Ureja uredniški odbor — Glavni in odg. urednik Dušan Rebolj — j tel. 20-71, lok. 251 — Tisk in klišeji CP »Gorenjski tisk«

'tudijska knjižnico "CRANJ, Titov trg
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GUMIJEVIH IZDELKOV SAVA KRANJ
KRANJ, SOBOTA, 13. MARCA 1965
Potrdili smo kandidate za bližnje volitve
Na zbodli delovnih ljudi smo minuli torek, dne 9. marca izbrali in potrdili iz našega podjetja kandidate za prosto mesto v zboru delovnih ljudi občinske skupščine Kranj ter potrdili dva kandidata za organizacijsko-poli-tični zbor skupščine SR Slovenije.
Udeležba na obeh zborih — tako v obratu I kot tudi v obratu II — je bila zadovoljiva. Pred potrjevanjem kandidatov smo zvedeli za glavne značilnosti predloga letošnjega občinskega družbenega plana in proračuna.
V obratu I je poročala o tem Mira Ambrožič, dosedanji član občinskega zbora delovnih Hudi, v obratu II pa Franc Sire, ki je tudi član tega predstavniškega telesa.
Zbor delovnih ljudi v obratu I je predlagal iz svojih vrst za izpopolnitev mesta v občinskem zboru delovnih ljudi, ki ga je zasedala zadnji dve leti Mira Ambrožič, dva kandidata. To sta Ciril Habe in Jože Lakner.
CIRIL HABE dela kot vodja službe za raziskavo tržišča. Po končani gimnaziji v Postojni je nadaljeval študij na ekonomski fakidteti v Ljubljani in leta 1961 tudi diplomiral. Potem se je za-(Nadaljevanje na 2. strani)
LETO IV. — 3. ŠTEVILKA
Zakaj takšne težave pri preskrbovaniu z naravnim kavčukom?
Gumarji smo in vsak dan imamo kavčuk v rokah. Dosti nas je, ki vemo, kje in kako ga pridobivajo. Malo pa je tistih, ki poznajo možnosti in načine njegovega nabavljanja ter pota, ki jih kavčuk ubira, p redno pride v skladišče za nadaljnjo predelavo.
Ponovno smo pretekli mesec ustavili delo v našem podjetju zaradi praznih skladišč kavčuka. Ponovno se je zmanjšala proizvodnja in ponovno bodo nižji osebni dohodki, kot pa bi bili lahko, če bi normalno delali! Da bodo naši bralci lažje ocenjevali situacijo in še odločneje zahtevali svoje pravice, hočem v naslednjem pojasniti težave, ki so vzrok za počasno in neredno dobavljanje kavčuka.
Kavčuk je borzno blago. To razdeljuje posameznim podjetjem pomeni, da ga dobavitelji pošilja- — uporabnikom, jo naročnikom šele takrat, ko je Tako je bilo vse doslej! Da se plačan. Jugoslavija uvaža to su- izognemo dvema posrednikoma rovino v glavnem iz Indonezije, kavčuka od dobavitelja do upo-nekaj pa smo ga tudi že dobili rabnika, si prizadevamo v bodo-iz Burme, Nigerije, Ceylona in če nabavljati kavčuk kar nepo-Konga. To pač zavisi od blagov- sredno po »Interexportu«, če gre nih list, ki so predmet pogodb za njegov uvoz iz Indonezije. K med državami.	temu nas sili med drugim tudi
sedanje poslovanje Jugobanke. S Na osnovi družbenega plana in tem, da se izognemo drugemu popre izv odnih planov gumarskih to- sredniku, pridemo tudi do tes-vam se vsako leto določi potreb- nejših stikov s samimi dobavite-no količino kavčuka. Z istimi Iji, zato upamo, da bomo v bo-plani so določena tudi ustrezna d oče lahko uspešneje poslovali! devizna sredstva za njegov nakup. To pa ni trenutni vzrok, da ni In da si gumarska podjetja na bilo kavčuka! Od plačila naro-zunanjem trgu drug drugemu ne čene količine te surovine do tega, dražimo to surovino, uvaža kav- da pride v naše skladišče, traja čuk iz posameznih področij samo dva do tri mesece, v izjemnem po en uvoznik. Tako na primer primeru morda nekoliko manj; v
skrbi za uvoz kavčuka iz Indone- nobenem primeru pa ne manj kot nega boja za resnične, humane tovarniški komite ZKS poskrbi, da zije »Interexport«, od njega pa en mesec.	socialistične družbene odnose. To- se bodo vsi člani organizacije se-
ga prevzema za vso gumarsko in- ^ai razložim še to! Ko je kav- vamiški komite Zveze komuni- znanih s kongresnim gradivom, dustrijo kombinat »Borovo« in ga čuk plačan, to se pravi, ko je de- stov mora skrbeti po svojih 3- Večjo skrb je treba posvetiti po vnaprej določenem ključu na nar nakazan na banko dobavitelja osnovnih organizacijah za stalno sprejemanju novih članov. Pred-
(jasno je, da je potrebnih pred idejno rast članstva. Vzporedno laga naj se prek osnovnih organi-tem še kup administrativnih po- z i(]ejn0 rastjo članov mora utr- zacij in drugih družbeno-politič-
▲ V eni izmed prihodnjih številk našega lista boste lahko brali o naših sodelavcih v poskusni postaji, ki že precej časa delajo po principu štiriskupinskega dela
Zaključki letne konference tovarniške organizacije Zveze komunistov
Na redni letni konferenci tovarniške organizacije Zveze komunistov, ki je bila konec preteklega leta, je komisija za zaključke
•
•	na osnovi referata o vlogi organizacije Zveze komunistov v pogojih
•	samoupravljanja in o idejni rasti komunistov, na osnovi poročila
•	tovarniške organizacije Zveze komunistov, razprave prisotnih ter
•	smernic VIII. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije predlagala
•	konferenci zaključke. Ta jih je enoglasno sprejela. Vsebovani so v
•	sedmih točkah, ki jih tokrat v celoti objavljamo.
1. Komunist naj bo na čelu idej- ZKJ. S primernim načinom naj
osnovi planirane proizvodnje po-
slov, urgenc, prošenj itd.), da ta nalog, naj se kavčuk vkrca — se-
veda, če je ladja Zgodi pa se velikokrat, da je treba čakati nanjo tudi do en mesec dni — torej v najslabšem primeru že pri tem en mesec dni
jevati tudi njihovo disciplino. Pri obravnavanju disciplinskih in
nih organizacij. Vsakega kandidata pa je treba pred tem bolj
v pristanišču. d ih prestopkov naj ima kazen seznaniti s programom in statu-vzgojni pomen.	“>m ZKJ.
2. Organizacija Zveze komunistov v našem podjetju mora vlo-
◄
Dolgo pot mora prepotovati naravni kavčuk, p redno ga naše ali tuje ladje prepeljejo iz Indonezije do re-škega pristanišča, če bi pogledali na atlas, bi ugotovili, da je po morju več kot 12.000 kilometrov!
Z letnega občnega zbora našega prostovoljnega gasilskega društva
V soboto, 6. februarja, je bil letni občni zbor prostovoljnega gasilskega društva našega podjetja. O tvoril ga je Leopold Ratnik, predsednik društva. Poleg ostalih članov društva so se udeležili občnega zbora tudi predstavniki samoupravnih organov in političnih organizacij ter predstavniki gasilske zveze.
