postavlja vprašanje njenega obstoja, ki zaskrbljuje na stotine sedaj zaposlenih delavcev in na stotine brezposelnih delavcev, ki so računali, da bodo odgovorni krogi našli naročila in jim s tem zagotovili tudi zaslužek V resnici pa se vodstvo CR DA in zlasti vodstvo IRI ne zanimajo več za to ladjedel- Podpisovanjc liste NSZ Sreda od 18. do 21. ure v Ul. S. Francesco 20-1 Četrtek od 18. do 13 ure v Ul. S. Francesco 20-1 ! 1 , Četrtek od 19.30 do 21.. ure v Lonjerju Petek od 19. do 20. ure na Proseku Petek od 20.30 do 21.30 v Križu Podpisniki naj prinesejo s seboj osebno izkaznico. Obenem pa se opozarjajo vsi podpisniki kandidatne liste, da smejo podpisati'samo eno kandidatno listo, ker je v pringeru. da podpišejo dve ali več kandidatno! list,' njihov podpis raz-veljaven. nico. Prepuščajo jo ob stra-n. ter ji od časa do časa najdejo kako manjše naročilo, da jo popolnoma ne zaprejo. Z vprašanjem ladjedelnice Sv. Roka se obenem postavlja celotno vprašanje tržaške ladjedelske industrije, ki že leta in leta visi v zraku m ji preti nevarnost zoženja njenih obratov. Primer miljsk* ladjedelnice je najboljši dokaz, da IRI noče okrepiti ladjedelnic v Trstu, ki bi lahko zaposlile na tisoče delavcev več in pripomogle k splošnemu razvoju še mnogih drugih gospodarskih panog. Pri tem je treba omeniti, da je bila zlasti ladjedelnica Sv. Roka brez naročil tudi tedaj, ko so bile vse svetovne ladjedelnice popolnoma zaposlene in ko so tuja brodarska podjetja ponujala naročila vsakomur, ki jih je hotel sprejeti. Seveda bi morali to ladjedelnico opremiti z nekaterimi novimi žerjavi in drugimi stroji, kar bi ji omogočilo polni pogon in bi lahko izvrševala tudi rajvečja HaVsčila. saj raepo-laga s petimi splavišči, ki pa niso bila že leta in leta zasedena Sedaj se moramo vprašati, zakaj nočejo usposobiti ladie-tlelnice Sv. Roka, da bi lahko izvrševala vsako naročilo? Zakaj so v zadnjih letih naročili ladjedelnici Sv. Marka skoraj izključno petrolejske ladje? A-li ne spada morda to v okvir skrčenja obratov v celotni tržaški ladjedelski industriji? Ot- zadnji stavki z ladjedelnicah, ko je ravnateljstvo odmislilo nekaj starih delavcev med 60 in 65 let, je prišlo na dan, da nameravajo odpustiti vse delavce In uradnike v podjetjih CRDA, ki so »stiv. Obenem K? SO J)I£- jfegli 60. ietp starosti. Ap tšh je okČpg 11)00, Obenem 'jf? ravnalpl.ijtVO ni _/napovedalo sprejema v službo novin mra-dilj delavcev, ki naj b’ vsaj ...... Stavkati j 100 kamnosekov Delavci zahtevajo, da se jim prizna plača strokovnih delavcev, ker dobivajo sedaj skoro deset tisoč lir na mesec premalo Okrog sto kamnoseških delavcev zaposlenih pri ustanovi SELAD je začelo stavkati, ker zahtevajo, da se jim prizna plača strokovnih delavcev in ne nekvalificiranih delavcev, kot jih sedaj plačujejo. Včeraj je vladni komisar dr. Palama-ra zagotovil sindikalnim organizacijam, da se bo zanimal, ds se tem delavetm prizna plača, ki jim pritiče. Toda načelnik oddelka za javna dela pri vladnem komisariatu nasprotuje tej zahtevi in pravi, da če se prizna tem delavcem plača, ki jim pritiče po sindikalni les.vici, oziroma po delovni pogodbi gradbenih delavcev, bodo tudi drugi strokovni delavci zaposleni- pri SELAD zahtevali višjo plačo. To je tudi res. Toda ne smemo pozabiti, da ustanovp SE LAD ne znposluje delavcev samo na nekvalificiranih delovnih mestih, kot jih je zaposlovala v začetku, ampak za-pcsluje tudi mnogo strokovnih delavcev na ustreznih strokovnih delovnih mestih. Pri tein ne gre samo za kamnoseke, Sre tudi za zidarje in delavce lugih strok, ki delajo pri SELAD in ki so plačani kot nekvalificirani delavci oziroma imajo vsi enako plačo ne glede na njihovo strokovno zaposlitev. Vladni komisariat in predvsem ravnatelj oddelka za javna dela bi se morala prepričati, da ni mogoče zahtevati od kamnosekov, zidarjev in drugih strokovnih delavcev, ki delajo isto delo, kot bi ga delali pri kakršnemkoii drugem podjetju, da ^od? zadovoljni s plačo nekvalificiranega delavca. To vprašanje je treba čimprej urediti, da se bedff duhovi pomirili iri da se bo delo pri ustanovi SELAD nemoteno nadaljevalo. Obenem pa je treba povedati, da dobijo na primer kam; roseki sedaj okrog 50 lir manj na uro, kot bi morali dobiti. Če pomnožimo to izgubo na osem delovnih ur dnevno vidimo, da zgubijo ti delavci okrog 400 lir dnevno, ali 2.400 lir tedensko, kar znaša nad 9.500 lir mesečno. SEJA POKR. ODBORA Zemljišče za inštitut za uporabno umetnost Sinoči se je sestal pokrajinski odbor, ki je razpravljal o vrsti upravnih vprašanj in Ujed njimi tudi o važnem vprašanju gleda nakupa zem- ljišča in pričetka gradnje novega šolskega poslopja za državni inštitut za uporabno u-metnost. Odbor je sklenil kupiti 6.100 kvadratnih metrov zemljišča na področju v bližini gledališča Rossetti. Potrebna sredstva za gradnjo je že lani odobril vladni generalni komisar in so bila vključena v redni proračun-G gradnji bo odločal pokrajinski svet, ki se bo sestal na izrednem zasedanju 23. septembra. ' f-idomevtiM število odpuščenih starih delavcev. To pomeni, da nameravgjo znižati število zaposlenega osebja v CR DA za okrog 1000 oseb, kar bo seveda povzročilo tudi znižanje proizvodnje. Ali ni to v zvezi s skrčenjem obratov CR DA? Zdi se torej, da so vesti, ki so bile že nedavno objavljene, da bodo tržaške lad'e-delnice usposobili samo za gradnjo petrolejskih, genovske ladjedelnice pa predvsem za gradnjo potniških ladij, resnične. Ponovno znižanje delovnega urnika in odpusti delavcev, ki sc bili zaposleni z začasno delovno pogodbo v ladjedelnici Sv. Roka v Miljah, je torej z«četek uresničenja tega načrta vladnih krogov, ki so odgovorni za podjetja IRI. Zato to vprašanje sedaj ne zanima samo prizadete miliske delavce, ampak tudi vse ostale delavce CRDA ter vse mestno prebivalstvo, saj bo z zmanjšanjem obratovanja ladjedel- ske industrije prizadeto celotno mestno gospodarstvo. « HidroscaIo> predan Javnim skladiščem Prvi korak za gradnjo letališča za helikopterje Vse kaže, da se vprašanje tržaškega letališča za helikopterje, sicer počasi, a vendar-1p bliža rešitvi. Predsednik pokrajinske uprave je tako od odgovornega ministra preje. pismo, da so predali v u-pravo bivše letališče za hidro-plane tržaškim Javnim skladiščem, ki bi bila najbolj poklicana, da bi zgradila in vzdrževala letališče za helikopterje. Predaja je bila izvršena ob koncu preteklega meseca. Glede gradnje letališča pa minister ni bil povsem jasen; vendar je obljubil, da bodo zadevo temeljito proučili Včeraj ni bila predložena nobena lista Obsežno tielo občinskih uradov za tehnično prip Indipendentistična mladina ne bo sestavila sVoje li. ste - Monarhisti bodo nastopili s skupno listo Do včeraj so bile predložene samo tri kandidatne liste, in sicer liste KIPI, KD in PSDI, kot smo to poročali že pretekli teden. Toda ostale stranke, ki bodo nastopile na volitvah, pripravljajo svoje liste in zbirajo podpise. Sicer pa se ne mudi, saj imajo stranke čas za predložitev liste do 12. t. m. Tudi volilna oziroma predvolilna kampanja je še vedno omejena na objavo izvlečkov volilnih programov m političnih stališč zlasti večjih strank. Po drugi strani pa so zadevni občinski uradi, ki se ukvarjajo z volitvami popolnoma zaposleni. Dnevi minevajo in je treba šr mnogo pripraviti, da bodo voiitve potekale v redu in da bo vsa tehnična stran priprav gotova do dneva volitev. Sinoči smo slišali po mikrofonih tržaškega radia prefek-tumega komisarja na občini dr Mattuccija. Povedal je predvsem, kaj vse morajo o-praviti posamezni občinski tiradi v zvezi z volitvami. O-menil je delo občinskega tajništva, ki sprejema kandidatne liste in jih nato izroča o- IIIIM8IIIHIIIMIII iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiii ti milili iaiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii8(itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini Skrivnostni dogodek pri Sv. Alojziju Mati t napadu blaznosti davila svojo inalo hčerko? Po drugem porodu je postala živčno neuravnovešena Nekaj mesecev starega otroka so rešili - Dogodek bo do kraja osvetlilo le uradno policijsko poročilo Po okraju Sv. Alojzija so se včeraj čule razne govorice. Kaj se je pripetilo? Nihče ni vedel nič točnega, in vendar so znali povedati, da je mlada ženska hotela zadaviti svojo nekaj