Sodobna metodika pouka jezika
Ko je lani pričela izliajati Suvremena metodika nastave hrvatskega ili srpskega jezika, »časopisa za nastavu hrvatskog ili srpskog jezika, književne, scenske i filmske umjetnosti« kot je rečeno v podnaslovu revije, smo mnogi s skepso gledali na ta poskus, kako se bo revija s tako širokim profilom uveljavila v sorazmerno bogati literaturi, ki jo imajo na srbohrvaškem jezikovnem področju za te stroke. Skepsa je bila še večja, ko smo prebrali načrt uredništva v prvi številki. Načrtovali so stalne in občasne rubrike, posvečene zgodovini pouka materinščine, pogovorom z znanimi metodiki, metodičnim raziskavam, objavljali naj bi in pojasnjevali novosti in spremembe v učnih načrtih, sledili praksi z objavljanjem uspelih primerov uresničevanja teoretičnih spoznanj, nudili bibliografije in filmografije in še marsikaj. Sedaj je pred nami prvi letnik, štiri številke, in lahko ugotavljamo, koliko je urednikoma, Dragutinu Rosandiču in Stjepku Težaku, uspelo uresničiti te načrte.
Lahko smo zadovoljni. Posamezne številke so bile ubrane tematsko: prva je posvečena obravnavi oseb v literarnem delu pri pouku, druga Vladimiru Nazoru ob njegovi stoletnici s poudarkom na obravnavi njegovih del v šoli. Tretja številka je posvečena vprašanjem diskusije kot oblike izražanja in četrta televiziji in filmu pri pouku. Vsaka od navedenih tem je obdelana
najprej teoretično. S svojimi prispevki so poleg obeh glavnih urednikov sodelovali tudi drugi znani strokovnjaki kot so R. Matic, A. Peterlič, M. Sicel in M. Vrabec. Ti prispevki imajo povzetke v angleščini, nemščini ali francoščini. Sledijo primeri iz prakse, ki so jih napisali posamezni učite-Iji-praktiki, kar daje tem prispevkom še posebno privlačnost.
Vendar teme niso ovirale urednikov, da bi v posamezne številke ne vključevali tudi prispevkov, ki ne štejejo ozko k dani temi. Tako prva številka prinaša tudi članek o interpretaciji značajev oseb v filmu in o idejnosti pri interpretaciji literarnega besedila, druga nudi v celoti enega od pristopov k filmu Divjak Laszla Benedika, tretja razmišlja o različnih tipih radijskih oddaj in o njihovi uporabnosti pri pouku književnosti ter o tihem branju. Četrta številka poleg ostalega prinaša tudi prispevke o značajih v ljudskem pripovedništvu, o pomenu razlage pri interpretaciji literarnega dela ter o primerjalnemu pristopu romanu, ob Camusevem Tujcu in Kafkinem Procesu.
Od načrtovanih stalnih rubrik se je najbolje uveljavila bibliografija. Vsaka številka prinaša delno anotirano bibliografijo teme, ki ji je posvečena številka. Anotirani so naslovi, ki zadevajo metodiko pouka. Izjema je le tretja številka, kjer je bibliografija posvečena Bori Stankoviču ob sto-
224
letnici. V njej je navedena vsa literatura, ki je bila objavljena po vojni in po mnenju avtorja lahko koristi tako učiteljem kot učencem. Tudi sicer je poročanju o novih knjigah posvečeno veliko pozornosti. Ocenjena je vrsta novejših knjig s področja literarne teorije, metodike pouka in interpretacije besedil. Večina obravnava knjige domačih avtorjev, je pa nekaj poročil tudi o tujih knjigah in revijah.
Pozornost zasluži tudi rubrika Metodična terminologija, v kateri je S. Težak v nadaljevanjih obdelal nekaj pojmov, pri katerih tudi med strokovnjaki še ni popolne enotnosti, ki pa je za uspešno delo nujno potrebna.   Razlaga   pojme, kot so metodika.
metoda, ustvarjalno branje, nekatere metode pouka filmske umetnosti.
Revija je zanimiva tudi po sestavu svojih sodelavcev.
Urednikoma je uspelo okoli revije zbrati poleg vrste uglednih strokovnjakov tudi mnoge učitelj e-praktike tako iz Zagreba kot iz drugih krajev, saj zasledimo imena sodelavcev, ki delujejo na Reki, v Banja-luki in Sarajevu pa tudi v Novem Sadu in Beogradu. To nedvomno prispeva h kakovosti revije. Sploh je revija upravičila svoj obstoj in je lep prispevek k razmahu metodike pouka materinščine.
Matej  Rode Gimnazija v Celju