Po izvolitvi delovnega predsed- bro urediti. Povedal je, da so stva, ki mu je predsedoval Franc imeli v mandatni dobi 29 vaj z Sonc, se je zvrstil obširen pro- ročnimi gasilskimi aparati za vse gram. Najprej je poročal o delu ekonomske enote, ki se jih je ude-društva predsednik Leopold Rat- ležila skoraj polovica članov ko-nik. Med drugim je dejal, da je le.ktiva. Ogenj je v lanskem letu treba delo čete v minulem letu kar enajstkrat poskušal spraviti kritično oceniti. Člani prostovolj- naše imetje v pepel, toda gasilnega društva so opravljali najraz- cem kot tudi nekaterim članom ličnejše naloge, vse v želji oču- kolektiva smo lahko hvaležni, da vati tovarno pred požarom. Ker so ogenj v kali zadušili. Le en-je lanskoletni občni zbor pokazal krat je povzročil škodo 36.000 di-nekatere nepravilnosti, so se po narjev.
4.	Tovarniški komite naj poskrbi, da bodo vsi sklepi naše orga-
zamude! Potovalni čas ladje od žiti vse napore v uresničitev skle- nizacije in tovarniškega komiteja (Nadaljevanje na 3. strani) pov in resolucije VII. kongresa Pravočasno preneseni na članstvo
organizacije Zveze komumstov in navzven, člani naše organizacije, ki delujejo na katerem koli področju izven podjetja, so dolžni razlagati naše sklepe in se potegovati za njihovo uresničevanje.
5.	Naša organizacija mora še tesneje sodelovati z ostalimi družbeno-političnimi organizacijami v podjetju ter vplivati na pra-
Kakšna so predvidevanja letošnjega občinskega družbenega plana?
•	Vsi ste verjetno dobili na svoje domove brošurico, ki jo je pripra-
•	vila občinska skupščina Kranj za svoje občane. V njej poroča o
•	svojem delu v minulem letu, o gospodarjenju v letih 1963 in 1964,
•	o gibanju osebne potrošnje, o gibanju splošne potrošnje, o razvoju v pv>UjClJU lcr vpiuvau
•	družbenih služb ter o sredstvih občine. V drugem delu pa daje vilno usmerjenost. Navezati mora
•	kratek pregled osnovnih značilnosti družbenega plana in proračuna
•	občine Kranj za leto 1965. Iz tega dela objavljamo nekaj skromnih
•	misli, da izglede za letos osvežimo.
Gospodarski plani samostojnih cije 8,6 milijard dinarjev. To bo organizacij kažejo, da se bo letos šlo zlasti za dograditev obrata v primerjavi z lanskim letom no- telefonije v Iskri, za novo pnev-voustvarjena vrednost opravljene- matikarno in dograditev obrata de!.a. Povečala za nadaljnjih za tehnično bl v Savi, za do-43,5 milijard dinarjev ah za 16 od- ditev obrata pVc mas v Stan-stotkov, narodni dohodek na pre- ,	,	,	..	,	.. .
bivaka pa se bo povečal na dardu’ za dograditev kmetijskih 834.858 dinarjev ali za 13,4 odstot- farm- ra2mh stranskih obratov ka. Po predvidevanjih bodo letos cestno-vzdrževalnih podjetij, za delovni kolektivi vložili v investi- gozdna pota, nove trgovske centre, popravilo in obnovitev obsto-To je eden izmed najnovej- iečih trgovin, za pridobitev novih ših posnetkov kranjske pano- hotelskih zmogljivosti in za izbolj-_ rame — kajneda, nekoliko se sanje delovnih pogojev v obrti.
▼ je spremenila zadnje čase!	(Nadaljevanje na 4. strani)
tudi tesnejše stike z organizacijami Zveze komunistov v komuni, zlasti pa še z organizacijami Zveze komunistov iz ostalih gumarskih podjetij.
6. Organizacija Zveze komunistov mora skupno z ostalimi družbeno-političnimi organizacijami delovati za izpopolnjevanje samoupravnega sistema in da se uskladijo obstoječi pravilniki s statutom podjetja.
Uvesti je treba prakso, da bodo člani delavskega sveta še pred sejami razpravljali o materialih s člani svojih ekonomskih enot in tako zbirali stališča za razpravo na delavskem svetu.
(Nadaljevanje na 2. strani)
njem takoj lotili dela, da jih odpravijo. Pridobili so nekaj novih članov in društvo šteje danes že 120 gasilcev.
Tudi med požarnovarnostnim tednom so imeli vaje operativne enote, predavanja in gašenje z ročnimi gasilskimi aparati za vse Poveljnik društva Pavle Vovk pa člane kolektiva. Tako je videti, da
le pomaga stalno opozarjanje ljudi v tovarni, naj pazijo pri svojem delu, kajti jrovsod je velika
je povedal, da so se udeleževali vseh proslav, pogrebov, nudili pomoč ostalim društvom, predvsem
pa z vajami skrbeli za kvaliteto nevarnost za požar. Na vsakem posameznih gasilcev. Poudaril je, koraku je v našem podjetju do-pa se je delo v društvu znatno iz- volj vnetljivih snovi, kakor tudi boljšalo, odkar je v podjetju po- eksplozivnih, zato je poznavanje klicni gasilec. Le s pomočjo tega požarnovarnostnih predpisov in je možno marsikaj hitro in do-	(Nadaljevanje na 2. strani)
Z četnega občnega zbora našega prostovoljnega gasilskega društva
A Ker govorimo v tej številki o letnem občnem zboru naših pro-stovoljnih gasilcev, objavljamo sliko njihovega gospodarja, ko pregleduje gasilne aparate
Zaključki letne konference tovarniške organizacije Zveze komunistov
(Nadaljevanje s 1. strani)
Tudi v bodoče je treba delati ter dajati pobude, da se prenese še več pravic na samoupravne organe ekonomskih enot. Narediti je treba analizo o sedanjem stanju in stopnji delavskega samoupravljanja ter raziskati možnost za večjo udeležbo pri izvajanju samoupravnih pravic v ekonomskih enotah s tem, da se z bodočimi pravilniki zagotovi večje pristojnosti v smislu razvoja samoupravljanja in koristi poslovanja kot celote.
7. Ves razvoj je usmerjen v
dvig življenjskega standarda delovnega človeka, še boljše gospodarske učinke, ki so edina realna osnova za dvig osebnih dohodkov, bomo povečevali hitreje, če bomo uspehe posameznikov temu primemo spodbujali. To pomeni, da moramo individualno nagrajevanje vpeljati v vseh ekonomskih enotah in na vseh delovnih mestih. Komunisti pa se morajo zavzemati Za to, da se sistem nagrajevanja izpopolnjuje v to smer, saj zagotavlja to med drugim tudi dobre medosebne odnose v kolektivu.
(Nadaljevanje s 1. strani)
ukrepov za slehernega člana kolektiva nujnost.
Poklicni gasilec skrbi za varno in sigurno delo vseh gasilskih aparatov, ki so po ekonomskih enotah. Zato je koristen ukrep, da se vsi novi člani kolektiva spoznajo tudi z gasilskimi aparati.
Poklicni gasilec Ivan Petrič, ki je hkrati tudi tajnik društva, je v svojem poročilu seznanil občni zbor, da imamo v obratu I 64 članov, v obratu II 43 članov, v obratu III pa 13 članov. Zanimivi so bili podatki o strukturi članov gasilskega dmštva v našem podjetju. Iz kartoteke, ki jo je uredil, je razvidno, da imamo samo
3	šoferje in 6 tehnikov. Največ je gumarjev in to kar 41, delovodij je 13, ključavničarjev 28, kurjačev 7, vratarjev 6, ter 2 mizarja,
4	izmenske delovodje in 1 čuvaj. Izmed vseh teh pa je največ starejših članov. Zato naj bo skrb novega upravnega odbora, da pridobi v svoje vrste predvsem mlade ljudi, ki bodo pozneje lahko uspešno zamenjali današnje gasilce. Zanimivo je tudi, da ni nobenega inženirja, ki bi lahko velikokrat največ pomagali pri reševanju katerih koli problemov.
