Uhlji dvakrat na meiec Id sicer prvi Četrtek po I. in IS. v mesecu. Cent mu |a t K 60 v na leto, (za Nemčijo 2 K 8 v, za Ameriko In druge tuje drlave 2 K 60 v). — Spisi In dopisi se po5ilja|o: Ured-■utva .Domoljubi", LJubljana, Seme-allke ulice il. 2, naroCnina, reklamacije In. kutfitl pa: Upravnlitvu .Domoljuba* LJubljani, Kopitarje« ulice It 2. SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO. I nitrati ae sprejemajo po sledečih cenah Enoslopna petltvrsta (Šestina. Domo-Ijubove* Širine, 34 mm) stane u enkrat 30 v Ce se tiska dvakrat 26 v, Ce se tiska trikrat 24 v. Pri večkratnem objavljenju znaten p opusi — Reklamne notice navadna garmondvrsta 60 v. Čekovni promet postno ■ hranilniCntgt urada SI. 824.797. Poslov ni! Kmetu manjka poslov. Ljudi je iplošno vedno več; za kmeta pa vedno nanj. Vsi kmetje tožijo: pod Trigla-;om in pod Gorjanci, po zelenem tajerju in na solnčni Goriški. Ta ana zeva od dne do dne bolj glo-ioko. Če ne bo zdravila, bo shirala ;emlja, ki potrebuje obdelovalcev, in ; njo vred kmet. Amerika kar tru-noma vleče ljudi vase; mesta stoje ;akor site gobe in srkajo našo krepko noško in žensko mladino; najlepša eta prebijejo tisoči naših mladeničev io kosarnah. Kmet tarna, da so plače vedno ečje za posle in delavce. Zraven pa iristavlja: „Saj še za denar nikogar ie morem dobiti." Ta reč je tako menitna, da je noben prijatelj ljudstva ne more pustiti v nemar. Domo-jub hoče tudi v tem oziru storiti Jvojo dolžnost. Glasno kliče po slovenski zemlji: Kmet je v nevarnosti! ^a pomoč! Za zgled vzemimo Kranjsko. Samostojnih kmetov je po zad-iji štetvi (1900) 55.128; med njimi e 26.760 poslov. Iz tega vidimo, la še vsak drugi kmet nima e hlapca, ne dekle. Res je, da nnogim pomagajo domači otroci. Toda pomisliti moramo, da je na Kranjskem 18.560 kmetov, ki ali še niso oženjeni, ali pa še niso dopolnili štiridesetega leta. Ti nimajo svojih. Število poslov je pa vsako leto manjše. Po ti poti se gre naravnost v pogubo. Domoljub si je namenil dvoje: I. Moške in ženske, ki hočejo služiti na kmetih za hlapce ali dekle, in ne morejo dobiti pripravne službe v domačem kraju, vabimo, naj se zgla-sijo Domoljubu. Napišejo naj samo dopisnico na naše uredništvo, kjer naj naznanijo svoje ime, priimek in stanovanje. Domoljub bo zastonj natisnil take oglase. Kmetje, ki potrebujejo poslov, naj pa sami pišejo dotičnim osebam. II. V sedanji in v prihodnjih številkah hočemo prinesti več člankov o ti važni zadevi. Pridno naj jih prebirajo vsi, katerih se tiče. Ženski kmečki posli. 1. Žensk mnogo vzamejo tovarne kmečkemu delu. Poglejmo si, kaj je na tem. V tovarnah je na videz večji zaslužek. Toda samo na videz. V ljubljanski predilnici zaslužijo ženske povprek po 3 gld. na teden; po nekaterih manjih tovarnah še po manj; tu ne pride niti krono na dan. Treba je pa plačati hrano in stanovanje. Obleka tudi mnogo vza- me. Ce se hoče malo nališpati v nedeljo, ji manjka za hrano; utrgati mora želodcu, da ima za cunje. Na kmetih imajo že splošno 160—200 K na leto. Zdrava tečna hrana in stanovanje moramo računati, da je vredno krono na dan. Zaslužka pride povrh še po 60 vin. Toliko znaša splošno tudi ženska dnina. Dela je po letu res veliko; po zimi je pa bolje in marsikje si dekla, če zna kvačkati (kleklati) ali plesti slamo, še sama kaj zasluži. V mestu navadno tovarniška delavka ne more dejati nič na stran. Mnogo več jih je zadolženih, kakor takih, ki imajo kaj prihranjenega. Na kmetih si brez težave vsako leto nekaj prihrani. Po pravici lahko rečemo, da je razmerno boljši zaslužek za dekle, nego za delavke. Važnejše od zaslužka je zdravje. Blede, suhe sence se vlačijo po mestnih ulicah — tovarniške delavke. Je-tika jih pobere silno veliko. Za zdravila izdajajo na leto ogromno svoto denarja. Popolnoma zdravih delavk, ki sovže dlje časa po tovarnah, ni nič. Če ne poje jetika v prsih, pa nagaja želodec ali kri. Tudi vsakovrstnega trganja po udih je vse polno. Dekle ne poznajo teh bolezni. Zdrave, krepke so. In zdravje je za ta svet prvi zaklad. Na to le malokdo misli. V mladih sanjah si pač domišlja mar- sikako dekle, kako prijetno je v tovarniškem delu. Ko ji pa začne pusto delo ubijati mlade sile, jo kmalu neha veselje. Nekaj let življenja da za dvomljivo slast tovarniške delavke. Sempatja upa tudi kaka deklica hitreje se omožiti, če pusti kmete. To ni resnično. Dobra in pridna mladenka najde na kmetih prej moža, nego v mestu. In če se omoži z delavcem, si šele pomnoži trpljenje. Polovica delavskih žen umira do 40. leta. Po dnevu v tovarni; zvečer in zjutraj pa skrb za gospodinstvo in otroke. Ce je mož vrh tega še zapravljiv, tuli najgroznejša revščina po takih družinah. 2. Zadnji čas so se jela mlada dekleta seliti tudi v Ameriko. To ni zdravo. Amerika da nekaj več zaslužka, kdor ima srečo, a vzame več zdravja, včasih tudi poštenja, nego so vredni dolarji, ki jih ponuja za trdno delo. Človeška sreča se ne meri po groših, marveč po srečni zado-voljnosti, po dušnem miru. Tega je pa na kmetih več, nego drugod. Treznega premisleka je torej treba, preden se loči dekle iz domačega kraja. Časih so razmere res take, da to kaže; zelo velikrat pa izvira ta korak iz mlade nepremišljenosti in vodi v težavno življenje, v prezgodnjo smrt. Kotiček za a. p. in p. Fantje! Vejska bo, mora biti! Drugače bomo plačevali, da se nam bo koža lupila in mrli bomo kot muhe v jeseni. Pa s kom bo? Ne z Lahom in Turkom ampak z — alkoholom Sovražnik je že v deželi, že mori in požiga in desetino pobira, hujši kot prava vojska in kuga in ogenj in vse huda vremena. Na vojsko pa kličejo fante, ne starih mož in žensk, ker fantje so na glasu, da so močni in korajžni in tudi neumni ravno niso. Močnih in pogumnih in pre-brisanih fantov iščemo tudi mi — proti alkoholizmu. G. urednik so vzadnjič rekli, naj vam pevem, čemu bo korajža? Zdaj se vam že gotovo zdi čemu bo. Pa najprej vam povem, kakšna naj bo. Vijolice s« pasje in so dišeče, tudi korajža je napačna in je prava. Pri tisti kompaniji z menoj je bil r e -grut Janez Teleban. Regrut je že tako revež, ta je bil pa največji. Sicer močan fant, in ne tako neumen po obrazu, pa bil je kakor mila J e r a, težko je nosil ta vojaški stan. Vse je ž njim pometalo, še na slamnici mu niso dali miru. Ponoči je moral vstati in biksati čevlje, ki so se že tako svetile, da bi se bil pogledal vanje. Jermena bi bili lahko mu rezali s hrbta poredni »stari" sol-datje, on je samo na tihem jokal. Ali ni imel nič korajže? O, imel, prej, doma, pa ne prave. V domači fari, so pravili tevarši, ni j bilo hujšega od Janeza Telebdna, nikdar ugnan, ne ponoči ne podnevi, strah vsem mirnim ljudem; pri vsakem pretepu je bil on zraven, nobeno pijano žegnanje ni minilo brez njega. Škornje na škrip, pero za klobukom, pa auf! pa udri! pa sun'! Pa ta korajža je bila „fovš", je bila ponarejena, ni prišla iz pogumnega srca, je prišla le iz pijanega alkohola, pa je zdišal alkohol, in zginila je kot kafra korajža, ko bi je bil najbolj potreboval — pri tisti kompaniji. Taka korajža je zanič, ni za fante-abstinente! Abstinentov namreč iščemo za boj proti pijančevanju, in najprej m e d f a n t i. Pri fantih je namreč korajža doma, i n pogumaje treba abstinentu. Popraševali vas bodo vsepovsod: zakaj alkohola ne in zakaj ne, in zakaj kar nič ne? Spreobračali bodo vas (ne pijance), pregovarjali vas pomilovalno in zasmehovalno. Ko pa bodo videli, da ga res nič ne pijete, pa bodo planili na vas, kot na tiste, ki hočejo vse .lepe stare navade" odpraviti, ki nam še .tega" ne privoščijo, ki hočejo vse veselje iz sveta spraviti. Vam bodo frčale in žvižgale okoli ušes - ne kugle in šrapneli, pač pa zabavljice in zbadice drugih .mladih fantov" in ^pa-metnih" mož. - ln takrat boste čutili, kako do živega vreže abstinenca, vse bolj kot misijon o zmernosti. Zoper take ugovore in zabavljice pa je treba nekaj prebrisanosti. D o k 1 e r ne boste namazani z vso protialkeholne učenostjo, se nikar ne bahajte z abstinenco in je ne nosite naprodaj po gostilnah, ampak najprej dobro študirajte alkoholno vprašanje. Pivci so učeni, znajo vse sveto pismo, ved(5 za katere bolezni je ta ali eni doktor .zapisal« vino, ved6 koliko nese alkohol državi davka in vinogradnim deželam dobička. Zato morate študirati tudi vi, fa ntje-abstinentje, da bostev deli, kaj sveto pismo pravi od vina pijanosti, in koliko bolezni in smrti Dr? od alkohola in koliko dežela plača za ' janci in kako obogatele (?) so vse vinorodne dežele, dokler smo še „pili". " L In zato se fantje le oglasite pri ured ništvu »Domoljuba* in .Bogoljuba", inviB bo zastonj poslale take spise. Političen pregled. Iz državnega zbora. V začetku maja je pričela poslanska zbornica po štirinajstdnevnem odmoru zopet svoje delo. Medtem je odstopil dolgoletni železniški minister vitez Vitek Njegov naslednik, kot vodja železniškega ministrstva, doktor Vrba, je prišel že v zbornico in se predstavil poslancem. Vrba je češkega rodu, Vitek je odstopil zato, ker je železniški od. sek grajal, da se je pri gradbi alpskih železnic prekoračil proračun za mnego mi-ljonov. V poslanski zbornici so najpreje razpravljali o carinski pogodbi z Nemčijo in Italijo. Zastopniki veleobrti težijo, da se nova carinska pogodba premalo ozira na želje obrtnikov. Zistopniki kmetskega stanu zopet naglašajo, da so premalo zavarovani poljski pridelki nasproti vnanjim pridelkom iste vrste. Socialni demokrati pa pravijo, da bodo po novi carinski pogodbi najbolj oškodovani tovarniški delavci; pravijo dalje, da bodo živila dražja, ako se uveljavi nava carinska pogodba. Socialni demokratje naj pomislijo, da se mora uprava ozirati na vse stanove; na veleobrt, na male obrtnike in posebno na poljedelstvo, ki tvori še vedno večino avstrijskega prebivalstva. Carinska pogedba ni in ne more biti drugega nego le nekaka pogodba med koristmi različnih strank. Dr. Šusteršič in tovariši so vložili interpelacijo na naučnega ministra o odloku šolske oblasti na Kranjskem, da otroci ne smejo donašati staršem s pošte časopisev, Poslanec Žitnik je mineli petek v proračunskem odseku hude šibal hibe sedanje politične uprave Rekel je med drugim-»Glavna hiba politične uprave je, da mnogi uradniki, morda večina, ne poznajo razmer, potreb, šeg in navad, večkrat niti jezika prebivalstva, kateremu naj tolmačijo zakane ter razsojajo o raznih prepernih vprašanjih ... Naši politični uradniki nimajo potrebnega narodno - gospodarskega znanja-Socialna vprašanja so jim tuja, socialne naprave so jim groza in jim povzročajo stran. Med poslanci se mnogo govori, kako bo v kratkem preosnovane Gavčevo ministrstv«-Pravijo, da debč Nemci tri ministre, Cehi Ilst. 10___ Iva, Poljaki dva. Ministrski predsednik Gavč, [j je obolel na hudem šemu, je že ozdravel, [endar v zbornico še ni prišel. Položaj na Ogrskem. V ogrski poslanski zbornici vladajo še redno silno žalostne razmere. Sedanji mi-tistrski predsednik Tisza bi rad odstopil, a rladar ni hotel sprejeti njegovega odstopa, impak kliče različne politike na Dunaj in ih izprašuje o razmerah. V Budimpešto ladar ne gre, dokler se položaj ne razjasni. Hadi nasprotni poslanci pravijo, da ne bodo likakor dovolili vojaških novincev niti pri-pevkov za skupne izdatke in za državni olg. Radikalni poslanci zahterajo za Ogrsko nažarski poveljni jezik v armadi, za Hrvaško >a hrvaškega. Sestanek Goluchovskega in Titonija v Benetkah. Avstrijski minister zunanjih zadev, Go-luhovski, in Titoni, italijanski minister zu-lanjih