, KUPUJTE• VOJNE BONDE! WCTOry! Najstarejši M BUY slovenski dnevnik I WAR i V °hl° lsilr0NDS l^^iws Oglasi v iem lisiu so uspešni ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest Ikj^ictory Slovene Daily JgU BUy in Ohio vni "i"? * Jnfryt-ar flUtfoifBONDS Best Advertising \ STAMPS I _Medium_| XXVIII.—LETO XXVIII. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), MAY 15, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 113 Iretje največje japonsko mesto bombardirano Wstvo v Franciji Jisuje za komuniste °ls°cijaliste ' [j^12- 14. maja. — Franci-;. anes kolebnila dalje pro-C % k0t posledica drugih ob-l volitev, pri katerih so J Komunisti izvojevali na- 'fiCT " ko se v Parizu niso . >poVolitve. pa so volilci sko-S,VSe-h predmestjih izvolili ^dat in sociJalistične •.Jfem okraju okrog Pa-I desničarske stranke do-j:^1110 samo v treh ali štirih (j^ ' Medtem ko so komuni-: :f; Socia-listi zmagali v osta- grobovi JJ __ JfiLKA ALEKŠIC Wiu'tedenski bolezni 3e 1 ^ st vdova, stara CS ; C anuJ0ča na 427 E. 124 Je bila iz Bačke v Ju-Va1' odkoder je prišla v \1Pred 39- leti. Tukaj za-WQa Petra in hčer Mrs. D. ^8e'hPri kateri Je živela- Polje j.60 vršil v četrtek popol-pogrebnega zavoda A. Gr-m°vi v cerkev sv. Save. • ^HN VIDMAR f 3'° Popoldne je naglo-John Vidmar, po ' ^ tb i Čar' star 62 let' sta" > je bil 618 Sylvia Ave- Do" |KU* Veliko Lipje, pri Žu- Niko' od^oder je prišel v \vTed44-letL Bil član ,\Cfi boJ št. 53 SNPJ in po-,>trn ;3SMZ- Tukaj zapu-■ W nnie Hočevar inne-/ % 0u's Prebevšek, v Ashta- V sestro Mary Star. jG umrla leta > u se bo vršil v četr-; ri z3utraj iz pogrebne- ' St ^gust F. Svetek, 478 N,v cerkev Marije Vne-n nato na St. Paul po- Slovenija je dobila prvo federalno vlado WASHINGTON, 10. maja (Zakasnjeno) — Glasom po- j ročila Tanjug agencije, ki ga je prejel Urad za vojne in-; formacije, se je v Ajdovščini na Primorskem tik pred iz- i gonom nacijev iz Slovenije organizirala prva slovenska federalna vlada, kateri stoji na čelu Boris Kidrič kot premier. SOObombnikov siplje ogenj na mesto Nagoja BULETIN GUAM, torek, 15. maja— Ameriške čete so včeraj nadaljevale z ljuto borbo na otoku Okinawa ter po napredovanju, ki jih je poneslo 2,400 jardov dalj, zavzele zrakoplovsko polje Jonabaru ter prišle v posest Holma v bližini irdnjavskega mesta Shurri. * * ¥ GUAM, 14. maja — Danes je nad 600 ameriških superbombnikov tipa B-29 udarilo tretje največje japonsko mesto Nagoja, ki je bilo izpostavljeno najstraho-vitejšemu koncentriranemu zračnemu ognju v zgodovini zračnega vojskovanja. Na mesto je bilo vrženih 3,500 bomb, ki so devet kvadratnih milj mesta spremenile v peklo plamtečih razvalin. 'NJooreb V bo v 7cka Joseph Marko-ji ^ fsii v četrtek ob 9. uri 5 kV samskega zbora "Ivan tfjSo S(°. Vabljeni na glavno k ^ij-0' ki se bo vršila ju- \NdnJa na °dru slovenske" 1 ' doma ob 8- uri k^ti0vV20Čnost vseh aktiv" m celotnega odbora a lli potrebna. — b»ii kandidat Vlj-60JStni councilman Er- VNSut* je SGdaj dir6k" fepolltan Housing Au- V kidSeraj naznanil- da v'^Ciral za žuPana na vjcpi tiketu' dasirav- Vv*l ^ Veland Press" jav" a stoPi v kampanjo. \Scii da je republikanska ^oti-brez Pravega kan- W 2upanu Burku. Edi- S 1 sod 0ti njemu Je bivšk \ Je np, ik George Harris; V VUlaren med regu-Scij lkanci Benderjeve Kakor razvidno iz omenjenega poročila, so člani slovenske vlade sledeči : Boris Kidrič, ministrski predsednik; dr. Marijan Brecelj, ministrski podpredsednik; Zoran Polič, notranji minister; dr. Aleš Bebler, minister finance; dr. Jože Pokorn, minister pravosodja; Franc Leskošek," minister za industrijo in rudnike; dr. Vlado Vavpotič, minister trgovine; dr. Ferdo Kozak, naučni minister; Tone Fajfar, minister za šume, in Janez Hribar, minister za poljedelstvo. Maršal Tito poziva Jugoslovane k slogi BELGRAD, 10. maja (Zakasnjeno) — Maršal Tito je imel včeraj radijski govor, v katerem je izrekel zahvalo zavezniškim silam za pomoč v osvobodilni borbi ter apeliral na vse narode Jugoslavije k složnemu delu za obnovo njihove skupne domovine. Rekel je: "Misli vsega našega ljudstva v Jugoslaviji so obrnjene v hva-ežnosti k slavni in nepremagljivi Rdeči vojski in k njenemu voditelju in geniju Stalinu. Obrnjene so v hvaležnosti k junaš-semu ljudstvu Sovjetske unije, ki je doprineslo največje žrtve v tem nadčloveškem boju. Zahvala Angliji in Zedinjenim državam "Naši veliki zaveznici Anglija in Zedinjene države in njihove armade so istotako doprinesle velike žrtve za zmago pravične stvari Združenih narodov." Potem je Tito naslovil svoje besede na pristaše vseh strank in skupin ter jih pozval, da odložijo orožje in se združijo za mir. Govoril je predvsem pristašem generala Mihajloviča in hrvatskim ustašem. Rekel je: "Napočil je velik dan miru in svobode. Prihajajo novi dnevi mirne obnove za našo razdejano deželo. Svojo opustošeno domovino moramo obnoviti in utrditi pravo oblast naroda, še bolj moramo utrditi naše bratstvo in našo slogo, da ju ne bo nobena sila nikdar več uničila." Razoroženje onih, ki so pomagali okupatorju Maršal Tito je ukazal, da se podajo vsi četniki, ustaši in slovenski domobranci in izjavil, da ba armada brez usmiljenja nastopila proti vsem, ki bi še nadalje nasprotovali obnovljeni Jugoslaviji. "Ukazujem vsem vojaškim formacijam, kjerkoli so, da takoj razorože vse oborožene edi-nice, ki so bile doslej v službi okupatorja, ali pa ki se hočejo sestaviti ločeno od jugoslovanske armade. obsojen na osem let zapora ob težkem delu in izgubo civilnih pravic. Spoznan je bil krivim špekulacij na črnem trgu, sabotaže in kolaboracije s sovražnikom. Sodišče je tudi ukazalo zaple-nitev usnjarne, katero je lasto-val Viseči, in ga obsodilo na 680,000 dinarjev globe, ki gre v sklad Narodne osvobodilne fronte. Radi sabotaže sta bila v istem mestu obsojena Sava Gojič in Darinka Gojič na štiri leta zapora ob trdem delu in zaplenjena je bila njuna zemlja, ker sta dela narazen traktor, skrila njegove kose in. izvršila druge čine sabotaže. Avstrijska vlada proglasila neodvisnost dežele LONDON, 14. maja. — Pro-vizorična avstrijska vlada, kateri stoji na čelu socialni demokrat dr. Kari Renner, je danes proglasila neodvisnost Avstrije ter vzpostavitev ustave republikanskih zakonov, ki so bili pol-nomočni ob času, ko je Hitler nasilno anektiral Avstrijo k Nemčiji. Ta korak je bil očividno pod-vzet v poizkusu, da se pripravi pot-za priznanje nove vlade od strani Anglije in Zed. držav, ki sta odprto izrazili svoje nezadovoljstvo, ker je bila vlada formirana samo z vednostjo in odobravanjem Sovjetske unije. Nesoglasje glede Trsta in Poljske Zed. države in Anglija sta tudi v sporu z maršalom Titom radi položaja v Trstu, z Rusijo pa radi aretacije 16 Poljakov, ki so se imeli pogajati v Moskvi radi razširjenja poljske vlade v Varšavi. Sovjetski uradni organ "Iz-vestja" je danes poročal, da so sabotažne aktivnosti za hrbtom Rdeče vojske, ki so jih vodili aretirani Poljaki, povzročile smrt nad sto ruskih častnikov in vojakov. POROČILO IZ TRSTA Jugoslovanske oblasti na delu, da prepričajo prebivalstvo, da je v njihovem interesu, da mesto pride pod Jugoslavijo TRST, 9. maja (O. N. A.)