mesecev staro hčerkico. Da se je zgodilo nekaj nenavadnega v stanovanju Cosi-mellijevih v tretjem nadstropju stavbe št. 8 v Ul. Biasoletto, so pričali policijski avtomobili in rešilni avto Rdečega križa. Kaj se je točno zgodilo, in predvsem, kako se je razvil dogodek, pa ni znano, ker policija iz razumljivih razlogov zaradi preiskave molči, osebe pa, ki bi lahko kaj povedale, so bile odsotne: vse ■•■o bile namreč na zasliševanju. Govori pa se, da je Nedda CosimelU por. Perd, stanujoča v isti ulici na št. 16 skupno z možem Carlom, ki ima stojnico za prodajo rib v glavni ribarnici in z dvema otrokoma od katerih ima Daniela komaj nekaj mesecev, hotela v trenutku živčne krize zadaviti zadnjo rojeno dekletce. Ves prizor se je dogajal v stanovanju njene matere, ki je bila sama doma, ker je njen mož Giovanni odsoten in potuje kot ladijski kuhar. Policijski organi so prišli v stanovanje in kmalu zatem so dekletce in mater odpeljali v bolnišnico, sosede pa so povabili na zasliševanje. Nedda Per6 je bila po zadnjem porodu popolnoma spremenjena in vse je kazalo, da njeno duševno stanje ni več v redu. Nekaj časa je bila celo na zdravljenju na nevrološkem oddelku in baje se je to zavleklo mesec dni. Ozdravela pa ni in včeraj je morala ponovno kloniti nevarnemu živčnemu napadu, ki bi lahko spravil če so naše vesti točne, nekaj mesecev staro hčerkico v prerani grob. Na srečo se je ................ Skromni plen - resne posledice Vlomila sta kjer sta bila zaposlena V delavnici Ljudmile Schetz v Ul. Torrebianca je izginilo 5 tisočakov in ženska je tatvino prijavila policijskim organom. Tem se je takoj zdelo, da bo preiskava zelo lahka, in niso se motili. Najprej so se pozanimali, kdo dela pri njej in kakšne so navade njenih delavcev. Posebno so ho-celi vedeti kdo zapira železne roloje na oknih. To nalogo je imel 18-letni Francesco, ki je po navadi okna tudi zaklenil. Prav Francesco je moral prvi do minute natančno obrazložiti, kaj je delal v noči med 29. in 30. avgustom, ko je bila izvršena tatvina. Njemu je sle-dil na zasliševanje tudi 24-let-ni brat Ottavio in oba sta priznala, da sta kradla. Francesco, ki je rabil denar, tistega večera ni zaklenil rolbja. O-koli 23. ure sta se z bratom pripeljala z očetovim avtom do delavnice. Da bi se Ottavio, ki je bil določen za vlomilca, opogumil, je spil nekaj vina in ko se je pripeljal do določenega kraja, je stopil do okna, ga odprl in z obvezano pestjo razbil šipo. V delavnici pa je našel le 5400 lir ki sta si jih z bratom razdelila. Preiskovalni organi so upravičeno sumili dg fanta nimata na vesti samo to tatvino. Zato so ju predali letečemu oddelku kvesture in tu sta fanta priznala, da sta 14. avgusta zvečer v Ulici S. Cilitto, kjer je Ottavio splezal preko zida stanovanja Marija Milkoviča, izvršila kaj čudno tatvino. Na dvorišču ni bilo drugega kot nekaj kletk z lepjijii ptjčki- Ot*—M J- *“ i Ion: pus _ . Doma pa sta fanta spekla in pojecHa 8 ptičev, dvema pa sta — seveda v kletki — pustila življenje. Nepoštena brata sta s tem končala svojo tatinsko karie; ro in sedaj se morata kesati za rešetkami koronejskih zaporov, kjer bosta ostala in čakala račun pred sodno oblastjo. tragični dogodek končal brez žrtve. Dekletce bo baje ozdravelo v nekaj anen, kar pomeni, da ni dobilo hujših poškodb. Edina žrtev pa je mlada Nedda Cosimelli por. Pero, a za svoja dejanje ne nosi odgovornosti. Odgovorna je le blaznost. Vse te vesti moramo sprejeti s pridržkom in šele policijsko poročilo, ki ga pričakujemo še danes, bo osvetlilo za sedaj še v skrivnosti zavit poskus detomora v prvi hiši strme Ulice Biasoleto Izkoriščal in okradel dekle iz cjavne hise» 20. t. m. bodo na podlagi zakona Merlin zaprli vse «hiše z zaprtimi polkni«, ali kakor jih po domače lahko imenujemo, javne hiše. 32-letna Angela Pedata z bivališčem v eni izmed teh «na smrt obsojenih« hiš, se je pripravljala, da bi z dnem, ko se bo začela njena »brezposelnost« spremenila življenje in da bi posvetila svojo ljubezen izključno 30-letneinu Domenicu Moscat.u, po poklicu umetniku, stanujočemu v našem mestu v Ulici Tor Cucherna 1, Zato ie pustila v Moscato-vem stanovanju nekaj oblek in tudi dragocenega blaga. Sedaj pa se je nepričakovano premislila in poslala policijskim organom jirijavo, češ da si je Moscato pridržal njeno lastnino. Dodala je še, da je osem let skrbela za Moscata in njegovega sina ter tudi za očeta in brata. In v zahvalo naj bi si Moscato pridržal skoraj vse zase. Obtoženca niso našli na domu. Njegov oče se je sicer izgovoril, da ne ve ničesar in da je blago ter drugo v javni hiši v Domodossoli. Moscato pa, ko je prišel v roke policijskim organom, je moral hočeš nočeš priznati, da je ostalo precej blaga Pedate v njegovih rokah. Več agenti od njega niso hoteli vedeti; poslali so ga v zapor pod obtožbo izkorišče-vanja prostitutke in prisvoje-yanja tuje lastnine. Pod isto Obtožbo so prijavili tddi Mo-Jcatovega očeta Michela in brati Najlepše dekle Julijske Benečije V okviru natečaja za »miss« Italije so izvolili v Romangu za najlepše dekle Julijske Re-nečije 20-letno Tržačanko Saro Monaco, ki je po poklicu manekenka in ki je bila že «miss» Trsta. Trst bo torej tokrat zastopan na natečaju za «miss» Italijo. •Illf IIIIMIIII llllllll ■lllllllltlllll Ml 1IIIMIIIIIIIIIIIIIII Ulil HI lllllllll M Hill 111111111111111111111111111111111 Krumi Carliumrla včeraj v bolnišnici Zdravniška veda in človeška solidarnost sta se morali ukloniti kruti smrti, ki ne prizanaša nobenemu, kadar pride njegova ura. In ta ura je sedaj veliko prezgodaj prišla za mlgdo Bruno Carli. Kdo pe pozna dekleta vsaj po imenu? Je ena izmed tolikih žrtev azijske gripe, ki se je hotela maščevati nad dekletom v cvetu mladosti in ji pustila hudi meningitis. Za okrevanje, dvomljivo v številnih primerih, so zdravniki tržaške splošne bolnišnice rabili najbolj moderne in tudi redke antibiotike in še posebno bacitracino. Toda kje dobiti zdravilo? Nevarnost, da dekle takoj umre, je bila ve- lika, in neki tržaški radioamater je poslal svoj SOS P° valovih v svet. Odgovor je prišel iz Švice, odkoder se je dvignilo letalo z bacitracino. Doza je bila majhna, a dovolj, da je vzbudila žarek upanja. Prvi pošiljki je sledila druga, s čimer je prišla do izraza človeška solidarnost. Od vseh strani je prihajalo zdravilo skupno z voščili za okrevanje. Časopisi so sproti obveščali O borbi zdravnikov in o stanju Carlijeve, Ko je kazalo, da se je njeno stanje izboljšalo ;e ni več govorilo o njej. Včeraj pa se je razširila žalostna vest; Bruna Carli je umrla. Lahka ji domača zemlja! 2000 turistov Tržaška turistična ustanova pripravlja načrte za prebivanje 2000 tpristov, ki bodo prispeli v Trst 8. septembra na krovu luksuzne potnjške ladje »Arcadia«. Gie za ladjo pomembne angleške pomorske družbe, ki organizira turistična potovanja in ki je Trst sedaj drugič vključila v to turistično progo. O V četrtek bo ob 19.30 v prostorih trgovinske zbornice v Ul. San Nicolo zasedanje kandidatov za posojila Aldisio. Gre za one prebivalce ki bi hoteli graditi hišo s pomočjo tega posojila, ki pa imajo kaj malo upanja, da bi prišli v doglednem času do posojila, ker so sredstva premajhna in bi se rešitev vseh t-jih prošeni zavlekla tudi do deset let. krajni volilni komisiji v pregled in potrditev, delo volilnega urada, ki mora izvršni še eno revizijo volilnih imenikov, pripraviti in razdeliti volilna potrdila, ki morajo biti razdeljena do 7. oktobra. Delo tega urada je zelo obširno in bodo morali razdeliti volivcem na dom okrog 210.000 volilnih potrdil/ Obenem pa bo urad odprt za izdajo potrdil osebam, ki jih ne bodo prejele na dom, do dneva pred volitvami. Poleg tega je dr. Mattucei' omenil tudi veliko delo potrebno za cgled in ureditev vseh prostorov, kjer bodo namestili 348 volišč, delo za razdelitev strankam in gibanjem mest na posebnih oglasnih tablah za lepljenje volilnih lepakov in delo urada za imenovanje okrog 1800 skrutinatorjev, ki iih je trebg pravočasno obvestiti o njihovem imenovanju in jim dati ustrezna navodila. Na področju delovanja gibanj in strank pa je. vsak dan kaj novega. Sinoči nam je Zveza mladine STO sporočila sledeče; »Tajništvo Zvene mladine STO, ki se je sestalo na izredni seji, je sklenilo, da zveza ne bo predložna tretje indipendentistične kandidatne