MUZIKOLOŠKI ZBORNIK — MUSICOLOGICAL ANNUAL IV, LJUBLJANA 1968 SRBSKE TEME V RUSKI GLASBI DRUGE POLOVICE 19. STOLETJA Marija Koren (Beograd) Srbska glasbena folklora, posvetna in religiozna, je zbujala pozornost ruskih skladateljev in teoretikov že v 18. stoletju, še bolj pa seveda v 19. stoletju. Ne le kot primerjalno gradivo,1 ampak tudi kot originalna vrednost majhnega področja, ki je posebno zanimivo zaradi križanja raznovrstnih elementov in vplivov (prastare antične plasti, avtohtona slovanska glasbena intonacija, bližina Vzhoda, turške primesi). Že na začetku 15. stoletja so razširjali srbsko* cerkveno petje skupno z bolgarskim zlasti v Ukrajini2 Grigorij Camblak3 in razni cerkveni pevci. Potem, ko se je tu udomačilo, je polagoma prehajalo v Veliko Rusijo4 in se stapljalo z ruskim petjem. V 18. stoletju in v prvih desetletjih 19. stoletja so bili ruski stiki s srbskim folklornim glasbenim gradivom sporadični, bolj ali manj naključni. To so bili v glavnem potopisi in dnevniki, v katerih se glasba omenja v zvezi z ljudskimi običaji in slavnostni!.5 Do sistematične j šega preučevanja srbske religiozne in posvetne folklore6 in potem do nastanka prvih glasbenih del, v katerih so citirane ali obdelane srbske teme, pa je v Rusiji prišlo šele v 19. stoletju pod novimi zgodovinskimi pogoji, ko se pojavijo slovanofilske ideje in akcije. 1 Tako so pisali o srbski folklori v 19. stoletju N. A. Osakin, I. L Sreznjovski, P. Uspenski, P. Rovinski, K. Leotnjev, M. Rajevski, D. V. Razumovski, V. F. Odo-jevski, A. N. Veselovski, A. V. Stasov, Ep. Filaret in drugi, v 20. stoletju pa B. Asaf jev, F. Rubeov in drugi. 2 Razumovski D. V., Cerkovnoje pjenije v Rosiji, Moskva 1867—1869, str. 174—176. 3 Camblak Grigorij (1369 Trnovo — 1419 ali 1420 Kijev) »menih in pres-biter« je bil od leta 1402—1409 predstojnik dečanskega samostana, pozneje metropolit v Kijevu. Je avtor biografije Štefana Dečanskega, liturgije in drugih spisov v srbsko-slovanskem jeziku. Kiseljkov V. SI., Mitropolit G. Camblak, Sofija 1943 do 1947, str. 14—15. 4 Veselovski A. N., »Muzika u Slavjan«, Ruski] Vjestnik, zv. 64, 1866, str. 409—451. 5 Barski V. G., Putešestvije k svjatim mjestam. I, II (SPB, 1793, 1819); Bro-nevski V., Putešestvije od Trijesta do Sanktpeterburga v 1810. godu, Moskva 1828; »Narodnoje muzicirovanije Serbov«, Vestnik Evropi 1827, str. 73; Uspenski P., Knjiga bitija mojevo (SPB, 1849); Uspenski P., Putešestvija v Afonskije monastirji i na Sinaj (SPB, 1856). 6 Gl. op. 1. 78 Gibanja za nacionalno osvoboditev pri Srbih, Poljakih in Čehih7 zbujajo v Rusiji splošne simpatije do »slovanskih bratov«;8 še posebno po Krimski vojni, ko se je pričakovalo, da bo turški imperij razpadel in da bo prišlo do osvoboditve slovanskih narodov in do ustvaritve panslovanske državne zveze pod ruskim pokroviteljstvom. Leta 1858 je bil ustanovljen Moskovski slovanski dobrodelni odbor,9 ki je pod dobrodelnostjo skrival svojo politično funkcijo: utrjevanje ruskega vpliva na Balkanu. Zato ni čudno, če se pojavljajo v dnevnem tisku, periodiki in zasebnih izdajah tega časa poleg potopisov in prikazov zgodovinskih dogodkov v slovanskih deželah tudi opisi glasbene folklore,10 zborniki slovanskih ljudskih pesmi11 in prvi članki o umetni glasbi.12 Vendar pa je bila srbska folklora vse do Vseruske etnografske razstave13 in do- popularnih koncertov D. Agrenjeva-Slavjanskega14 znana v glavnem le posameznikom. Med njimi je treba zlasti poudariti V. F. Odo-jevskega.15 Sicer pa I. M. Jampoljski pretirava, ko' piše, da je »... zanimanje in delo (Odojevskega) pri preučevanju srbskih narodnih melodij 7 Srbske vstaje leta 1804 in 1815, v dvajsetih letih nacionalno gibanje na Poljskem in delo čeških preporoditeljev Dabrovskega, Hankeja in Jungmana. 8 Med leti 1820 in 1840 se je v Rusiji formiralo nekaj splošnoslovanskih organizacij: najprej Obščestvo sojedinjonih Slavjan, potem Silavjanofilski kružok (na čelu s A. S. Homjakovim) in Kiriio-Mefodovskoje bratstvo. 