z vertov sv. Frančiška. A / '»»)■* {f .«i» H V il ■■■ ‘ ;’: ‘J . I/ 8Jr' ,.'1 !i « -, \ li i , ì ' / . *'.V k »■’ SfEflE z vertov sv. Frančiška. Časopis za verno slovensko ljudstvo, zlasti za nde tretjega reda sv. Frančiška. Sesti tečaj. S posebnim blagoslovom Njih svetosti papeža Leona XIII., Njih prevzvišenosti kneza nadškofa goriškega Prečastitega generalnega ministra celega frančiškanskega reda vredil in izdal P. Stanislav Škrabec, raašnik frančiškanskega reda na Kostanjevici. V GORICI. Hilarijanska Tiskarnica. 1885-7. 4$ W;J ’ ' - *rf$fQlf«‘ ‘f ■ • ,ovt-i!»«(,! >'» ■£*«<» *'■■■•■ ■■ ■ }{■;■.'■ * .Ui'>«£ i t ; ; >;s *'• - , a • i<; ■ ‘ R ‘ i '.fr ' . . , ■ ■ i .i' - ; ’ ■ W. mir..-. • ' .11 f/ i ■ o-. ! : • ■ '4 ■>’.» ■' HO'* iii-- V; ; 4' : i < s .ti KAZALO stran. Tisočletnica smorti sv. Metoda, velikega škofa slovenskega ... 1 Sveta slovenska blagovestnika Ciril in Metod. Vvod......................................................................5 Pervo pogl. Mladost svetega Cirila in Metoda......................Tl Drugo pogl. Perva apostoljska delavnost sv. bratov .... 101 Tretje pogl. Sv. Ciril in Metod gresta na Moravsko .... 131 četerto pogl. Slovenščina ko bogoslužni jezik v Rimu poterjena . .163 Peto pogl. Smert sv. Cirila.........................................195 Šesto pogl. Sv. Metod nadškof panonski in moravski . ... . 228 Sedno pogl. Sv. Metod v nemški ječi..............................260 Osmo pogl. Sv. Metod mej Cehi in drugimi Sloveni .... 203 Deveto pogl. Nove tožbe, novo poterjenje slov. jezika. Viking . . 321 Deseto pogl. Poslednja lota in smert sv. Metoda.....................327 Cerkev in cvetje...........................................................16 I. (Cvetlice v cerkvi primerno lepotičje)..........................17 II. (Kakšne in ketere so najprimerniše).................................47 III. (Kako, kje in kedaj se prav rabijo)...............................108 IV. (Kje se dobe).....................................................137 V. (Kako se množe)...................................................173 VI. (Kako se goje) I9g VII. (Letnice in dveletnice)..........................................232 VIII. (Mnogoletna zelišča).............................................273 IX. (Vertno cvetlično drevje in germovje)............................297 X. (Posodne rastline, hladniške)............................ . . 342 XI. (Posodne rastline, topliško)......................................369 Tersat, slavno svetišče Matere Božje na Hervaškem .... 22 Marijina hišica v Sveti Deželi............................... . .81 Prihod svete hišice na Tersat..........................................146 Sveta hišica prenesena v Loret.........................................182 Čudežna podoba Matere Božje, nova cerkev in samostan . . . 215 Požar in novo zidanje samostana........................................265 Zvečanje kapelice in cerkve............................................267 Sedanja cerkev.........................................................311 Slovesno kronanje Marijne podobe leta 1715.............................334 čudeži in vslišane molitve.............................................361 Odpustki, ki se morejo dobiti na Tersatu...............................367 — VI — stran' Sveti križ in drugo orodje terpljenja našega Gospoda in zveličarja O križanju in križu Jezusa Kristusa...................................33 O moči in ceščenju sv. križa in o znamenju križa ... 36, 65 Drugo marterniške orodje liaàega izveličarja..........................69 Razlaganje novega vodila svetovnega 3. reda sv. Frančiška ... 39 Pogl I. O sprejemi, poskušnji, obljubi .... 40. 86. 120. 149 Pogl. II. Kako naj žive.................................................328 Velegrad................................................................... 76 Sveti Frančišek v Zagrebu...................................................35 Katoliška društva in Tretji Red.............................................97 H sklepu tisočletnice sv. Metoda...........................................129 Opazko o naši razlagi .novega vodila 3. reda...............................153 Molitev sv. Klare na čast sv. peterih ran Kristusovih .... 161 Petnedeljna pobožnost na čast petih ran sv. Frančiška . ... .193 Nova določba glede vesoljno odveze.........................................194 Marija Terezija, nadvojvodinja avstr, ostenska, grsfinja Šambordska . 213 Spoznajmo so...............................................................225 Cerkve na Ruskem........................................................226 Valaam........................................................... 257. 