liste. To bi povzročilo še večjo razpršitev glasov. Obenem tajništvo izjavlja, da bo podprlo eno od dveh list, ki se bosta udeležili prihodnje volilne kampa- v čjinttiv ril- Za indipendentiste sedaj lahko rečemo, da bodo nastopili največ z dvema kan-didatnijna listama. ‘Do včeraj lili IIII IIH llllllll lllllllll IIH IIIHIIIIIII IIH H IIH IH Kandidatna lista NSZ DEKLEVA dr, Jože, PE TRONIO Bortolo, BUKAVEC Ivan - Vojmir, BERTOCCHI Onorato, BATIČ Viljem, CE-. BOHIN Lojzka-Gro/dana, CESAR Jože, CA C Ivan, URAS-S1CH Carlo, M1LFC Milan. FRANOVIC Konstantin, KA1 C Anton, KOSOVEL prof. Josip, KOŠUTA Egidij, KRAJNEH vd. KOCJANCIC Valerija-Spe-la, MESESNEL Silvan, NOVAK Ivan, PEČAR Sergij, PEČENKO ing. Josip, RENKO ing. Stanislav, SKORJA Rudolf, SORTA Giordano, STOKA Franc, SVAB Dario, TOMASI Nives, UDOVIČ por. GEC Angela, UDOVIČ Franc, VITEZ Srečko, ŽERJAL Angel, ŽNIDARŠIČ Friderik. o*i je sporočila svojo udeležbo na volitvah le Fronta za neodvisnost. Tolloyeva skupina pa se,že ni javno izjavila, kar dokazuje, da brede v precejšnjih težavah giede sestave tn glede podpisovanja kandidatne liste. —— — —— --------- Tudi med skrajno desnico se ozračje razčiščuje. Obe monarhistični stranki sta se sporazumeli. da predložita eno samo kandidatno listo: Domenili sta se že tudi o. volilnem programu. Sicer pa je bila za ti dve stranki to edina rešitev. če sta hoteli imeti kakega predstavnika v občinskem svetu, saj sta na majskih državnozborskih volitvah dobili ysaka manj kot 3.000 glasov in jima je zato pretila nevarnost, da na prihodnjih občinskih volitvah ne bi dobili niti po enega svetovalca. ( Šolske vesti ) ■ iiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiii iiuniiii iiiiiiiu iiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii Izpred kazenskega sodišča Izmaknjenl kovček ur in zahteva po odpravnini Policistom j‘e hotel natvesti, da je blago našel v košari za smeti, ukradel pa ga je ženski, ki je čakala na vlak Vladimiro Moreni iz Videmske ulice je bil že precej let v službi pri urarju Borsatti-ju s Korza Italija kot trgovski potnik. Marca letos pa je iznenada zapustil Trst in odšel na pot s kovčkom vzorcev in to kljub izrecni prepovedi gospodarja. Se istega dne pa je s pismom, ki ga je poslal iz Tržiča, obvestil delodajalca, da se bo vrnil v tednu dni. Toda moža ni bilo na spregled ne prvi in ne drugi teden, kar je precej zaskrbelo Borsattija. Toda 6. marca se je Moreni končno le oglasil. Povedal je, da je moral zaradi srčne hibe v polikliniko v Cattplici, Borsatti je tedaj nemudoma poslal tja dr. Cordovada, da bi mu prinesel dragocen kovček z vzorci. Tpda tudi tokrat ni imel urar Sreče; Mgrenija jo dan prej odslovili. Borsattijiv odposlanec se je tako moral vrniti praznih rok domov, a za njim je kmalu prišlo pismo odv. Monguzzija iz Riminija, s katerim je Moreni zahteval od Borsattija odpravnino. Borsatti pa ni hotel ničesar slišati o tem predvsem ker je trdil, kakor je omenil v prijavi državnemu pravdništvu, da je bil Moreni njegov uslužbenec in plačan z odstotki na dobiček. Nasprotno pa je Moreni, katerega so po zapornem nalogu aretirali v Florenci, sestavil dolgo pismo, kjer je omenil, da je bil že deset let v službi pri Borsattiju kot trgovski potnik s 37.500 lirami stalne plače in z 12 odst na dobičew prodanega blaga. Zato je njegova zahteva po odpravnini, ki bi morala znašati kake 3 milijone, upravičena, še posebno ker bi se moral zdraviti. Ni znano, kako se je končal spor med Morenijem in Borsat-tijem. Zaenkrat je znano le, da se je moral Moreni zagovarjati zaradi prisvojitve tujega blaga, zaradi česar so ga sodniki včeraj obsodili na fi mesecev ječe in na 6000 lir globe. * * * Pred istim sodiščem se je moral zagovarjati tudi 47-letni Oreste Ratzky iz Ul. Gozzi ki je bil obtožen, da je ukrade! neznani ženski blago za obleko in tudi celo obleko, Na zatožni klopi je bil tudi 37-letni Umberto Del Caro iz Ul. Commerciale, kateremu je Ratzky izročil ukradeno blago s prošnjo, da mu ga proda. Policija je najprej aretirala Del Cara, ki je sumljivo hodil z zavojem pod pazduho po Ul. F. Gioia. Mož je seveda takoj povedal, da mu je blago izročil Ratzky, ki ga je našel v košari za smeti na Trgu Li-berta. Nekoliko kasneje je bil tudi Ratzky v rokah policije in tedaj je agentom povedal skoraj neverjetno zgodbo. Blago naj bi našel v košari in ker ga ni mogel prodati, je naprosil Del Cara, da bi mu ga vnovčil. Obleko, ki je bila z blagom zavita v časopisni papir, pa je pustil pod tovornik nedaleč od vhoda v staro pristanišče. Ker mu agenti niso verjeli, so ga izročili za nadaljnje za sliševanje letečemu oddelku kvesture. Tu je Ratzky spočetka ponovil prvotno verzijo, a kasneje je moral le priznati, da je blago ukradel speči ženski, ki je v parku pred glavnim kolodvorom čakala na odhod vlaka. Sodniki so na včerajšnji razpravi spoznali oba za kriva in obsodili Ratzkega za tatvino na 4 mesece zapora in 6000 lir globe, Del Cara pa za posest ukradenega blaga na poldrugi mesec zaporne in 3 tisočake denarne kazni. Preds. Falchi, tož. Visalli, zapisn. Rachelli. Nesreča na delu Zaradi rane na glavi so včeraj sprejeli na II. kirurškem oddelku 50-letnega zidarja Er-manna Vascotta iz Padrič št. 60. ki se je ponesrečil na delu. Okreval bo v 15 ali 20 dneh. i—«»—_ Danes pogreb ponesrečenega Turca Včeraj so pripeljali v Trst truplo pok. Alda Turca z Istrske ceste 15, ki se je v nedeljo smrtno ponesrečil s skuterjem, s katerim je bil namenjen skupno z zaročenke v Avstrijo Pogreb bo danes iz kapele pokopališča pri Sv. Ani. INDUSTRIJSKI STROKOVNI TEČAJ V DOLINI Ravnateljstvo slovenskega industrijskega strokovnega tečaja v Dolini obvešča vse prizadete, da se vpisovanje za I., II. in III razred vrši od 1. do vključno 25. septembra vsak delavnik od 9. do 12. ure. Istočasno obvešča vse učence, ki so pripuščeni k popravnim izpitom v jesenskem roku 1958, da se bodo razredni popravni izpiti ter izpiti za nižji tečajni izpit začeli v ponedeljek dne 8. septembra ob 8,30 uri po urniku, ki je izobešen na šolskih vratih. * • * VIŠJA REALNA GIMNAZIJA Na višji «ealni gimnaziji so e pričeli v jesenskem roku šoi-tega leta 1957-1958 popravni ipitir Pričetek izpitov je vsak .(lan ob.,jt, uri 30 min. Na višji realni gimnaziji s slovenskim : učnim jezikom v ■Prstu, ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1958-1959 od. j. septembra do vključno 25. septembra vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ul. Lazzaretto vccchio 9-II. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi ogias-ni deski. * * * NIŽJA STROKOVNA SOLA Ravnateljstvo Državne nižje trgovske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Piazzale Gioberti št. 4, opozarja, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1958-59 od 1. septembra 1958 in traja do vključno 25. septembra 1958. Tajništvo je odprto vsak de-' lavnik od 10. do 12. ure. Popravni izpiti čez I. jn II. razred ter nižji tečajni izpiti se pričnejo 8. septembra 1958 po razporedu, ki je objavljen na oglasni deski zavoda. * » • DRŽAVNA TRGOVSKA AKADEMIJA Ravnateljstvo državne trgovske akademije s slovenskim učnim jezikom v Trstu opozarja,- da so se popravni izpiti začeli 1. septembra. Razpored izpitov je objavljen na oglasni de9ki zavoda. Vpisovanja za šolsko leto 1958-59 so se začela 1. sep tembra in se zaključijo 25. septembra. Usposobljenostni izpiti se bodo začeli v sredo 17. septembra s pismeno halogo iz italijanščine. Potrebne informacije se do bijo v tajništvu vsak delavnik od 10. do 12. ure. « * « DRŽAVNO UČITELJIŠČE Ravnateljstvo državnega uči. teljišča obvešča da so se začeli popravni izpiti dne 1. sept. ob 8,30 uri s pismeno nalogo iz slovenščine. Ostali razpored izpitov je razviden na oglasni deski. * * * DRŽAVNA NIŽJA IND. STROKOVNA SOLA Ravnateljstvo državne nižje indugtrijgke strokovne šole s slovenikim učnim jezikom v Trstu, Rojan, Ulica Montorsi no 8-III nadstropje opozarja vsq. prizadete, cla se prično vsij popravni izpiti dne 8. septembra 1958 ob 8.30, po urni-ku-in razporedu, objavljenima lia oglasni deski šole. Istočasno sporoča, da se je pričelo vpisovanje za šolsko leto 1958-1959 dne 1. septembra 1958 in traja vključno do 25. septembra 1958. # * * SOLA GLASBENE MATICE Vpisovanje v šolo Glasbene Matice bo od 1. do 6. sept. 1.1 od 9. do 