zadev, sta se sešla pred kratkim — kakor smo že poročali — v Benetkah. Uspeh t?ga sestanka je bil ta, da se je zopet nekako skrpala prijateljska vez med Avstrijo in Italijo. Potovanja evropskih vladarjev. Nemški cesar je pred nekaj tedni odpotoval v Maroko in obiskal na tej poti italijanskega kralja. Naš cesar obišče letos italijanskega kralja in papeža, bolgarski knez Ferdinand obišče španskega kralja in predsednika francoske republike. Srbski kralj obišče sultana. Politiki pripisujejo takim obiskom veliko važnost. Zmede v Macedoniji. Po zadnjih dogodkih v Macedoniji in poročilih, ki prihajajo od raznih strani, morali bi soditi, da se ondi pripravlja splošna vstaja, ki utegne napraviti konec turški vla-darini. Posredovanje Rusije in Avstro-Ogrske ni imelo nikakega vspeha. Prebivalstvo je še vedno razburjeno, prave revolucije pa vendar še ni. Vstajniške čete so se pomnožile in vstajniški vodje so se organizirali; na drugi strani pa evropski častniki orga-nizujejo žandarmerijo, Turčija pomnožuje svoje čete v Macedoniji in Stari Srbiji. Vse to pa ne ovira vstajniškega gibanja, marveč še pospešuje. Najbolj čudno je, da se Ma-cedonci ne upirajo turški vladarini, marveč podpirajo Bolgare, ki se ne bore v prvi ' vrsti proti Turkom, ampak proti Grkom in Srbom, ki nočejo priznavati bolgarske vrhovne cerkvene oblasti. Gibanje Grkov in Srbov je le nek odpor proti bolgarskim na- silstvom. Gibanje Arnavtov je povsem versko. Ti hočejo iztrebiti krščanski živelj v Macedoniji in Stari Srbiji. Tako se kolje ma-cedonsko prebivalstvo samo med seboj. Nikakega upanja ni, da bi evropske oblasti uredile macedonske razmere; in tudi Turčija jih ne bo uredila s silo, čeprav ima močno vojsko v Macedoniji. Turška vlada dobro \6, da je njej v korist, ako se uničuje krščansko prebivalstvo med seboj. Zato Turčija celo na nek način podpira medsebojni boj vstajniških čet, namesto da bi napravila mir. Za osvobojenje Macedonije torej ne delajo ne Bolgari, ne Srbi, ne Grki, ne Arnavti. Od Turkov pa tudi nihče ne more pričakovati, da bi sami rušili svoje gospostvo! Take so sedaj razmere v Macedoniji. Turki v škripcih. Ne samo v Macedoniji imajo Turki siten položaj, ampak tudi v Arabiji, ker so se jim uprli verski sobratje. V Arabiji je položaj za Turke jako nevaren. Turške čete so bile od vstajniških popolnoma poražene. Turški vojaki iz Sirije sočustvujejo z Arabci in so prestopili k vstajnikom. Vstaja v Arabiji je zato Turkom tako nevarna, ker zahtevajo Arabci, ki so s Turčijo nezadovoljni, samostojno Arabijo in se hočejo politično in versko ločiti od Carigrada. Ges'.o vstaj-nikov je: Arabija Arabcem. Razmere na Ruskem. Nemiri. Na Ruskem vladajo še vedno grozni nemiri. Od vseh strani prihajajo poročila o strašnih dejstvih. Stavkajoči delavci zažigajo tovarne, mečejo bombe med vojaštvo, ki dela red med njimi. Vojaštvo pa neusmiljeno potem strelja na množico in prelije se po nepotrebnem toliko slovanske krvi. Kdo je kriv teh nemirov? Nekateri pravijo, da evropska socialna demokracija, drugi zopet delajo za povzročitelje Angleže, tretji zopet Japonce. Skoro gotovo bodo vsi ti povzročitelji in netitelji nemirov, če ni največ vzrok nesrečni način vladanja na Ruskem. Ustava na Ruskem. Zadnji čas se zbirajo v različnih mestih zastopniki ruskih zemstev in se posvetujejo, kako zboljšati položaj. Na nekem takem shodu so se izjavili za splošno volivno pravico, za direktne volitve in za dve zbornici. Minister za notranje stvari pa namerava kot ljudsko zastopstvo ustanoviti svčt deželnih stanov kot spodnjo zbornico, držami zbor pa ostane v sedanji obliki kakor višja zbor- niča. V svet deželnih stanov bodo volila zastopnike zemstva in mestne uprave. Vs\6tu deželnih stanov bode 550 poslancev. Poslanci bodo izvoljeni za tri leta, nekaj jih bo imenoval car. Predsednika bo izbral car. Končna odločitev svetovih sklepov bc prepuščena carju. RusKo-japonska vojslia. Položaj armad v Mandžuriji. Rusi in Japonci so si zdaj zopet bližje, tako, da se obe armadi lahko opazujeta. Rusi so si po veliki bitki pri Mukdenu, kjer so imeli velikanske izgube, že precej opomogli. Dobili so iz Rusije mnogo ojačenj in več tisoč vojakov, ki so bili v bitki ranjeni in ležali sedaj po bolnišnicah, se je tudi že povrnilo nazaj k armadi in prijelo za orožje. Tudi Japonci so morali zbrati zopet svoje moči in ojačiti one oddelke, ki so v zadnjih bojih izgubili večje število mož. Japonci imajo sedaj po fronti ozko, a globoko postojanko. Spredaj sta armadi Nogijeva in Nodzuova, tako da se stikata levo krilo Nodzuovo in desno Nogijevo pri postaji Čautufu. Kuroki in Oku sta daleč zadaj med Mukdenom in Tjelinom in sicer prvi vzhodno od železnice, drugi pa zapadno. Ti dve armadi tvorita glavho silo Ojamovo in se sedaj izpopolnujeta, ker sta v Mukdenski bitki največ trpeli. Skupno ima maršal Ojama baje okoli 800.000 mož na razpolago. Posebnih bojev sedaj ni. Vrše se le majhni spopadi. Predzadnjo soboto je poročal general Linevič carju, da so Rusi vzeli mesto Tuvazcan. To mesto leži v porečju reke Jalu, blizu korejske meje. Linevič je s tem pomaknil svoje čete zelo proti jugu. Da so vzeli Rusi Japoncem to mesto, je velikega pomena. Med tem pa, ko je Linevič potisnil naprej svoje levo krilo, potiskajo tudi Japonci svoje levo krilo ob mongolski meji. Na morju. Baltovsko brodovje, s katerim pluje admiral Roždestvenski v boj, se je mudilo dalj časa v francoskih vodah v zalivu Kam-rak na obali Konkinkine. Pred kratkim je zapustilo ta zaliv ter odplulo proti jugu. Brodovje, broječe skupno s prevoznimi par-niki 50 ladij, je dobro preskrbljeno z živežem. Pred zalivom se je čula pozneje ka-nonada. Pričakuje se, da se Roždestvenski združi vsak čas z brodovjem generala Ne-bogatova. Nekateri listi so naznanjali, da je že v zvezi z Nebogatovim brodovjem. Združeno brodovje bo plulo, kakor se sodi, po najkrajši poti proti Vladivostoku, kjer so ruske ladje popravljene in previdno plovejo ▼ luki in pred luko. O japonskem brodovju se ae v6 prav nič. Japonci znajo izvrstno skrivati svoje bojne načrte. Splošno se misli, da se Japonci z Rusi ne spoprimejo južna od Formoze. J.z Nagasakija so se morali izseliti vsi tujci, Japonci se boje ruskega brodovja; prav zato tudi hitč s prevažanjem čet in vojnih potrebščin za mandžursko bojišče. Skoro gotovo nismo več daleč, ko se spoprimeta japonsko in rusko brodovje. Upamo, da bodemo o tem poročali že v prihodnji številki »Domoljuba". LISTEK. Dobro so jim zagodli. Solčava je vas tam v Gorjancih in leži na kraju, kjer lahko vsakdo pogleda tje doli v sosednjo Hrvaško. Pa ne samo pogleda, tudi na izprehod sme tja doli, a vrniti se mora prazen, kajti drugače mora skleniti »prijateljstvo* s financarji, ali kakor so jih Solčavci imenovali — z leblajtarji, ki so posebno hitro izvohali tistega, ki je kaj dišal po tobaku in ga petem spremili na kraj počitka in miru — v temnico. Zato pa so bili Solčavci jezni na te preklicane leblaj-tarje, ki jim še .nedolžnih" izprehodov po lepi Hrvaški niso dovolili in zato so grun-tali in gruntali, kako bi se znosili nad njimi, Izmed njih pa je bil na leblajtarje najbolj hud Kovač, ker je moral presedeti nekaj dni in to samo zaradi tega, ker je zamenjal ene kilo ieleza s tobakom. »Tihotapil ne bom več", je zatrjeval, a za financarja pa tudi ne grem. Najhujša kazen v vicah bi bila, če bi moral biti osem dni za leblajtaija; tega ne bi mogel prenesti!" A nekateri so pa ravno nasprotno mislili: „Sedaj še le prične«, so zatrjevali. — Ker je šel g. komisar z ženo vred za dva meseca na dopust in so ostali samo trije navadni leblajtarčki, so si mislili Sel-čavci: „Sedaj pa le dajme; mačke ni doma!" Bahač, vodja tihotapcev, si je kupil v mestu popolne obleko (uniformo) nadkemisarja. Kake se mu je podala; pesebno zvezde pod vratem in dolga sabljal V ti uniformi je mislil mladiče — leblajtarčke pognati ravne v nasprotno stran, da bi tako na drugi strani njegovi tovariši lahke kar na debelo odpravljali svoj posel. Dan izvršitve je bil tu — Sedaj pa je prišel pe nesreči tudi Kovač vmes. Na večer je bil v gostilni v družbi zbranih tihotapcev. Ko so že mislili odriniti, prinese eden poročilo, da je trgovec s ceno za to- bak tako poskočil, da se trud in strah pred leblajtarji skoraj nesplačata. Pričelo se je sedaj zabavljanje čez trgovca, ki pa je doseglo svoj vrhunec, ke so pričeli udarjati čez leblajtarje. Tudi Kovač je prišel v tak ogenj, da je moral pridno zalivati, da mu ni zavrela kri. S trdo pestjo je tolkel toliko časa, dokler ni — zasmrčal. Tihotapci se bili židane volje in sklenili so, da moraje leblajtarcem eno zagosti. A kako? Pogruntal jo je Bahač in sicer tako, da so se vsi tako od srca zasmejali, da bi bili kmalu zbudili smrčečega Kovača. Takoj so bili na nogah. Hitro prenese Kovača v sosednjo sobo. Lepo mu umijejo obraz in roke; prineso škarje in britev in o lepi črni bradi kmalu ni bile sluha; brke mu lepo po gosposko navibajo in tudi lase pomestno skampljajo. Bahač je prinesel uniformo nadkomisarja in kmalu je bil Kovač — nadkomisar. Na nos se mu potisnili naočnike (cviker). Kovač je med tem levenjem le parkrat malo močneje zasmrčaL — Ko je bil gospod nadkemisar napravljen, so ga ogledovali tovariši in zbijali šale. Da ga niso napravili sami, gotovo bi ga imeli za pravega. Še 'žena bi ga ne bila sedaj spoznala. Sedaj pride poglavitno. Bahač in še dva tovariša so pograbili nadkomisarja in ga posodili na klop pred poslopje finančne straže. Popravili so mu kapo, pripasali sablje, potem pa potegnili za zvonec. Kmalu se je odprlo okno in z zaspanim glasom je prašal, kaj da je. »Gospodu nadkomisarju, ki je ravnokar prišel, je slabo", in Bahač in tovariša sta zbežala za vogal hiše. Kmalu se edpro vrata in prikažeta se dva stražnika v polni uniformi, eden z laterno v roki, Pet korakov pred »nadkomisarjem" se vstopite pe konci, salutirata in ker se postava le še ne gane, se globoko poklonite. — Oni za voglom komaj zadržujejo smeh. - Ker se pa »nadkomisar« le ne gane, stopita bližje in sedaj ste še le spoznala, da ima »g. nadkomisar" tovariša pri sebi, ki je precej močnejši od njega in ne perajta na komplimente. Poklicala sta pomoč in Kovač se je kmalu zibal na mehkih blazinah. Lepo jutro je sijalo v sobo in ura v farnem zvoniku je naznanjala sedem, ko se zbudi »g. nadkomisar". Čudno je pogledal pe sobi okoli - vse tuje - mane si oči - prime se za glave, kakor bi se hotel prepričati, če jo ima Še na pravem Stilu Na stolu poleg postelje ugleda čudno obleko na mizi kapo in sablje. Kovač je gledal vedno bolj debelo. Vse se mu je zdelo nekako megleno in vrteče; nič jasnega, stalnega. Venomer se je prijemal z roko za glavo. Vstal je in šel k ogledalu. A v ogle- | dalu je zagledal popolnoma tuj «braz lepo obrit, brke gosposke navihane k« nosu naočnike. .Ta v ogledalu pa je gospod", si je mislil Kovač in vrgel naoj. nike na mizo. Sedaj je videl bolj natanka Videl je, da je financar. Zvezde na ovr«. niku so mu naznanjale veliko čast. Jezen jt stresel z glavo in šel k oknu. Videlo seji na ozko dvorišče — vse tuje. Kovač je pričel rentačiti. „Ja, ali sem res financar? . .. Kakor se meni zdi, sem bil po poklicu do sedaj kovač — ali se mi samo sanja." Zopet se je ozrl po sobi in zagledal en ženski klobuk. »Devet milijonov mačkov, pa ja nisem nazadnje še s tako gosposko trlice oženjen... To bi bilo najlepše . . . Kakor se meni ie majhno dozdeva, sem enkrat vzel eno močno kmečko bunko; seveda toliko pa spet oi bila močna kakor sem jaz; ker bi to moglo postati za me slabe . . . Morebiti so pa to samo sanje... Pa ja nisem nazadnje u onem svetu in k financarjem obsojen...Se tega se manjka!" Kar potrka nekdo hitro na vrata. »Noter", zavpije jezno Kovač. Skozi vrata se prikaže mlad rinancir in dela kompliment na kompliment: .Dobro jutro g. nadkomisar! Ali so dobro spali? Imajo li kakšno željo ? Morda jim diši črna kava? Ali morda še želijo polivati?" Vrag vzemi tebe in nadkomisarja', a-reži Kovač. .Ali jim je slabo, g. nadkomisar?' »Molči o nadkomisarju, če ne —' ii Kovač je pokazal svojo trdo pest. »Ali, za božjo voljo, g. nadkomisar." »Ja, od kedaj pasem nadkomisar?" a-rentači Kovač. .To bodo pa že sami bolj vedeli kak« pa jaz." »Jaz prav čisto nič ne vem.