289 Pogled v Bosno in Hercegovino .... 185. 254. 270. 348. 368 Srečna smert. Dogodbica iz Amerike.........................................314 Zavetje v smorti uri. Dogodbica iz Afrike..................................815 čislanim braveem...........................................................353 Ogled po katoliški cerkvi in njenih misijonih . 25. 53. 89. 123. 156. 188 Zahvala za vslišano molitev 30. 59.92. 129. 158. 189. 217. 255.288. 317. 350 Priporočilo ... 32. 64. 95. 128. 160. 192. 224. 256. 320. 352. 383 Ponižna prošnja, v čast sv. Antona P.......................................128 Zahvala za darove..........................................................224 Popravki in dostavki. Na strani 286. v versti 12. od spod beri: Jaffrayanum namesti Taffrayanum. Na strani 347. v versti 14 od zgoraj beri: Rhododendron namesti Rhoddendron. Na strani 344. so poslednje tri verste odveč, ker se E v o n y m u s že na strani 301. mej verlnimi gemi navaja; vender jo res, da spada evónitn ko posodna rastlina v hludnico. Noketero drugo rastline pa se po pravici na dveh testih imenujejo ker spadajo neketeri njih spremeni sem, drugi tja. Na strani 242. so po tiskarski pomoti izpuščoni naslednji članki: Dmnihus chinensis, kitajski nagelj, zavoljo raznoverstnosti, prelepili barev in bogatega cvetja neprecenljive rastline, za puš-ljece jako pripravne. Sejejo se malega travna v gnojne grede, pikirajo na prosto in potem prasade na svoje mesto. Lahko pa — VII — se sejejo malega in velikega travna tudi na prosto, ali na posebno gredo, ali pa berž na mesto, kjer imajo rasti. Spremeni so „cesarski“, „širokolistni“ in „Heddewigov nagelj.“ Tudi „Gard-nerjev nagelj11 je s kitajskim soroden in se more kaker ta gojiti in rabiti. Eschscholtzia californica (beri : „eèsóljcija kalifórnika11, imenovana po nekem profesorju v Derptu na Kusovskem, Jožefu Frideriku E s c h s c h o 11 z ali Eschholtz), maku podobna rastlina, ki izverstno raste v suhih peščenih tleh in od majnika ali rožnika pa do vinotoka navadno lepo rumeno cvete. V pušljecih, v vodi stoječih, se ohranijo stebla dolgo časa in popki na njih se polagoma razcveto. Sejejo se ešoljcije kimavca, ali pa sušca in malega travna berž na mesto. Zalivati jih ni treba. Gailldrdia picta (imenovana po nekem prijatelju rastlino-slovja, G ai 11 ar d de Charentonneau, beri: „galjàr d’šaranto-nó“), prav čedna cvetlica v sredi erdeče, okrog rumene barve. Pod imenom Lorenziana se dobi tudi polnocvetna. Seje se sušca in malega travna v zmerno gorko zemljo, pikira in sredi velikega travna presWi na vert po 20 cm. vsaksebi. Cvete od malega travna do p^zne jeseni. Gdura Lindheimeri, za pušljece jako pripravna, lépa rastlina, ki obilo cvete od majnika do jeseni. Seje se konec sušca v gnojno gredo, pikira ravno tja in v majniku presadi na svoje mesto. Ako se ohrani čez zimo na svitlem, ne merzlem kraju ter spomlad z grebo izposadi, cvete še obilnjjjše. Gilia (imenovana po španjskem rastlinoslovcu Filipu Salj-vadbrju G i 1 i, beri „hili“), ena najhvaležniših letnic, za pušljece posebno pripravna. Razločujejo se tricolor, laciniata, capitata, li-niflora itd. Seje se najbolje kimavca, ali spomlad kar na mesto. Cvete od rožnika do velikega travna. Na strani 341. je imelo stati : Caméllia japonica (tako imenovana po nekem moravskem jezuitu iz Brna, Jurij Camellus po imenu, ki je po Aziji popotoval in mej drugim rastline otoka Lusonskega popisal), prekrasna sploh znana cvetlica, tudi za cerkev gotovo ena izmej najizverstniših. Sicer hladniška rastlina se da vender tudi v kurjeni izbi z nekoliko skerbjo dobro gojiti. Najceneje ti pride in najgotoviše se ti obnese, ako jo kupiš pri vertnarju spomlad, ko je ocvela ; tako se ti bo lažje privadila izbe. Postavi jo k oknu lai v okno ter pusti vedno pri miru na svojem mestu. Tudi obra- Vili fiati je nikar. Če se mora v stran postaviti, da se izba prezrači, naj se potem natanko zopet na tisti kraj dene, kaker je bila prej. Poleti jo varuj sončnih žarkov, po zimi pa vročine od peči. Ako jo imaš v oknu, pokrij jo po zimi čez noč s pavolo ali kaj podobnim, da ti ne zmerzne, zlasti ako hočeš notranje okno zapreti. Proti jeseni, ko poganjajo cvetni popki, se malo zaliva, potem •bilniše. Cvete navadno grudna ali prosinca. S perja se mora pogostoma brisati prah, najbolje z mokro sukneno cunjico. Zaliva se z mlačno ogreto vodo. Presaja se poleti, pa le, ako je zemlja že vsa preprežena s koreninicami. To zemljo pusti kaker je nepoškodovano ter presadi v zmerno večo posodo z dobrim odtokom. Zemlja se vzame najbolje enakomerno mešana iz močvirske ali resne, listne in rušne. Najboljši za izbo so tisti spremeni, ki imajo zelena kelišna peresa.