Desetar iz obrata III je poročal, da je desetina na Vrhniki imela tudi 6 praktičnih vaj z roč-
1 pnevmatikarna i | Zaradi pomanjkanja kavčuka januarja pod planom
Plan, katerega smo si zadali za letošnje leto, je enak lanskoletnemu, kljub temu, da smo izvrgli iz proizvodnje avtopnevmatiko. Pridobili smo nekaj kalupov za veloplašče z žičnim jedrom, ki pa ne odtehtajo proizvodnje avtoplaščev.
Kot vse ekonomske enote, je Veliko laže bomo dosegli kilo-tudi našo prizadela kriza kavču- gramski plan, to pa zaradi tega, ka, kar je glavni vzrok za tako ker so plašči vedno nekoliko težji majhno doseganje dnevnega, ka- kot pa določajo specifikacije, kor tudi mesečnega plana. Pri Glavno težavo nam pri proiz-v el o plaščih z žmulo je plan vodnji velozračnic dela tako visok, da ga po vsej verjet- menjava dimenzij le-teh kakor nosti ne bomo količinsko dosegli. tlldi barva -raČMI-c, s temi me_
nimi gasilskimi aparati ter 4 vaje z odvzemanjem vode. Tako tudi na Vrhniki skrbe za usposobljene čuvarje naše imovine. Izrazil je željo, da bi bilo nun j o nabaviti nekaj paradnih oblek, s katerimi bi se tudi lahko gasilci na Vrhniki udeleževali raznih proslav, povork, pogrebov in drugih.
Po teh poročilih pa se je priglasilo tudi nekaj diskutantov, ki so menili, da je treba nabaviti nekaj oblek tudi za naše obrate, ter imeti več gasilskih vaj. Vsekakor je razumljivo, da je človek ob požaru (zmeden in pozabi še tisto, kar zna. Zato je nujno tudi, da vsi člani našega društva stalno opozarjajo vse tiste, ki lahkomiselno gledajo na to in mislijo, da se ne more ničesar pripetiti, če pa ne bomo skrbeli za mlade člane, se nam zna tudi maščevati v bližnji prihodnosti.
Po razpravi so udeleženci občnega zbora izvolili nov upravni odbor, ki šteje kar 16 članov. V njem so:	Pavle Vovk, Štefan
Aljančič, Jože Ajdovec, Ivan Ci-jak, Jože Golob, Ivan Petrič, Janko Florjančič, Anton Šmajd, Janez Globočnik, Lojze Zalar, Ljubo Milosavljevič, Polde Ratnik, Janez Dolinšek, Andrej Gorenje, Urban Žirovnik in Marjan Čeferin. Iz blagajniškega poročila, ki ga Izmed teh bodo na prvi seji izvo-je podal Dolinšek Janez, je raz- lili vodstvo društva in nadzorni vidno, da je dobilo gasilsko dru- odbor.
štvo z dotacijami in nagradami Po volitvah pa je predsednik de-874.355 din sredstev, ilzdalo pa lavskega sveta Jože Kužnik zaže-605.855 dinarjev za razne proslave, Jel vsem članom uspešno delo, kava j e, popravila, ekskurzije, po- kor tudi upravnemu odboru dru-grebne vence, tečaje ipd.	štva, se zahvalil za njihovo po-
žrtvovalno delo in v znak zahvale podelil nekaterim najzaslužnejšim članom pismena priznanja, nekaterim pa skromna praktična darila.
njavami izgubimo mesečno tudi Takšno je bilo delo naših pro-do 5 tisoč komadov zračnic, kar stovoljnih gasilcev v lanskem letu se ekonomski enoti pozna, saj je in upamo, da nas ne bodo razo-plačana samo od tistega, kar je čarali z delom v letošnjem letu, napravila.	saj se iz dneva v dan povečuje
Veloplašče z žičnim je- vrednost podjetja z rekonstrukci-drom smo pa zaradi zastoja v jo in s tem tudi odgovornost na-montaži pričeli izdelovati veliko ših gasilcev. Predno je delovni kasneje, kot je to določal termin, predsednik zaključil občni zbor z tako da smo dosegli le 50 od- besedami »V službi za varnost stotni plan.	imetja in ljudstva, na pomoč!« je
Če bo v naslednjih mesecih pozval vse navzoče k enominutne-dovolj materiala in da ne bo mu molku v spomin na preminu-kakšnih drugih zastojev, upam, lega člana našega društva, usta-da bomo lahko zamujeno nado- novitelja in dolgoletnega poveljni-knadili.	ka pokojnega Miho Jereba.
MIHAEL ČUHALEV	ALOJZ ZALAR
leznice omogoča hiter in cenen prevoz, skoraj na katerikoli del Manhattana. Oib vstopu v podzemno železnico (Sdbway) plačaš 15 centov in lahko se prevažaš neomejen čas, dokler ne izstopiš.
Izložb je nešteto. Izbira je velika, zlasti v industrijskih izdelkih. Cene niso visoke glede na nji-
•	Septembra in oktobra lani je bil na Svetovni razstavi v Nevv
•	Yorku naš sodelavec — vodja analize tržišča v prodajni službi
•	Ciril Habe. Po enodnevnem potovanju od Zagreba do Nevv Yorka S in prespani noči na ameriških tleh si je najprej ogledal to
•	večmilijonsko mesto.
jvctoVno
RAziTAyo

Prvi vtisi s sprehoda po Nevv Vorku
Zanimivo je, da se v tem velemestu hitreje orientiraš kot v Ljubljani. Ulice so oštevilčene. Nekako po sredini Manhattana teče 5. Avenija, ki loči Nevv York City na vzhodni in zapadni del. Vsaka ulica poteka od East Ri-ver (vzhodne reke) do Hudsonove reke. Ob pločnikih na približno 3 m visokih drogovih so tablice, ki označujejo ulice. Potrebno je, da vidiš dve sosednji številki in že se lahko orientiraš, ne da bi spraševal.
Stavbe so ogromne, sami nebotičniki. Vse ulice so za naše pojme zelo široke. Na njih se promet hitro odvija, usmerjajo pa ga semaforji. Na ulici je pravzaprav ena sama reka avtomobilov. Tudi ne srečuješ ljudi, ki bi nosili težko prtljago, temveč se poslužujejo taksijev. Taksiji nosijo tablice, ki označujejo področje, na katerem vozijo. Ce želiš prevoz, iki gre izven tega območja, plačaš tudi več na enoto razdalje, kot bi sicer. Sistem podzemne že-
hove povprečne plače, ki znašajo okoli 400 dolarjev na mesec. Plače dobivajo tedensko. Naj navedem nekaj cen! Televizor 80 dolarjev, televizor v velikosti tranzistorja 35 dolarjev, zapestne ure od 3 dolarjev dalje, fotoaparati od 3 dolarjev dalje, moška suknja 50 dolarjev, volnena jopica za dojenčka 6 dolarjev, moški čevlji ■— špičnjaki 12 dolarjev, itd. Iz teh podatkov lahko ugotovimo, da so tekstilni in čevljarski izdelki v primerjavi z ostalimi industrijskimi izdelki zelo dragi.
Naša tekstilna industrija in industrija obutve bi po vzorcih, pa tudi s cenami lahko konkurirali. Ti dve industrijiski stroki sta v razvitih državah v zatonu. Obe potrebujeta veliko živega vloženega in ročnega dela, kar je drago. Razvite države uvažajo izdelke obeh strok.