12. in od 16. do 18. ure v Ulici R. Manna 29. Isto. tam naj se vpišejo tudi gojenci, ki posečajo podružnico šole v Barkovljah ter gojenci, ki bodo posečali novo ustanovlje. ne podružnice pri Sv. Ivanu (v prostorih Prosvetnega društva) in v Skednju (na domu prof. Ambroseta). Vpisovanje v šolo v Boljun cu bo na sedežu šole v četrtek 4. septembra t. 1. od 17. do 19. ure. Vpisovanje v šolo v Nabrežini bo na sedežu PD »IGO GRUDEN« v petek, 5. septembra t. I. od 17. do 19. ure. Vpisovanje v šolo v Trebčah bo na sedežu PD »Primorec« v petek, 5. t. m. od 17. do 19. ure. Poučuje se klavir, violina, čelo ter vsi ostali orkestralni inštrumenti in harmonika. Pričetek pouka bo v ponedeljek 8. septembra t. 1. RAVNATELJ ST V O PROSVETNO DRUŠTVO «VALENTIN V0DNIK> v Dolini vljudno vabi prihodnjo nedeljo na proslavo 10. oblelB ustalite društva in nrteia slotenste® tabora na Irisšbem Nastopali bodo pevski zbori iz Brega in okolice. linski tamburaški zbor, duet Dario in Darko ob spremljavi dolinskega tria, plesna skupina iz Rojana i domača godba. Začetek proslave ob 15.30 Po končanem sporedu PLES od 20. do 24. ure. Ples bo tudi v ponedeljek. V NEDELJO 7. SEPTEMBRA bo ob 15. uri na kraju ustrelitve pri spomeniku na strelišču pod Kokošjo pri Bazovici svečana PROSLAVA bazoviških junakov Na proslavi bosta govorila ing. Josip Pečen-ko in Giovanni Posto-gna, nato bodo zapeli pevski zbori. V SOBOTO 6. SEPT. pa bo polaganje vencev na grobove mučenikov pri Sv. Ani. Slovenska prosvetna zveza v Trstu priredi dne 4,9.1958 ob 20.30 uri v dvorani na stadionu »Prvi maj« - Trst Vrdel-ska cesta 7 Kon cer f moškega pevskega zbora .SLAVA KLAVORA" (iz Maribora) Zbor se vrača z mednarodnega tekmovanja v Arezzu. Vstopnice bodo v pro. daji v Tržaški knjigarni od ponedeljka dalje in eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane. a A D I O SREDA, 3. septembra 1451 RADIO THST A 11.30 Brezobvezno, drobiž od vsepovsod in... Žena ii) dom, obzornik za ženski svet; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Marek We-ber, 13 30 Lahka glasba; 14.30 Pregled dnevnega tiska nato Ci-tanje večernega sporeda; 14.45 Zaključek opoldanske oddaje; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Schumann: Kvintet v Es-duru op. 44; 18.30 Z začarane police: «Kako so vzklile planike«; 18.45 Orkester Riecardo Santos; 19.00 Koncert basista Aleksandra Kovača; 19.15 Zdravniški vedež; 19 30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Od melodije do melodije; 21.00 «Val in čer«; veseloigra v treh dejanjih; 22.10 Melodije iz filmov in revij; 22.30 Orkester Johnny Dcuglas; 23.00 Dvorakovi Slovanski pleši; 23.30 Nočni ples. RADIO TRST 14.30 Kulturne vesti; 17.30 F-Russo, Gianni Safred In Franco Vallisneri; 18.00 Iz oper; 18.50 Italijanski’ zbori. HADIO KOPER Poročila v slov.: 7.00, 7.30. 13,30, la 00. Poročila v ital.: 6.30. 12.30 17.15. 19 15 22 30 8.00 -12.00 Prenos RL; 12.00 Opoldanski koktajl; 12.45 Lahka glasba, vmes reklame; 12.50 O-perne arije; 13.15 Turistični prospekt: Poti ob meji; 13.40 Kmetijski nasveti; 13 45 Od melodije do melodije; 14.20 Sola in življenje: «Pred šolskim pragom — Pošta«; 14.40 Poje zbor «Branko HHHHHHHHIHHIHHIHHHIHHIHIHHHHIHHHI OD VČERAJ 00 DANES Krsmanovič« iz Beograda- l-j.'® Zabavna glasba, vmes r»u 15.20 Igra orkester Kos^S 15.40-17.00 Prenos RL; 17.M in pesmi; 17.25 Glasba nasjD-dov, 18.00 Naša žena; 18.W bena čajanka; 18.45 HongJjj 15.00 Melodije za harfo, lS-to-" Prenos RL; 22.15 Ritmi Navier Cugat; 22.40 J°*'pij. or. verski; Koncert za violino kester. SLOVENIJA «35 8.05 «V«sele in domače«, .jjj Orkestralni odlomki iz Vesele citre; 9.15 koncertni spored: 1616 it Oskarja Deva; 16.36 jj vam igrajo; 11.00 Izbrali “Lj&e; vas iz arhiva zabavne 11.30 Spo-rtna reportaža. ^ ^ športnik in profesor o m* ^ skem teku; 11.45 L- M , s „Jjinl Concertino za klavir in * -oje orkester: 12.00 Tone P™*].,v) slovenske narodne ob spr sveti klavirja; 12.15 Kmetijski ^ — Ing. Matija Absec: Ka« ^ si ustvarili krmsko bazo v_ 12.25 Lahka glasba; 13J* . J3.3O nn glasba, vmes obvesti P. -a* Skladbe slovenskih avtorje ^ Mariborski komorni zbor. Baletna glasba; 14.30 K gi. leksikon; 14.45 Samospe charda VVagnerja poje 15.1! pranistka Sonja Draksie • hjp Zabavna glasiba, vmes in reklame: 15.40 Pri mojstrih — Gu.v de MaoP ctrt Sabotova spoved: 1666 --jjsse* pr željah' 17.10 Poje £ pci-Ernie Ford: 17.25 Zabavni pcurri; 18.00 Sestanek on 5Vj. 18.20 V narodnem PlesJ!,JuiaN”" tu; 18 45 Razgovori o ■7abavf'3 n Ih vprašanjih; 19.00 r(gU-glasba, vmes obvestila n me: 20.00 Georges ®,z„enh- 3*" biserov, opera v 3 de'" >n-Glasbena medigra: 22.1« • 35 vv. sr-mbel Mojmira Sepeta, ■ • v p A Mozart: Nočna serenau* duru K 239 -riet.EVIZUA n0S !< 16.00-16.45 Evrovizija, prw,nisK; Holandske- Mednarodne diike: 17.00 TV za otrok”- ,pr>-naredna otroška P°r?rLf.' Evrf" ha.iaio naši« (risan GmJLt.; m' vizi>a, prenos iz Holaw j rabska fantazija« (nast deci 7 alžirskega ko"J-45 MJ-skvadrona); 18 30 Vesti; |jii4 li stari svet; 20.15 Morj” r0$e!IJ' je; 20.30 Vesti; 20.50 d;o>»' 21.00 Musič Hall: 22.00 «« tivni predmet«, kriminal . viba; 22.30 Kitajski akrobat rietč (drugi del ffliMjJjL. v grama pekinškega cirkus . Y.«tL KAŽIVA OKVi:»lll-A ) V. Izvršni odbor Slovenske prosi etne zveze v Trstu bo imel sejo v petek 5. septembra t. 1. ob 18, tiri na sedežu. Tržaški filatelistični klub eL. Košir«. V nedeljo, 7. t. m. bo v prostorih kluba. Ul. Roma 15-11.. prvi Sezo -pRi sestanek od 10. do 12 ur«, fled sestankom bo vpisovanje novih članov. Dospele so ncvoati zadnjih izdaj in novi katalogi znamk za leto 1959. Mia. drnci, ki želijo razstavljati na prihodnji mladinski razstavi, naj se javijo na sestanku in prinesejo s seboj zbirko. «»-------- ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 2. septembra t. 1. se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrli sta 2 osebi poroke pa ni bilo nobene. UMRLA STA: 55-letna Antonia Baichin vd. Borsi, 82-letni Giovanni Flego. -—«»—■— NOČNA SLUŽBA LEKARN v septembru Alabarda, Istrska ulica 7; de Leitemburg, Trg San Giovanni 5: dott. Praxmarer, Trg Unitž 4; Prendint Ul. Tiziano Vecellio 24; Harabaglia, Barkovlje; Nicoli, Skedenj. «»-------- Valute Miiari Kim Zlati funt 5.900.— 6.150.— Marengo 4.650,— 4 800.— Dolar . . . 622 — 624.— Frank franc. 133.— 137.— Frank švtear. 144.— 146.— Sterllng 1.720.— 1.760.— Dinar 82.— 84,— Šiling 23.75 24.25 Zlato .... 706 — 709.— Zah, n. marka 148,- 149,- i________ Ežcelilor. 16.00: «Voda vf3y Richard Todd, Ann« Herbert Lam. --»e*. Ftnice 16.00; »Zlate ,.””c»r< Ccmo. E. Merlini, M. n uto. ’ -fi Nszionale. 16.00: «Dvot>dJ Bravo«, V Ralston, A. e Artobaleno 16.00: *"aLie5Stl tretjega Reicha«, H. C. Holm. . 1 Supercinema. 16.00: «L‘aT Z sužnja«, Marloo Mich* nji dan. Filodrammatico. Zaprto. , t Grattacieio. 16.00: »Dežun RJ lar«, R Como in Franc .a, Cristallo. 16.30: »Pred P^i: Andre Cayatte. Marina ^ Mladoletnim strogo » dano. rrfi\ Capitol. 16.30: «Družina ^ Ruth Leuiverik, Mari« M. Holt. -,adči Astra Hoiano. 16.30: sem jo zapustil«, T. Hu VVood. -z Alabarda. 16.30: »Streli n_ t stom«, C. Vanel, B- v ^li Moulondi. Prepovedano letnim. p Aldebaran. 16.00: «SamsK» , Don Murray. Prepovedan dihi. Arlston. Glej letni kino. ^ Aurora. 16.30, 18.20, 20.*°' |ec .e pustil podpis*. f doiei Kriminalni film. Mia” ni strogo prepovedano. 28 jO-Garibaldi. 16.00 (poletu1 g «Tri ure za umor«, D°n D. Andrews Ideale. 16.30: »Veliki P|u Costantine in D. VViimS. pz Impero. 16.30: «Zgodba1 . Costella«, J cravvfo' Brazzi. Zadnji dan. •dot. Itaiia. 16.30: »Manina... tančic«, Brigltte Bard nji dan. Moderno. Zaprto m S. Marco. 18.00: ' «Stirj« mrtveci«, B Cravvford. ver. v S.-.voua, 16.00: »vozel n« James Stevvart Far'ey . Hitchock. Mladoletnim vedano. -.go Viale. 18.00; »Mostovi To* W. Holden, G. Kelly. .u Vittorio Venvto. 15.30: «Z‘ Modri obali«. M Gelin. Prepovedanp n ,c Belvedere. 16.30: Vroča Massimo. 16.00: «DO l* a H. Pallegrin in J. '“J, 11 Novo cine. 16.0U: «Nmc”u; bo ustavil«, SterlinK Karen. Radio. 16.00: »Peklenski ;- G. Williams m L. A NA PROSTEM Castello dt S. Giusto. 20- pekia in nazaj«. A. Areua dei fiorl. 20.00: valci Fort RaIstona»> bert ln B. Sullivan- pei Al ena Diana. 20.00: zaliv«, A Ladd, G. h ^ Atiston. 20.00; »Zadnj« j Zadnje Hitlerjeve um. da in O. VVerner. Garibaldi. Kot zgoraj. , Marconi. 