* »Ali čem poklicati tovariša, ki jim bo te povedal." »Pokliči, kogar hočeš" Kmalu je prišel drugi tovariš, ki je poznal nadkomisarja in ki Kovača ni ker je bil ponoči v službi. Ker pa tega »nadkomisarja" ni poznal, zate je dejal: »Gospod nadkomisar so najbrže iz so sednega okraja." »Samo te vem, da sem na svetu", se odreže kovač. »Ja, gospod nadkomisar!" »Jaz nisem nadkomisar!" »Dovolite, kaj pa ste vendar?" Jaz sam ne vem!" »Naj nikar ne zamerijo; kako pa Pn" dejo sem?" .Povejte mi rajše, kje sem!" „G. nadkomisar so v Solčavi v poslopju inančne straže." „Tako? Solčava ... Tu sem bil pa jaz asih doma, če se ne motim." Financ-r je pričel nekaj slutiti; zato je irašal: „Prosim, naj povedo, kdo so vendar?" Kovač je pogledal na uniformo na stolu n dejal: „Ne vem!" Financar prične vihati brke; kovač pa ie obrne in gleda skozi okno, kar se obrne n reče: .Pojte doli v vas h kovaču in prašajte, Se gospodarja ni doma — Če je doma, lotem ne vem, kdo sem — če ga pa ni, >otem*bi jaz lahko bil nazadnje kovač. Financar, ki je prvi pozdravil kovača, e tekel na njegov dom. Tam je dobil pre-trašeno ženo, ki je po celi vasi popraše-rala po možu, pa ga ni bilo nikjer. Da je la ž njim, je umevno. — Ko je kovač ugledal ivojo ženo, skočil ji je nasproti in dejal: .Vi-liš, Franca, kmalu bi me bili tebi ukradli! )h, kako je svet hudoben!" „Oh, Jože, kako pa prideš v to maška-ado? ... In brada? ... Kje si jo zgubil? ii ga pa že zopet imel par litrov preveč?" Kovač ni znal dati pojasnila. — Žena e šla domov in poslala možu njegovo obleko n »nadkomisar* se je prelevil v navadnega SI o veka ... In konec? Iskali so pravih tičev a za-itonj! Kovač je dobil od Bahača en cekin ;a lepo brado; drugega ni bilo n<č, le fioan-sarjem je ostal dolg nos. Spomin na dvestoletnico Marijine Božje poti v Kropi. (Dalje.) Pobožno ljudstvo je od sedaj tako častilo to podobico, da je ni pustilo več od ega kraja kam premakniti in je opravljalo jčitne molitve pred šatorom. V šatoru so gorele vedno lučce „Materi usmiljenja" v čast. Še večje zaupanje do te podobice je lastalo pri ljudstvu, ko se je zgodil naslednji čudež: Žrebljar Blaže Stergar je imel najhno hčerko, ki jo je mati dojila, zraven )a zaspala in dete zadušila. Ko se mati )rebudi, najde dete mrtvo v naročji in se iilno prestraši. Pa v tem hipu se vzbudi v ijej zaupanje v Našo ljubo Gospo pri Kapelici, in ona se zaobljubi, ako bo dete :opet zadobilo življenje, da hoče od dna triba gori do Kapele iti po golih kolenih, (o je pa to obljubo z vso vnemo in vero storila, je dete, ki je nekaj ur na mizi mrtvo ežalo, zdajci zopet oživelo. In potem je svojo obljubo izpolnila ter je šla po golih colenih gor do kapele, da ji je iz kolen tekla kri. Ta čudež sta Blaže Stergar In nje- gova žena Neža s prisego pripoznala in potrdila pred takratnim velikim županom kamnogoriškim, gosp. Karolom Jožefom Kapus-om vpričo treh jezuitov.*) Ne morem se čuditi, da so ljudje najprej od blizu, potem pa tudi od daleč prihajali, nekateri v manjših družbah, drugi zopet v procesijah v obilnem številu prosit pomoči, iskat tolažbe in zdravja dušnega, kakor telesnega pri Mariji milostnega srca. Smelo tudi trdimo, da ni ostala najdena podoba v lesenem šatoru, ampak da so ji postavili najprej zidano kapelico, (odtod ime cerkvi), dokler niso čez sedem let dobili dovoljenja zidati cerkve. Ves ta čas podobice niso hranili v šatoru. Leta 1707. je šla prva očitna velika procesija k tej kapelici. Dne 7. aprila 1.1712. je tedanji posestnik Matija Žigon brezplačno dal toliko prostora od svojega posestva kolikor je bilo potrebno za cerkev, kapelanijo in majhno gospodarsko poslopje. Ker je bil kraj, kjer je bila podobica najdena, v gozdu in bregu, je bilo treba odstraniti drevje s koreninami in hriba toliko odkopati, da se je dobil potrebni raven prostor. Preden je bilo od višje cerkvene oblasti dovoljeno cerkev zidati, je bilo treba ovreči marsikatere predsodke. Cerkvena oblast je bila v skrbi, da bo z novo kapelico trpela na ugledu in dohodkih župna cerkev. Zato so morali tedanji fužinarji in župljani pismeno obljubiti, da bodo skrbeli in vzdržavali novo cerkev in ne zapustili župne cerkve. 12. majnika 1. 1712. je ml. g. Frančišek Karol grof Kauniz, škof Ljubljanski, milost-Ijivo dovolil, da smejo cerkev zidati. Ko so to dovoljenje dobili, so se lotili dela z vso vnemo. Delo je tako hitro napredovalo, da je 10. junija I. 1712. imenovani škof sam postavil vogelni kamen in kraj blagoslovil. Zraven so bili: tedanji kro-parski župnik g. Erhard Benedikt Rusinger pl. Rosenheimb ; gosp. Maks Lorenc Kappus pl. Pichelstein, takratni duhovni oskrbnik pri sv. Lenartu (potem tukaj župnik od leta 1717. do 1726.); gosp. Janez Kapus in njegov sin Anton in mnogo drugih. Tretji dan potem (13. junija) je prišel Mošnjiški župnik Jakob Pretnar z veliko procesijo svojih župljanov in obljubil, da bodo prišli vsako leto, dokler bo živel. Peti dan (15. junija) je prišel gosp. Jurij Omota, radovljiški kapelan z vso faro v procesiji, imel je peto sv. mašo in častno pridigo. (Takrat so morali le za silo altar narediti.)**) 13. novembra leta 1712. je imel tukaj gospod Šimen Bogataj svojo novo mašo. *) Olej Volčič: »Življenje device Marije" str. 259. "*) Volčič, »Življenje Marije Device" (družba svetega Mohorja) in stari pisani list v arhivu. Andrej Jenko, vikar radovljiški, je lepo pri-digoval. Bilo je 3000 ljudij navzočih. Tu se vidi, kako vneto in hitro so morali zidati, da je bilo mogoče imeti novo mašo v cerkvi, ki so jo komaj pred štirimi meseci začeli zidati. Pa saj še sedaj pravi ustno izročilo, da so vsako, še tako težo, ki so jo naložili na voz, lahko speljali po hudo strmi poti do kapelice. Vozili so pa ljudje samotež. 10. oktobra 1. 1712. je bil dozidan kor. 16. oktobra t. 1. je maševal takratni župnik gosp. Erhart Benedikt Rusinger pl. Rosenheimb in pridigal je Jurij Omota, kapelan radovljiški. Avgusta meseca 1. 1713. je bila cerkev in zakristija dodelana. Posvetil jo je meseca julija 1. 1729. knezoškof ljubljanski, Feliks Žiga plem. Schrottenbach," ko je bil župnik v Kropi Franc Jožef Clederer. Pravi dan posvečenja je bil bržkone dan 2. julija I. 1729., dan Obiskanja Marije Device. Ta dan vsi župljani v Kropi praznujejo, imenujejo ga pa »Kovaški Šmaren", ker si kroparski žrebljarji lastijo ta praznik za se. Ob času škofovega obiskanja 1. 1736. je bilo določeno, da naj se praznuje spomin blagoslovljenja cerkve prvo nedeljo po prazniku rojstva Marije Device, to je: v nedeljo sladkega Imena Marijinega. Toda župnik in ključarji so prosili škofijstvo, naj se praznuje vsako leto prvo nedeljo po sv. Luku, torej v nedeljo po 18. oktobru. To je dovolil generalni vikarij Janez Jakob Schilling s pismom z dne 28. julija 1.1736.*) Dasiravno so se višje cerkvene oblasti ustavljale zidanju nove cerkve, češ, da bo trpela na dohodkih farna cerkev, vendar je trdna volja župljanov in duhovnov, kakor tudi prepričanje, da hoče tukaj Marija če-ščena biti in od tukaj ljudem milosti deliti, premagalo vse ovire. Ljudstvo je delalo in ni jenjalo, dokler ni bila dovršena lepa, prijazna podružnica »Kapelica". Dolga je od zida za velikim altarjem do velikih vrat 21 m in široka od stranskih vrat do nasprotne stene 10 m. Od presbi-terija nadalje proti glavnemu vhodu je zidana skoro v polnem krogu. Na velikem altarju je dobila svoje častno mesto čudodelna podoba „Matere usmiljenja". Najstarejši ljudje pripovedujejo, kar so sami videli, še bolj pa, kar so slišali od staršev, s kolikim zaupanjem in s koliko pobožnostjo so romarji od vseh strani, zlasti pa z Gorenjskega skupaj vreli, da so milostni podobi Marije prečiste Device svoje češčenje skazovali; flasti pa so matere svoje dojenčke prinesle darovat »Materi usmiljenja". To se tudi sedaj še godi zlasti 2. julija, na dan Obiskovanja Marije Device in pa na praznik Vnebovzetja Matere Božje. *) Stara listina v arhivu. Koliko milosti jc verno ljudstvo tukaj prejemalo, koliko čudežev je Beg tukaj storil na prošnjo Marije Device, koliko sri-skanih je v največji sili in potrebi tukaj dobivalo hitro pomoč, koliko bolnikov je tukaj doseglo izgubljeno zdravje, nam priča učeni stolni dekan šenklavške cerkve v Ljubljani Janez Talničar pl. Talberg v latinski knjigi: .Epitome chronologicum*. kjer pripoveduje najimenitnejše dogodbe na Kranjskem. Glej stran 98. leto 1708. kjer to le piše .f-antiči v Kropi, v cesarskem rudniku, so jeli častiti podobo Matere Božje v leseni kapelici, ki odslej zmirom bolj slovi zavoljo dan na dan večih čudežev v prid in zveli-čanje prosilcev*. To nam spričuje mnogo starih, zahvalnih podob s podpisi. Pa tudi iz novejših časov ' Knjižica JoUfi Zupan, »t i pr vita v Ljubljani od 1. 1868. vidimo zahvalne podobe na stenah okolu velikega altarja. večinoma s podpisi Sa mnogih je tudi povedana milost, ki jo je dotični v kapelici dosegel na priprošnjo Marije Milostna in čudodelna podoba pa prijetna cerkev imate v sebi neka; čudovito ljubega in mičnega. Zato pa tudi vsacega tujca kakor domačina ta cerkvica ljubeznivo vabi k sebi. Malone vsak tujec, kakor vsak potnik, ki pride v Kropo, obišče Marijo v tem svetišču. Domačinom je pa ta cerkev tako priljubljena. da jo mnogi obiskujejo tudi med tednom. Ob nedeljah in praznikih pa jo obišče skoro vsak domačin. Ko otrok iz-prehodi, ga že peljeta mati in oče za roko v ljubo Marijino cerkev. Naši mladenči. ko gredo k vojakom, vzamejo seboj podobico naše Matere Božje, in v vseh nevarnostih jim je spomin nanjo moč in tolažba, ^e j. ' taki, ki so si domačijo izvoli! krajih in deželah, se z veseljem sporrn^ cerkve in Matere Božje v Krop: Ta nekdaj daleč znana Bož a p3t vl rijina je bila kasneje zelo opuščeni, inbrt. kone v žalostnih časih konec os^mnajstej, stoletja z drugimi vred tudi prepoveduj \>endar še zdaj iz nekaterih da. - h kra» prihajajo pobožni Slovenci peča;-:: to dude-delno podobo nebeške Matere Kar so v posvetno nečimernost zaieie. lebani posvetnjaki obilne shode pobežnii romarjev preustrojili v glasov ::e sejme [ pregrešne plesne zabave, izvolila s: :e % rija druge kraje, kjer v sveti tihon jeli svoj nebeške milosti tem. ki prihaja;c res le S-častit ne pa kupčevat ali se pregrešno zabavat.