—"Trst je naš"—ta slovenski napis so čete maršala Tita napisale z velikanskimi črkami na zidove Trsta. Trenotno ni nobenega odpora proti tej trditvi. Nikakor jim tega ne odrekajo novozelandske, angleške in ameriške čete, ki tvorijo skupaj z jugoslovanskimi silami okupacijsko posadko tega velikega pristanišča. Tržaška civilna oblast je popolnoma v rokah Jugoslovanov, ki so že reorganizirali mestno upravo. Plameni so se videli 60 milj od mesta Napad na mesto, ki je središče japonske aeroplanske industrije, je trajal skoro uro in pol. Tekom napada je bilo spuščenih na industrijske tarče 500,750 bomb. Na mesto je padlo vsako minuto 40 ton bomb. Letalci, ki so se vrnili z napada, poročajo, da se nad mestom dvigajo oblaki dima, ki segajo 17,000 čevljev visoko, in da so plameni strašnega požara vidni iz daljave 60 milj. SEJA "SLOVANA" Pevski zbor "Slovan" ima nocoj svojo redno sejo v Slovenskem društvenem domu, na katero se prijazno vabi vse člane. Težke kazni za sabotažnike in kolaboratorje WASHINGTON, 10. maja. — Belgrajska radijska oddaja poroča, da je bil tovarnar Bora Viseči v Petrovgradu nedavno Dva Slovenca odpuščena V skupini prvih Clevelandča-nov, broječi 16 mož, ki so bili na podlagi službenih pointov odpuščeni iz armade, sta tudi dva slovenska vojaka, in sicer Pfc. Frank Elersich, stanujoč na 6711 Schafer Ave. in Sgt. Frank Kastellic, čigar starši živijo na 4571 E. 71 St. Sgt. Kastellic je yčeraj že dospel domov. Njegova prva pot ga je peljala na ra-cijski odbor, kjer je dobil svojo karto, potem pa je obiskal White Motor Co., kjer je bil zaposlen pred odhodom k vojakom v marcu 1941, da se informira glede dela. GORIŠKI NADŠKOF MARGOTTI SVOBODEN; JE DOSPEL V RIM RIM, 12. maja. — Nadškof Carlo Margotti iz Gorice je snoči dospel v Rim, potem ko je bil glasom svoje lastne izjave 2. maja aretiran v svoji nadškofijski rezidenci. Margotti je rekel, da so ga Titovi možje z revolverji v roki prisilili, da je šel z njimi, potem pa je bil spuščen. Rekel je, da Jugoslovani v goriški provinci uvajajo konskripcijo za Italijane, kar je eden glavnih vzrokov napetosti. Časnikarska agencija "United Press" v tej zvezi poroča, da so Jugoslovani škofa Margottija držali pet dni, potem pa so ga poslali v Rim z ukazom, da je za vselej izgnan iz Gorice in "vsega j u g o s 1 o v a nskega ozemlja." Anglo-ameriške čete, ki se na-' hajajo v mestu, so po izjavah častnikov strogo le "na vojaškem poslu," z nalogo, da skrbe za zvezo med tem pristaniščem in angleško okupacijsko zono v Avstriji—kar je bilo že zdavnaj dogovorjeno med maršalom Titom in glavnim stanom zavezrl-kov v Sredozemlju. Prebivalstvo je mirno; skrb za preživljanje Neobjasnjeno je' le, kdo ima prednost glede vporabe pristanišča in tamošnjih železniških prog, Jugoslovani ali Angleži. To je zadeva, o kateri odločajo v tem trenotku najvišji zavezniški krogi. Prebivalstvo je mirno, navidezno mnogo bolj v skrbeh glede vprašanja, kako si preskr-beti'nekaj živeža, kot glede možnosti, da utegne postati njihova uprava jugoslovanska mesto italijanska. Jugoslovanske oblasti so prepovedale vse politične manifestacije nacionalističnega značaja, ter so začele kampanjo, ki naj prepriča Italijane, in sploh vse tržaške meščane, da je v njihovem interesu, da postane Trst del Jugoslavije. Lokalna avtonomija in iztrebljenje fašizma "Mi vemo, da ste po večini Italijani," je izjavil major Jakšič, tržaški podpolkovnik, v svojem nagovoru na dan zmage, včeraj popoldne. Govoril je na Piazza del Unita, trg, ki je bil ves obkoljen od jugoslovanskih tankov. "Naš namen je, da vam damo vse pravice in svoboščine, kot svobodnim državljanom Jugoslavije. Očistili pa bomo to mesto fašizma. Kmalu nato pa mu bomo začeli graditi lokalno avtonomijo, ki bo živela v blagostanju." Ko je končal svoj govor, je bilo sicer par krikov "Viva la Italia," toda največ je bilo slišati potrjevanja iz velike skupine, ki je bila zbrana okrog velike rdeče zastave, in je burno pozdravljala vsako omembo Titovega imena ali Jugoslavije. Večina ljudi je le poslušala in molčala. To molčeče čakanje se je zdelo najbolj tipičen izraz povprečnega razpoloženja. Italijanski komunisti si prizadevajo na vso moč, da bi ljudstvo sprejelo, kar mu pripovedujejo Jugoslovani. Mnogo je tudi takih, ki pričakujejo, da se bo pristanišče gospodarsko bolje razvijalo, ako bo pod jugoslovansko vlado in postalo zopet, kot je bilo pod avstro-ogrsko monarhijo, luka Jugoslavije in velikega dela centralne Evrope, kot ako postane zopet le eno dodatno in od- visno pristanišče v rokah Italije. Toda kljub vsemu temu, ako človek izprašuje ljudi na ulicah, vidi, da žele ljudje ostati Italijani in da se boje jugoslovanske vlade. Raznarodovalna politika fašizma bila zaman Ravno zdaj je v teku čistka precejšnjega obsega, ko nova uprava pobira fašiste in kolaboratorje. Toda, ako greš iz mesta ven, je skoro vsa dežela popolnoma slovenska in se odkrito veselijo novega reda, ki je napočil. Zaman so poskušali fašisti skozi 25 let raznaroditi to ljudstvo. Geslo, katero je najbolj često videti v Trstu, je: "Naj živi bratstvo Slovencev in Italijanov!" Ako bo Jugoslovanom uspelo izvesti to bratstvo—po italijanskem neuspehu — bodo izvršili, to je treba pripomniti, ogromno delo. Kako je bila izvršena zasedba Trsta Resnici na ljubo bodi povedano, da so Jugoslovani in Novoze-landci skupaj osvobodili Trst, ter da sta bili obe strani upravičeni trditi, da sta ga zavzeli. Jugoslovani so prišli prvi, in sicer je štela Titova armada, ki je udarila, najmanj 100,000 hrab-rih mož. Prišla je iz jugovzhoda. Del čet je obšel mesto in nadaljeval pot do Tržiča, kjer je naletel na Novozelandčane. Jugoslovani so bili nekoliko jezni, a se niso protivili temu, da nadaljujejo svojo pot proti Trstu, pri čemer so imeli celo nekaj izgub. V Trstu se je nekaj pijanih Nemcev še upiralo, toda tudi ti so kmalu odnehali, ko so začeli novozelandski tanki streljati nanje. Nedvomno pa je, da so bili Jugoslovani prvi v mestu in da bi bili mogli streti ves odpor. Ravno tako jasno pa je tudi, da vse še ni bilo končano, ko so prišli Novozelandčani na lice mesta. Gen. Eisenhower ožigosal milo postopanje z naciji PARIZ, 14. maja. — Gen. Eisenhower je danes naznanil, da se je podvzelo drastične