En kilogram sadja ali zelenjave dobite za okoli 40 centov, 1 kg mesa pa za 80 centov. V trgovinah je blago razstavljeno tako, da ni potrebno prodajalcu jemati kateri
koli izdelek, da bi ga pokazal obiskovalou. Samopostrežnih restavracij je zelo veliko. Če si postrežen ali pa si sam postrežeš, je tudi do 70 odstotkov razlike v plačilu.
Zvečer se mestnemu vrvežu pri-, druži še svetlobna reklama. Prelivajo se razne barve v vseh mogočih variantah. Ljudje napolnijo zabaviščne prostore, kajti delavnik se začne šele ob 9. uri zjutraj in traja neprekinjeno do 17. ure. Kino je sorazmerno drag, 1,50 dolarja. Res, da lahko sediš v dvorani od začetne predstave pa do zadnje.
Brali smo že razne sestavke in novice o velefilmu »Kleopatra«. Med drugim, da je dobila Liz Tay-lor za glavno vlogo milijon dolarjev honorarja. Film traja okoli 3 ure in za sedež plačaš 2,70 dolarja. Torej tudi v Ameriki vpliva dolžina filma na ceno vstopnice. Računal sem, da ga v Jugoslaviji ne bomo še_ kmalu videli, ker je drag, zato sem odštel tak znesek. Prizori so res masovni, vse v zlatu, zgodovinska tema pa filmsko prikazana. Priznati moram, da so se naši časopisi o njem preveč razpisali.
Čeprav je povprečna mesečna plača okrog 400 dolarjev, čeprav se dobi nov osebni avtomobil že za 900 dolarjev, še vedno srečaš bedo. Za brezposelnega pomenijo cene prehrane, zlasti pa še stroški za stanovanje, ogromno. Za stanovanje gre v boljlših primerih vsaj 150 dolarjev mesečno. Zato se vsak trudi, -da si čimprej uredi lastno stanovanje.
Na 5. Aveniji, ki jo prištevajo med glavne, sem videl ob večernih urah starejše ljudi, ki so onemogli spali med raznimi oboki in zakotki. Prava ironija na blišč
reklamnih napisov ter mimo vozečih limuzin, ironija na sistem, katerega cilj je profit. Na 5. Aveniji sem naletel na starejšega moškega, ki je nosil napis »Borite se za demokracijo, da ne boste odpuščeni z dela, kot sem bil jaz!« Iz pogovora sam tudi zvedel, da gredo nekateri prenočevat, ker nimajo stanovanja, v podzemno železnico ter se z njo do jutra prevažajo. S tem prebijejo noč za 15 centov in še to na toplem.
Predvolilna kampanja za predsedniške volitve je prešla že v
Na Peti Aveniji sem naletel na tega starejšega moškega, ki je nosil na hrbtu velik napis »Borite se za demokra-cijo, da ne boste odpuščeni ▼ z dela, kot sem jaz!«
Potrdili smo kandidate za bližnje volitve
(Nadaljevanje s 1. strani) postil pri Zavodu za gospodarski razvoj Kranja, od tam pa prišel v naše podjetje. Med študijem je sodeloval v odboru Zveze študentov, sedaj pa je sekretar TK ZKS »Sava«.
JOŽE LAKNER dela kot samostojni referent v uvozu. Po končani gimnaziji v Kranju je nadaljeval študij na ekonomski fakulteti v Ljubljani in diplomiral leta 1961. Potem se je zaposlil v našem podjetju. Kot dijak je bil član LMS, kasneje tudi član Zveze študentov, na terenu pa vključen v delo SZDL. Sedaj je tudi član upravnega odbora Društva ekonomistov v Kranju.
Oba zbora delovnih ljudi, torej v obratu I in v obratu II, sta potrdila tudi kandidaturo Brede Lokar-Gaspari in Milice Prezelj za organizacijsko-politični zbor republiške skupščine. Prva je diplomirana pravnica, sedaj zaposlena v službi za pravno pomoč v Kranju, druga pa diplomantka srednje ekonomske šole in sedaj zaposlena v medobčinski komunalni banki v Kranju. Obe sta družbeno-politični delavki in vrsto let aktivni tudi v naši občini!
•	O samih volitvah v zbor de-
•	lovnih ljudi občinske skupšči-
•	ne, ki bodo 27. marca, ter o
•	volitvah v republiško skupšči-
•	no, ki bodo 4. aprila, pa pri-S hodnjič!
KDO SO NOVI ČLANI TOVARNIŠKEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV
Na zadnji letni konferenci tovarniške organizacije Zveze komunistov je bil izvoljen tudi nov devetčlanski komite, ki so ga komunisti izvolili izmed 15 predlaganih kandidatov. Glede na največje število glasov so to Franc čimžar, Ciril Habe — sekretar, Tine Klemenčič, Ciril Oman, Ivan Pintar, Janez Robar, Alojz Sotler, Jaka Vadnjal in Franc Vidmar.
Ker je imel novi komite že nekaj sej, bomo v eni prihodnjih številk poročali o njegovem delu!
zadnjo fazo. Reklamni letaki so favorizirali enega kot tudi drugega 'kandidata. Videl sem velik letak z Goldwatenjevo sliko in napisom »Kdor ima svojo zavest in jo posluša, bo glasoval za Gold-waterja.«
V New Yonku je tudi sedež Organizacije združenih narodov. Palača Združenih narodov, palača miru, palača, v katero so uprte oči sveta. To so naslovi, ki so pre-romali svet. človek se spoštljivo ozira po zgradbi, v kateri se bijejo diplomatske bitke za miroljuben način reševanja vseh spornih zadev. Organizacija združenih narodov se je porodila iz strahot druge svetovne vojne kot forum, ki naj preprečuje vojne spopade kot sredstva za reševanje spornih zadev.
Prostor, kjer stoji zgradba, je obdan s simbolično ograjo. Na severni strani je park s spomenikom »Mir«, ki ga je izdelal jugoslovanski kipar Avguštinčič. Najvišji organ Organizacije združenih narodov je generalna skupščina. V veliki zgradbi, ki jo vidimo na raznih fotografijah, pa se nahaja sekretariat Organizacije združenih narodov.
Za ogled se plača en dolar. Dobi se spremljevalca, ki razkaže prostore in obrazloži funkcioniranje organov Organizacije združenih narodov. Dva organa od petih se nahajata izven New Yorka, in sicer mednarodno sodišče v Haagu ter Ekonomski socialni svet v Švici. V spodnjih prostorih zgradbe se nahaja knjižnica, pošta, bife. Dobi se tudi spominčke iz raznih držav. Zastopana je tudi Jugoslavija s kristalom in raznimi ročnimi izdelki.
(PRIHODNJIČ: PRVI VTISI Z RAZSTAVE)



Zakaj takšne težave pri preskrbi z naravnim kavčukom?
Kmaiu se spet srečamo
Pozdrav iz Kotora
Dragi urednik!
Po dolgem času sem se vendar-Ti napišem nekaj
Dragi sodelavci!
Precej časa je že mimo, odkar le odločil-, da sem odšel na odsluženje vojaškega vrstic, v katerih naj Ti povem, roka. Odšel sem daleč od prele- da nisem -pozabil našega -kolekti-pega Kranja, v središče Srema, v va in da me še zmeraj zanima Šabac, kjer pogledu ni konca ne vse, -kar se pri vas dogaja. Z veli-kraja, blato pa takšno, da mora- ki-m zanimanjem spremljam do-mo nositi škornje.	godke pri vas po dnevnem časo-
Pri vojakih sem že devet me- pisju ali pa po listu »Sava«, ka-secev, a vašega lista do zdaj terega vedno preberem do zadnje nisem prejel. Ko mi je tovariš vrstice.