*; • Tako toži popisovalec v ,2.. e- -j Device*. Razgled po domovini. Delavska društva, pozor! V nedeljo, dne 9. julija l L, bo pn Dčvici Mariji v Polju posvetovanje zastopnikov naših delavskih društev ob blagoslovljenju zastave ondotne organizacije. N*a tem našem shodn bo delavstvo predvsem izrazilo svoje zahteve glede vladnega zakonskega načrta o starostnem zavarovanju. Načrt resolucij in natančnejši spored bosta odposlana v kratkem. Dolžnost naših delavskih društev je, da bodo vsa zastopana na zborovanju. Začetek zborovanja je točno eb 9 uri dopoldne. — Osobito pa želime, da bi bila zastopana naša izobraževalna društva in bila slavnost splošna za našo nepolitično organizacijo. Vsak, ki se bo udeležil slavnosti, bo zadovoljen in se bo gotovo tudi kaj naučil, ker je naša organizacija pri Devici Mariji v Polju popolna in obsteji iz »Krščansko socialnega izobraževalnega društva', »Strokovnega društva za delavstvo*, »Konsumnega društva* in pa »Rajfajznovke". Organizacija ima dva doma: konsumno društvo ima svoj dom. ima pa tudi velik in lep dom negospodarska organizacija. Podrobni spored še priobčimo. II. poučno potovanje kranjskih kmetovalcev. Podpisana družba priredi konci meseca junija ali v pričetku meseca julija t. I. II. poučno potovanje kranjskih kmetovalcev, kakor lansko leto v Švico, letos na Gorenje Štajersko, oziroma na Koroško. — Potovanje bo trajalo 3—4 dni, stalo bo okoli 60 K z vsem vred in se bo vršilo pod vodstvom mlekarskega nadzornika, gospoda J. Legvarta. Natančen spored in čas se bo še določil in pravočasno objavil. — Pod- pore za to potovanje se ne bodo dajale ter bo moral vsak udeleženec vse stroške sam pokriti. Potovanje se priredi, če se zglasi 10 udeležencev. - Udeležitev je zglasiti do 20. maja 1.1. — Za sedaj je nameravano ogledati hleve in planinsko gospodarstvo vzorne kmetije benediktinskega samostana v Št. Lambertu. živinorejski zadrugi v Knittelieldu in v Judenburgu. mlekarsko zadrugo v Št. Štefanu, štajersko deželno šolo za živinorejo in planinarstvo o Grabnerhofu, rejo simodolske govedi in angleških prašičev na posestvu kneza Schwar-zenberga v Muravi. štajersko deželno kmetijsko šolo v Grotenhofu pri Gradcu, vzorno perutninarstvo na štajerskem deželnem posestvu v heldhofu, viteza Plessinga obširno in vzorno rejo prašičev v \Valdeggu in viteza Rosmanita vzorno perutninarstvo v Rot-weinu pri Mariboru. — Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. — V Ljubljani, dne 10. maja 1905. Znamenja ob potih. — (Mila prošnja). Predragi Častilci Marijini! Lepo smo proslavili lansko leto Marijo ob slovesni petdesetletnici proglašenja verske resnice brezmadežnega Spočetja. Veliko dobrega je bilo storjenega. Pa še eno prošnjo imamo do vas, predragi častilci in častilke Marijine! Namreč to, da bi se znamenja, križi in kapelice ob potih in cestah popravile to spomlad! — V nekaterih krajih so že sedaj zelo lepo popravljena, a veliko je pa še znamenj, križev in kapelic v naši mili slovenski domovini, ki so zelo zanemarjena. Zato vas prosimo,' da bi se z združenimi močmi kolikor mogoče popravila. Naj podari vsak, komur je mo- ! goče, majhen darček v ta namer, in kaka dobra žena ali Marijina hčer na; to zbere in potem obrne v ta namen Saj vam bosta ljubi Bog in Marija stoterno poplačala to že na tem svetu, še bolj pa na onem v sv. nebesih, kamor naj nas vse skupaj pri peljeta mili Jezus in njegova blažena mati Devica Marija Gorenjske novice. 0 Dobrova pri Ljubljani. Boj za svetega J u rija. Na Dobrovi imajo« Hruševem staro znamenje s staro sohtsre-tega Jurija. Že več let so se neki tujci «• nimali za te soho in so jo hoteli kupiti. Dae 9. maja letos so prišli tujci zopet in s« sestniku Francetu Žirovniku dali za kip, ki je last cele vasi, 50 kron. Vsa soseska se je dvignila, ke je to čula ter ni pustila pre* starega kipa. Gotovo je, da mora biti soba nekaj vredna, ker so se tujci tako zanimali zanjo. Denar so domačini poslali nazaj, svetega Jurija so pa prenesli v cerkev. Ob tej priliki opomnimo, naj ljudje stare stvan nikar sami ne prodajajo, naj se prej pos«; tujejo s svojo duhovščino, ker tujci pr«' na naše starine s katerimi hočejo delat dobičke. * Vič pri Ljubljani. Bravci ce njenega .Domoljuba" bi gotovo že radi vedeli, kaj je s cerkvijo na Viču. Člani društ« za zidanje se pridno nabiraje, društvo de* luje skrbno in marljivo, četudi ne usiljM ali z nekaterimi tiseči kron se ne more početi zidanje. Čudno je toraj, da nekate^ člani obupujejo nad stavbo; nekoliko * otrpljenja je pa že treba. Kakor hitro bo ogoče, se prične z zidanjem. Nikar tedaj bupati, zrn do zrra pogača, kamen do amna palača. Molimo, zbirajmo, vse drugo podeli ljubi Bog. — Tudi prostora še nimamo za cerkev in dobro je, da ga še nimamo, ker stvar mora biti premišljena na vse strani. Upanje pa imamo, da bo to vprašanje rešeno ugodneje, nego se misli. Toraj zaupanje in pogum! Taka podvzetja trebajo sicer veliko navdušenosti, vendar nič manj previdnosti. # Horjul. Prav veliko veselje nam je napravil Brezniški gospod župnik, ko je v četrtek popoldne spremil semkaj ondotnega rojaka, preč. g. Jožefa Pristov, kot našega novega župnika. Sprejem nevodo-šlega g. župnika je bil presrčno ljubeznjiv. Pod Lesnim Brdom, na meji Horjulske župnije so čakali občinski odborniki in nekateri drugi gospodarji z županom na čelu; in povdarjalo se je v pozdravu, da pač ge-spod župnik tu ne b« našel bogastva, a dobil bo vdana in verna srca. Pri vhodu v vas Horjul je v izbranih besedah pozdravil načelnik gasilnega društva. Prav ljubko in prisrčno je šolska mladina pod vodstvom gospoda nadučitelja in gospodične učiteljice sprejela in pozdravila svojega novega vero-učitelja in dušnega pastirja, spominjajoč se tudi blagega g. prednika. Iz pozdravev mla-deniške in dekliške Marijine družbe je pa odsevala posebna udanost do svojega novega voditelja. Popolnoma napolnjena je bila župna cerkev, ko je g. župnik vprvič dal blagoslov z Najsvetejšim svojim novim faranom. Zvečer se je iz vseh vasi zbrala ogromna množica pred župniščem, in ob pol 9. uri je prikorakala požarna bramba z lampijoni, ter so pevci pod vodstvom organista gosp. Zde-šarja zapeli tri prav primerne pesmi. Ljudstvo je navdušeno pozdravljalo g. župnika; in vsa vas Horjul se je zasvetila v lučicah. G. župnik se je sam izrazil kako vesel in zadovoljen je svoje neve župnije in župlja-nov. Naj ga Gosped mnogo let ehrani tukaj tako čvrstega, veselega in zadovoljnega! * Vlak ga je povozil. Na železniškem mostu med Globoko in Otočani se našli 38 let starega posestnika Simna So-berla, podomače Komarja iz Misač mrtvega. Na poti domov si je hetel okrajšat pot in je šel čez železniški mest, kjer ga je povozil vlak. Zapustil je 7 nepreskrbljenih otrok. 4 Nagla smrt. jožef Žvan iz Polja v Bohinji je prisedel na voz k vozniku, ki je vozil pivo gostilničarjem ekoli Bohinja. Voznik je hitre pognal, Žvan je emahnil in padel pod težki voz, ki mu je šel čez telo. Hudo poškodovanega so prenesli sorodnikom na Polje, kjer je drugi dan umrl. — Ubil se je 79 letni Tomaž Žmitek, stari mlinar ed Fužine pri Bohinju. Starček je na- vadne sam stanoval v mlinu in po močeh še vedno mlel. Ponoči je vstal, zašel v temi k nategi in tam 3 metre gleboko padel. Obležal je na mestu mrtev. ® Hinavka. Marija Smukavec, ki je obsojena na smrt, ker je pripravila svojega ljubimca do tega, da je ustrelil njenega moža, je pisala svoji sorodnici v Bohinj. V pismu ji je med drugim tudi naročila, da naj gre poškropit njenega moža z žegnano vodo. Jeseniške novice. — Stavk a pri podjetništvu Madile. V pondeljek 8. maja se začeli stavkati delavci tvrdke Madile pri gradbi nove železnice na Jesenicah. V stavko so stopili vsi delavci, okrog 600 po številu. Povod štrajka je bila premajhna plača in pa preslabe ravnanje z delavci. Delavci so bili plačani od ure. Večina delavcev je bila plačana od 10 do 12 kr. od ure, delavke po 8 kr., le redki so bili bolje plačani. Peleg te slabe plače je pa moral vsak delavec sam preskrbeti orodje, ki ga je rabil pri delu in drago plačati prenočišče. Če pomislimo draginjo, ki je sedaj na Jesenicah, delavci res niso mogli shajati kljub skromni hrani, kaj še, da bi si bili kaj prihranili. Zahtevali so 2 kr. priboljška od ure. Podjetništvo se je drugi dan teliko udalo, da je zvišalo delavcem plačo od ure za 1 kr. V torek popoludne 9. maja se je delo zopet začelo. Izgredev ni bilo nobenih, ker je bilo delavstvo med štrajkem mirne — Ceste na Jesenicah so vsled gradbe nove železnice take, da se Bogu usmili! Vse so razdrapane, da človek ne ve, kam bi stopil. Ali cestni odbor spi ? Zakaj ne podreza občinski odbor na kompetentnem mestu, da bo podjetništvo malo bolj pohitelo z zgradbo nove ceste na Savo? Pri prometu ki je sedaj na Jesenicah, se lahko zgodijo velike nesreče, posebno na kraju, kjer gre cesta čez železniško progo. — Ne vi kolodvor bedo odprli prometu koncem meseca junija. Veliki leseni most, po katerem pre-važaje gromez, bedo vkratkem podrli. — Ulomiti so poskušali r tukajšnjo pošto neznani zlikovci. Ulom se jim je ponesrečil. Bili so pravočasne prepodeni. — Koncert kat. del. društva. Na velikonočni pondeljek je priredilo kat. del. društvo v prostorih strokovnega društva na Savi »pri Jelenu" večer, katerega je lahko po vsej pravici ponosno. Takega užitka nismo pričakovali. Že pogled po veliki, lepo prirejeni dvorani, ki je bila do zadnjega kotička polna občinstva, domačega in iz drugih krajev, je moral očarati. Naravnost presenetilo pa nas je proizvajanje točk, ki so bile na programu. Vse je bilo dovršeno, sviranje tovarniške godbe na lok, udarjanje tamburašev, petje nežnih in ljubkih skladb Aljaževih. Vrhunec večera pa je bil Foersterjev „Vodnikov venec", kjer je nastopile 54 pevcev in 14 mož godbe. Sijajno proizvajanje veličastne skladbe je vzbudile v občinstru velikansko navdušenje. Zbor je bil prisiljen ponovit veličastni konec. Po koncertu se je priredila šaljivoresna igra Orehkova „Ma-rinček«, ki je po svoji vsebini prav primerna za velikonočne praznike. Vsi igravci so prav dobro pogodili značaj oseb, ki nastopijo v igri, pokazali so s svojim nastopom, da so navajeni odra. Pri prosti zabavi je g. Polu-šek iz Kranja imenitno zabaval s svojim krasnim tenorjem in šaljivimi kupleti občinstvo. Še enkrat, kat. del. društvo je lahko ponosno na ta večer! — Strokovne društvo na Savi je napravilo ▼ nedeljo 7. maja javno predavanje. Govoril je g. Go-stinčar o vprašanju: »Ali je krščanstvo res nasprotno delavskim težnjam". Zvečer se je predstavljala žaloigra „Garcia Moreno". Ža-loigra sama na sebi je krasna, pa tudi nastop igralcev, zlasti v nekaterih prizorih je bil tako izbor« n, da jim moramo častitatL — Iz Hrušico. Delavci pri tunelu se si omislili dragoceno zastavo sv. Barbare. Dne 30. aprila je bila zastava po sv. maši, ki se brala na prostem, blagoslovljena. Pri blage-slovljenju je bile navzočnih nad 4000 ljudi. Popoldne je bila na prostem veselica. — Isti dan je bila na Hrušici povožena Barbara Sladič. Šla je ravno po vodo. Ker je za njo voznik prehitro vozil, se ni mogla pravočasno umakniti in je prišla pod vez. Živela je še 11 ur. Zapustila je tri nedorasle otroke. — Predor skozi Karavanke bo kmalu prevrtan. Še 40 metrov široko plast je treba predreti. Koncem majnika upajo tunel prevrtati. * Izvanredna lovska sreča. Franc Peternel iz Leskovice, predsednik kmetijskega društva, je eno jutro tri divje peteline vstrelil. Iz Blejskega kota. * Hrvat je oklal Hrvata na Boh. Beli in mu prerezal obe roki; prišla je komisija na lice mesta. * Hvala Bogu! pravimo ob takih-le prilikah, da bo že kmalu končano dele pri velikem predoru na Obrnah; delo že po jema. Kmalu se popeljemo pod planinami na Goriške. f Iz Ribnega je odšel viseko-častiti gosp. župnik Jožef Pristov. Žalujemo za njim gospodje duhovni sebratje, žalujejo za njim dobri farani, katerim je blagi gospod z velikimi žrtvami ustanovil faro, žaluje vsa okolica, saj je veliko storil