korake, da se napravi konec temu, da bi se z visokimi nacijskimi in nemškimi prvaki postopalo kakor da so "prijateljski sovražniki." Gen. Eisenhower je podal izjavo po ostri kritiki, ki se je pojavila v Zed. državah in Franciji, ko je prišlo v javnost, da je ameriški general Dahlquist, kateremu se je podal Herman Goering, nacijskega feldmaršala povabil na kosilo, kjer mu je bila servirana kokoš in govoril z njim kot s "prijateljskim sovražnikom." Gen. Eisenhower je izjavi\, da je bil opozorjen na več slučajev, v katerih so bili visoki naciji po predaji deležni vsakovrstnih uljudnosti od strani ameriških častnikov. "Vsi taki primeri so v direktnem nasprotju z mojimi izrecnimi povelji," je izjavil gen. Eisenhower, "in podvzeti so bili drastični koraki, da se take napake več ne ponovijo. "V imenu naše velike armade in v mojem lastnem imenu tem potom izražam obžalovanje, da so se taki incidenti primerili." Vesti iz življenja ameriških Slovencev SEJA KORPORACIJE Nocoj je važna seja korpora-cije za pozidavo pogorišča. Seja se prične ob 8. uri v prostorih Medkulturne knjižnice na E. 55 St. in St. Clair Ave. Kdor se zanima za to delo, je vabljen, da se seje udeleži. KROŽEK ŠT. 2 PROG. SLOV. Redna mesečna seja krožka št. 2 Progresivnih Slovenk se bo vršila jutri ob 8. uri zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Članice se vabi na polnoštevilno udeležbo. Chicago. — John Vogrich, ki se je pred štirimi meseci vsled bolezni vrnil z južnega Pacifika, kjer je bil prideljen morna-rični inženirski enoti Seabees, je pretekli teden prestal težko operacijo na vretencu v hrbtenici v bolnišnici Great Lakes, blizu Chicaga. Mladi Vogrich je edini sin pokojnega Johna Vogri-cha. Wallace, Mich. — Dne 18. aprila je tukaj umrl Valentin Petrin, star 60 let in doma iz Mozirja v Savinjski dolini na Štajerskem. Zapušča ženo, dva sinova in pet hčera. Conneaut, O. — Evelyn Strle je bila obveščena, da je 17. aprila pri .obleganju Bologne padel njen mož T/5 Edward P. Strle, sin družine Joseph Strle, star 28 let. Pri vojakih je bil čez tri leta, dve leti in pol preko morja. Odkar je bil vpoklican, ni bil nobenkrat doma na dopustu. On je prvi slovenski sin iz te naselbine, ki je padel na bojišču. Poleg žene in staršev zapušča dva brata (enega v vojni) in sestro v Clevelandu,- Milwaukee, Wis. — Dne 28. aprila je po dolgi bolezni umrl Ferdinand Klančnik, star 58 let. Zapušča ženo, sina (v Novi Gvineji), dve poročeni hčeri, brata in štiri vnuke, v starem kraju pa mater. — Družina Peter Delijo je bila obveščena, da je 22. februarja, padel v Nemčiji njen sin Pfc. John Delijo, star 24 let, v armadi od lanskega januarja. — Na zapadni fronti je bil ranjen John Pridiger, ki se zdravi v bolnišnici v Washingtonu. DIREKTORSKA SEJA Jutri ob 8. uiri zvečer se bo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., vršila redna direktorska seja. Vsi direktorji so prošeni, da se udeležijo. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 15. maja, l^3 taja, te UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV FEINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland In po pošti Izven mesta): Por One Year — (Za celo leto)________»6.50 For Half Year — (Za pol leta)___________________3.50 For 3 Months — (Za S mesece)________________________2.00 By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi In Mehiki): For One Year — (Za celo leto)__ For Hall Year — (Za pol leta)__ For 9 Month« — (Za S mesec«)__ ..$7.50 _ 4.00 _ B .25 For Europe, Boutb America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko In druge Inozemske driave): For One Year — (Za celo leto)_______ For Hall Year — (Za pol leta) ___________________________ „18.00 _ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. >^^>104 Edvard Kocbek: Devet temeljnih točk Osvobodilne fronte slovenskega naroda v. Zato govori zadnja temeljna točka razumljivo o poroštvu naše samoodločbe, o slovenski narodni vojski. Glasi se: Narodna vojska na slovenskem ozemlju raste iz slovenskih narodno osvobodilnih partizanskih čet in Narodne zaščite, kamor se pozivajo vsi Slovenci. Danes smo tako srečni, da imamo svojo lastno vojsko, ki brani prave koristi našega naroda in se z ostalimi številnimi enotami bratskih narodov zliva v mogočno osvobodilno armado pod vodstvom maršala Jugoslavije — Josipa Broza-Tita. Danes stoji naša slovenska vojska na svojih lastnih tleh in jih brani, danes ima naša vojska svojega slovenskega komandanta, svoje generale, svoje oficirje, svoje vojaške šole, danes imamo slovenske korpuse, divizije in brigade, imamo vojaško organizacijo po vsem narodnem ozemlju in z njo vdiramo že na nemško ozemlje. V tej naši narodni vojski je do kraja izražena naša narodna suverenost. To našo vojsko moramo varovati kakor punčico svojega očesa. Zadnja temeljna točka, ki se po vsebini vrača na prvo in zaključuje krog našega pregleda'programa Osvobodilne fronte, naj bo obenem poziv vsem mladim in sposobnim Slovencem, da vstopijo v slovensko brigado in izpolnijo svojo narodno dolžnost. In zdaj mi, dragi rojaki, dovolite še nekaj besed kot slovenskemu katoličanu, ki se je ves čas udeleževal osvobodilnega boja. Zavedam se, da je slovenski narod po svoji tradiciji, zgodovini in moralnem občutju katoliški narod in da je ta dedščina neuničljiva, kakor je neuničljiv tisočleten duh krščanstva v Evropi sploh. Toda obenem se zavedam, da je osvobodilni boj proti fašizmu postal trda, zgodovinsko nujna preizkušnja vseh evropskih, posebej pa še slovenskih katoličanov. Dolžnosti narodne enotnosti in oboroženega odpora so se slovenski katoličani odzvali neenotno. Ko je bilo treba upreti se smrtnemu sovražniku narodnega in duhovnega življenja in pokazati celega človeka, se je tragično razodela slabotna in negotova človečnost družbeno, politično in celo duhovno vodilnih slovenskih kristjanov. V vrhnji katoliški plasti se je pokazala kriza, ki smo jo slutili že precej pred vojno. Kriza ne nastopa v verski obliki, čeprav je v globini posledica verske slabosti, marveč v družbeno politični obliki in v moralnem smislu. Vrhnja krščanska plast se je v življenju tako predala sebičnosti, da je postala važna sestavina družbene in politične reakcije. Tako se je na Slovenskem zgodilo, da se je ta krščanska reakcija prej ali slej znašla na pozicijah fašističnega okupatorja. Dočim se je verno ljudstvo z dobrimi duhovniki in izobraženci odzvalo klicu OF, se je tenka plast klerikalnih veljakov in njihovih priganja-čev zakrknila na svojih interesnih pozicijah in po usodni logiki postala narodno izdajalska. Ti izdajalci so pod krinko brambe vere prejeli od okupatorja orožje, začeli bratomorno pobijanje, spreminjali cerkve v