Vrtačnik poslal številke od lanskega marca naprej, sem vse pre-bral, čeprav ,ih ,e bilo kar dosti. nji jn zadovoljen sem da sem lbil
/ n Is/-. c n m c n c/7'71't nti 11 n rl zv rr/~t rl Is i	J
devizna sredstva, s katerimi pa žal ne razpolagamo mi! Zato kolektiv »Save« glede na svoje do-(Nadaljevanje s 1. strani)	valci so ga proti običajni praksi sedanje delovne rezultate povsem
TnHr,nr.Ti;0 a,, d ..v	,	•	,	zaradi določenih težav, ki jih upravičeno zahteva, da se mu ta
mesec ali celo več lid a ne plo imajo V I^oneziji kar nepiača- ^va pravočasno in tekoče
ve naravnost v Jugoslavijo, pač	P° P-	J
pa čaka in obira pristanišča po kKljUb ^mu pa morajo imtem, potrebi in blagu, ki ga ima na fko Je. 'kaVcuk placfn- hstine ° krovu ali ga mora vzeti na krov. ^P*?f.llu Preroma'' vso pot do Ko ie na Reki in nrerin„ „,iHe ^donez.je v banko dobavitelja m
nazaj na Reko. Ta pot pa traja po dosedanjih izkušnjah v naj-
TONE TIČAR
Ko je na Reki in predno pride do pomola, da pričnejo raztovarjati
Tako sem se seznanil z v kolektivu in okolici.
Najlepše se zahvaljujem sindikalni podružnici za novoletno darilo. To dokazuje, da se še spo-
Zelo me preseneča, kakšen uspeh ste dosegli -lani v -proizvod^ ,	... ,,ji in zadovoljen sem, da sem -bil
0®°	1 tudi sam član tega kolektiva in
kar nameravam tudi v bodoče biti.
Želim, da bi v bodoče dosegli
njen tovor, mine spet teden P e .J111 “Kusnjah v naj-p	boljšem primeru mesec dni, lah-
ko pa tudi dva! Zato imamo dostikrat kavčuk tako rekoč pred nosom, in vendar ne moremo do njega.
Ob vsem tem se vsiljuje vprašanje, kako stanje izboljšati? Predvsem bo treba v bodoče kavčuk dobaviteljem pravočasno plačevati, to se pravi vsaj tri mesece vnaprej! Hkrati pa si bo treba oskrbeti vsaj dvomesečno zalogo, to je okrog tisoč ton! Za vse to pa so potrebna najprej
minja na nekdanje sodelavce ko- še večje uspehe. Vse člane kolek-lektiva in mislim, da se bomo tiva najtoplje pozdravtl-jam, pose-spet kmalu srečali v proizvodnji, bej pa še člane ml a din sike orga-Naj izrabim še to priložnost in nizacije.
pozdravim vse sodelavce ekonomske enote stiskama. Želim pa tudi celotnemu kolektivu mnogo delovnih uspehov v letu 1965.
Vlado STANEŠIČ V. p. 4219/4 ŠABAC
Lep pozdrav iz Boke Kotorske Anton Prezelj
P. S. Prosil bi Vas, če bi mi hoteli pošiljati časopis na številko 1699/1 in ne več na 1699/12.

Verjetno bo kmalu tudi v našem podjetju tako, da takih prizorov ne bomo več videli po proizvodnih obratih!
Predlaganje izboljšav je pot k rentabilnejšemu gospodarjenju
Ali ste že naročene na revijo »NAŠA ŽENA«? če še ne, se nemudoma prijavite pri poverjenici Slavici MITROVIČ v službi delovnih razmerij.
»Naša žena« izhaja mesečno. Letna naročnina je 1200 dinarjev. Lahko jo poravnate v dveh oboroma v treh obrokih.
Ker je revija zelo zanimiva, saj vsebuje kvalitetne članke iz d niž-
ali štirinajst dni. Dan ali dva pa je potrebno še za razkladanje,
sortiranje in carinjenje blaga. No, benega in privatnega življenja,
V zadnjem času se veliko govori o dvigu produktivnosti in višini ledena^esta v Kač?m°ridah^n-m *"azne gospodinjske in zdravniške
.	leuena cesta v Kačjih ndah nad	nasvete, članke o vzgoji naših
mase za	osebne dohodke v ekonomskih enotah ter povišanju financ-	Planino —	pa imamo kamion s	najmlajših, zaupne pomenke, ro-
nega uspeha podjetja. Večina sodelavcev je verjetno mnenja, da je kavčukom pred našim skladiščem, mane v nadaljevanjih, modne no-možno doseči večje uspehe samo z intenzivnejšim delom. Res je, to naj povem, kako je, če je vosti — štirikrat na leto izide tudi
da	se	z	intenzivheišim	delom	doseže	večii	nsneh	če	nri	tem	ne	kfvxcuk na	Re,kl v skladišču, celo	krojna pola — ter še mnogo dru-
da	se	z	intenzivnejšim	delom	doseže	večji	uspeh,	ce	pri	tem	ne	plačan, pa	ga vendar ne dobimo?	gih za žene, dekleta in zakonske
vplivamo na kvaliteto m povečanje odpadka, vendar pa so fizične To je kavčuk, ki je bil prepozno družice zanimivih prispevkov, po-
zmožnosti človeka omejene in se prehitro izčrpajo. Na pocenitev plačan!! Dobavitelji ali prekupče- stanite tudi vi naročnik te revije.
izdelka pa lahko vplivate z raznimi izboljšavami, če -jih predlagate
Oddelek brizgalne ima za predgrevanje svojih zmesi divo-valjčnik, -ki je povezan z enakim, na katerem masticirajo kavčuk. Oba imata en elektromotor, -o katerem bi rad napisal nekaj besed.
Ker v brizgalni uporabljajo za svoje izdelke tudi precej- -trd material, je ta večkrat vzrok, da je elektromotor preobremenjen. Zgodi se, da elektromotor deluje, a valji mirujejo. Nato zmes poškropijo z vodo in pričnejo se počasi vrteti. Glavne težave nastopijo šele sedaj. Od časa do časa nastopi taka obremenitev v omrežju, da se električni tok prekinja. Ne vem, če je to za elektromotor najbolje. Zanima me, če je vseeno, ali le-ta pregori in da morajo zaradi tega predgrevati drugje. Vem tudi, da samo popravilo ni tako poceni.
Smatram, da bi bilo veliko bolje, če bi tak material predhodno nekje predgreli v zato določenem prostoru in šele nato dali pasove na dvovaljčnik. Na ta način bi se lahko izognili marsikateremu zastoju, ki nastane največkrat po naši krivdi.
MIHAEL ČUHALEV

%. ^ #.

komisiji za izume in tehnične izboljšave. S tem bomo dosegli tudi kvalitetnejše izdelke -pri nižjih proizvodnih stroških.
Za doseganje tega je pogoj, da primanjkovalo časa za brizganje, je vsak nov način dela dobro pre- Vinko Cuderman pa je predla-mišljen, da lahko kar z najmanj- gal, da bi združili sejanje in briz-šo porabo materiala znižamo do- ganje v eno delovno fazo. To je sedanje proizvodne stroške. S tudi uspelo in zdaj se dela na ta splošnim racionaliziranjem proiz- način. Komisija je njegov predlog vodnje v vseh obratih bi lahko vsekakor sprejela in ga nagradila dosegli višji življenjski standard, z 20.000 din.
Komisija za izume in tehnične Verjetno si bo marsikdo mislil, kalandru, Dordže Negrijevaki izboljšave je letos že sprejela ne- saj sem to ali podobno že vedel, dvoriščni delavec, Alojz Repnik —
pomožni kurjač, Franc Jurca —
— pomožna skladiščna delavca, Viktorija Kavčič in Tatjana P risi an — korespondentki, Pavel Ba-lanč — finomehani-k za redno velozračnic, Ruddlf Bobnar — vulkanizer na stiskalnici 6 in 7, Milijaz in Šijaku in Frač Studen \r	ZLtltJU:,UM-	vzdrževanje pisalnih in računskih
Vekoslav Hafner - električar, stTojev in Marija Lukane - kuharica.