pri zadrugi in posojilnici bleški za razvoj socialnega življenja, veliko delal v izpoved-nici po vseh farah za razvoj verskega življenja. Bog ga spremljaj, vddi in blagoslavljaj v novem vinogradu Horjulskeml * Kdo vd, kje spi? - Kdo? — Podružnica sv. Cirila in Metoda na Bledu? — Slovenski Bled, zbudi jo! * Prešern pač zasluži, da se mu ▼saj za silo prenovi obelisk pred cerkvijo. Skoro bi nas bilo lahko sram, da Slovenci, recimo Blejci, še tega edinega spomenika ne moremo obdržati v dostojnem stanju. * Nemški dopis je poslal slo venski stavbeni odbor za zgradbo nove župne cerkve na sedaj še slovenskem Bledu slo venskemu občinskemu uradu, ki je pokazal dopisu pot nazaj stavbenemu odboru. Prav je bilo! Naj le si. bleški občinski urad pa tudi diugi dosledno tako ravnajo. » Nova cerkev bo posvečena ▼ drugi polovici julija. * V Gorjah se bo na binkoštni pon-deljek slovesno praznovala 25 letnica katoliškega bralnega in izobraževalnega društva. Igrali bodo na prostem .Divjega lovca". Dolenjske novice. Iz litijskega okraja. f Litija. Ustanovni shod »Strokovnega pomožnega društva za Litijo" se je vršil v nedeljo (7. maja) ob obilni uleležbi delavcev in delavk. Govorili se Ablauf Bric, Erženova in Jeriha. Pristopilo je že lepo število članov. Mlademu društvu želimo obilo uspeha. — Umrl je 11. maja ob 10 zvečer upokojeni hotiški župnik č. g. Matija Absec. Šele v pondeljek se je preselil iz Hotiča v Litijo, a tu nam ga je smrt naglo odvzela. V tem okraju je služboval nad 30 let in bil Tobče priljubljen. N. v m. p ! — Ozdravela je gospa Franja pl. Wurzbach. — Slančev „šac*. Pri prekopovanju Slančevega vrta je dobil hlapec lonec, pokrit in zadelan s pločevino. G. Slane je dal delavcu zeksar, pa je šel domov z loncem. Kaj je bilo notr, se ne ve. Ljudje pravijo, da velik šac. t Radeče pri Zid. mostu. Sklenili so ustanoviti obrtno - nadaljevalno šolo. — 7. maja se je slovesno ustanovila dekliška Mar. družba. f Sv. Jurij pod Kumom. „ola sc bo razširila v dvorazrednico. f Prežganje. Novi luterajnarski list .Blagovestnik" prihaja sem v obilnem številu na naslov župana, svetovalcev, gostilničarjev in obrtnikov. Mi pravimo: kmetje ga ne bodo brali, ker s« dobro v veri poučeni, za liberalce je pa prepobožen, ker nima notri nič tacih svinjarij kakor „Narod" — Vsled pomanjkanja ljudje trumoma zapuščajo dom. f Šmartno. Veliki teden je bil v znamenju obešanja. V pondeljek se je baje jposkušal obesiti nek liberalec, katerega je pa še hlapec o pravem času rešil. Toda obešeni se je jezil, češ, kaj si me rešil, videl sem že toliko denarja pred seboj in vse bi bilo moje. Mi nismo bili zraven, torej ne vemo, koliko je na tem resnice — Veliki četrtek se je pa v zmešanosti obesila gospa Amalija Židanek. Bi'a je že v bolnišnici in že dlje časa zmedene pameti. — Nagloma je spet umrl Andrej Obolnar. Prejšnji dan je še bil v gostilni. — Umrla je Marjeta Porenta, katero je že pred dvemi leti zadela kap. — Snuje in namerava se ustanoviti konsumno društvo, ki bi bilo 2elo koristno o K n c- t g. < O O X za kmete iz okolice, ker trgovci v Šmartnem so sami liberalci. Od cerkve žive, a vendar ,Narod" ber6, ki cerkev blati. Z ribniške zemlje. f Novega adjunkta dobomo v Ribnico v osebi g. J. Toporiš, kateri je do-sedaj služboval v Črnomlju. f Nazaj je prišel v našo dolino g. župnik v Dolenji vasi Fr. Vrhovšek Bil je namreč svoj čas kaplan v Sodražici in v Ribnici. f G. župnik Jakob Ramoveft je tud. nazaj prišel v Lašče. Bil je ondi pet let kaplan. Pred tremi leti pa ga je „v toliko pritisnila da je moral zapustiti STo službovanje. Tedaj ga je pa eb velikem rj manju iz ribniške dekanije na sv. V&ri. tam gori romarski cerkveni gevornik tol piiporoiil romarjem v molitev k Materi B fr In glejte! Pretekli četrlek se je g,S[J okrepčan vrnil kot župnik na kraj svoje« kaplanskega službovanja. f Gora je zopet sirota. Got niški duhovnik fože Koblar je zapustil p 20mesečnem delovanju Goro in odšel k« župnik na Savo pri Litiji. Dvojna žalost tare zdaj Gornike, žalost za odišlim pastirjem in žalost, ker ne dobe naslednika. Todj tje do 15. julija bodo morali že potrpeti. Onda se obhaja spomin .Razdelitve (lodit«) apostolov", takrat se bodo razkropili po šktfiji. Torej Gorniki, pobrigajte se, da pn-vedete katerega na Goro! f Dobili smo pismo z Gore, v katerem se Gorniki zahvaljujejo gospodi Kcblarju za vse dušne in telesne dobrote a in kličejo, naj jih Bog živi še mnogo, mnop let v vinogradu Gospodovem! t Se nam je ie dalje čau dozdevalo, da je uradništvo v Ribnici se ločilo od ribniških dopisovavcev v ,Sli venski Narod". Zdaj smo pa do dobra pre pričani, da je res tako. Kajti tako nevutsea more biti le kak človek, ki ima z žajfmct ali pa s kofcmalnom opraviti, da piše, di bi bilo to škoda za Ribnico, ako bi se ondi naselil upokojeni župnik šalehar. Nasprotni bi imeli Ribničanje od njega le korist, pli cati bi mu ne imeli Ribničanje niti vinarji Mi smo mnenja, da bo gospod, ako se u-seli v Ribnici, tudi še jedel, morda tudi pil oblečen in obut bo menda še tudi hodil zvečer menda ne bo sedel v temi in pozi« menda si bo dal tudi kuriti. Tudi striči t bo dal kedaj (seve ne gotovo v Ribnici). -Vse te stvari je bil gosp. župnik dozdaj m vajen plačevati, torej ne bi imela Ribnici radi nje izgube, pač pa kolikor tolike i* bička. Tako sod i j* razsodni ljudje. Tort) žajfar ostani le pri žajfnici in kofetar f1 malnu. t Uradništvu prav priprav* in priljubljena je esma maša v Ribnici u zato jim je gotovo ljubo, da pride v Rfr nico kak upokojen duhovnik, da je ta osigurana za vsako nedeljo in praznik, ^ mora sicer dostikrat izostati radi „žegna") pri podružnicah. Iz tega sklepamo, da P^' rije v .Slov. Narodu" ne potekajo izurj1' niških peres. f Počeščeni Stružanci.V^ niči se prikazujejo polagoma na tablice z imeni ulic. Med prvimi se je bila tam y starodavni ngasci" pisom: Struške ulice. Mi smo mnenja, se je za te počeščenje gotovo najbolj f tegnil gostilničar Jakob, kjer so v njegovi hiši dobro obskovani struški semnji za neke afrikanske živali, ki imajo štiri roke in nobene noge. Slišimo, da jih Stružanci dosti pokupijo in prinesejo .pod kapo" domu, seveda ne na veselje žena, mater in otrok. f Iz robarskega kota. Dne 2. aprila t. 1. je bilo priredilo k. s. izobraževalno društvo prav zabaven in poučen popoldan. Veleč, gospod župnik iz Turjaka nam je nadaljeval predavanje „Črtice iz francoske revolucije". Gospodu predavatelju vsa čast in hvala! Šolski učenci pa so nas iznenadili s petjem in igro: »Županov sin". Dne 23. aprila t. 1. je pa v prvič nastopil večji mešan zbor, ki je še dovolj častno rešil s*ojo vlogo. Igrali pa smo igro: »Dobro došli". Dae 21. in 28. maja pa priredimo nekaj posebnega, zato si drznemo farane in naše bližnje sosede sedaj opozoriti, da ne bi zamudili te prilike! Dne 21. in 28. t. m. popoldne ob 3. uri vsi v Rob, bodi vaše trdno odločilo! Spored: 1. Pozdravni nagovor. 2 Petje (mešan zbor). 3. Igra. K obilni udeležbi vabi odbor. Belokranjske novice. f Poročil se je g. Alojzij M helčič organist v Metliki z gospodično Mici Šuklje iz Lok^ice, sorodnico g. poslanca Fr. Šuklje. Hilo srečno na mnoga leta ! f Nogo zlomil si je župan na Su-horu, Fran Tome. f Novi zastavi ste dobile m'ade-niška Mar. družba na Radovici in dekliška družba Mar. v Črnomlju. t Prestavljen je č. g. Jožtf Prav-har iz Semiča v Črni vrh pri Idriji. B I je jako priljubljen gospod in je vsem žal zanj! t Nagla smrt je zadela nekega posestnika iz Božičjega vrha, fare Suhor. Gnal je na pašo, pa je omedlel in umrl. f Modrost! Ces. kr. deželni šolski svet pošilja našim slovenskim županom nemške odloke. G. Tavčar, kje je vaš kve-der? Obrcajte no vaše ljubeznive tovariše, da se bodo spomnili svoje dolžnosti nasproti slovenskemu jeziku! t Liberalna hudobija. Liberalci hočejo na vsak način napraviti novo šolo na Lokvici. Posebno sta zelo požrtvovalna dva gospoda, namreč šolski nadzornik Turk in pa njegov prijatelj Burnik, znan že iz Kamnika. G. nadzornik gotovo še ni vzel našega zemljevida v roke in je najbolj gotovo imel oči zavezane, ko se je ozrl pri nas okrog, drugače ne bi mogel predlagati dež. šol. svetu, da morajo otroci tu iz Slamne vasi in Gabrovca hoditi na novo š lo v Trnovec — skozi lože po jaikih in navadnih stezah, pozimi pa gaziti sneg na celo, med tem, ko sedaj hodijo po lepi državni in deželni cesti v Metliko. Mogoče je pa to tudi ! liberalna hudobija, ki se kaže proti odločnemu slovenskemu kmetu!? G. Turk, zakaj se pa zidajo šole? f Kakšno vino imajo Belokranjci, naj vprašajo ljudje gospoda župana iz Žužemberka, ki je že dvakrat točil pri nas v Drašičih in Vidošičih in je obljubil, da še pride v kratkem. Tacega vina nimajo kmalu kje. Letos pa je trtje precej pozeblo. f Razprodajo je napovedal gosp. Uroš Štefanovič, čevljarski mojster v Metliki f Občni zbor hranilnice in posojilnice bode v Metliki dn£ 28. maja. f Pogovor. Marko: »Kdaj ima država dosti denar /f, Jure ?" Jure: »Kadar zida šole!" — »Kdaj se pa za ušesi praska?" — »Kadar je treba kmetu pomagati!" — Marko: „To se pravi, da je naša država popolnoma liberalna! Zato gre pa vse v Ameriko, kjer smo vsi enaki." Admiral Nebogatov, poveljnik tretjega ruskega tihomorskega brodovja. Iz raznih krajev Dolenjske. t Romanje na Brezje in na Bled bo tudi letos napravilo izobraževalno društvo v Leskovcu pri Krškem. Z doma pojdemo kako soboto popoldne in pridemo nazaj v pondeljek popoldne. Romarski vlak pojde z Vidma, in se bo ustavil v Rajhenburgu, v Sevnici in na Zidanem mostu. V soboto zvečer pridemo na Brezje in v nedeljo popoldne gremo na Bled, nekateri na vozeh, drugi peš po bližnjicah. Drugo jutro gremo nazaj v Ljubljano, kjer se ustavimo za več ur, in v pondeljek zvečer pridemo vsak na svoj dom. Vožnja za sem in tje* ne bo veljala več kot nekaj čez pet kron, seveda enako veliko iz vseh postaj. Kdaj ravno bomo šli in koliko bo veljala karta, to boste že še o pravem času zvedeli s plakatov, ki jih bomo dali nabiti po vseh farah, odkoder se pride na postaje Videm, Rajhenburg, Sevnica in Zidan most, naj si bo na Kranjski ali na Štajerski strani. — Pri nas jih je večina za to, da bi šli z doma tisto soboto pred sv. Jakobom, to je 22. julija, ko je najhujše delo že pri kraju; v nedeljo popoldne pa da bi zraven cerkvene slovesnosti napravili tudi kak shod ali zborovanje na Brezjah, zvečer pa na Bledu veselico ali sploh kaj zabave za romarje. Zato bi nam kako društvo prav ustreglo, če bi se kaj več pevcev in pevk oglasilo za to romanje, da bi tako imeli kak večji pevski zbor. Pišite nam torej na društvo ali pa kar na g. kaplana Fr. Vrhovca, da si še o pravem času preskrbimo petje in sploh kaj zabave. Tudi zastran sporeda pri romanju nam bo dobro došel vsak nasvet od koderkoli. Seveda ne moremo obljubiti, da bo vsakemu posebej odgovorilo podpisano — izobraževalno društvo v Leskovcu pri Krškem f Svibno pri Radečah. (Žup-niška izprememba.) Dne 2 maja so nas zapustili g. župnik Franc Vrhovšek in se preselili v Dolenjo vas pri Ribnici. Bili so pri nas celih 10 let. Da bi jih bili tudi še dalje radi imeli, se pa razvidi iz tega, da njihov odhod vse staro in mlado obžaluje. Za njihov trud in pastirsko delovanje med nami pa izreka v imenu vsih faranov najsrčnejšo zahvalo J. Povše. Obenem pa, ko so odšli naš stari g. župnik, so že došli naš novi in to so gospod Peter Koprivec, rojeni v Škofji loki. Bili so dosedaj kapelan v Radovljici na Gorenjskem. Akoravno ni bil dan prihoda natanko znan, so bili ta gosp. župnik vendarle — kakor je po teb gorah navada — lepo sprejeti. Zanimivo je bilo, da je spremljeval g. župnika neki posestnik, kateri je kot vulgo .