9 Odboru so načelovali eminentni slovanofili: M. P. Pagodin, I. S. Isakov in A. S. Homjakov. io y »Vjestniku Evropi« (1827, str. 73) je posvečen obširen članek ljudskemu muziciranju Srbov. V. Bronevski, op. cit., opisuje kolo okrog ognja za Kres in glasbo pri svatbi v naših krajih; K. Leotnjev piše (»Iz žiznji hristijan v Turčiji 60-ih godov«) o petju ob spremljavi gosel, P. Rovinski pa. o srbski glasbeni folklori (»Serhskaja Morava«, Vjestnik Evropi, april 1876). 11 Pjesni raznih narodov, Moskva 1854. 12 A. N. Veselovski, op. cit., piše ne le o srbski folklori v srbski cerkveni glasbi, ampak govori tudi o prvih naših skladateljih, pri čemer poudarja s posebnim upoštevanjem K. Stankovića kot ». . . najboljšega poznavalca stare srbske glasbe, ki se je ukvarjal z zbiranjem starih cerkvenih melodij srbskega bogoslužja in z zbiranjem narodnih pesmi«, ter kot glasbenika, ki mu gre tudi »čast ustanovitve in utrjevanja prvega srbskega glasbenega društva v Beogradu«. Takoj zatem omenja tudi Davorina Jenka, ki je ». . . postal zadnji čas zelo znan po svoji uspeli himni za patriotsko pesem »Naprej«, ki si je pridobila domovinsko pravico pri vseh Zahodnih Slovanih. »Zanimivo je, da se nahajajo v Muzeju glasbene kulture Glinke v Moskvi, — fond V. N. Pashalova (1841—1885) — tudi prepisi Jenkovega zbora »Sabljo moja, dimiščijo« (F 133, No 1807), ki je hitro po svojem nastanku prišel v Rusijo. V dodatku je Pashalov zabeležil: »Slova Miti Popoviča, avstrij-skavo Serba, muzika Davorina Jenko, Slovinca«. 13 Razstava je bila aprila leta 1867 v Moskvi. 14 D. Agrenjev-Slavjanski, ruski zborovodja, je že v šestdesetih letih preteklega stoletja prepotoval s svojim zborom vso Evropo in Združene države. Obdeloval in izvajal je folklorne in mestne napeve raznih narodov. Pri nas je kon-certiral leta 1867, 1884, 1890, 1891 in 1895 v Beogradu, Pančevu, Zagrebu, Novem Sadu, Vukovaru, Somboru, Nišu, Smederevu, Sarajevu in Mostarju. V svoje ruske programe je vključeval dosti znanih srbskih pesmi, kot »Sunce jarko . . .«, »Rado ide Srbin u vojnike«, »Sultan i vezir« in druge. 15 Odojevski, Vladimir Fjodorović (1804—1869), ruski plemič erudit, književnik in glasbenik. V času poznanstva z D. V. Razumovskim (1862—1869) se je ukvarjal s študijami o ruski folklori in cerkvenem petju. 79 vplivalo na razvoj srbske nacionalne glasbene umetnosti«16 in da je K. Stanković začel zbirati narodne pesmi na iniciativo V. F. Odojevskega. Odojevski je prejel prvič Stankovičeve zbirke narodnih pesmi leta 1859,17 ko je Stanković imel že pet tiskanih zvezkov. Ne glede na to pa so prav zaradi tega stika postale Stankovičeve zbirke srbskih narodnih pesmi znane določenemu krogu ruskih intelektualcev dosti prej, kot so doživele širšo popularnost s koncerti D. Agrenjeva-Slavjanskega. V. F. Odojevski, ki je bil častilec Glinke in propagator njegovih idej o nacionalni glasbi, se je v vrsti člankov, esejev in razprav zavzemal za preučevanje ne le ruske, ampak slovanske pesmi na sploh, ter za komparativno analizo ruske in slovanske cerkvene glasbe.18 Takšno zanimanje ga je privedlo — po posredovanju dunajskega pravoslavnega duhovnika M. Rajevskega19 — v pismeni stik s K. Stanko vičem. Rajevski je menil, da bo tako poznanstvo Stankoviću pomagalo, da bo bolj gotovo napredoval pri beleženju in obdelovanju srbskega cerkvenega petja. Dopisovanje Stankoviča in Odojevskega se, kot vse kaže, ni ohranilo, vendar se nahajajo v glasbeni biblioteki V. F. Odojevskega20 tiskane Stankovičeve zbirke srbskih narodnih pesmi z avtorjevim posvetilom, v pismu M. Rajevskega z dne 24. XII. 1859,21 ki je naslovljeno V. F. Odojevskemu, pa beremo: »... razen tiskanih srbskih narodnih pesmi, ki Vam jih je avtor podaril, sem Vam poslal še osem melodij, kot se te pojejo v srbski cerkvi; dva napeva je notiral in harmoniziral avtor.