trdnjave, župni-šča v kasarne, razvili teror in fantastične laži. Vse to se je moralo tako zgoditi. V vsem katoliškem svetu je nastopil čas velikega družbenega in moralnega čiščenja. Katoličani, ki od prve ure sodelujemo v OF, smo že pred vojno napovedali neizprosen boj politični špekulaciji, ki je hotela vero izrabljati. Če je kdo danes prepričan o tem, da je treba prenehati s klerikalizmom, smo to predvsem katoličani sami. Za nas je važno dejstvo, da se bo čiščenje katoliškega sveta moralo nadaljevati in da bo igralo važno vlogo v vseh bodočih procesih Evrope. Mi želimo katolicizem, ki se bo omejil na svoj pravi verski obseg in izgubil vse politične in družbene privilegije. To bo koristno zanj in za novi red, ki ga z osvoboditvijo ustvarjamo. • Moja končna misel pa naj bo posvečena naši trpeči in zmagujoči skupnosti. Vse bomo dosegli, če bomo trezno povezani v osvobodilnem gibanju. Rešila nas bo le skupnost. Stvari so tako postavljene na ostrino, da moramo biti kot skupnost, vztrajni, dosledni. Danes je čas dolžnosti. Vse naše delo je zgodovinsko izredno, vzvišeno, sveto! Zaradi teh izrednih dolžnosti smo izredni ljudje. Stojimo na meji med preteklostjo in bodočnostjo. Na eni strani delamo obračun nad preteklostjo, na drugi strani doživljamo bodočnost. Na eni strani trpimo zaradi grehov, ki so jih v preteklosti delali naši predniki, na drugi strani trpimo porodne bolečine za stoletja bodočega napredka in sreče. Zato razumemo, da moramo prenašati več kakor ljudje ostalih časov. Delež trpljenja in naporov, ki nam je dodeljen, je brez dvoma večji, kakor ga more človek prenesti, toda vse to delamo za bodoča pokoljenja. Nismo še svobodni, mi se šele osvobajamo, zunanje in notranje. Toda pot do svobode je utrta. Po tej poti stopaj-mo naprej. Od koroških jezer do Kolpe, od Beneške Slovenije do Rabe se razvijajo slovenske vojaške enote. Ves slovenski narod stoji na fronti za svojo svobodo. Zato kličem v imenu vseh mrtvih junakov, živih borcev in prepričanih Slovencev: Naj živi Osvobodilna fronta slovenskega naroda!"—SANS. UREDNIKOVA POŠTA Usodni dan Amerike Cleveland, Ohio. — A k o bi bil naš oče Roosevelt še dočakal spremembe, bi bil danes gotovo razočaran. V svojem srcu je imel nade za svobodo narodov, med njimi tudi naš slovenski narod. Po celem svetu je nas Slovanov več milijonov, in koliko jih je Italija pobrala še pred zadnjo vojno, ko je Avstrija zgubila vojno. V vsej severni Italiji, so bili večinoma Slovenci, ki so tisti čas bili pod Avstrijo. Ona jih je prepustila Italiji, češ, da ima preveč ^Slovanov, a ona da hoče Germane. Tam se je tudi v sedanji vojni naš narod boril in podil Germane iz svojega ozemlja, ker hoče biti skupno z brati v Jugoslaviji. Ravno ti so Uprizorili napad na sovražnika Mussolini-ja, kot listi pišejo! Ti Slovani žive med Vinicami in Ženevo, od enega morja do drugega in do Švice, kateri upam, da se bodo spojili v jugoslovanski federaciji. To so tisti partizani, ki hočejo svobodo izpod Italije in kot zasledujem njih bojevanje, se bodo kmalu strnili s Titovo armado. To je živahno snidenje brata z bratom. Partizanska moč je velika, in imamo slovansko Rusijo, ki nam gre na pomoč v vseh ozirih. Slovanski narod se ne ukloni drugim zajedal-cem. Bojuje se za svojo svobodo in zmagal bo. Zategadelj opozarjam na vzajemno slogo za svobodo našega slovanskega naroda. Skupaj, bratje in sestre, v slogi je moč! Tistim par tisoč izdajalcem, ki se trudijo, da bi narod obrnili na svojo nekdanjo zaželjeno sužnost, mislim, da je odklenkalo. > Spominjam se starih ljudi, ki so pravili o naših krajih, kjer da je bil n^ki samostan pod imenom "Zavitarji". Tiste čase so oni imeli glavno besedo in narod za sužnje, ki so jim zemljo obdelovali za pičlo plačo. Tu je bila prava sužnost. Še dandanes se imenuje tisto polje "zavitar-sko". Narod pa se je oprijel, "zavitarje" odgnal in zejnljo razdelil med seboj, še veliko takega je po svetu. Želim, da si bo narod uredil svobodo, tako da jo bo tudi užival, da ne bo več suženj drugim. Zdaj je čas, da se prebudimo in delujemo, da preprečimo po-vratek take dobe. Tudi tukaj so čakali na ljudi, ki so prišli semkaj, da so jih odpeljali neznano-kam. Čital sem v listu Glas naroda koliko sitnosti je imel pokojni F. Sakser, da je dobil nekaj Slovencev nazaj v svododo. Imam še dosti, ali za sedaj je dovolj. Pozdrav vsem čitateljem! John Markich. Program konference v SDD Nocoj, ob 8. uri se bo v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd., vršil program glede konference, ki je sedaj v teku v San Franciscu._ Govoril bo Arnold Johnson, predsednik Ohio Communist Political Association in tolmač novic na radio, ki bo podal pregled konference v San Franci-scu, ter možnosti za bodoči mir. Kot govornik bo tudi nastopil Mr. Peter Margetich, aktiven na društvenem polju med Hrvati. Po govorih se bo kazalo slike in serviralo okrepčila. Vstopnina je prosta. Odbor. Pozdrav iz Floride New Smyrna Beach, Fla. — Vse moje stare znance in prijatelje najlepše pozdravljam iz lepe sončne Floride. Vreme imamo tu zelo-krasno. Naši Slovenci in Slovenke so zelo zaposleni z zelenjavo, ki jo prodajajo na trgu. Vse jim je prav dobro obrodilo, posebno paprika, krompir, itd. Le tako naprej, rojaki. Posebna pozdravljam mojega sina Franka Rodica, mojo hčerko Josephino, Mr. Anton Čer-neta, mojo sestro Matildo v Eu-clidu, ter vse moje sorodnike. Josephine Rodica. Skupna društva priredijo zabavo v West Parku West Park, Ohio. — Prihodnjo nedeljo bodo skupna west-parška društva prireaiia v Jugoslovanskem delavskem narodnem domu na McGowan Ave. in W. 130 St., zanimiv program, s katerim se bo počastilo matere fantov in deklet, ki se nahajajo v oboroženi sili. Na vsporedu programa, ki bo podan popoldne, je Mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Rd., ter nekaj govornikov. Po programu se bo serviralo okusno večerjo, nakar bo sledila plesna veselica. Sledeča skupna društva sodelujejo pri tej priredbi: Društvo Delavec št. 257 SNPJ, Srca Jezusovega št. 172 KSKJ, Maccabees Tent št. 557, Zvoni-mir HBZ, Valentin Vodnik št. 35 SDZ in podru. št. 21 SŽZ. Prijazno se vabi rojake iz okolice, da v velikem številu po-setijo priredbo, katere čisti preostanek je namenjen v 'sklad, ki se ga zbira za vračajoče se vojake. Cecilia Brodnik, tajnica. 