20.00: »Cim11 Davida Gordona«, C. Borchers -iinel Paradiso. 20.00: «NaS‘“ Ford in A. Baxter. . Ponziana. 20.00: «zeC^iiey ke — denar«, D. D Charisse. 1 Roiano. 19.45: »Porod" Bette Davis. M Secolo Sv. Ivan. 20.00- -y ljubezen pesem«, J-Gray. Stadio. 19.45: »Popev«' lije«. , «, k Valmaura 19.45; *vzSing-Mitohum in J, Sten''" KINO MILJ® Europa. Zaprto. Roma. Zaprto. .iforn Verdi. »Nakaza 18 VLADIMIR P 6as°- Pisec - f jezljivo vstopil začetnik. »&?. ite- ^ * ured- ~ 'ha., PisalPSSn,seJ?raPivin- Na-jopis zgodbo za vaš ča- -- asvtukaj- te ff , ,bi- ce je , slišati vaše naslov mogo- Ce dovoHtp hf5® ““““J«-Prečita! tv jo kar tu'le le tri 6ti J Yam 1)0 yzelo več. ’ mmute časa, ne No, čitajte. »Dobro eif!ba ilna treh Pon<Š£V Bil° je °b P: snaii »Tmestu so že svetila, žarnica ni ?kno v Sf?oma je skozi JU veilke„Cnetrtem nadstrop- krvav jeefkn?°Sl0pja Na pomn;. J Plamena. ^egel tol^™0'* Se je PepazijtVeea' J Je bl1 Slas je pozahi?s , stanovalca, ki W kuhain/if i^iii električni0 Požar rv . Je Povzro-^alec sta ?en^ 111 stano-^utuliia iB •lovila Po sobi. ,avtomobiia S1^ena, gasilskega 6lH v a,!L rSllci so sko-* P°slopJe o0nbhl1 m zdirjali ie diviai U ba’ P° kateri fcrez glaa‘ stanovalec kakor rpenib p’ ■j® hila vsa v pla. ?,e Prileten TTt0 Prohorčuk, likirtii Ukrajinec, z ve- P^i^iteki, je stal Vclrl v Nenadoma je čega Potegnil gore- ^SerU SvnValca k sebi in potar ie bu Curek na °genj. slugi hrnh Pogašen po za-Tedai ,pabrega Prohorčuka. gasilski -.Pristopil k njemu lo$g<*ba ni slaba. Tudi vf dober - »Dobro Jekaj ir,?t!ar hi bilo treba 0 se £ 1 Popraviti. Ka-«Rji zgodba pričenja? Piestn Je ob treh ponoči. 'To » že vsi spali...* 1 0 *e n»i^lka 01 ni dobro. Jj°ija sPfavi’. da je tudi po- ?j Prav tXln da so dežur-°0! z“v tako spali in... Sla- (v°lJ burir ehk°t da ni do-treba 1 To mesto je Xaje takS°Pr2:viti- Napišite P°rioči v' *Bil° je ob treh ce spai * mestu še ni nihati. ^o|a ne morem napi-bjUdje i Je vendar noč. Je nonoči spijo. ;Prav imate. Potem «V metoda vsi j. Ponoči spijo, va nan;.Prav imat° stu so ? e takole p?. b>li spali’ — ^hem mtna svojem de-"• ir.,-mestu.* tih maj>. na C N?S da bi" spali? - No delov- Je zares neum- *hel ij,.’HPa. napišite takole ? v*eteEa to> zaradl Pre" til Ja> ni v Ea izbirnega kri-Hh i^°va • 1 meri zaslu-6a » Prirt^u^1 tehnike in Hia ^čilnost °.bdev». Osnov-lat« visoka .tosnjega sej->zde]vlzbire „.raven zelo bo- «usttk°v do"a^aznovrstnejših Nitei*’ umogo^ b!!’.*UJe m- t*v y histsli jSa razpo-'Woh °rgar ien!h Predme-,%r , stiojv. ‘jfncija sejma ^iUčn1 Popoln,, enj, ki je ka da° hgovfef18 'zločil iz-v*>h Je letošn^ podjetja ta-Je» p,ftiislu „ J1. sejem v pra-Nit^no 7?Jem industri-Ve,ianl’ da ie i .Prav lako o- V0h PrefU številu3’ kl’ub por lu p drnet0v razstavlje- ,aZstavnstavljal Večjemu šte. •fil*.T'ev . z boljšo ednn 'J° dos»i -plin° in or- J,°st bianjfa* Ve4ja pre' ?laiša,f Je tak? v Prenatrpa- X ?rimeri±skovalce“ k?todniv, Priiner; ‘>b’sk.°v8Icem fVaiai- izdelkn a istih ali *lkn V' Pn« ^ raznih pro. Um * inoJl ° domačih * hežnem msklIn‘ em Pregledu sej- ma se dobi vtis, da je drugi beograjski mednarodni sejem prava razstava pridobitev in izvoznih možnosti jugoslovanske industrije in u-voznih potreb Jugoslavije, kajti inozemski razstavljavci so razstavili v glavnem predmete, ki jih potrebuje domača industrija (industrijska oprema) in predmete široke potrošnje, ki jih jugoslovanska industrija še ne poizvaja v zadostni meri. Okrog 700 domačih in 890 inozemskih proizvajalcev iz 29 držav razstavlja nad 6000 izdelkov. Tu so izdelki črne in pisane metalurgije, kovinske industrije, industrije nekovin (azbesta, stekla, keramike), številni izdelki strojegradnje, ki na sejmu prevladujejo, razna prometna sredstva, stroji in o-prema za ventilacijo, toploto in hlajenje, razno ročno in strojno orodje, izdelki precizne mehanike in optike, najrazličnejši predmeti in oprema za gospodinjstvo, za pisarne in urade, najrazličnejši ^zdelki elektroindustrije, kemične in farmacevtske industrije, industrije celiiloze, papirja, gume in drugih industrijskih panog. Primerjava izdelkov domače industrije z inozemskimi kaže velik napredek jugoslovanske industrijo in njeno popolno konkurenčno sposobnost. Med inozemskimi razstavljavci je na prvem mestu Za-, hodita Nemčija, pred Italijoj ki je s svojimi okrog 170 proizvajalci daleč pred ostalimi' inozemskimi državami ZDAj Avstrijo, Švico, Madžarsko, j Češkoslovaško in ostalimi, ki ji slede. Med italijanskimi razstavljavci jih je sedem iz Trsta, in sicer: Detroit Italia-na (razne hladilne naprave in oprema za gostinske obrate), Laboratorio don Baxt'er (oprema za bolnišnice), Universal (Finzi Ugo — razni rezervni deli za motorna vozila in traktorje), in trgovinska zastopništva: IMPEX (importa-zioni — esportazioni),' Impor-tex Chimici Farmaceutici, Sordi — Lodi in Adamič (Via S. Lazzaro 23). Ze vdrugič razstavlja v Beogradu tudi Josip Kerževani iz Gorice, in sicer kolesa, šivalne stroje in druge stroje za gospodinjstvo kot zastopnik raznih italijanskih tovarn. Na splošno se lahko reče, da inozemski proizvajalci razstavlja, jo izdelke, za katere vlada v Jugoslaviji veliko zanimanje: razne orodne stroje, pogonske stroje, stroje za proizvodnjo plastičnih izdelkov, stroje za industrijo usnja in obutve, e-iektronske naprave, stroje za popravljanje avtomobilov, stroje in naprave za gostinske obrate (tu prevladujejo izdel. ki italijanske industrije), za gospodinjstvo, telekomunikacijske naprave za industrijo in urade, stroje za obdelavo lesa, poljedeljske stroje, stroje Za tekstilno industrijo, o-premo za livnice, prevozna sredstva, razne merilne :n kontrolne aparate. Na velikem odprtem razstavnem prostoru, kjer so obiskovalcem na razpolago klopi za počitek, «Luna-park» za razvedrilo (zlasti mlajšim in otrokom) in številni bifeji za okrepčilo, so izdelki težke industrije. Tu so veliko dvigalo podjetja «David Pajič« iz Beograda, žerjavi »Metalne« iz Maribora, visoka konstrukcija tovarne »GOS A« iz Smederevske Palanke, dajno-vodne naprave «Elektro-Srbi-je«, razni gradbeni stroji smederevske tovarne FAGRAM in nemčke tovarne ABG, žerjavi, motorni valji ip buldožerji tovarne «14 Oktobar« iz Kru-ševca, traktorji in poljedelski stroji raznih jugoslovanskih tovarn poleg inozemskih traktorjev, Dieslovi motorji znane tovarne Jenbacher - Werke iz Tirola, stroji za nego in obdelavo zelenih površin. Tu so elegantne moderne karoserije avtobusov in filobusov -izdelki domačih podjetij, raz-nj tipi avtomobilov «Zastava», (Kragujevac — po licenci FIAT), težki avtomobili in veliki avtobusi tovarne FAP (Priboj na Limu — po licenci SAURER), izdelki mariborske tovarne avtomobilov (TAM), plovni objekti »BrodoserviSa« itd. Tu, poleg elegantne jahte in vitkih čolnov domače izdelave, je tudi oder z elektronskim robotom — znanilcem bodoče dobe v razvoju človeške družbe. Številne obiskovalce sejmišča, ki razgledujejo na prostem razstavljene predmete in gledajo tiste srečnike, ki so poleg vstopnice dobili še kar-o za brezplačno vožnjo s helikopterjem nad Beogradom, okrepču-jeta brezplačno, v propagandne namene, z izvrstnimi juhami Arrigoni iz Izole in Frank iz Zagreba, da bi si laže ogledali, kaj vse lahko opravijo traktorji in motorji — izdelki «Industrije traktorjev in motorjev« po Ferguso-novi licenci. Po hoji in razgledovanju na odprtem proetoru je skoraj ne-obhodno malo razvedrila v »Luna-parku«, preden se napotite z impozantno I. halo, ki je zaradi konstrukcije o-gromne kupole brez podpornih stebrov predmet splošnega občudovanja. V »predsobi« velike arene lahko primerjate hladilne naprave za gostinske obrate jugoslovanske tovarne »Jugostroj« iz Rakovice pri Beogradu z izdelki »Detroit«, ki jih razstavlja podjetje Detroit Italiana iz Trsta. V največji I. hali so v areni in prvi galeriji razstavljeni precizni stroji za izdelavo orodja jugoslovanskih tovarn »Ivo Lola Ribar«, izdelki domače kablovske industrije, stroji italijanskih tovarn za proizvodnjo plastičnih izdelkov, testenin, ciga- ret; italijanski, nemški in domači stroji in oprema za mlinsko industrijo, nove posebne naprave za poljedelstvo domačih tovarn «Zmaj - Pobeda«, ««!lektro Srbija« in »Jugo -elektro«. Na galerijah I. hale so razstavljen: izdelki domačih tovarn za opremo bolnišnic, za