ZAPOSLILI
V času od L decembra 1964 31.1.1965 so se zaposlili:
Upokojila se je Ana Rebolj iz pnevmati-karneI
31. decembra 1964 je zaradi starostne upokojitve prenehalo delovno razmerje naši dolgoletni sodelavki Ani REBOLJ.
Reboljeva družina je štela 8 članov. Zaradi očetove in materine smrti je morala z ostalimi brati in sestrami že v rani mladosti
n-mjev.,	— j,,, „,—	— od doma. Polnih 13 let je služila
n jamo z diema predlagateljema, ne izplača predlagati. Pa ni tako! vanju ovojnega -blaga, Ivan Serec neopravičeno izostali z dela nad pri kmetih, ker se v kakem pod-o ostalih pa berite prihodnjič v Ne izgubite poguma. Karkoli vi- in Marjan Majcenovič — pomož- 7 dni, Ana Skok — delovno raz- jetju zaradi pomanjkanja dela v našem glasilu.	dite ali mislite, da bi se dalo iz- na delavca -pri š-tirivaljčnem -ka- mer je prenehalo sporazumno, takratnem času ni mogla zapo-
R,f«el PRVAN1A i, p,™,,!-	-»red.agaj.e	^ “So “"S’? dL.SE »MgtiStUŠSPt SJČZfSg
karne II. je prvi. Znano nam je, da vas bo primerno nagradila.	— pri-rezovalec prote-ktorja, An- upokojenci, Dragica Beton — sp o-	”
Jožica Mali — administrator, Anton Iljaš in Franc Mali — -pomožna delavca pri trovaljčnem
IZSTOPILI
Izstopili pa so v tem času: Tihomir Petkovič, Janez Vovk,
kurjač, Francka Slak — pri ši- Anton Frelih in Anton Fura-r —
da so v pnevmatikami II snemali tovorne plašče velikosti 8.25-20” do 11.00-20” s konfekcijskih bobnov s pomočjo bencina. Ker pa bencin topi gumeno zmes, je delavec imel neprijetnosti. Umazal
ALOJZ ZALAR tonija Žirovnik
vulkanizerka razumno.
Kaj vse doživim kot kontrolor bolnikov pri svojem deiu
nji kruh in najnujnejšo obleko je delala od zgodnjega jutra do poznega večera.
Gotovo me vsi poznate, saj sem no, ker je okusila vinsko kapljico, mož v ambulanto. Žal ga ni bilo. bil v tovarni »Sava« 31 let. Sedaj Ko pa sem prišel k neki drugi za vse ,stvar; pa sva seveda po-, ,	,	„	.	.	Pa sem zaposlen honorarno kot mamici in povedal, da bi rad	kriva 7dra,vnlk m laz Vpli.
je boben m roke. Bencin je	-pro-	bolniški kontrolor tovarne. Odkar	videl njenega sina in sva odšla po- .	'	."
diral v konfekcioniran	plašč	in s	opravljam svoje kon-trolorsiko de-	tihoma po stopnicah navzgor v	ko bl	se	dal°	še	POvedatl,	toda
tem škodoval kvaliteti.	Poleg	tega	lo’ sem Prevozil. 13'000 k.m- 'Preh°-	sobo, da ga ne bi zbudila, je bila	zaenkrat	je	dosti	in	morda drugič
°	dil pa 2.000 km in naredil čez 3.000	prazna. Medtem jo je fant že po-	več!
obiskov.	brisal.
pa se je še mučil pri snemanju.
Plašč lahko snamemo samo, če Služba je naporna zaradi bol- Nekoč sem prišel k neki ženi, napravimo spolzko površino kon- nikov, ker se vsi ne držijo zdrav- ki je ravno čistila vežo. Ko me fekcijskega bobna. Voda je zato niških navodil in delajo po svoji je zagiedala, je ,pustila vse in zbe-nepnmerna, kajti zelo pačasi hla- volji. Nekaj pa je tudi takih, ki Zala v sobo in naravnost v poste-pi. m Povzroča večje seperacije ubogajo in le-ti mi olajšujejo de- ijo. Imela je tako vročino, da bi pri vulkamzaciji. V -gumarstvu se lo. Tako doživim .različne stvari, j; zdravnik -tisti hip zagotovo -poji sploh izogibamo. Predlagatelj Naj navedem samo nekaj prime- daljšal bolniški dopust! pa je prišel na idejo, da bi se rov!
plašče snemalo z bobnov s spi- v	.	.___ , . , .	Take stvari se mi dogajajo Ve-
ri-tom. Špirit ne topi gumene .	°. m s. ne '°?a ...ls ?’v liko bolnikov niti doma ne dobim,
zmesi in hitro hlapi. S to rešitvi- "je?°va zena nahrulila čes da Izgovarjajo se s tem, da so šli k
jo je predlagatelj -veliko priporno- njegov sveži zrak je bil bolj slab, !	’ stnou’ bratu ln drufaT?' No"
gel, da -se plašči boljše snemajo kaiti d d	, hii]	benemu ne verjamem, kajti za-
in vpliv na kvaliteto je bil oči- stiJLnk Ko sem to ijŽtem povedal dpam *e sebl'.Ce ea vidim- .^em' viden. Komisija ga je za trud -pri zeni, mi je dejala, da me bo še da je dt>ma; ce pa. ga,ne 'vldim’ delu nagradila z 20.000 din na- dosti stalo	ne morem nic verjeti lažnim iz-
grade.	'	govorom.
... ,	„TITX„T.,,,.T .	Nekdo drug je bil operiran na
Vmko CUDERMAN iz pnevma- želodcu in prav tako ni mogel Se nek primer! Pridem -k neke-tikarne II je drugi, ki vam ga zdržati doma. Hodil je po »božjih« pu bolniku in vprašam ženo, če hočemo danes predstaviti. Kot ve- hramih — gostilnah, kjer se je na- ie mož doma. Odgovorila mi je, ste, smo morali zmesi za zračnice lival z žganjem. Zato ga je moral da ie šel po kruh. Pridem zopet vedno sejati. S sejanjem materia- zdravnik -poslati -v bolnico.	čez eno uro, žena pa pravi, da je
la smo odstranjevali tuja telesa Nekoč sem iprišel ,k neki žen_ skuplj isLad^ko nekdo pove^da in druge nečistoče, ki kvarno vph- ski, ki je bila tudi v bolniški, je šel po zdravila. Zopet se ogla-vajo na brizganje. S tem je bil Opotekala se je in tarnala, kako sim čez eno uro, toda zaman, stroj vedno zaseden in nam je ji je hudo. Seveda je bilo čud- Zato sem naročil ženi, naj pride
Še dopolnilo:
Nardin bolnike obiskuje od Tržiča do Medvod, in še dalje, če je treba jih poišče vsepovsod.
Ana Rebolj iz pnev-matikame II se je upokojila
Meseca julija 1942 se je zaposlila v našem podjetju v oddelku pnevmatikama, kjer se je nahajala vse do upokojitve. Ana je bila ves čas zelo marljiva in disciplinirana delavka. Ko se je poslovila od nas, je povedala, da je bila z delom povsem zadovoljna in da je med njenimi najožjimi sodelavci ves čas prevladovalo pravo tovarištvo. Povedala nam Dan za dnem	je vaš Nardin na p tlldi> da /e zelo hvaležna pod-
cesti-	ietiu, ker ji je kljub pomanjka-
tri sovražnike	imam.	niu sredstev dodelil° ^uUnsko
n ■•1.1	.	stanovanje. Želela si ga je vse
Pa se nh tako	otepam,	žlVZ/e»/e, saj je polnih 22 let ži-
a noben ga ne poznam.	vela v slabih stanovanjih.