6 IZMED 7 ŽENA VARA Z RDEČIMI TOČKAMI Med gospodinjami, ki so bile nedavno izpraševane, jih same sebe vara 6 izmed 7—-da izgube posebne rdeče točke, ker ne hranijo vse porabljene masti. Te žene prihranijo samo majhne dele pri pečenju ali cvretju. Zamelujejo majhne koščke . . . odrezke mesa in ostanke pri mizi. Pa vendar ta majhna količina, shranjena in raztopljena, more napolniti hranilne posode v najkrajšem času! Zato pričnite hraniti odpadke danes! Naša dežela nujno potrebuje maščobe, da pomaga izdelovati potrebščine za bojišča in domačo fronto. Srce in žepna ura BUY M *xtm mM BONDS Stari Trebušnik je imel navado, vsaki dan po kosilu si privoščiti par ur počitka. Med njegovim spanjem je moralo biti v hiši popolnoma mirno, kajti muha na nosu bi ga že bila vznemirila, da bi se prebudil ter za-robantil prav po gorenjsko. Njegovo srce pa ni hotelo, in seveda tudi ni smelo mirovati. Istotako je neprestano tiktakala žepna ura, ki jo je nosil v levem žepu telovnika, v neposredni bližini srca. Kot bližnja soseda sta se srce in ura kmalu spoznala ter sklenila iskreno prijateljstvo. Kakor vsaka stvar na svetu, sta imela tudi onadva svoje križe in nadloge, in o teh sta se od časa do časa kaj pogovorila. "Gospodar spi", je zašepetalo srce uri, kajti na glas ni smelo govoriti, da se bi gospodar zbudil. "Tudi jaz potrebujem po-čitka; vendar pa nikoli ne za-spim, ter tudi ne smem zaspati, kajti kakor hitro bi zaspalo, bi tudi moj gospodar zaspal tako trdo, da se ne bi nikdar več prebudil". "Kaj pa je pravzaprav tvoje opravilo?" ga vpraša ura. "Jaz ohranjam celo truplo v delovanju. Jaz sem takorekoč sesalka in stiskalka, ki prerivam kri do vsake, tudi najmanjše žilice v telesu. To nikakor ni malenkost. Ako bi jaz prenehalo delovati le eno minuto, bi moj gospodar vzel slovo od tega sveta za vedno. Zdaj pa le premisli! — Moj gospodar je star 60 let. Ker jaz udarjam povprečno sedemdesetkrat/nA minuto, naredi to 4200 udarcev v eni uri, ali 100,000 v e n e m dnevu, v enem letu pa 36,792,000 udarcev. Ker živi moj gospodar že 60 let, lahko izračunaš, da je bilo mojih udarcev v tem času 2,207,520,000. Med vsem tem ogromnem delom pa nisem niti enkrat počivalo ali zaštraj-kalo, ampak sem celi čas brez vsakega najmanjšega počitka prerivalo kri po gospodarjevem telesu." "Velikansko je tvoje delo", odgovori ura. "Zato pa ti tudi gospodar daje nemara knežje plačilo zanj." "Plačilo?" se bridko nasmehne srce. "Še nikoli mu ni prišlo na misel, da bi mi bil vsaj s hvaležnostjo poplačal moje delo. Nasprotno, pri vsaki priliki zabavlja čez mene, pa če je tudi samo njegova krivda, ako moje bitje spravi iz normalnega tira. — Nekoč se je v najhujši poletni vročini napotil na visoki hrib. To je bilo zelo naporno zanj, in jaz sem moralo pumpati in pumpati, da sem donašalo dovolj krvi vsem žilam in mišicam. Čim višje pa je prihajal gospodar, tem več dela je nakladal na moje rame. To se mi je slednjič zdelo že odveč, in zato sem nekoliko brcnilo tja proti pljučam. In kaj se je zgodilo? — Gospodar se je zvrnil po tleh, nakar so prišli štirje moš- ki z neko rogovilo, ki so ji rekli nosilnica, ga položili na njo ter ga odnesli v dolino. Tam doli je prišel k njemu nek bradat mož z velikanskimi očali, ki jih je držal prav na koncu nosu. Pritisnil je desno uho tja, kjer sem jaz tolklo, poslušal in poslušal, ter slednjič rekel; "Gospod, pazite se, vaše srce je zanič". — Sedaj pa povej, ni li nehvalež-nost plačilo sveta? Za ves trud in napor, ki ga imaš, te slednjič obsodijo, da si zanič!" "Ali ti je tisti bradati mož kaj izkrtačil kolesje, ko te je obsodil, da nisi zanič?" ga vpraša ura. "Jaz nimam nikakega kolesja", ji pojasni srce. Zato se tudi prav zaprav ne pustim popravljati, ampak če je kje kakšna napaka, morajo se moji tovariši v truplu izčistiti. Tako je na primer ob neki priliki želodec nekaj zabavljal, vsled česar smo mi drugi organi tudi imeli sitnost. Moj gospodar je poklical takšnega moža, kot sem ga poprej omenil, in ta je kaj kmalu spoznal, kdo je porednež v gospodarjevem truplu. Zato je zapisal nekaj na listek, in v kratkem je prinesel gospodarjev sin iz bližnje trgovine neko tekočino, ki je bila silno grenka. Moj gospodar je moral za-vžiti nekaj kapljic vsako uro, vsled česar se je želodec silno jezil, ker je bilo tako grenko. Slednjič je pa le izprevidel, da ne bo s svojo trmo ničesar opravil, in zato je spet ozdravil ter nam s tem pomagal vsem skupaj iz zadrege." "Vesel bodi," mu reče ura, "da nimaš koles, ter da nimaš ničesar opraviti z urarjem. Tam, tam je še le' sitnost! Urar ti razpara celo truplo, vzame narazen vse ude, a slednjič jih z majhno, a zelo ostro krtačico tako po-krtači, da te ščemi povsod še tedne in tedne. Vrhutega te dreza z neko kljuko med rebra, in slednjič te dene še na kolovrat ter te vrti s tako silo, da ti kar sapo zapira. Vse to pa še ne za-dovoli mojega gospodarja, ki brez prenehanja godrnja, da sem jaz že stara, nerabljiva škatlja. "Ali ti tudi sešaš in pretakaš kri?" vpraša srce. "Še tega bi se mi manjkalo," zavrne prestrašeno ura. "Jaz sem iz čistega zlata ter ne potrebujem niti kri, niti kake druge tekočine, izvzemši kapljico olja tu in tam. V mojem truplu ni ničesar drugega, nego sama kolesa, izmed katerih se nekatera sučejo nekoliko bolj počasi, druga pa bolj hitro, prav tako kot kolesa v mlinu.'' "Kaj pa ti pravzaprav meljes v tvojem mlinu?" se začudi srce. f , » mu ftti ii "Jaz ne. meljem ničesar, odvrne ura; "jaz kazeffi ^ ^ čas". _ ?„ JSko "Čas, čas, kaj je t0' y i visi "Jaz niti sama ne vem. . * je čas", reče ura; Mm^ mora biti nekaj drag" ^ ( kajti jaz sem že večkrat, ^ ^ mojega gospodarja, ki J H fe. -daje čas denar, a dena'i ^ c ta vladar. - Pa tudi na ^ ^ ^ način sem prepričana, da J^ ^ nekaj posebno važnega. . ^ sestre se nahajajo v »P ^ ^ ljev in cesarjev, bogatino ^ ^ vežev; spet druge, neko ^ ^ velike, so obešene na si ^ lač, kakor tudi najboJ F ^ stih bajt; še bolj velike 1^ ^ stavljajo v zvonike, m % edinega namena, da ^ pripovedujemo čas. I* je. -h izprevidiš, da je čas z n Mi, kaj posebno imenitnega- ^ ^ "Moje sestre, ki visijo # ^ nah ali se nahajajo v ^ % premikajo svoja koles . ^ ^ ko bolj počasi; jaz Pa % tako majhna, da M vati v gospodarjevem z^pe N: ram nekoliko bolj W ^trj zamudim pravega časa. ^ % eni sekundi tiketakaffiF ^ % no petkrat, ali tristo^ ^ Jti minuti. V eni uri^^ premikov, v enem dnev „ V enem letu ? bližno 158,000,000 , * gonilno kolesce j^fSt* J likosti, nič večje W ^ % gospodarjevi roki.