potrebe gospodinjstva, zatem raznovrsten instalacijski material za notranjo opremo. Tu je tudi razstava sodobne opreme in mehanizacije za gospodinjstvo. V pokritem razstavnem prostoru pred II. halo in pred njim razstavlja Madžarska izdelke svoje industrije, med katerimi prevladujejo izdelki znane budimpeštaneke tovarne »Ganz«. V II. hali, v pritličju razstavljajo domače železarne (Jesenice, Ravne, Smederevo). Med njihovimi izdelki so tudi izdelki ljubljanskega »Litostroja«, ki razstavlja veliko vakuum - stiskalnico za proizvodnjo opeke in pettonsko motorno prenosno dvigalo. Tu so številni stroji za obdelavo kovin, domačih, italijanskih, nemških, avstrijskih in drugi renomiranih inozemskih tovarn. Na stranskih galerijah razstavljajo znane inozemske in domače tovarne razne pisalne in računske stroje in opremo za pisarne. Na severni zgornji stranski galeriji je zastopana domača in inozemska elektro-industrija z razno-vrstnimi izdelki (radio in televizijskimi aparati, aparati za gospodinjstvo in gostinjsjre obrate itd.). Tu so izvrstni izdelki domačih tovarn TESLA, PUPIN, RR, ISKRA, GORAN, TOBI, Telekomunikacije in drugih poleg izdelkov inozemskih tovarn. V naj-nižjem delu II. hale razstavljajo v glavnem domača podjetja kemične industrije, industrije stekla in porcelana, keramike, Samote in plastičnih izdelkov. V mali dvorani, med II. in III. halo, so razstavljani nekateri stroji za tekstilno in kemično industrijo. Največji del dvorane zavzema razstava »telekomunikacije v gospodinjstvu in industriji«, ki jo je organizirala trgovska misija ZDA. V III hali prevladujejo BOŽO BOŽIC (Nadaljevanje na 4. strani). katu Gobillotu (Jean Gabin), ki se v svoji karieri ne u-kvarja s takimi umazanimi posli. Lejstvo, da je sprejel v obrambo dekle in pred sodiščem celo uspel, da je bila oproščena z njeno tovarišico vred, ko je bilo vendar očitno] da dekleti nista bili nedolž. ni, je zelo močno o majalo njegov položaj v družbi in odvetniški zbornici. Toda Gobillot se vedno bolj naveže na Yset te, ki ji nudi tudi lepo stanovanje in vse, kar si želi. Toda biti mora doma in ne sme nikogar sprejeti. Zasleduje jo namreč neki mladenič (Franco Interlenghi), ki je podnevi delavec, ‘ ponoči pa študira. Ne more se vdati misli, da bi Ysette ne pripadala njemu, ter sploh ne more prenašati, da bi pripadala drugim, kar je bilo še do nedavna skoraj njen poklic. V Yset-te, ki čuti hvaležnost do Go-billota in ki ga je tudi vzljubila, pa tudi ni 2atrto čustvo do mladeniča, katerega nekega dne obišče. Ko pride Gobillot k njej, da se odpeljeta v neko zimsko letovišče, je ne najde doma. Išče jo s policijo in končno izve, da je bila pri nekem mladeniču in ko je hotela, da odide, jo je raje zabodel kot pa da bi pustil, da bi šla proč od njega. Tako je mladenič napravil konec stanju, v katerega so se pomešali elementi starosti, položaja. strasti in nežnosti. Poleg Jeana Gabina, tega slavnega igralca, ki je igral advokata, je nastopila Brigitte Bardot. Ca ne prej, ja « tej vlogi pokazala, da je resna, inteligentna igralka. Dobro i- gro so pokazali, tudi ostal’, med katerimi sta bila še Ed-vige Feuillere in pa Franco Interlenghi. Popoldne je bil na sporedu en sam film, in sicer »Le bourgesis gentilhomme«. To pravzaprav ni bil film, temveč briljantna gledališka predstava Moliera, izboljšana z nekaterimi filmskimi pripomočki ter izvedena v filmskem tempu. I-grali so odlični igrale i gledališča »Colnedie Franeaise«, katerim je občinstvo večkrat ploskalo kar sredi filma. Jutri bosta v Informativni sekciji na sporedu dva ameriška filma. Glavni film jutrišnjega dne pa je tudi ameriško delo «Crna orhideja« s Sophio J .oren, ki je za sedaj še ni tu, če bo sploh prišla. R. R. Vse za 150.000 frankov Neka velika ameriška turistična agencija reklamira sedemnajstdnevno potovanje v Evropo za 150.000 frankov. Program obsega obisk Pariza, Londona in Rima, vožnjo z avtomobilom v družbi Luisa Marjana, kosilo z znano igralko Romy Sclineiderjevo, čašo vermutha z avtentičnim angle. škim knezom Betfordom m končno... kopanje v kadi, v kateri se je nad sest mesecev kopala Brigitte Bardot. j,»SS*»WU. — Ljuba moja, zakaj me tudi ti ne objameš, kot objemajo • druga dekleta svoje fante...? IHIItllHIIIIIIMIIHIf ItllHIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilIlllllllllHlllllllltlllltltlltlllitiHitiiiHiiiiiiiiijf Elizabeth Taylor zaht eva odškodnino Slovita ameriška filmska i-gralka Elizabeth Tajlor, ki je nedavno izgubila svojega tretjega moža. filmskega producenta Mikea Todda, zahteva od letalske družbe, ki je Toddu posodila letalo, s katerim se je ubil, S milijonov dolarjev odškodnine. To svojo zahtevo u-temeljuje na sledeči način: »Smrt mojega moža v razdobju njegovega življenja, ko Je mogel doseči znatno bogastvo, je pustila mene, njegovo ženo in dvoje otrok z zmanjšanimi doiiodki in brez gjegpve pomoči«. V tožbi se poudarja, da je letalska družba kriva zaradi »nemarnosti v orgamzaet. ji, vzdrževanju in kontroli letala«. Hkrati pa ameriškg ti*k piše, da se Elizabeth Tajlor namerava vnovič poročiti s po. slovnim človekom Arthurom Levvom. * Kljub temu, da so ameriški inženirji prvi poskušali izstreliti raketo na Luno, se njihovi sovjetski kolegi prav tako mrzlično pripravljajo na uresničenje takega podviga. V ta namen so nedaleč dd Kaspij skega morja zgradili pravo znanstveno naselje, kjer so zbrani največji sovjetski astro-navticni strokovnjaki. Cela vojska tehnikov dela dan .n noč za izgradnjo neke rakete, težke sto ton, da bi uresničili ta davni človeški sen. Naselje sovjetskih astronavtičnih pionirjev je dobilo ime »Sputnik. grad«. Pes odkril zaklad Ko je pes nekega rotterdamskega zdravnika nedavno zasledoval miši in na vrtu z-kopal globoko jamo, mu je miš sicer ušla, v jami na Je naletel na zlatnike. Zdravnik je nadaljeval s kopanjem in izkopal zlatega in srebrnega denarja v vrednosti nad dva in pol milijona lir. HOROSKOP -ZA DANES. OVEN (od 21. 3. do 20. Ugotovili boste napredek svojem delu, kar vam bo mogočilo, da boste kos nači ki ga gojite že dolgo. BIK tod 21. 4. do 20. V večjo dozo diplomacije ste postali še bolj simpati DVOJČKA (od 21. 5. do 6J ^^Wzadevapju, b' rezultati znatno manjši od čakovanja. RAK (od 23. 8. do 22. Posebne okoliščine v«s*vo( k temu, da smatrate ljudi mnogo boljše. LEV (od 23. 7. do 22. Ugodne okoliščine za pote nje, na katerem morete zd žiti korist z zabavo. DEVtCA (od 23. 8. do 9.) Spretno boste izpeljali s«! pri katerem gre za sk ne koristi. TEHTNICA (od 23. 9. do 10.) Dobro je upoštevati pi loge glede spremembe v ložaju. ŠKORPIJON (od 24. 10. 22- 11.) Ne mučite pre ljubljene osebe in navadite živeti v miru. STRELEC (od 23. 11. do 12.) Okoliščine so ugodne potovanja, turizem in od šaje s tujino. KOZOROG (od 21. 12. 20. 1.) Premagajte cincanje ne bodite boječi. VODNAR (od 21, 1. do 2.) Obeta se vam pošlo uspeh nad vašimi tekmeci. RIBE (od 20. 2. do 20. Imeli boste priliko ugotc kako cenijo vašo nepodkue vost. Gorlšbo-beneškl dnevnik Po izjavah podtajnika Sulla v Genovi Temni oblaki se zbirajo nad vsemi podjetji IRI Uradno obvestilo nikjer ne pravi, da do odpustov v SAFOG ne bo prišlo Pred dnevi so prejele tri aipdikalne organizacije v Gorici Delavska zbornica, UIL in CISL pismo ministrstva za državne udeležbe s podpisom šefa omenjenega ministrstva kabineta G. D'Orlandija. V tem pismu se zagotavlja, da »9 odpuste suspendirali, proučili pa jih bodo v okviru preureditve proizvodnje v podjetjih IRI. Krajevni časopisi so objavili vest pod optimističnimi naslovi; poudarili so snmo obljubo, da se odpusti začasno prekličejo, nobene besede več koi ie v uradnem sporočilu p- niso napisali o preureditvi proizvodnje, kur z drn-gtmi besedami pomeni, da bo do napovedanih odpustov prav tako prišlo, če, seveda, ne bodo delavci z enotnim nastopom to preprečili. Bolj jasen *e v tem pogledu članek, ki ga je nedeljski «1 Piccolo* objavil na gori-Ikn strani in v katerem obravnava med drugim tudi vprašanje krize v SAFOG. Ciankar izrecno zalrjuje. da gre za »spremembe v struk-turis, «za novo proizvodno 8r.ier» in za »spremembo sta-leža uslužbencev* in da je tre-oa samo tako razumeti spremembo proizvodnje (ridimen-s-onamento) v obratu, i. To potrjuje stališče, ki ga zagovarja Delavska zbornica, dr sta Finmeccanica in vlada že pred časom določili, da se v podjetju ne bodo več izdelovale statve, ki so tradicionalni proizvod goriške livar- . Podtajnik Sullo je v Genovi izjavil, da je bilo določenih 50 milijard lir za ureditev podjetij IRI, rikjer pa se ni bralo tudi to, da se bo ta vsota porabila v prihodnjem finančnem letu. Delavci se u-piavičeno sprašujejo, kako se bo kriza v podjetjih režila letos. Prav tako ni bilo nikjer opaziti druge Sullove vesti aa bodo zaprli podjetji IRI Kan Giorgio in Fossatti, v katerih je zaposlenih okoli 2.500 delavcev. 