Želimo ji še mnogo srečnih in DANIEL NARDIN zdravih let v krogu njene družine.
Birk me vedno le sprašuje, če mu klobase prinesel bom. Jaz pa pravim, mal’ počakaj, da po hrbtu jih dobim.
Moped mi je že opešal, le počasi v breg greva.
Ker klobas sva se najedla, da debela sva oba.
Kakšna so predvidevanja letošnjega občinskega družbenega plana
Takle vzoren red pa je posnel naš fotoreporter pretekli teden že navsezgodaj zjutraj, ko si je hotel ogledati orodjarno v obratu II! Kajneda, zares vredno pohvale in priznanja?
(Nadaljevanje s 1. strani)
Industrijska proizvodnja se " bo letos v kranjski občini povečala v primerjavi z lanskim letom za 18,3 odstotka (če bo še nadalje primanjkovalo reprodukcijskega materiala in surovin, ta porast ne bo mogoče uresničiti — opomba urednika!), izvoz pa se bo povečal za 8,6 milijona dolarjev ali kar za 1'8,5 odstotika.
Gradbena dejavnost se bo sicer nekoliko zmanjšala, čeprav ni bojazni, da ne bodo izkoriščena delovna sredstva z dobro organizacijo dela in pripravo gradbenih terenov. V trgovini bodo dograjeni trgovski centri in začeta dela novih na Prknskovem, Naklem, Šenčurju, Žabnici itd. Seveda pa bi se morala gostinska in trgovska podjetja sporazumeti za usklajeno urejanje trgovske in gostinske mreže, saj gre za preureditev določenih klasičnih trgovin v gostinske lokale hitre postrežbe, zlasti, v mestu Kranju. Obrt pa se bo razvijala tako, da bo še bolje zadovoljevala potrebe občanov ter pri tem sodelovala z industrijo.
Če nas ne prizadene pomanjkanje	tos"Sri"	pbo°i dt-
korda in žice, bo plan za marec	n sicer za elektrifikacijo
=	—s— • — —	m javno razsvetljavo 144 rmlijo-
IZPOUlIGli	nov, za vodovode 270 milijonov,
Po naj novejših podatkih, ki smo jih dobili pred zaključkom re- za ceste ;n mostove 510 milijonov, dakcije današnje številke našega lista, se dnevna proizvodnja v tem za vodno-regulacijska dela 222 mi-mesecu stabilizira. Povprečna dnevna proizvodnja se že dviga in je Ijjonov, za kanalizacijo 170 mili-dosegla zadnje dni okrog 45 ton izdelkov. Ker nam zaenkrat ne grozi jonov, za urbanistični program 60 več pomanjkanje kavčuka, lahko pričakujemo še nadaljnji porast milijonov in za vzdrževanje cest proizvodnje. Seveda pa bo treba prebroditi še težave in zastoje, ki iv. reda 120 milijonov dinarjev, nam jih utegne povzročiti pomanjkanje korda, žice in žična jedra Za stanovanjsko gradnjo je pred-in ventilov za zračnice.	videnih v tem letu nadaljnjih 522
Na zadnji seji upravnega odbora, delki. Tako je nas prizadelo po- vseljivih stanovanj družbene lastil je bila v četrtek, 11. marca, so manjkanje žice za žična jedra, še ni^e m 60 v zadružni ter 120 Pri" prisotni med drugim razpravljali „ečje skrbi pa nam zadaje po- Vatne"
tudi o proizvodnji v marcu. Sode- manjkanje korda iz uvoza. Naše Težišče družbenega plana za to
^ sedanje zaloge zagotavljajo nemo- kto je na pospešeni gradnji no-
Za osnovno dejavnost na področju telesne kulture daje v tem letu občinska skupščina 40 milijonov dinarjev, z nadaljnjimi 22 milijoni pa bo treba vzdrževati obstoječe športne objekte ter skrbeti, da bodo nudili množično telesno vzgojo in rekreacijo delovnim ljudem.
Vse več sredstev je treba na zdravstvenem področju trošiti v preventivne namene. Strokovno delo v zdravstvenih službah bo treba zagotoviti še bolj usklajeno delo, zagotoviti brezhibno dežurno službo, organizirati patronažno službo po krajevnih skupnostih, zagotoviti natančne zdravstvene pregled pred zaposlitvijo občanov urediti strokovno in laično nego bolnikov na domu, izvajati sodobno varstvo dojenčkov, predšolskih in šolskih otrok. Investicije bodo namenjene za osebno in sanitetno vozilo, UKV opremo za sanitetna vozila, za zobno ambulanto, rentgensko aparaturo in radio-foto-grafski aparat, za medicinske instrumente, za adaptacijo instituta za TBC na Golniku, lekarne v Kranju ter ureditev zobne ambulante v Stražišču in na Zlatem polju.
O predlaganem proračunu pa bomo spregovorili drugič!
Izžrebanci nagradnih križank
Komisija, sestavljena iz članov uredniškega odbora in reševalcev, je v torek, 26. januarja izžrebala nagrajence nagradnih križank iz 23/24. in 25. številke časopisa.
Za nagradno križanko, objavljeno v 23/24. številki, smo prejeli pravočasno 62 rešitev. Nagrade prejmejo naslednji izžrebanci:
8.000 din — Anica KOŠNIK, obratovno knjigovodstvo; 4.000 din — Marija ANKON, služba kakovosti — obrat II; 2.000 din
—	Olga SELIČ, razvojne službe;
2.000	din — Vili ROZMAN, C. Kokr. odr. 14; 1.000 din — Mara ZUPAN, razvojni laboratorij;
1.000	din — Karmen KAVČIČ, C. St. Rozmana 7; 1.000 din — Vilma ZUPAN, Gorenjesavska 35; 1.000 din — Ivan ZUPAN, Gorenjesavska 35;
Za nagradno skandinavsko križanko, objavljeno v novoletni številki časopisa, smo prejeli pravočasno 104 rešitve. Nagrade prejmejo naslednji izžrebanci:
8.000 din — Anica SAJOVIC, razvojni laboratorij; 5.000 din — Franc ŽUN, Pot v Bitnje 4; 3.000 din — Pavla ČARMAN, Tekstilna 7, Kranj; 1.000 din — Silvo GROZEU, valjarna II; 1.000 din
—	Milan JOVANOVIČ, Gosposvetska 17, Kranj;
Za malo nagradno križanko, objavljeno v novoletni številki časopisa, smo prejeli pravočasno 104 rešitve. Nagrade prejmejo: 5.000 din — Polde JEREB, konfekcija Vrhnika; 3.000 din — Janez BOHINC, v. p. 9924 — Mostar; 1.000 din — Mara ZUPAN, razvojni laboratorij; 1.000 din — Vika RANT, razvojne službe: 1.000 din — Anica NOGRAŠEK, obratovno knjigovodstvo;
prihaja sedaj kavčuk dokaj redno in da lahko pričakujemo potrebno
teno proizvodnjo do 25. marca, v vdd šol na Zlatem polju, v Pied-
K	sa." SSSStflS&S;
v aprilu. Zaradi pomanjkanja de- !	'	“	, J J. ^
...	. „	, /	j cine na vsak nacm zagotovimo,
vizmh sredstev pa nekatera predelovalna podjetja niso v preteklih mesecih imela dovolj surovin iz
osnovne šole v žabnici. Zagotoviti bo treba tudi zadostno strokovno O samem gibanju proizvodnje v zasedbo šol, navezati tesnejše sti-tem mesecu in o izgledih za pri- ke centralnih in podružničnih šol
uvoza ter zato sedaj ne morejo za- hodnje tedne pa berite v prihod- ter zagotoviti sredstva za šolske lagati naročnikov s potrebnimi iz- nji številki!	mlečne" kuhinje
Za financiranje strokovnega šolstva ■ je predvideno, da bodo gospodarske organizacije prispe-en odstotek svojega bruto
mesec stoji zaradi pomanjkanja vaje
žice Sam pri sebi sem si mislil 0‘sebne .dQhodka, ostali], potreb da bi se na nek nacm dal izdelati nih lg0	dinarjev pa bo
stroj za spajanje. Upam, da je =	, občinska skupščina
dovotj sposobnih ljudi med nami, 0srednj;| knjj^ v Kranju bo
ki bi se lahko tega postopili, da ne
sestavila natančno kartoteko vseh
Ubilo potrebno prav vsega uva- ^Tobč^rTr^rrnovo
lisce pa bo dobilo profesionalne
lati.