- v» ^ . ] stanega premikanja P d>» \ pravijo pot 24 mi J *' lf] Ji ako bi se premikalo ^ j v daljavo; v treh if * J' šlo okrog zemlje, a % kar služim mojega g^ J, bi že sedemkrat j«* ^ ; , zemlje. - Silno, silno S ^ J želela, da bi nap^^ , izlet, kajti posebno®6 J c videti in spoznati *J j0J sestre, kakoršne k velikih stolpih in^ior, ^ žalibog, ne morem»* ^J] sem privezana naj^ pr# verigo, ki me tise1 „ J hanja v gospoda^ * "Pst!" zašepece f J spodar je nehal 0*** J Seibn°res, trenutek 5 zdehal, pogledal na u ^ « godrnjal: "Ti zlodj ^ p0l« S kako hitro teee; J J pet!" „ "kerV "Ah", vzdihne ura, zB.e kažem pravi čas,jj^ je P , jaš; zares, nehvaie čilo sveta'" SIC Ho ftmmw^ THE WHITE HOUSE WAS H IN GTO N April 18» 19A5 My dear Mr. Balokovic: The President wants you and your associates to know how much it means to hiffl to have your splendid message of April teenth. Your assurance of support is e* helpful and gratifying to him. Very sincerely y^3' ^^ uLuu^, a WILLIAM D. Secretary to the Mr. Zlatko Balokovic, President, United Committee of South Slavic America" > 465 Lexington Avenue, New York, N. Y. y^ro $$ M\ HH^ iffu^ ^HnSBsSr jffffy jffiffly^txfr Ji/ lfy JSRBM & jfff-jinffi^ JSKST »dffiff / HBjy ffly Itjffi»yl7 ftajiflF OSŽE/^ 6Rr flUr ijjpatr BB^ Na, 1945 fca Rožamarija ENAKOPRAVNOST, STRAN 3 (Nadaljevanje) 1 iito se mofa potikati po sve-™ in piti, da minevajo dne-"^evi praznega življenja časti. Tedaj začuje neki tSkozi Hstje ob oknu, ki ni visoko od tal, zleze maj-.^a, rjavo črna roka in se J okenske police; potem se , cr&a, kuštrava glava, ,0 telesce in razcapana 5 2 velikimi, okroglimi, J očmi gleda malo bitje , ^ci na mizi in šepeta z Rožimariji čisto ne-J'yimi besedami zmeronl '^žamarija vstanej otrok faši, da skoraj pade z m ako velike ženske pač še S Videl. ^arija se mu nasmehne nekaj sočivja in mesa k V^' zraven Pa da nož in Se skupaj postavi z vab- : etnjo na notranjo oken- pečkove črne oči se fazani prsti in mišji zob-^Vljo njihovo delo. Roža-4VkuŠa pregovoriti, da l[ svoj zibajoči se se-^ ce mu pride preblizu, ji w oči, kakor de- ^ S0(i otroci, ki jih kdo . je otrok lačen! Če bi ho-J s°bo in se vsaj malo | jtt0(la k sebi je ne pusti i!itje nješovega zmedenega ^ ]a "e razume. Naposled ^sv ka' naJbrž za zabva" ^ P°lni trebušek, potem (in0,prav tako po bliskovo, CfeL .. ,. Ja pozvoni in veli Mfpa sklede in krožnike, \ močno čudi njenemu drugi večer pošlje ^ do]^ Slug0 stran in ni ji \esf° čakati. Mandarino- Sod °bdaJaj° to stran hi-S , §loboko visečimi ve-H t 0 priplazi drobno V že se vidi roka. HtC'ali siti?" Vfa°b?ot sta dva vrabčka. e prišla še vrabi-[V^^rnejša in bolj lac-\o if6 ^zPraznijo vse skle- Sa! v°troka ne bi bila ta~ \ s" akor dve živalci se Pa se je bosta na-Sci °dkrije Rožamarija \ V°j° skrivnost, bo ta ^WUa> kakor je storila % tU(J ° ubogo ženo. Roža- belem dnevu ne . feXa * kako Prideta otro" " ' 0rda je skrita kak- Vni^ °vijalkami in le-Je3 ?— . I. de pri jedi so ostale še prav tako prvobitne in tudi zdaj še ne pustita, da bi se ju dotaknila. In vendar sev eseli samotna Rožamarija vsak večer svojih prisklednikov. Tako čudno je, da vendar se veseli samotna Rožamarija še ni nikoli dala ničesar, kar ji ne bi bili takoj nadomestili. In čez dan ima tako malo veselja. Vsak dan prinaša s seboj nov pritisk na njeno srce. Naj stanuje v še tako beli, marmornati hiši med palmami, ob sinjem morju, vendar je v izgnanstvu. Očetu bo prešlo v meso in kri, da ima hčer, ki je zahrbtna, zakrknjena in uporna, in črtal jo bo iz svojega življenja. Vesel bo, če mu ne bo napravila ničesar hudega več. Kakor vsakdanja strupena slana pada to na« njo. Le malokdaj pride iz hiše. Na rtič ne hodi nič več, ker je tam preveč ljudi, ki prihajajo in izginjajo, preveč lutk. Najbolje je še, če leži na marmornati verandi, oviti z zelenjem, in če gleda skozi drobne, marmornate leve, ki jo varujejo, na košček morske sinjine. Tedaj je Rožimariji tako čudno lahko pri srcu, zlasti, kar ne večerja več. Tedaj se prikazujejo razne slike pred njo, svetljikajoče se, ljubke, domače slike. Pred sabo vidi praznike iz prelepih otroških let, še dan lilij,—vidi Harra, kako stopa sko- zi gozd, proti mrzlemu studencu, kako se plazi skozi visoko travo in drži roko nad očmi, da bi v sončnem sijaju odkril njo,— kako leži zraven nje ob robu gozda med poljskimi nageljni in travami. Kako duha cvete materine dušice, s katerimi mu je napolnila suknjičev žep. In vsi ljudje z lahkimi nogami, ki se plazijo po hodnikih in zavitih stopnicah v stari domovini, prihajajo spet. Kako je lepo, da je gospodična Grangerjeva zadremala nad svojim ogromnim časnikom in da je nič več ne izprašuje. OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI" •Hile^ ^ zdaJ poskrbela, .-j Večer vse sklede pražit; kni ^eba več jesti. Sa-\>cja 0 tekne^ otrokoma V^boSe ^ celo posreči-krotila. Nekega ve-iV^ek: "Vrabec." (W -e' da mu je dala be" Na* 'me- Ta beseda mu je V6 Proa V-Se občutke- Casih *<*e, časih prestra- i, »it. c Pa veselo. Zlasti če •'}% ponavlja člove- ° edino besedico, ka- I aini glas, ki ga pre- Pa zadošča že ta da izrazi z nj0 vse \ Vrabica pa ne ^ Jitnaa In že čez nekaj da postajata njune nava- ^ sedmo voj-I* L^Plo, za katero \ S sedaj v teku je brez-vodstvo f>rQvnosti. HERE'S WHAT UNCLE SAM WANTS YOU TO DO: Select your individual quota in the 7th War Loan according to your income. .. THEN MEET IT! 1J your average incomt per month is: $250 & up 225-250 210-225 200-210 180-200 140-180 100-140 Under $100 Your War Bond Quota in the 7th is: (CASH VALUE) $187.50 150.00 131.25 112.50 93.75 75.00 37.50 18.75 Let your dollars join the fight in the MIGHTY SEVENTH WAR LOAN! ALL OUT FOR THE MIGHTY SEVENTH! [WAR LQAfiJ THE ^ ■r MIGHTY STRAH 1 ENAKOPRAVNOST . 15. maja, $ ?iiiiMiiiBiiiMii»»iii«iiii»iiii»iiiw)iii»iiiiBiiii»iiii»wii»iiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiii»iiii»iiiwiiii»uii«iiii»iiiwiiiwe K^l^t^lBUatalat^Hlii'BliilHliilBlitlBliilaliilHliilailiilvfiilHliilBlitfBlailMltilBliiladi^lBliilmlii^BltilKJtiimlitjMJii F. S. FINŽGARJEVI 1 1 ZBRANI SPISI I * I, Sama m -|||BIIIHIIIHIIII»IIIWIIIHIIII»|II|»|III»|II|1|III1[III»III ^■Tii!iiliila!iililiilaliililiililiill!iila!ii!>liila!iilaliil*!ii1 (Nadaljevanje ) Voz je hitel po lepi cesti. Ob levi so se dvigali griči bukovega lesa. Žolto, jesensko listje je gorelo v solncu, veter se je igral z njim in ga sukal v veselih vrtincih po cesti pred konji. Polje je bilo zapuščeno. Tu in tam se je sklanjala ženska sredi njive nad zadnjimi paberki poljskih pridelkov, ob cesti na travniku je pasel bajtarski otrok kravi-co. Kakor je bila pokrajina lepa in čudovita v jesenskem miru, se je Alena kar ni mogla veseliti. Njene oči so iskale rož, njeno uho je želelo ptičjega petja — a vse je bilo mrtvo — vse trudno in pripravljeno za pokoj. Edino tolpa kričečih kavk je spreminjala voz, se preletavala in posedala tako blizu ob cesti, da je hlapec zamahnil z bičem po njih in se je ena zadeta — opotekla ter s še večjim kraka-njem dvignila v zrak. "Oh, ti črni ptiči," je spregovorila vsa preplašena hlapcu. "Aha! Tiči! Jeseni pridejo k nam, samo v jeseni in natečni so! Nate!" In je zopet švistnil z bičem po predrznih spremljevalkah. Ale-no je pa prevzel hipoma čuden strah. In ko je hlapec na kozlu s hripavim glasom zapel: "Leti ta črni vrani, le-ti bodo moji pogrebci", ji je srce tako vztre-petalo, da je pritisnila roko na prsi in vznemirjena vzkliknila: "Kriste, kaj to pomeni!" Hlapec se je ozrl, zategajoč pfesem venomer dalje, prenehal pa je sredi verza, ko je videl Alenino preplašeno lice, in rekel: "Aha, nič ne pomeni! Hi!" In je zamahnil ob konjih. IV. Nič ni potrkal, kar vstopil je, dasi je bilo še dovolj zgodaj zjutraj. Alena se ga je prestrašila, da so ji padle zalasnice iz rok, ko Opomini glede raci-joniranja Meso, sir, maslo, konzervirane ribe in mleko Rdeče znamke Y-5 in Z-5, in A-2 do U-2 so veljavne vsaka za 10 pointov. Procesirana jedila Modre znamke H-2 do C-2 so veljavne vsaka za 10 pointov. Sladkor Sladkorna znamka štev. 35 za 5 funtov sladkorja je veljavna do 2. junija. Znamka št. 36 je veljavna do 31. avgusta. Gasolin Znamka A-15 je veljavna za štiri galone gasolina do 21. junija. Znamke B-6, B-7, C-6 in C-7 so veljavne vsaka za pet galonov gasolina za nedoločen čas. Na licu vsakega kupona mora biti napisano ime države in licenčno številko. Pri prošnji za dodatno količino gasolina je treba navesti rekord prevoženih milj. Tajerji Inšpekcija tajerjev ni zahtevana razen pri zaprositvi za no ve tajerje. Na vozilih za komer cijalne svrhe je obvezna inšpekcija tajerjev vsakih šest mesecev ali ko se prevozi 5,000 milj, katero je pač prvo. Kurilno olje Znamke štev. 1, 2, 3, 4 in 5, so sedaj veljavne, vsaka za 10 galonov. Čevlji Znamke št. 1, 2 in 3 z zrakoplovom v knjižici št. 3 so veljavne do preklica. ■liilaliiUliilaliilaliililiilBliilaliilaliilBliilaliilaliinliis jih je pred zrcalom zatikala v skrbno urejene lase. "Oprostite," je jecljala in glas se ji je tresel. Obrnjena v kot je urejala bluzo. Lica so jo zapekla, tako burno je zardel^. "Ha, ha, ha," se je smejal Smrekar, obstal in pustil vrata za seboj nastežaj odprta. "Ha, ha, ha, neumnosti! Zapomnite si, neumnosti, mestne neumnosti! Kaj bi se sramovali pametnega človeka!" Alena se je obrnila proti njemu in se sklonila, da bi pobrala zalasnice. Mimogrede ga je pogledala. Tamkaj je stal, močan, golo-ok, z zavihanimi rokavi, ibpod katerih so kipele trde mišice. "Prosim, kaj želite, gospod Smrekar?" "Sem mislil, da vam te želje ne bo treba razodevati, jo bom pa vendarle. Alena, zapomnite si tole: Odslej in dokler ste pri nas, ste naša. Razumete? Naša, to se pravi, živite po naše, vedite se po naše in vso mestno hi-navščino obesite na kljuko. Vs£ tisto nerganje: 'Oprostite' pa 'pardon' pa 'prosim' in ne vem kaj še vse, vse tisto je pri nas popolnoma odveč." Smrekar je iztegnil težke roke, da so se mu mišice napele kakor atletu: "Umazan sem, predpasnik sem si raztrgal — vidite, pri nas velja delo in denar — vse drugo je nič, pajčevina, s katero še zaplate ne prišiješ na raztrgan komolec. To si zapomnite!" "Zapomnim si, zapomnim." Alena ni vedela, da mehanično ponavlja te besede. "Prav. — Zdaj to, za kar sem prišel. S fantom začnita takoj. Menda še leži. Pojdite nadenj in ga potegnite iz postelje. Če ne vstane zlepa, naj zgrda. Spočetka je dve uri pouka dovolj. Po učenju pa obiščite našo pošta-rico, saj ste že videli, da imam tam na pristavici pošto. Skoraj zastonj dajem stanovanje, pa naj bo, da nimam pošte tako od rok. Poštarica je nervozna ženska, jaz ji pravim, da je sitna. No, jo boste že spoznali. Takisto je prav, da greste tudi v šolo. Imamo dve učiteljici. Le zvohaj-te se, kar vas je tičev istega perja. Takole." Smrekar se je obrnil, zažvižgal in odšel s trdimi "koraki, da se je pod tresel. Alena je za trenutek obstala in gledala skozi odprta vrata za njim, potem tiho zaprla in sedla na posteljo; roke je sklenila v naročju. V njej je valovilo, pred njo je stal še vedno Smrekar z iztegnjenimi rokami, na katerih so se bočile krepke mišice, in na njegovem licu je bil izraz, ki prezira vse — razen denarja. Alena je občutila šele sedaj ost, ki je tičala v njegovih besedah, ki je pa ni zadela kakor sprožena puščica, ampak se je vba-dala počasi v njeno srce. Tesno ji je bilo v prsih, grenkoba ji je silila v grlo. Ozrla se je na odprti kovčeg, iz katerega je sno-či izložila prtljago — in ta zevajoča skrinjica jo je vabila: Nazaj, nazaj! Tu si prodana — tu si dekla! Ali njen značaj je razbil tesnobo v prsih, skočila je s postelje, zaloputnila zevajoči pokrov in skoraj zakričala: "Mama, mama, prav imaš, to je kmet, bahat sirovež!" In domislila se je Ivana Bresta in nič več ni zasledila žalitve v njegovih besedah. Ko je odprla vrata, je še slišala žvižganje iz kuhinje. Alena si je pa zapela pesem in šla po učenca. Viktor je stal polopravljen pri velikem lesenem konju in mu čupal grivo iz repa. "Kaj pa delaš? Ne smeš!" "Zakaj ne? Saj je moj! Žim-nice napravim za strnade. Kar rumeno jih je po njivi. Še danes jim nastavim." "Nič ne boš nastavljal nedolžnim ptičkom. Kar pusti! Danes se bova učila!"» Deček je izpustil rep in šop žime mu je zdrsnil iz rok. Stopil je pred Aleno in jo motril z razprtimi očmi. "Učila se bova, da, ljubček moj!" ' "Boste hudi?" "Če boš priden, ne, sicer pa." Alena mu je zažugala z roko in napravila z njo kretnjo, katero je fant dobro razumel. Viktor je odskočil za nekaj korakov — in ji pokazal osle. "Ti!" je topotnila Alena z nogo in nagubančila čelo ter stopila proti njemu, ga prijela za roko, ga odvedla k mizi in posadila na stol. "Očetov sin," je pomislila in sedla k njemu. "Torej poslušaj!" Alena se jfe živo domislila šole in knjige, kakor so jo učile, ter je začela uvodno pridigo. "Poglej, Viktor, in poslušaj: Poslej ne boš več samo za igrače, velik si že, dosti velik, da se lotiš kaj drugega . . . šola — kako važna za življenje . . . Kako imaš dobre starše--Koliko lepega se boš naučil-- Vsak ne more tako--" Učenec je poslušal prve stavke, čez-dalje bolj je ginil smisel za lepe besede, slišal je zvenenje, trkanje besedi na uho, noge so mu začele same od sebe zvoniti, oko se je uprlo v okno, odkoder se je videlo na golobnjak, kjer so krulili in se spreletavali golobje. Alena pa je govorila navdušeno, ognjevito . . . Nenadoma je planil Viktor s stola in zakričal: "Pikapolonica!" Skokoma je bil pri oknu in ujel na šipi okroglega hrošča ter ga na prstu prinesel Aleni "Poglej," — še zavedel se ni, da jo tiče — "poglej, jaz ji naredim, da bo zletela. Le poslušaj: Tičica plev, plev, zleti na zlati hlev — plev — plev — na hlev — plev--" Pikapolonica je zaplesala na prtku, poskušala in odpirala krila — izpod njih se je razvila tenka srajčica — plev — plev — in je zletela nazaj na okno. Deček je zaploskal z rokami. "Pa ti naredi, če znaš!" V dečkovih očeh je gorelo to- liko veselja, da se je Alena zgrozila nad svojo pusto pridigo, iztegnila roko in iskreno objela