'a kakšnih 40 odstotkov uni- čenega pridelka. Županstvo je sestavilo ko-nvsijo petih članov, v kateri so predstavniki Doberdoba, Jamelj in Dola. Člani komisije so si v nedeljo temeljito ogledali povzročeno škodo. Sestavili bodo podrobno poročilo in ga poslali v vednost prefekture in pokrajinskega nadzorništva, da bi se oblasti obvestile in da bi prizadetim kmetovalcem priskočile na pomoč. #»-------- o odpustih v IPL Steverjanec žrtev nesreče na delu Včeraj ob 14,30 so v bolnišnico v Ulici Brigata Pavia pripe. ljali z rešilnim avtomobilom MMIIIIMIIHIIimiMIIMIMMJIltlimillMIimtIlllllimimiMIIMMUllIMMIItllMIlIMMHMIIIIlUINIIIHft Po vsem tem, kar se dogaja okoli podjetij IRI zaradi nesposobne vladne politike, da bi znala krizo rešiti na socialno pravičen način, se vsak Goričan upravičeno sprašuje: kako se bo rešila kriza v SAFOG? Šolsko obvestilo Ravnateljstvo giranazije-li-ceja in učiteljišča s slovenskim učnim jezikom v Gorici obvešča, da se vpisovanje za novo šolsko leto 1958-59 zaključi 25. 9. 1958. Vpis je obvezen tudi za tiste dijake, ki so že bili vpisani in 'Ki še obiskujejo šolo. # Zn morebitna pojasnila je na Ap-13,— i-: i— izpolago tajništvo, ki je odprto vsak dan od 9. do 11. ure. — «» JZ JAMELJ II Komisija ocenila škodo zaradi neurja • Neurje, ki je pred enim tednom prizadelo Gorico in njeno okolico, je povzročilo precejšnjo škodo tudi v Jamljah Razbesnelo se je predvsem po južnem delu vasi. Nekaterim kmetom je napravilo zelo veliko škodo; pobralo jim je tudi do 80 odstotkov pridelka. Nekatere kmetije, ki niso bile prav na sredi pasu, kjer je padala toča, so manj prizadete, vseeno pa je tudi na njih Na sedežu zveze industrij-ce* v Gorici so se predstavniki delodajalcev in sindika-to-' že dvakrat sestali, da bi proučili vprašanje odpustitve 15 delavcev v podjetju za'izdelavo parketov IPL. Zelenega križa 25-letnega Ste- verjanca Friderika Simčiča, ki se je ponesrečil na delu v tOT varni lesa IGLEA na Trž.aški cesti. Simčiča je udarila v glavo lesena plošča. Ugotovili so mu poškodbe na glavi. O-zdravel bo v osmih dneh. Cestna nesreča v Ul. Aquileia Včeraj zjutraj nekaj minut pred sedmo je vozaril s svojim dvokolesom na delo proti Ločniku 67-letni kmet Giuseppe Silvi, bivajoč v begunskem taborišču v Standrežu, Ul. Co-podistria 5. Na križišču z U-lico Aquileia pa mu je prišel nasproti z mopedom 30-letni delavec Guido Alessio iz Pie-risa, ki je bil namenjen v mesto. Jutranja vozača sta se zaletela drug v drugega. Na kraj sam so prišli bolničarji Zelenega križa, ki so oba peljali v bolnišnico Brigata Pavia. Tam so Alessiu ugotovili udarec na tilniku (ozdravel bo v desetih dneh), Silviju pa zlom desne ključnice (ozdravel bo v tridesetih dneh). -Na kraj nesreče so prišli agenti prometne policije. Krajevno vodstvo kemične tc varne SOLVAV iz Tržiča se je pred dnevi vrnilo iz Milana, kjer se je sestalo z generalnim ravnateljstvom- Razpravljali so o odoustih v raznih obratih v državi, med drugim tudi o odpustih v o-bratu v Tržiču. Po povratku je krajevni predstavnik sklica1 predstavnike notranje komisije in jim povedal sklepe milanskega sestanka. Ker člani notranje komisije niso hoteli o odločitvi obvestiti delavce, je moralo za to poskrbet, vodstvo samo. Sindikalne organizacije so že pričele razpravljati o tem, kako naj se oepusti preprečijo. Zveza slovenskih prosvetnih društev iz Gorice organizira v četrtek avtobusni izlet v Trst na koncert pevskega zbora »Slava Klavora* iz Maribora. Koncert bo v dvorani na stadionu »Prvi maj*. Sestanek pokrajimkih voditeljev KD v Vidmu Goričani zahtevajo 5 mest v deželnem odboru Ali bodo tržaški in videmski demokristjani podprli goriško zahtevo? Včeraj zvečer so se v Vidmu sestali oredstavniki Krščanske demokracije iz Vidma, Gorice in Trsta. Goriško federacijo je vodil pok.ajin-sk' tajnik KD Cocianni, v njej pa so bili še štirje člani. Goriška delegac ja je na videmskem sestanku, ki je bil sklican z namenom, da se vskladijo družinski pogledi na vprašanje deželne avtonomije, zastopala Stališče, da ozemeljska velikost in število prebi-alstva posameznih pokrajin ne sme odločati o številu predstavnikov vsake pokra ji-v deželnem odboru Po rnnenju Cociannija bi morala imeti goriška pokrajina v deželnem odboru prav tako pet odbornikov kot ostali pokrajini. Obenem je izrazil upa-nie, da bodo predstavniki KD ,2 Vidma in Trsta upoštevali goriško stališče in temu primerno vskladili svojo akcijo. Impero 30, s svojim avtomobilom fiat 1100 z evidenčno tablico GO 12384, ki se je prepozno zavedel nevarnosti trčenja. Vozili sta trčili nalah-ko s prednjima blatnikoma. Nekaj škode je bilo na osebnem avtomobilu. K sreči ni bilo ranjenih. Danes še nimamo na razpolago dovolj podatkov, da bi mogli soditi o tem, koliko so videmski in tržaški predstavniki naklonjeni goriški tezi. Morda jo bodo sprejeli, lahko pa tudi ne. Na podlagi izkušenj pa lahko že sedaj povemo, da nimajo strankarski tovariši tajnika Cociannija nobenih pomislekov, kadar gre za obrambo interesov njihovih pokrajin. Včeraj v Ul. S. Antonio Avtomobilist iz Sovodenj v tovorni avtomobil Včeraj ob 15,15 so iz tovornika znamke Lancia z evidenčno tablico PD 33285, last družbe Maritan Tagnin, raztovarja, li blago v Ulici S. Antonio. Po raztovarjanju je šofer Antonio Bordin iz Padove zagnal motor in se premaknil proti sre dini ozke ulice. Istočasno pa je v isti smeri vozil 29-letni Emil .Tomšič iz Sovodenj, Ul. NOVAČENJE TESARJEV IN KOLARJEV ZA NEMČIJO Pokrajinski urad za delo poroča. da je v teku novačenje tesarjev in kolarjev za Nemčijo. Pogoji so sledeči: sezonska pogodba, od 2. do 2.40 nemških mark plačila na uro (od katerih se odvzame 10 odstotkov za socialne dajatve) pri 48-urnem tedenskem delavniku. Prijave sprejema urad za delo. Ulica Crispi 9, vsak dan od 10. do 12. ure. Kino v Gorici CORSO. 17.00: »Umor X», R. Jason in M. Goring, cinema-scope. VERDI. 17.00: »Gangsterjev konec*, M. Simon. VITTORIA. 17.00: »Fronta ti šine*, R Widmark in D. Michael*. CENTRALE. 17.00: »Mož za-kona*. J. Mc. Crea in M Stevens. MODERNO. 17.00: »Zadnja tarča*, Y. Ireland. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 26,4 stopinje ob 35, uri, najnižjo pa 16,8 stopinje ob 4.30 zjutraj. Po milanskem sestanku Z odpusti grozijo tudi v S0LVAY v Tržiču Avtobus v Trst na vokalni koncert Sprehod med najboljšimi izdelki jugoslovanske in tujih industrij (Nadaljevanje s 3. strani) nemški in italijanski orodni stroji, stroji za izdelavo avtomobilskih in traktorskih motorjev. Tu je kompletna linija strojev nemških tovarn Kan-n et Kolb, Carl Hurth in Otto M-ueller za «Industrijo motojjev* v Rakovici, ki bo z novb opremo pričela z verižno proizvodnjo raznih motorjev za avtomobile in traktor-Znana zagreoška tovarna )e «Prvomajska» razstavlja prototipe novih vrtalnih strojev. Poleg izdelkov renomiranih inozemskih tovarn Gildemei-ster, Matra, Giustina, Min-grnti, Rimbaudi, Deckel so so. :odni izdelki domačih tovaj-n Prvomajske - Zagreb, Potisje . Ada, FAM - Novi Sad, Livnice lz Kikinde in tovarne Jelšin-grad, ki dokazujejo, kako visoko stopnjo je dosegla jugoslovanska strojna industrija. Evropsko prvenstvo v plavanju in vaterpolu Madžar Ujvati in Nizozemka De Haan prvaka v skokih in na 200 m prsno Mari (It.) osmi v skokih z deske, Jeričevič (Jug.) osma na 200m prsno Italijanska šta teta 4 x 200 prosto dosegla drugi najboljši čas Omenili smo samo _ nekatere značilnosti, izdelke in tovarne. Nemogoče je v samo enem čianku zabeležiti vse, pa čeprav samo najpomembnejše tehnične dosežke, med katere spadajo poleg omenjenih še številni drugi kot na pr. posebne naprave za psiho-medi-cmo (Siemens), posebni aparat, za varjenje z elektronsko komando (Syachi - Pariz) e-lektronske računske stroje (O-livetti), elektronske merilne instrumente (Briel . Danska) itd. itd. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Soranzo »A! Giardino*, Korzo Verdi 131, tel. 2789. Ob zaključku mislim ,da bo najbolj objektivno, če ne naštevam. kaj so izjavili o beograjskem sejmu domači odgovorni činitel ji, temveč tujci. Naj omenim samo enega, in sicer izjavo ravnatelja pariškega lista «Les echos* Emila Serventa - Schreiberja, ki je med drugim poudaril; »Beograjski sejem je za mene pravo odkritje. Enostavno neverjetno je, da ste mogli v dveh letih organizirati, da ne rečem enega največjih sejmov v Evropi, toda vsekakor enega najmodernejših in na tako lepem mestu. Napredek vaše tehnike, vštevši tudi težko industrijo, kaže, da je Jugoslavija stopila naprej in se spustila v kontinentalno konkurenco. Solidnost vaših cen je sila ,ki vsam dovoljuje, da postanete prvorazredna izvozna država in da vašemu ljudstvu ustvarite življenjsko raven, enako najboljši življenjski stopnji Več sem zvedel na beograjskem sejmu eno dopoldne kot iz knjig in časopisov, ki sem jih prebiral leta. Občudujem vas in želim vam srečo*, je zaključil ugledni francoski novinar svoje pismo uredništvu lista »Sejmski kurir*. BUDIMPEŠTA, 2. — Na evropskem plavalnem prvenstvu sta bili danes na programu samo dve finalni disciplini. V skokih s trimetrske deske je nepričakovano osvojil evropsko prvenstvo Madžar Ujvati pred Nemcem Rosenfeldom in Rusom Brennerjem. Italijan Mari je bil osmi. Na 200 m prsno za ženske pa je osvojila evropski naslov Nizozemka A-da De Haan s časom novega rekorda prvenstev. Jugoslovanka Jeričevič je bila osma. V ostalih disciplinah na programu so bila kvalifikacijska in polfinalna tekmovanja, ki so dala nekaj izvrstnih rezultatov. Na 40o m prosto je dosegel najboljši čas Anglež Black, ki je bil le za pol sekunde slabši od evropskega rekorda. Z zelo dobrim rezultatom se je kvalificiral v finale tudi Italijan Galletti, medtem ko je Jugoslovan Brinovec kljub solidnemu času izpadel. Na 100 m hrbtno za ženske je dosegla najboljši čas Nizozemka Vanvelsen, Italijanka Faidiga in Jugoslovanka Baj-kovič pa sta bili izločeni. Nov rekord prvenstev je dosegel Anglež Black tudi na 200 m metuljček. V tej disciplini je izpadel Jugoslovan Volčanšek. ki je bil v svoji skupini četrti. Italijan Danner-lein pa je bil diskvalificiran. Nov rekord prvenstev je bil končno tudi dvakrat izboljšan v moški štafeti (kvalifikacijah) 4x200 m prosto. Najprej so ga izboljšali Vzhodni Nemci z rezultatom 8’47”4, nato pa so ga v drugi skupini popravili Rusi s časom 8’37”3. Italijanska štafeta, ki je tudi plavala bolje od starega rekorda prvenstev, se je z drugim najboljšim časom uvrstila v finale. TEHNIČNI REZULTATI: 400 m PROSTO (KVALIFIKACIJE): 1. skup.: 1. Strušanov (SZ) 4’41 ”3, 2. Larsson (Dan.) 4’ 48”9. 3. Verburgt (Niz.) 4'50”5, 4. Brinovec (Jug.) 4’51”2, 5. Bastek (Polj.) 4’51”5, 6. Kayk hoe (Fin.) 4'53”3. 2. skup.: 1. Nikitin (SZ) 4’ 37”1, 2. Katona (Madž.) 4’39”1, 3. Sreenan (V.B.) 4'47”5, 4. Ilk (Avst.) 4’55”7, 5. Papasimako-pulos (G.) 5’00"7. 3. skup.: 1. Black (V.B.) 4’28”9. 2. Galletti (It.) 4’41”5, 3. Gremlovski (Polj.) 4’49"8, 4. Schmid (Avst.) 4’51”2, 5. Krogh (Norv.) 5’04”7. 4. skup.: 1. Reich (Vzh. Nem.) 4'45”7, 2. Engelhard (Vzh. Nem.) 4’48”3, 3. Bodnar (Madž.) 4’48'’7. V tinale so se kvalificirali: Sreenan (V.B.), Galletti (It.), Katona (Madž), Black (VB.) Nikitin in Strušanov (SZ), Reich in Engelhard (Vzh. Nem.). 100 m HRBTNO ZENSKE (KVALIFIKACIJE): 1. skup.: 1. Viktorova (SZ) 1’14”1, 2. Grinham (V.B.) 1’ 14”2. 3. Sperlova (CSR) 1’ljJ". 4. Segerstroem (Šved) 1U9”1. 2. skup.: 1. De Njis (Niz.) 1’14”2, 2. Piacentini (Fr.) 1’ 15"9. 3. Schmidt (Zah. Nem ) I’IC’3. 4. Faifida (It-) 1T9”1, 5. Novctny (Avst.) 1’21 ’2. 3. skup.: 1. Vanvelses (Niz.) 1’13”2, 2. C,sohany (Madž.) 1’ 18”5. 3. Lechmann (Vzh. Nem.) 1'19”7, 4. Trittner (Avst.) 1’ 19”7. ' 5. Sokilovska (Polj.) 1'22”4. 4. skup.: 1. Edivards (V.B.) 1’13”5, 2. Schneider (Vzh Nem.) 1’16”7, 3. Takacs (Madž ) 1’16”7, 4. Petersen (Dan.) 1’ 17”3, 5. Bajkovič (Jug.) 1’21”7 V FINALE SO SE KVALI FICIRALE: Vanvelsen (Niz.) Edwardss in Grinham (V.B.) Viktorova (SZ), De Nijs (Niz.), Piacentini (Fr.), Schmidt (Zah Nem.), Schneider (Vzh. Nem.>. SKOKI — MOŠKI (DESKA 3 m) FINALE: 1. Ujvati (Madž.) 141.17 točk, 2. Rosenleld (Zah. ‘ 139.77, 3. Brener (SZ) 139.39, Pophal (Vzh. Nem.) 131.61, 5. Cernišev (SZ) 127.70, 6. Col-lin (V.B.) 127.48. 7. Hefter (Zah. Nem.) 126.02. 8. MARI (IT.) 123.94. 200 m PRSNO ZENSKE — FINALE: 1. De Haan (Niz.) 2’52”0 (nov rekord prvenstev), 2. Lon-sbrough (V.B.) 2’53”5. 3. Ur-selmann (Zah. Nem.) 2’53”8. 4. Walter (Vzh. Nem.) 2’55”3, 5. Usemees (SZ) 2’56”3, 6. Leghmann (Vzh. Nem.) 2’57”6, 7. Kovalenko (SZ) 2’59”, 8. JE-RICEVIC (JUG.) 3’00”4. 200 m METULJČEK MOŠKI KVALIFIKACIJE: 1. skup.: 1. Black (V.B.) 2’21”8 (nov rekord prvenstev), Sieber (Vzh. Nem.) 2’24’3, 3. Tumpek (Madž.) 2’28”1, 4. Mayer (Avst.) 2'39”4. 2. skup.: 1. Pirolley (Fr.) 2’27”8, 2. Czyz (Polj.) 2’30”1, 3. Weber (Zah.' Nem.) 2'31’T, 4. Loftrer (Zah. Nem.) 2’33”7, 5. Kassidokostaz (Gr.) 2’51”7. 3. skup.: 1. Pasdirek (CSR) 2’23”5, 2. Jenikov (SZ) 2’27”8 3. Raczinski (Polj.) 2’30”4. 4 Volčanšek (Jug.) 2’35”7, 5. Sit-ters (Niz.) 2’44”7, 6. Bjarne (Norv.) 2’45”4. 4. skup.: 1. Symonds (V.B.) 2'26”2, 2. Varszegi (Madž.) 2’ 28”4, 3. Sagajduk (SZ) 2’31”7, 4. Stastny (CSR) 2’35”2, 5. Poidinger (Avst.) 2'43”5. Den-nerlein (It.) — diskvalificiran. ZA FINALE SO SE KVALIFICIRALI: Black (V.B), Pasdirek (CSR), Sieber 4Vzh. Nem.). Sydmons (V.B.), Jenikov (SZ), Pirroley (Fr.) Tumpek (Madž.), Varszegy (Madz.) ŠTAFETA 4x200 m PROSTO MOŠKI — KVALIFIKACIJE: 1. skup.: 1. Vzh. Nemčija 8'47"4 (nov rekord prvenstev), 2. V. Britanija 8’52”5, 3. Švedska 8’59”9. 4. Poljska 9'00”7, 5. Jugoslavija (Brinovec, Koš-nik, Mušnjak, Jeger) 9’06”6 6. Avstrija 9’22”5. 2. skup.: 1. SZ 8’37”3 (nov rekord prvenstev), 2. Italija (Romani, Galletti, Dannerlein, Pucci) 8’43”9, 3. Madž. 8’49”4, 4. Zah. Nemčija 8’51”3, 5. Nizozemska 9’00”2. ZA FINALE SO SE KVALIFICIRALE: SZ, Italija, Vzh. Nemčija, Madžarska, Zah. Nemčija, V. Britanija, Švedska in Nizozemska. KOLAJNE PO TRETJEM DNEVU PRVENSTVA Zlata Srebr. Bron. Balija Nizozemska Madžarska Švedska — 1 V. Britanija — Z. Nemčija — NOGOMET Bologna - Bela Vista 3:2 BOLOGNA, 2. — V prijateljski nočni tekmi je Bologna premagala brazilsko enaj-storico Bela Vista s 3:2 (2:1). Gole so dosegli: v prvem polčasu v 6’ Genuino (B.V.), v 26’ Pilmark (B.). v 39’ Piva-telli (B.); v drugem polčasu v 21’ Giaginho JB.V.), v 34’ Nardi (B-). Medconski šahovski turnir v Portorožu Gligorič je optimist toda borba bo napoti!? Včeraj je bil prost dan, danes 17. kolo (Od našega posebn. dopisnika), slednjih kolih *™amuVršti«< ^/\nmnr.A4 n XT_ A 1 mnšn/veti 70 dODlU PORTOROŽ, 2. — Na med-conskem šahovskem turnirju je bil danes popolnoma prost dan. Večina šahistov. njihovih spremljevalcev in novinarjev je bila na izletu, ki ga je organiziralo podjetje SAP. drugi pa so raje počivali v pričakovanju odločilnih borb v preostalih petih kolih. Pred zaključnim finišem je bil Gligorič tri dni prost, kar mu je prišlo ravno prav, saj je kandidatov za prvih šest mest kar enajst. Gligoriča nisem hotel preveč utrujati, zato sem želel zvedeti od njega le, kako gleda na naslednjih 5 kol. Gligorič mi je odgovori1 v nekaj besedah: »Za ta turnir sem se pripravljal doma v Beogradu. Za razliko sem takrat predvsem počival, šahovska teorija pa je bila le sekundarna priprava. Iz izkušenj vem, da je za tako močen in dolgotrajen turnir najvažnejša psihična priprava. poleg te pa še telesna kondicija. Zdi se, da sem v tem uspel in sem _ sedaj, ko sem prebolel nesrečna pora/a proti Olaffsonu in Shervvinu zopet na pravem tiru. V na- možnosti za domu ^0It tudi bliže k vrhu, vendar^ s svojo skromno r ge[ ll dovoljen, če bom tretj£, točk. kar bo dovolj . (e!ji oziroma četrto j ^ar ie plasmajem bi doseg, hodo} potrebno in upam. vsj ti- menoj vred zadovolj vec, sti, ki so PričakjVaJln od ^ Od ostalih, Pre nes preko Madrida v s Codice v Španiji, kjer u>- delovala na nogometn _ uciuvdid na iiv.fcv....- ,.a, - i nirju za pokal Carran jgjtb1 ma, ki je izgubila ■ ,!6!|l,ll> predvaja danes 3. t. m. z začetkom ob 1*-in na prostem ob 20. uri film: Puščavske misP Igrajo: RICHARD BURTON in JAMES MASO^ \