škof" povsod znan, od Jagnence noter v župnijsko cerkev; drugi posestnik pa vulgo »dekan" je častil novega g župnika z streljanjem. Zelo bi se nam ustreglo, ako bi mogli dobiti še go-sppda kapelana, ker akoravno imamo sedaj že g. župnika, dekana in škofa, imamo pa vendarle samo eno sv. mašo. J. P. f Topliške novice. Shod. Na belo nedeljo smo imeli političen shod, na katerem je govoril poslanec dr. Šusteršič o političnem in gospodarskem položaju. Govor je bil natisnjen v .Slovencu". Možje so pazljivo poslušali govornika in mu živahno pritrjevali. Ravno tako so bili sklepi shoda, ki jih je g. kaplan prečital in pojasnil, soglasno in navdušeno sprejeti. Ne eden ni ugovarjal ali mir kalil, ves shod se je častno zvršil. Vse, kar so liberalci o tem shodu v .Slovenskem Narodu" klobuštrali, je od začetka do konca zlagano. Od jeze jih hoče biti konec, ker so tako osamljeni in nimajo nobene veljave med ljudstvom. — Občinske volitve. V kratkem bomo volili nov občinski odbor. Ako bodo vsi volivci ostali možje in se držali sklepa, ki je bil storjen na političnem shodu, bo zmagala pri volitvi katoliška narodna stranka in noben liberalec ne bo prišel v odbor. Kaj so tudi liberalci v topliški občini? Seveda so, povsod raste plevel med žitom, toda prav strupenih ni dosti in nekoliko je takih vmes. ki pravzaprav sami ne vejo, kaj so. Možje, odločni bodite in ne omahujte zdaj na desno, zdaj na levo ! Na dan volitve vsi zraven in volite. kakor vam priporočajo vaši voditelji duhovniki: kdor vas drugače uči, mu vrata pokažite! — Milijarija. ta nalezljiva bolezen se je meseca aprila prikazala v Straži in se razširila tudi po tari Vavtavas. Umrlo je v Straži 7 oseb, v Praprečah 2 osebi. Bolnika močno glava boli, dihanje je težko, vročina ga kuha. da je ves v potu. potem se prikaže prosu podoben prišč po zgornjem delu života. Odtod ima bolezen ime. ker pomeni latinska beseda .milium" naše proso V topliški fari sta zboleli doslej le 2 osebi. 1'pamo. da bo bolezen kmalu potihnila. Zdravnik dr. Hubad neutrudoma hodi okoli bolnikov in si je splošno zaupanje pridobil, čeprav je malo časa tukaj. f Iz Šmarija. Šolska oblast še vedno preganja .Domoljub-. Starišem. ki 5e pošiljajo po ta časopis grozi že s tožbo. Tako samo sebe smeši ta .oblast", potem pa toži. da ji drugi ugled jemljo!? — Da bi se jim pa gonja še bolj posrečila, nameravajo tudi na Škoiljici ustanoviti šolo Brezvestni ljudje za to po celi soseski nabirajo podpise; tistim. ki se branijo šole na Škofljici, jo obljubijo pa na Oumnišču. da le podpišejo. Možje! dobro poglejte, kaj podpišete, če ne vas utegnejo podpisi drago stati. — Agent tvrdke \Vortmann in gostilničar na Sapu se je v .Slov. Narodu- tako-le raz-koračil: .Revež 'pač res!) sem pozabil, da izhaja še .Slovenec", v katarem bi seveda moral obvestiti, da otvorim slovesno s plesom gostilno ... saj se bode še plesalo." Mož je prav dobro pokazal svojo barvo, pa naj še svojo in \Vortmanovo robo ponuja le svojim somišljenikom. — Svoji k svojim! Notranjske novice. Vrhniške novice. Po beračih — tako je ie pregovor, se največ zve. Zato bo zanimal vsakega pogovor beračev v neki šnopsariji na Vrhniki. Ni je hiše tako obiskane na Vrhniki, kakor imenovana „šnop-sarija.* Le redkokrat so brez gosta. Stekajo se tam žganjarski prijatelji od vseh vetrov. Berači in postopači na potu iz Ljubljane v Trst obero Vrhniko in nabrano puste v ,hotelu", tak« imenujejo hudomušni ljudje to zakotno beznico. In po Vrhniki gre glas, tam v tisti hiši se šaopsari ležejo. Vsak pošten človek in posebne dobre gospodinje se huda jejo: .Ali je to vrhniško županstvo vdarjeno s slepoto, da ne vidi takega pohujšanja v občini! - Ne manjka se sicer pri nas žganjarskih pivnic. Tako obiskane je pa v celem trgu ni nobene, zakaj tam se toči šnops bolj močan kakor drugod in to vleče. Semkaj v to hišo pojdimo danes iskat novic. Ob dolgi mizi j h sedi cela vrsta — vsak s svojo merico — mavhe se pa odložili pe tleb. V razgovoru pride na vrsto tudi politika. — .Starega župana", ojlasi se eden, .so dejali čisto v nič." „Res je", pritrdi cela družba. -Mi dva sva spala sinoči pri mlekarju v Bevkah. Zvečer se zbere par Bevčanov v hiši. Bil je deževen dan in podnevu so rezali na mahu šoto — na večer, kakor rečeno pridejo na pol frakeljna. Ali veste, zakaj ga Bevke ne bodo več volile? Midva sva slišala. Zadnjič nas je vjel s kantonsko cesto Obljubil je, da bo tista cesta čez mah to je od Stare Štange tje na bevško vas postala kantonska In kaj se je zgodilo? Ta obljuba so bile same medene besede in kantonske ceste še dines po treh letih ni. In vendar je nekaj storil za to cesto! Tt sosed ali ne veš'- Mene še danes bole pleča. Razložim Vam zakaj! Gospod vrhniški župan pošlje za popravo mostov na naši cesti nekaj starih tramov. Tam nekje so podrli star most in s tistim lesom so popravili bevško pot. Kmalu na to pelje nek Tržačan voz sena po cesti in brest — most na cesti se je polomil. Bil sem zraven in sem mu pomagal vzdigovati voz in odtakrat še čutim v plečih. — To je tista kantonska cesta, s katero nas je vjel samo enkrat in za vselej zadnjikrat. — Letcs naslovi s šolo. Ne b)šjaka ! Tudi kalin takega župana gre samo enkrat na limanice. Š)lo bomo imeli Bevčani tudi brez župana. Recimo: G. Gabrijel bi nam sezidal šolo s svojim denarjem, mi bi ga ne volili več moža polnega medenih besedi brez dejanja1*.— „Mtdva" tako končata beračata „sva slišala to na lastna ušesa." „Res je', povzame besedo drug berač. Oblazil sem celo širno vrhniško srenjo in povem vam prijatelji: „Ta župan je brez zaupanja od Zaplane tje do Bevk — od podlipske grape notri do Borovnice. Jaz ne držim na čast. B;rači smo brez nje in se tudi za njo ne potegujemo. Povem Vam pa: Če bil jaz na njegovem mestu — bi pustil vse in se zaklenil pred belim svetom. Zakaj je pa zgubil vse zaupanje ? Prvič za to, ker se za okolico ni nič brigal. Le poprašajte samo kakega Brezovčana in Vam bo povedal. Za okolico nič in za Vrhniko pa veliko — kup dolgov. In te stvari še ni konec Res solze so mi stopile v oči. Šsl sem po cesti od Mantove in ogledujem vrtove od nove liberalne hranilnice in šole. Na obeh vrteh so nasadili smrečja. Samo j.njatelji moji, tisto lepo smrečje pri bogati hranilnici -pravijo ljudje, je zastonj - smrečice na šolskem vrtu pa iz usmiljenja do kmeta silno drage. Pravijo, da smo samo šnopsarji pravljivci. Ali Uko ravnanje ni zapravljanj^. „No, ker smo že pri stvari povem §e j„ zgled ^njegove ljubezni do ljudstva", oglasj se drugi. Prenočil sem nekoč pri gospodarju ki je tudi v sedanjem občinskem odbotl Mož pride od seje domov in se jezi po hijj, .Oh ubogo ljudstvo, kako si pozabljeno i, teptano.* „Kaj ste pa vendar imeli", vprak žena. Za šolo se je šlo — kdo jo bo plačal te tisočake. Župan — sedaj sem si ga a. pomnil — je rekel: Na Vrhniki plačujemo največ davka jaz in še par mojih prijatelje? in mi bomo zvečine plačali tudi šolo. Oglasi se pa trezno misleč odbornik: rG. župan ali pa to veste, da vi lažje pogrešite 100 gld kakor naši delavci 1 K. S takim ravnanjem in početjem in preziranjem, kaj čuda, da« izgubi vse zaupanje. Saj je vendar znana, da le kmet nosi in trpi vse. .Sedaj še lt razumem, kar sem slišal na Stari Vrhniki oni večer iz kmečkih ust" pristavi drug berač. .Ta župan", Uko so govorili kmetje ,ima menda svoje desne roke po vaseh ia sicer v Bavkab, pri nas na Suri Vrhniki Podlipo in v Verdu. Na Vrhniki pa mendi ujnika, ki se menda zanj poganja. Povem vam pa, le eden naj se še gane za župana, ljudstvo ga bo snedlo in kamenjalo. — Tajnik, ki zna nad nami režati pa tudi vedi. daje le naš služabnik in nikakor naš gospod is mož naj bo popolnoma tiho, ker ne ve, kaj ga še čaka.* „Ali že veste, kako sejezjedil naš župan z g. učitelji. Na Kranjskem k ni prišlo na misel, da bi tem gospodom kdo kratil malenkostno volivno pravico. Na Vrhniki se je to zgodilo. In kmetje razumejo to stvar. Podlipo sem jih poslušal. Modrovali so takole: Ali g. župan neki ve, kaj je večja zasluga: z ljudskim denarjem zidati šolo ali se ubijati v šoli z mladino leto i« dan. Ta gospod se spozabi tako daleč, da gre kratit občinski predstojnik dobretnikoo občineto malenkostno stvar." Brez zaupanja je mož tudi pri g. učiteljih. Tudi mi berači p ne maramo. .Ali veste, kaj se najbolj bojim" vpraša posUran možiček. Imam še par belil soldov in dam še za en frakelj, kdor ugane' Kaj ? — Priti v vrhniško občinsko hiralnic« — ušem v pest in Um umreti nepreviden Sedaj so sicer začeli Um nekaj čediti, P« pozabil ne bom kako je bilo Samo eno noi sem prespal tam in bil sem trd uši. In skleniJ sem — umreti rajši v podrti kaplanski štali kakor t hiralnici. — Veste, kako so d»j» licence za ples Um po Verdu>di ob dne od škofijstva prepovedanih, češ, da se kaj za ubožni zaklad. Ta liberaličina m berafi v Uki edinosti! .Mislim pa", P"* berač Um v kotu, ljudstvo bi še . Glavni madež na našem županu je ples«)1 liberalstvo. Povem vam, prijatelji, pije®0 * pijemo ga radi — z liberalci pa ne vlečem* St.lO Lahko ne prenesem, ako mi kaka gospodinja pravi: »grd šnopsar* — .postopač" ali tudi „lump." — Če bi mi pa rekla »liberalec" — tega pa ne .'prenesem nikoli in nikdar. Ali veste, kaj ta beseda danes pomeni ? Strinjati se in odobravati misli in nauke »Slov. Naroda" — skoro najbolj barabskega lista v našem cesarstvu. — To je zasluga našega župana: Trudil se je mož — naši občini vtisniti pečat liberalstva — in to je huda stvar, ki ne sme ostati brez pokore. Mi berači otresemo uši — in Vrhnika mora otresti pri prihodnjih volitvah »liberalnega mislečega župana in liberalstvo. Ako ima še količkaj čuta sramu, naj se ne predrzne nikdar več nam se še sploh ponujati. — Vedi svet, liberalci in Heinovci nismo vekomaj ne. — Z liberalstvom v kmečkih hlačah, „jeblajtarski* uradniški ali duhovski suknji — proč z njim! »Mera je polna" končajo vsi — pride ura in Vrhnika bo obsodila »liberalni gnjili županski stol. Mi berači poznamo svet in folk". Ljudstvo bo vrelo takrat skupaj, če bo treba tudi ob času največjega dela in vrglo tako županstvo v kot — kot nerabno in brez smisla za ljudske težave in potrebe. Dninar, če plača tudi en sam sold davka, pride takrat, da ! vrže svoj kamen na te razvaline vrhniškega | liberalstva. Na razvalinah pa postavimo nov odbor — može zavedne in krščanske. Takrat se pa snidemo tudi beraška družba pri tej mizi in pijemo zopet svojo merico na zdravje novih občinskih gospodarjev." Iz Brezovice. Dasi ni naša župnija ena največjih, je vendar v njej mnogo življenja in gibanja na širnem kulturnem in socialnem polju. Poleg vedno bolj se razvijajoče in uspevajoče mlekarne ustanovili smo še Rajfaiznovo posojilnico, koje pravila so se stoprav predložila v vpis v zadružni register. — Tudi naše »Izobraževalno društvo" ne spi. Drugo nedeljo po Veliki noči je to društvo priredilo zabavno veselico na župnijskem dvoru. Zbralo se je mnogo ob činstva. Naši fantje so pri tej priliki izborno peli pesni: ,Slovenec i Hrvat', »Domovina mili kraj1 in ,Na planine1. Poleg petja so uprizorili burko: Pravica se je izkazala. Ljudstvo je kar iznenadeno pa pozorno sledilo posameznim prizorom ter viharno ploskalo po vsakem dejanju. Kar občudovali so berača Krevelja, ki je gledalcem s svojim dobro zadetim nastopom in z zdravimi do-vtipi priskrbel dokaj