učenca. * Viktor je prijel njeno roko, jo tesno stisnil in se pomeknil prav do Alene ter bolj z očmi nego z besedo poprosil: "Začni še enkrat! Zdaj poslušam!" Alena je začela še enkrat, toda drugače . . . Uri sta naglo pretekli. Viktor je šel k ovčkam na travnik, Alena v sobo, da se pripravi za obiske. Ko je Alena v poštnem uradu potrkala na pregrajo s slepimi okni, se ni nič oglasilo. "Morda je ni v uradu. — Toda ob enajstih — mora biti." Potrkala je močneje. "To je že od sile! To ropota-nje!" Tako se je oglasilo za pregrajo, zadirčno, nervozno. Alena ^e zaničljivo namrdnila obraz. Tedaj se je odprlo okence in isti glas je zaklical: "Kam pa tiščite? Kaj je?" Alena je stopila od kljuke do linice. "Ne zamerite, gotovo ste silno zaposleni! Samo hipec dovolite, da se vam predstavim: Alena Trpotec, domača učiteljica pri Smrekarjevih." "A-ah — gospica Alena — a — kako me veseli!" Poštaričin glas se je zvišal za kvinto, in bolj je zapela nego spregovorila te besede. Vrata so se hitro odprla, in še preden je Alena videla njen obraz, je za-šepetala sama pri sebi: Maška-rada! Erna je Aleni iskreno stisnila roko in jo vedla na staro komodo z rdečim zagrinjalom, ki je delil njeno zasebno stanovanje od urada. "Prosim, sedite! Zares me veseli, da pride vsaj en človek v mojo bližino. Verujte, tedni minejo, da ne vidim človeka." "Na pošti? To ni mogoče?" B-29 Hero Honored by General "Na pošti? Hi-hi-hi!" se je zasmejala Erna; "to niso ljudje, ki prihajajo cem. Sama ne vem, kaj so, toda ljudje niso, to dobro vem. Sicer pa tudi sama nisem v uradu človek. Saj ste me slišali, kajne? Hi-hi-hi, kaj neki ste si mislili!" "Vedno delo, isto delo, dan na dan, to ubija človeka, da mora biti nervozen." "Ne samo nervozen^ prismojen — top — stroj, navaden stroj postane človek. Zato se vas veselim, ker ste mladi, ker ste še človek, povem kar po pravici, in zato upam, da vzbudite v meni včasih vsaj za nekaj trenutkov to, kar je nekdaj živelo v moji duši — a — seveda!" To zadnjo besedico je Erna poudarila in melanholično zategnila ter izza ščipalnika pogledala v strop. (Dalje 'prihodnjič) Maj. Gen. Willis H. Hale, former commanding general of the army air forces in the Pacific ocean area, pats S/Sgt. H. E. Erwin of Bessemer, Ala., on the arm after presenting him with the congressional medal of honor for picking up a burning bomb over Tokyo and tossing it out of a B-29. Members of the crew whose lives he saved stand by a Y najem se odda stanovanje s 6 sobami; garaža. Odda se odrasli, mirni družini. Poizve se na 5608 Dibble Ave. New Baseball Czar Albert "Happy" Chandler, former jU. S. senator from Kentucky, who has been appointed to succeed the late Kenesaw Mountain Landis as baseball's czar. ZAVAROVALNINO „ proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicott07l8 JUŽNI SLOVANI! Dolžnost je naša, da moralno in materi-jalno podpiramo osvobodilno borbo naših narodov v stari domovini. Združeni odbor južnoslovanskih Amerikancev pred Ameriko in pred celim svetom tolmači značaj, cilje, in ideale osvobodilne borbe naših narodov. IZVRŠITE SVOJO DOLŽNOST TAKOJ, DANES! Pošljite svoje prispevke ZDRUŽENEMU ODBORU JUŽNOSLOVANSKIH AMERIKANCEV. Pokažite svojemu narodu, da Vam ni težko žrtvovati nekaj dolarjev, dokler oni žrtvujejo svoja življenja. IZPOLNITE IN POŠLJITE SPODNJI KUPON: The United Committee of South-Slavic Americans 1010 Park Avenue, New York 28, N. Y. Ime .................................................................................................. Naslov.............................................................................................. prilagam $........................ za fond Združenega odbora kot "Contributing Member" istega. Vse čeke in money-ordere izdajte na ime: United Committee of South-Slavic Americans Za delavce Za delavce. THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ŽENSKE ZA HIŠNE SLUŽABNICE ZA POSLOPJA V DOWNTOWN ZA VES DAN ALI DELNI ČAS . Polni Cas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do 1.* ' ^ Stalno delo—Zahteva se izkaz državljanstva—ZglaS1 Employment Office, 700 Prospect Ave« soba od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedelj The Ohio Bell Telephone^ SNAŽILKE Podnevi — polni čas Tedenska plača Zglasite se na EMPLOYMENT OFFICE WM. TAYLOR SON & GO. Tovarniški delavci PRESS HANDS MACHINE OPERATORJI GALVANIZERS Delavci za splošna tovarniška dela Dobra plača od ure in overtime J8L Steel Barrel Co. 8806 Crane Ave. En blok južno od Union Mali oglasi B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. HE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih Hiše naprodaj Na E. 71 St., južno od St. Clair Ave.; moderna hiša za eno družino in za dve družini; zelo moderna oprema, beneški zasto-ri, itd. Vse v prvovrstnem stanju. Prav dobra investicija. Za hitro prodajo je cena zelo nizka. Na E. 61 St., blizu Bonna Ave., zidano apartment poslopje za 6 družin; 4 sobe vsako stanovanje, kopalnica in gorka voda v vsakem stanovanju, polna klet. Donaša $137 mesečne najemnine. Cena je $12,000. Za podrobnosti vprašajte pri C. G. 0'BELL 1266 E. 71 St. HE 8726 -Behind- Your Bonds Lies the Might of America VEGETABLES AND BERRIES i Towering waves rolling on miles of broad beaches, acres of factories, smoke-plumed and glass walled— that's the picture Mr. and Mrs. America get in passing through New Jersey. But in the shadows of ■those rambling industrial plants and bordering the wide concrete highways, stretch thousands of acres of food-producing fields which will remain among the most fertile in the country as long as War Bonds are Surchased to insure their future, lore than 29,000 farms covering 40 per cent of the state's area grow $100,000,000 worth of corn, potatoes, beans, strawberries, asparaguj, blueberries and other nourishment for millions of Atlantic coast dwellers with tons to spare for export. V. S. Treasury Dtparlmtnl POMETAČI-SPLOŠNI vzA plača od ^ l| Majhna vojna tova^j]l9o i Newburgh Machine EM«1 I, 437 E. 106 MOŠKI |f ZA tovarniška & moške za: J Inšpektorje Set-Up Man Aul° Toolmafef 3 Pomeiaž Barvarji • Pomivalci oken Hand S«e*>° operatorji Die Setters ; delo .; Dnevno in ®oC,D;Vt#, 10 ur na dan, 6 ® y0jDi ' THE BISHOP & f i MFG. CO. ; at r od & i 1285 E. 49 St. -PORTED Primerne ure ^ r Podnevi ali P^' J Tedenska Placa „ 5 ^ ft Zglasite se na . employment Wm.Tayl otSo^l -—^V*'! Dovoljeno nam Ju , POTREBUJ PRESS A external^ t ■sssgs. VOZNIKA ELEK Stalna dela 'fLi^' . Visoka plača oa LEMPCO P«f maple H*^/ redno izvrši P** JM* Frank Lepa P zaradi bo grad in sadno " g o J , zelo dobrem in kopalnico ter i j ugodnostmi- ; pojasnila se {tis Louis Peterim-ison, O. ^^ J S iaon, O. -aass^