Prav poseben vzrok me je pri- kadre ter organiziralo gostovanje vabil, da sem odšel naprej, kjer poklicnih ustanov. Gorenjski mu-sem gledal, kako se vrti elektro- zej bo a;daiptirai mestno hišo, ure-motor, a valji stojijo. Baje je ma- dd dvoriščne prostore v Pre-tenal, katerega predgrevajo za šernovi Mši jn organiziral brizgalno, pretrd ah pa je nekdo stave Zavod preveč naložil na valj. O tem ni-hotel razpravljati.
Ali si lahko predstavljate?
Za razliko od dosedanjih nagradnih orehov smo se odločili tokrat objaviti nagradni razpis, v katerem boste morali preizkusiti svoje sposobnosti. Med tiste reševalce, ki bodo NAJKASNEJE DO SOBOTE, 20. MARCA ODDALI PRI DEŽURNEM VRATARJU ALI V UREDNIŠTVU PRAVILNO REŠITEV, bomo z žrebom razdelili pet denarnih nagrad po 2.000 dinarjev!
In sedaj k reševanju!
Vodja gradbišča Jože Kopivc je »Tovariši! Ogrodje bo treba po-moral zaradi varnostnih predpi- praviti. Vse vezi niso zadosti trd-sov pregledati trdnost vseh vezi ne in lahko pride do hude nezgo-
na ogrodju, ki ga je postavila de_ vidite, pri oknih številka ...
njegova skupina delavcev v novo- ..... bo treba spoje ojačati!«
zgrajenem stanovanjskem bloku.
Skozi okenske odprtine v p osa- IN VAŠA NALOGA, DRAGI RE-meznih nadstropjih je pregledoval SEVALCI!? V spodnji okvirček vezi in ugotovil, da so na manjši vpišite svoje ime in priimek, to-siiki prikazane preslabe in da jih £en naslov ter v prostem mestu bo zato treba popraviti. Sklical je išit skozi lkatera okna je on
C\7W	ri a rvi m /-v c L--1 z i-m ti/-v iti
raz-
za spomeniško
, . ,	varstvo bo končal konservatorska
sem	. ,azP™yllatl'. Zammtz de]a Sitarske hiše v Stražišču in
Večina bralcev si verjetno mi- me. ce bi bil valj in elektromotor Jenkove Kasarne na Jezerskem, sli, da me ni vec med živimi, ko delavčeva last, ali bi tudi tako odkrival in restavriral gotske freske, opravil sondažna arheolo-
svojo delovno skupino in dejal:
se toliko časa nisem oglasil. To- brezbrižno delal na njem.
da vzrok je drugje. Dalj časa sem se pripravljal na inventuro in se nisem mogel prej oglasiti. Ko je bilo vse pripravljeno, pa je zmanjkalo kavčuka in kakor veste, da je lezenga brez njega slaba, sem raje molčal. Bal sem se, da se ne bo nobeden name prilepil. Kot pa kaže, ga je sedaj dovolj in tako sem zopet tu.
Kot prvo bi se rad opravičil vsem tistim, ki so se hote ali nehote name prilepili. Vsi njihovi grehi so z novim letom pozabljeni, v kolikor so se sveda popravili. V nasprotnem slučaju pa naj mi oprostijo, če se bodo še enkrat name prilepili.
Po obhodu sem se umazal v oddelku pnevmatikama, kjer šprica-jo žične veloplašče. Nekateri go-
Za danes le toliko, da boste ška izkopavanja, zavaroval šmaj-vsaj vedeli, da sem pri življenju, dov grad in izdelal topografijo Pepe Leznga spomenikov NOB.
N	.
—	F
9'	
	
	v	
	%
videl slabe, negotove vezi!
ODGOVOR: Vodja gradbišča je zahteval, da se popravi vezi ogrodja pred okenskimi odprtinami številka .........
IME IN PRIIMEK
TOČEN NASLOV
Stane Bec zmagal na občinskem turnirju II. razreda
•	V nedeljo, 14. februarja je bilo v osemletki »Simon Jenko« v
•	Kranju tekmovanje v namiznem tenisu za vse igralce drugega
•	razreda. Prepričljivo je zmagal Stane Bec iz našega podjetja po-
•	tem, ko je premagal Tomažiča z 2:0 in v finalu Zupana z 2:0.
Turnirja se je udeležilo 21 igral- TEHNIČNI REZULTATI: Pan-vorijo, da nam saj primanjkuje. cev kranjskih delovnih kolektivov grič : Torkar 2:0, Zupan : Žumer Naj si ogledajo ta oddeiek in naj ter društev s podeželja. Zanimivo 2:0, čuk • Korenjak 2-0 Kopač • vsak vzame omelček in nabral bo je, da je favorit tega turnirja Cvirn 2:1,' Lavrenčič : Stepan 2-L
Pangnc ze v polfinalu izpadel z Stare . Hafner 2:0, Tomažič : Za-
ajo, temveč tudi obleke delavk, Za naše podjetje so nastopili	B.fC : TomJzm 2;0 ~
se preoblačijo kar v oddelku. Stane Bec, Tone Korenjak in Sta- četrtfinale. Zupan . Pangnc 2.0, Ne vem, če so one zadovoljne s to ne Lesjak. Zmagovalec Stane Bec Culk : Kopač 2:1, Lavrenčič : Sta-pridobitvijo. Nerodnost je pa tudi je s tem nastopom še enkrat po- re 2:0 in Bec : Tomažič 2:0 — v tem, da jih vsak lahko opazuje, trdd) da sodi med igraIce> ^ bi polfinale : Zupan : čuk 2:1, Bec : ko se preoblačijo.	lahko z rednim in vestnim tre- Lavrenčič 2:0 — finale: Bec : Zu-
Videl sem prešo, ki baje že cel ningom še precej dosegli.	pan 2:0.
dovolj saj za eno zmes. Črn ni samo oddelek in ljudje, ki v njem Z-upanom. delajo, temveč tudi obleke delavk, ki
Potušek in Podjed-gorenjska prvaka
Pred zaključkom redakcije smo zvedeli, da sta člana našega kolektiva Potušek in Podjed gorenjska prvaka v kegljanju.
Ko so gorenjski grbljači izbirali reprezentanco za revijo slovenskih kegljačev v Celju in Mariboru, sta Potušek pri starejših članih, Podjed pa pri mladincih dosegla najboljše rezultate ter tako osvojila najvišja naslova na Gorenjskem. Potušek je podrl v disciplini 200 lučajev mešano 829 kegljev, Podjed pa v disciplini 2 x 200 lučajev 1.588 kegljev.
Obema sodelavcema za uspeh v imenu vseh savskih športnikov iskreno čestitamo!