smeha. Tudi vaški skopuh, rejeni oštir Ftrjan, je žel obilo pohvale. Brez sočutja se je ljudstvo iz srca smejalo lakomnima Židoma Abrahamu in Izaku, ki sta morala za svojo pohlepnost dragoceni palici od porednih dijakov preveč »gorkih" prestati. Priznati se mora, da so naši fantje sposobni predstavljati še težje igrokaze, ki jih bodo svojedobno tudi uprj- zorili na splošnjo željo zbranega občinstva. Pri tej priliki prinašamo še žalostno vest iz našega kraja, da sta dva mlada fanta pred 14 dnevi ponoči zavratno napadla dobrosrčnega Gregorina iz Dragomera ter ga smrtno nevarno poškodovala. Taki pojavi se često tudi drugod le pri onih dogajajo, ki ne marajo za pravo izobrazbo ampak za ono v slabi druščini po žganjarnah. — „Notranjec(l — hinavec. Ko smo prebrali 10. št. „ N o t r a n j c a ", nismo mogli drugače, kakor da smo jo odložili z ogorčeni vsklikom: „0, ta grdi hinavec!" Ker je to očitanje veliko, zato naj sledijo dokazi. Pribiti pa moramo preje, da je »Notranjec" sam izrekel, da je n a-rodno-napreden, t« se pravi, da se sklada s kranjsko liberalno stranko. Torej poglejmo »Notranjca" — hinavca! — Uvodni članek z naslovom „ P o d G a v č e m " toži, kako vlada pometa s Slovenci, kako nastavlja nemške uradnike in profesorje, kako imenuje nemške agitatorje za nadzornike, kako je ukazala našim dijakom slaviti Nemca itd. Konča pa z bojnim vzklikom: Skrajni čas je, da tudi mi pokažemo zobe. — Res je, da hujše mačehe nima noben otrok, kakor jo ima Slovenec pri vladi. Toda, kdo pa je tisti, ki tej mačehi daje potuho? Ali naj vlada dela drugače, če vidi, kako jo podpirate vi liberalci? Sami se vežete z Nemci, sami jim pomagate celo v z a s t o p e. — Ali ne sme torej vlada misliti, da so vam Nemci ljubi? Ker torej vi sami Nemce podpirate, zato vam dela vlada to uslugo in vam jih pošilja. — Hinavec je tisti, ki na enem kraju Nemce podpira, na drugem pa čez nje zabavlja. Torej: „Notranjec" — hinavec! — Članek pod zaglavjem „V Krškem" se huduje, da je bil vpokojen ravnatelj Lapajne. — Da naši stranki to ni bilo prav, pokazala je dr. Šusteršičeva interpelacija v državnem zboru. Kje je bil pa takrat vaš dr. Tavčar? Kje so bili takrat drugi liberalni poslanci? Mi sicer ne vemo, toda prav nič bi se ne čudili, ko bi nam kdo rekel: Ravno takrat so se posvetovali, kako bi spravili zopet kakega Nemca v deželni šolski svet. — Hinavec je oni, ki na enem kraju graja vpokojenje šolskega ravnatelja Slovenca, na drugem kraju pa pomaga sam Nemcem v najvišji šolski zastop. Torej: »Notranjec — hinavec! —- Mariborski napisi so „N o t r a n j-c a" pod zaglavjem »V Mariboru" tudi zelo razburili. Huduje se nad tem sklepom ter pravi, da je ta sklep nesramen. Pristavi pa mogočno: Klin s klinom! — Prav! Poniževalen je res ta sklep za Slovence. Toda, koliko let že vlada vaša liberalna stranka Ljubljano! In kaj je ista liberalna stranka storila v teh dolgih letih, da bi se Ljubljana tudi po zunanje pokazala slovensko? Napišite torej en' članek v isti zadevi glede Ljubljane! Toda ne upate si, kaj ne? — Hinavec je tisti, kdor zabavlja čez druge, da bi metal pesek v oči, hvali pa one, ki delajo skoraj ravno tako. Ker Notranjec graja Mariborčane, hvali pa ljubljanske liberalce, zato je Notranjec — hinavec! — O Celovcu pripoveduje, kako je celovški časopis »Mir" začel vzbujati Slovence, povč nam pa žalostno novico, da ga zato preganjajo. — Koliko let vzbujata že »Domoljub" in »Slovenec" slovensko ljudstvo! Koliko sta ta dva naša lista že storila za narodnost in pošteno izobrazbo slovenskega ljudstva. Vaš »Slov. Narod" pa piše svinjarije in zagovarja zvez« z Nemci. In kaj dela Notranjec? V vsaki številki se vsaj malo zadene v »Slovenca" in »Domoljuba", pohvali pa »Slovenski Narod". Hinavec je tisti, ki graja one, kateri preganjajo poštene časopise, sam jih pa tudi preganja. Torej: Notranjec — hinavec! — Potovanje generalov. Ah, koliko smeha nam je povzročil ta članek! »Notranjec" se tu huduje, da je Postojna generale slovesno sprejela, one generale, kateri postojnskim trgovcem niso dali skupiti prav ničesar. Kdo pa je slavil generale? Kdo jim je postavil slavolok? Kdo jih je sprejel ? Vse to so naredili dušni očetje »Notranjca"! Enkrat sprejemajo, drugič pa v svojem listu sami sebe grajajo. Če to ni hinavsko, potem pa res ne vemo, kaj naj bi bilo še hinavsko. Zato je »Notranjec" — hinavec! — Vprašanja in odgovori. Šest člankov je že napisal »Notranjec" o pe-rutninarstvu doma in drugod. Mi smo gledali in pričakovali, kdaj bo prišlo do resničnega uspeha. Med vprašanji in odgovori na strani 135 pa vidimo, da nekdo vpraša: Kje se dobč valilnice? »Notranjec" odgovori: Valilnika vam danes še ne moremo nasvetovati. — Izvrstno! Preje piše in piše, navdušuje in navdušuje za pe-rutninarstvo in tako kaže svojo učenost, katero je prepisal iz kake nemške knjige. Ko bi pa nekdo (?) rad pričel, pa dobi odgovor: Valilnika vam ne moremo priporočiti. Revež »Notranjec" je res — hinavec! — Iz Studenega pri Postojni. Izobraževalni oddelek naše »Mar. družbe" je priredil 7. t. m. veselico, ki je krasno uspela. Pevski zbor nam je pod vodstvom g. naduč. M e ž a n a zapel več lepih pesmic. Dalje smo slišali poučno in zanimivo predavanje visokošolca g. Davorina Gorjanca »O potrebi in koristi branja", ki je ugajalo vseskozi. Poudarjal je, da moramo vzpričo velikanskega napredka v vseh stro- kah in vzpričo velike izobrazbe, ki se vedno bolj širi tudi med najbolj preprosto ljudstvo, gledati, da tudi mi storimo kar moremo, da se izobrazimo; in v to je zlasti potrebno, da veliko beremo. Govoril nam je po vrsti o branju zabavnih, poučnih, gospodarskih knjig in časopisov. Topot smo tudi čuli dve lepi deklamaciji. Za smeh in zabavo nam je pa poskrbel g. Vidri h, ki nam je predstavljal dva smešna prizora „Snobar* (R. Silvester) in »Pastir" (Silvin Sardenko). Splošno mnenje je bilo, da je bila ta veselica nekaj lepega in prijetnega. Koroške novice. k C. kr. proti „Wliru". Dne 3. majnika ]e pozvala c kr. dtžtilna sodnija 23 naročnikov „Mira" v vrbski občinski urad. Prišel je sodnik dr. Uršič z dvema pisarjema iz Celovca, pozvani pa so — štrajkali. En sam je šel k zaslišanju. Vrbski nemškutarji so doživeli lepo blamažo. Mislili smo po vsej pravici, da v novič ne bodo več vabili in dregali B.Mirovih" naročnikov na tak nezaslišan način. Pa došla so nova vabila za 15 majnik zopet v vrbski občinski urad; zažugali so tudi kazen 10 K in pa orožniško silo. Da, da! Če kakemu nemčurčeku stopiš na kurje oko, alarmirajo orožništvo. Najodločneje pa moramo pro testirati, da se zlorablja orožništvo v zasebne strankarske namene. Nemških časnikov, ki mrgole surovosti in najkrivičnejših napadov na slovenske korenjake, pa ne vidijo. Koroška mera! k Shod podružnice družbe sv. Cirila in Metoda za Tolsti-vrh in okolico, ki se je vršil na Belo nedeljo pri Ehteitnerju pri Fari, se je jako dobro obnesel Kot govorniki so nastopili: gospt d urednik A. Ekar, gospod Peregrin Vunček, p. kaplan Ferdo Lavrinc in g. phil. Fr. Kotnik Za družbo se je nabralo nad 60 kron, ki so se poslale vodstvu v Ljubljano. Dali smo lepo rdečo Bpisankou na licitacijo, ki je donesla družbi 12 K 20 h. Pisanko je darovala gdč. Lenčka Pikova.— Odbor za leto 1905. se je sestavil sledeče: Dominik Kotnik, posestnik; V a -c 1 a v V a 1 e š , župnik; Franc Ko-g e 1 n i k , posestnik. — Namestniki: J. Oražem, Ferdo Godec in Leopold Abraham. Hvala pevcem od ^are za lepo petje! Narodno gopMvo. Ljudska posojilnica. Izšlo je poročilo .Ljudske posojilnice" za 1. 1904. Iz njega izprevidimo, kako stalno narašča ta velevažni denarni zavod. Denarni promet prošlo leto je znašal že K 46,173 224 38 v Zadružnikov je 1745. Hranilne vloge so znašale sklepom leta 1904. K 9,736609 39 v., posojil na uknjižbo in proti poroštvu pa 5,822.083 K 42 v. Tudi v meničnem prometu se je že eskoraptovalo K 644 517 35, vplačalo pa K 624.790 55 Želeti bi bilo, da bi zavod ta promet še bolj gojil. V tekočem računu se je izplačalo K 17.265 090 41, sprejelo pa K 17,150 810 21 Čisti dobiček za leta 1904 znaša K 58.012-68. Vsota lastne glavnice pa je narasla že na K 209 895'38. Ce pregledamo *e številke, prtd vsem opazimo, da raste zavod v taki progresiji, ki je znamenje notranjega zdravja in solidne, previdne uprave. Tu ni skokov, ampak zdrava organična rast Ljudska posojilnica nikakor ! nima namena zbirati lastne dobičke, ker sloni ra omejeni zavezi in nudi torej največjo varnost že sama po sebi. Vendar pa njena lastna glavnica narašča redno, in vsako leto bolj. Primerjajmo same zadnja štiri leta, v katerih je lastna glavnica rast'a tako: K 80 735 49, 108451-88, 151 871 91, 209 895 38. Ako raste moč zavoda v bodoče samo v tem razmerju si vsakde lahko izračuna, kako veliko gospodarsko silo bo predstavljal ta zavcd čez nekaj let! Ljudska posojilnica je kupila zelo primeren stavbeni prostor nasproti hotelu „Union*. Stavbeni načrti se izdelujejo ravno zdaj in stavba „Ljudske posojilnice" bo za svoj namen uprav vzorna. Zidati se bo pričelo najpozneje v spomladi 1. 1906. Tržne cene. Semena: Domača detelja novo blago K 55' do K 58 —; nemška detelja (lucerna) K 125' do K 135-—; gorenjska repa K -•— do K — •-; laneno seme, domače ozimno K 1150 do K 12'—; konopno seme K • do K kuminovo seme K —•— do K ——. Fižol: Rudeči ribniški K 12 50 doKt3 50; rudeči Hrvat Kil — do K 11 50; prepeličar (koks) K 13 — do K 14 —. (Vse cene semen in fižola veljajo sa 50 kg blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo naprodaj in sicer novo blago.) Krompir 60 kg K 4 —. Su .ie češplje: v dimu sušene K •_do K_•_ , „ brez dima sušene K 18-—do K19-— Orehi domači: K 13'- do K 14-— Jezice nove: K 6- - do K 6 25 Med s čebelami: po K 37'— do K 38 50 gaSOkg. Kože. Goveje, težke nad 40 kg po K 50 - do K 52"— „ težke od 30 do 40 kg „ „ 44-— „ „46"-» lahke » „ 42-— „ „ 44"—] (Te cene veljajo ga 50 kg in sictr ga koie igdelane po tukajšnjih običajih g rogovi vred) Bikove kože po K —'70 za kg. Telečje kože: K —-65 za kg. Kozličeve kožice po K 125 do K 130 za kg Svinjske kože: Ciste brez napak K 40 — Druge vrste K --28 do K 30 za ke Kože lisic po K io-~ do K 11- , kun belic „ „ 30-- „ „ 31-„ „ rumenic „ „ 36'- , „ 38-_ » d;hurJev „ „ 6-- „ „ 6-50 . vidr „ „ 24- , „ 25- - Kože zajcev po K 50 — do K -•— za 100 kom. Pepelika (potošl) po K 32'- za 50 kg. Žito. (Tržne cene za mesec april. Veljajo za trgovce, ki kupujejo blago po teh cenah Vse ven,fwi^rač7naH 6 u 100 kfr' bla«° postavljeno po pogodbl) dr°bn° Pr0daj° Pa zijajo Jcene pgrska pšenica K —• - ; hrvatska K l9-40-kranjska K 21-20; rž K 18 00; ajda K 7 ječmen K 17 00; proso K 18-70; koruza ame-nkanska) K 16-40; činkvantin K 19 00; oveS (domač. K 16-20; oves ogrski K 17 50 oves hrvatski K 16 20. ' 8 Za jmeii in Mi čas. Besedni uganki. Kdor obe prav reši in bo izžreban, dobi za nagrado lepo knjigo. I. .Štiri črke, dva pomena, a beseda ena sama: Včasih, — bilo je že davno, — predno je bil svet odrešen, so besedo to rabili za ime jedi prečudne. ljudstvo ti je dobro znano, ki to jed je zavživalo, jed, ki nikdo jo ni kuhal. — Danes — zopet drugi časi! — danes pa beseda ista čisto drugo stvar pomenja: Danes pa ime je žensko, žensko je in pa slovensko; ljudstvu našemu je znano." — „„Meni pa>"" — „1, morda tudi" II. V svoji hiši sam živi, pa mu prav nič dolgčas ni. Hiša je njegova last, to priznamo njemu v čast, toda, čuj me. dragi brat, to ti je res čuden svat! Nikdo k njemu v vas ne sme, pravili so mi ljudje, — zase biva samotar, kaj mu celi svet je mar! V kakšni hiši pač živi ? Vanjo priti moči ni, dasi ni utrjen grad, dasi je celo brez vrat." ReSitev besednih ugank v zadnji številki: i. Voda. 2 Ura. Nagrado je dobil: Josip Jošt Lipovec (Škofjavas) P. Celje Loterijske srečke. Dunaj, 6 maja 70 30 86 84 61 Gradec, 6. maja 30 59 22 3 48 Trst, 13. maja 22 25 27 15 42 Line, 29. aprila 34 60 74 8 37 Šivalni stroj (Ringschiff) eno leto rabljen, v dobrem stanju se ceno proda, več pove Franc Rupar, kovač, Škofjaloka. Dobro in snažno sirovo maslo ter kuhano maslo kupuje po najvišjih cenah I. ljubljanska mlekarna v nekdanjem „Katoliškem domu" na Turja-škem tr&U- ,0161) l-i Prihodnja številka »DOMOLJUBA" Izide , napenjanje, ne/merne tvontve kislin ter krče je *<• imizum želodec iz lekarne B. FKAGNERJA v PRAGI. V, steklenica I K, 1 steklenica 2 K. SVARILO .' Vsi deli embalaže imajo postavno depono- ano varstveno znamko. Glavna zaloga lekarna B. FRAGNER-ja v PRAGI, c. in kr. dvornega dobavitelja _,,pri črnem orlu"------- Prag«,Mala Strana.ogel Nerudove ul 203. Po pošti razpošilja se vsak dan. Proti vpošiljatvi K 2 56 >e pcšlje velika steklenica in za K 1'50 mala stekl na vse postaje avstro-oger>ke monarhije poštnine prosto. Zaloge v lekarnah Avstro Ogerske, v Ljubljani se dobiva pri gg lekarjih: G. Pic-coli U. pl. Trnk6czy, M. Mardetschlager, J. Mayr. 431 b (20-5) Prava srebrna remontoarna ura (e. kr. ^>unciranaj z verižico in futeralom gld. 3-50. Z dvojnim pokrovom gld. 4 50. Ista z zlatimi robovi gld 5 —. Nikel-nasta ali jeklena Strapaz Roskopf s plombo gld. 2'—. 3 letno pismeno jamstvo. Za ne primerno denar nazaj. Razpošilja proti povzetju prva in največja zaloga ur Maks Bobnel 676 D4-2 urar, Dunaj IV. Margarethenstrasse Nr. 38. Dobavitelj c kr. državnih uradnikov. Zahtevajte moj veliki cenik s 1000 podobami zastonj in franko- Karlovarski želodčni in prebavni prašek s poprovo moto, zakonito zajamčeno, ima prijeti n i lirr. je zdravniško priporočen in se »porablja pri nerodni prebavi, kroničnem J.clod;iem kat:.ru. krčih v želodcu. zga|fi, Kf.ro.iri, pehanju, slabem Okusu, bljuvanju, p,manjkanju »lasti. C e se rabi tstrajno, prenehajo vse io-Mene bolezni Pritnalna pisma dohajajo »sak dan. Orni«; Ena ikatljlra V kroni. pri »estih Jkatljioah frmko. Mor. Scbnabor/ji. iT. D„b v» ,e skoro , »,eh lekarnah j kje,- m laloge, naj se naroča „,. ,a?no" M7 D (IS—4) 1903 0 24 — J 3 Popolno prepričanje d* J. I.kar.arja J ' Thlerry-a Balsara In centif, mazHo p. Taeh ootr. Imlrialli. Iiillu^nri k.i,,.k krčlb U ».Mjlb ,.,h vrat, ,|.b„3 motenju i prrbail, raa«b,ab»ee«lb i,./ leanlfa poJkodbata Itd nedoaeinu >ip,|,' ured.Uo, Varil pojasni pri aaročllu h«, ■uma ali o« ieljo posebej brezni,*., po.I.n. knllilra « tl.oč Iztlr. ubuinij planil kot domači svetovalec „,,| * II dvojnih .teki balzama:, kron.liu „..||l ali »o «1»oJ»lb steklenic K I J. J,,: lončka rratlfollJ.ki-Ka m.zlla franku a k Ml z. 1'ro.lm nasloviti n. lekarnarl. A. TH1ERRV v Pregradi pri ik I -Klati a I. — l'on»r. I. ra/prod. pu«. rrjaaj .. »od ulj .k o zasledujejo. .Amerik a". o * h O e ct C o C. Kristan oblastveno koncesljoni-rana potovalna pisarna za Ameriko ^c u Ljub Ijeni, Kolodvorske ulice 41 (iR-3) (na dvorišču.) 468 l) Amerika' Tlovi sejmi? v Mokronogu na Dolen skem se vršd vsak prvi četrtek vsacega meseca za vsake vrste svinje, in potem dva nova letna in živinska sejma in sicer prvi na soboto po prazniku „Srca Jezusovega", kateri pade letošnje leto na 1. julija, in drugi sejem tretjo so boto v mesecu septembru vsacega leta. 35t D Lepo birmanska darila! Krasna darila za birmo, kakorure,verižice, križce, obeske, prstane, zapestnice, sploh najrfzličnejšo zlatnino in srebrnino v modernem sccesijonističnem slogu po najnižjih cenah priporoča p. n. občinstvu, Fran Čuden urar in trgovec v Ljubljani, Prešernove ulice, filijalka na Mest" nem trgu. 256 52-1» Novi ceniki tudi po pošti brezplačno- podfosfornoklsli apneni= železni sirup. Ta prod 35 leti vpeUani, od mnogo ,dravniXov odobreni in priporočeni prsni sirup -m i« 8|ei odHtranjuJoče In kaSelJ pomirjajoče sredstvo. Ker ima v sebi grenke tvarine vpliva na dober tek in prebavanje in pospeSuJe redltev. To za tvorjenje krvi tako važno Jeleio je v tem sirupu v lahko asimilirani »bilki zastopano. Zelo koristno Je za slabotne otroke, posebno za utrjevanje kosti, ker ima v sebi fosforovo apneno sol. Cena eni steklenici ilerbabnjjevega »pnene&H železnega sirupa K 2-50, po poŠti 10 b vež ia za»ljauje. rjek JTZTA R££i -5 -— - n 2007 D 14—11 Svarilo! v\™ enakim ali podobnim imenom razširjene, kar se tiče sestavja in učinka našega originalnega preparata, ................ i - v čisto različne pona- _Jiuuoi H£B»ABNV redbe našega že 35 let obstoječega fosfornokislega apneno-železnega sirupa, prosimo tedaj, vedno odločno zahtevati „H?rbnbii.Tjev apnenoieleznt sirup" in na to paziti, da se bode zraven sto|eča, oblastveno vknjižena varstvena znamka na steklenici nahajala. Edino Izdelovanje In glavna raipošlljater: Dr. A. Hellmanns Apotheke „zur Barmherzlgkelt" Wlen, Vilt Kaiierstraatc 73-79. Zalo&a skoro v vseh lekarnah. V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: M. Mardetschlagcr, I. Mayr, G. Piccoli, U.pl Trnk6czy; Beljak: L. Ass-mann, [obst & Schncider; Breže: G. KlsSsser dediči; Celje: M. Rauscher, O. Schwarzl & Co; Celovec: P. Birnbacher vdova P. Hauser & I. Pichler, V. Hausers R. pl. Hillinger, I, Kometter; Črnomelj: P. Haika; Reka; K. Mizzan, F. Prodam, G. Prodam, A. Schindler; Sovodenj: F.Kordon; Št. Vid: A. Schiebl; Trbiž; I.Siegl; Trst: A.Kilippi, E.pl.Leiter-burg, I'. Prendini dediči, M. Ravasini. Dr. J. Se-ravallo, A. Sutina, C. Zanetti; Velikovec: I. Jobst; Volšperk: I. Huth. 1968 18 14 Slovenci! rr? le v domačo trgovino su. Cirilu in Netodu 479 D 19-5 sv. Cirilu In Netodu v LJubljani, Lingorjeve ulice 1 ^ nasproti loteriji * kjer se dobiva fino moško sukno, najnovejše volneno blago za ženske obleke. Najnovejše rute vseh vrst. Bela in ru-java kotenina po zelo nizkih cenah. Poltena in prijaana postreiba. cs> E= TO ooooooooooooooooooooj IOOOOOOOJ Zahtevajte pri nakupu 702 D 26 Schicht~ovo štedilno milo Varstvena znamka. ™ z znamko jelen. Ono je zajamčeno filsto lu brez vsake škodljiva primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares j a m č e n o pristno* perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno4 Dobiva se povsod! znamko JELEN". JURIJ SCHICHT, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini. OOOOOOOOOOCM ioooo 775 D Zastopnik: 17—3 FR. SEUNIG Ljubljana Dunajska cesta 31, zraven šrange. Vožnja samo G dni. Vsakovrstna pojasnila glede vožnje, kakor tudi preskrbltcv priporočilnih kart družbe „Sv. Rafaela" točno in brezplačno. Hiša z dvema gozdnima deloma se radi preselitve takoj proda pod ugodnimi pogoji. Več porč lastnik Gašper Pokorn, predmestje Karlovec 26 v Škofjiloki. 873 D 2—2 Hiša naprodaj. V Zdenčah p. Medvodah se po jako nizki ceni proda hiša z gospodar, poslopjem, lepim sadnim vrtom in 14 oralov zemlje. Več pove lastnik v Vašah št. 15 (pri Kožuhu) pošta Medvode. 707 D 3-3 1600 kos najboljših s pravo znamko „Krondiamant« n a Kranjskem prodajala je v teku 5. let tvrdka VALENTIN GOLOB trgovina z železnino Ljubljana, Mestni trg 10. — Kose so zopet došle in se razpošiljajo z garancijo za vsaki komad: 557 D 6—4 Dolgost cm 70 75 80 85 Cena K 2-40 2-60 2'80 3-- Preklic. Podpisani preklicujem s tem vse obdolžitve proti natakarici Rozaliji Blatnik na sejmu v Zdenski vasi dne K1, aprila letos, ko mi je menjala petak in sem jaz trdil, da mi ga ni dala Izjavljam, da so bile vse moje sumnje neutemeljene, vsled Cesarjih obžalujem. _ „ Anton Gorse 993 D 1-1 Skril 18, pošta Studenec. ...... Ernest Hammerschmidt-a nasl. Madile, Wutscher & K0: trgovina železnin in kovin, LJUBLJANA, Valvasorjev trg 6, Prešernove ul. 50. Velika zaloga grtodjrstf0jeT % .....—..............................»>"■'............. ' ti k t V Ksl k. : »Ami Ki*- kr.t« N -m tr-t M-rgt imt» v v « — r." kil* P4 jv-.nt r-' vm« TfX <* i t) tvkit. irliN f,.-.'* r*-' t "T. . r-.tkr.il f£ : t i»*ft Si S t' p. Otrcr bi -f Suhost + 0* i l^t ■NWv l i ti-Mt t M :f*t+4 t A M r+nmmmmmmm r .^aav * hrr>r• $ p 'M*?/* f«*«*.' hlapca t tra ves« i. ti. rv c.v.-rre-u tv.-ostr. k T S"1 r> i^K t-jr—c/*«-* X r w u >f*f r n CUrr*« U i-jt :i ^-»t^ Otrplo »O- »MI fl»"r«'r ieiU* »• 1XVI I Rrepkejo dečka jv.tšti.r..i vti-Stiv t mt ris. ; i,- ptkovskf obrti. t.s t-.v ti.-..£.\it..tr rvic." : i i t -k Lorro SuŠBik t M.- k 5-1 Učenca Zk pekovske obrf ~i k,-rs r>.f;r £-rf$: rvk.-v.vk c,-srsr x > ra.:-?; — p- Z vi tn;t :t sizrziHcrsk!efert ki" ' .V . . J. .-J-: r> > * Izjava. iVcs.-ct ;; i j. a.. t. v. - vait: .".i : .<.n . — kiVi« Si T ii> i sc r .si tt.ki. . n.i.1 -.e lar^l Jftrrirt Itfrcrvtffena pipo i«ft M r-rt;rt šef« • f-i {-M -i r.-\\ žameta, svilnatega, volurnrga, mod»ega - perilne- 03 blaga ;t v 1 .b.i- Špitolslie ulice m. 5 R. Miklauc. IV>.i>irri- ti .z s.ccr iii :i$cč različnih vzorce* a: :J. ši c: ti ši irsti. » zcrci .tj zabtero poštnine prosto. Ccr.c iincs.lji> o poštene ! — Trrdka obstoji blisu let. = Za nakup e?egi.. -t Jirtirej* > i;« t.: ti. x pr rv-.vViM r-.xttu. —i y.i •—J ,Pri Škofu' Ubljni (sadi v vc'.iki —estni hiii ntspr. nck&rjev. Iv T,»tt nt* Uicr ; t:V-T V' HT T :-c . i i : t : * «-..-:.i.l . iT-. t: - '- «H!T3Pst n_ Mttir livr . : a. . j. ii ^ ' T.. r. ." - - - • - .. t-* ■ a. < . - ^ HOB rt. r- rt*. * J-— - - j". imtm - nmnnrr Bum. v s; z. ^Bcm^f-nr k; r. Cementne plosce - Miccnt« PWiiu ct\ .na- -ru n ^ ialr«>«n>t .fin u a »-ri-i. »>f>a»iiif it tuhin« rj r-mna-ti . - n i* i ai i i uva ^.mkrjas. rfBtcnrnt —t .-n p -,r iuuitu n —Jiu-.: nu rviapf tr ■ — » i # f , I Kis i Cub^l - ' ' na—c- m satur^r Pozor* Amerikanci n vs. t rr-iti^inc 1 Bitt r.t »it — i.;, »•mi it rjurift apmr>t ;iaiir g imrt O: n: i ti nrtmhct-ri ^hi t^.^ ^^ . -s ntiia i ir-r »jio- a cau as—, n-^ ^ : ' SsM str*;: ^ tud ~a=m ^^ ;Ci aeili »ffcr- i>r»e. w a « UR.|-Tt »-t:eri>« ^ « r *** nirt r«i. sr-. : ^ t-ei ^ štpni s: Uic ni mssi-i:^ .o-, ii. F . — "tjica-1 "smi^u »-sii. i.: t-trr^re - Lnres; ReK>l- - a,{»vfcitiit enm it t u Sftifc. — z2 1 —t sl ;et. Stanje hranilnih viog: Rezerv ^ a klad: nad 20 milijonov K. okroglo 700 000 X * Mo haiim \}ii:m * t STojj lastni hiši t Prtfarnoiih nlicak. iprejema hranilne vlofe vsik delavnik ^ S. do 12 ure dopoldne in jih obrestuje po 41 ter pripisuje nevzdignjene obresti vs». čari pol leta h kapitalu. Renai: davek ol vloinih obresti plačuje hranilnica umi M^ bi §ra zaračunala vlafateljem. !Du.( La mrnort vlog Jnnaii polog lnitsep rturmift naklndn aootnn obila« IJnbljnnakn s rtom rrojlni preaoi« njun in vno tvojo dnTfaao močjo Daj« rarsoit rlof popolna, trodoči ilutl to, dn vln^njo ▼ to hranilnico tudi »odlik donnx mladoletnih otrok in rnr o vanotr. r«ULme vloge spre>e-i;o s« tadi po m po:ojs e kr. :-uidiuee, Posoja se ni zemhiiča po , na 1< Z c^bresnt: vred pa plača tsjJs : _huk toliko ni kapital, di n^iiajo obrt-:, s to odplačilo ravno 5% t^tosoneaega Kipuk Ni a načan >e ves dolg palača t t', .z pol len. Ako pa ieL do lirik p^plisit do.e : obrestmi vred na pr^aer t 23 lec^ itii -:- k st... r: ac a.:. .ni casas. : žv Posestvo s. kit. k..l:r "Xi • ' 0»' i- s" 'i : k cjscj .t « .i ; " • .j^JJ skii: tCCi Ii v-a»Ai Sivai. I -- .'i * s-.-.k.-n-. ri.ri«v-i!t (s.vi. tu. aruc -"it-r;t ti štet. — i.t jv.-ij.-,k; Bsro n- v tir- ttr.itiini « f.-jsrjit.- i- kik." tuniitA Vrf i nS D 1