«22 Dne 3. aprila leta 1866 sta poslala Stanković in Rajevski stihiros »Gospodi, vozzvah k teb je« v osmih modusih istočasno V. Odojevskemu23 in D. Razumovskemu.24 Do osebnega srečanja Odojevskega in Stankoviča v Moskvi, kot je bilo predvideno, pa ni prišlo,25 vendar so srbske pesmi v Stanko vicevi obdelavi krožile med ruskimi intelektualci. Odojevski je bil znanec G. J. Lo-makina,26 Glinkine sestre L. Šestakove in P. I. Čajkovskega — osebnosti, ki so nekoliko pozneje prišle v neposredni stik s srbskimi temami. Spomladi leta 1867 so pripravljali v Moskvi Vserusko etnografsko razstavo v novih političnih okoliščinah, saj so postajali notranji boji v Avstro-Ogrski vse bolj srditi in leta 1866—67 se je osnovala tudi Balkanska zveza. Razstava je bila sicer prvotno zamišljena kot vseruska, ven- 16 Jampoljski I. M., Muzika v Jugoslaviji, Moskva 1958, str. 120—121. 17 ibid., str. 121. 18 Rukopisnije sobranija D. V. Razumovskovo i V. F. Odojevskovo, Moskva 1960. 19 Mihail Rajevski, duhovnik cerkve poslaništva na Dunaju, slovanofil, poznavalec cerkvene glasbe. 20 Glasbena biblioteka V. F. Odojevskega se hrani v biblioteki Moskovskega državnega konservatorija P. I. Čajkovskega. 21 Jampoljski I. M.., op. cit., str. 122. 22 ibid., str. 122. 23 Muzej glasbene kulture M. Glinke, Moskva, fond 200, št. 168. 24 Lenjinova Biblioteka, Moskva, fond 380, št. 21/9; na stihirosu beremo opombo: »melodiji glasov . . . Stankoviča« in opazko, ki jo je napisal Rajevski: »S podlinim vjerno. Rajevskij, 3. aprelja 1866.« 25 Djurić-Klajn S., Muzika i muzičari, Beograd 1958, str. 30. 26 Kot navaja Jampoljski, op. cit., str. 123, je Stanković leta 1859 podaril tudi Lomakinu tiskani izvod srbskih pesmi. 80 dar so jo spremenili v splošno slovansko. Inozemski posredovalec v zvezi s slovanskimi znanstvenimi društvi in s posamezniki, od katerih so nabavljali gradivo za razstavo, je bil M. Rajevski.27 Otvoritvi predstave in vrsti priložnostnih slovesnosti28 so prisostvovali delegati vseh slovanskih dežel.29 Z njo je povezan tudi nastanek prve pomembnejše30 kompozicije na srbske teme, »Fantazije na srbske teme« N. A. Rimskega-Korzakova. Seveda pa pri uveljavljanju rusko-slovanske ideje, ki se je dala tako zelo uporabiti v glasbi, skupina M. Balakireva ni mogla stati ob strani.31 To je bil čas največje enotnosti Petorice, ko so sprejemali »... ruske ideje v vseslovanski obliki.32 Balakirev, ki je leta 1866 izvedel v Pragi z velikim uspehom Glinkinega »Ivana Susanjina«, leta 1867 pa tudi »Ruslanu in Ljudmilo«, je sodeloval s slovanskimi prijatelji in se zanimal za politične dogodke.33 Tako je imel po vrnitvi iz Prage zamisel, da priredi ob otvoritvi omenjene razstave, Slovanskega kongresa in sprejema delegatov v Petro-gradu koncert, ki bi imel na programu izključno dela s slovansko glasbeno tematiko.34 Sam je komponiral »Uverturo na češke teme«, Rimski j -Kor sako v pa »... je začel pisati po zamisli Balakireva »Fantazijo na srbske teme« za orkester. Niti malo se nisem navduševal nad slovanstvom, pač pa le nad prekrasnimi temami, ki jih je zame izbral Balakirev . . ,«.35 Koncert je bil v Petrogradu 12. maja 1867 pod vodstvom M. Balakireva. Poleg njegove »Češke uverture« in »Srbske fantazije« Rimskega-Korsakova je bila izvedena »Kamarinskaja« M. Glinke, »Kazačok« Dar-gomižskega, Lisztova »Madžarska fantazija« in arija iz »Halke« S. Mo-niuszka. Ko je pisal o koncertu V. V. Stasov, je izrekel znane preroške besede: »... koliko poezije, občutja, talenta in znanja ima v sebi majhno, vendar že mogočno krdelce ruskih glasbenikov.36 »Fantazija na srbske teme« je eno od prvih značilnejših del Rim-skega-Korsakova.37 Preprosta po obliki (svobodni rondo), z živim kontrastnim izmenjavanjem tematskega gradiva in zanimivimi detajli v orkestralnem koloritu, je ta fantazija že naznanjala določene poznejše skladateljeve stilne značilnosti. Korsakov omenja,38 da je srbske teme zanj izbral Balakirev. Kot lahko z gotovostjo trdimo, so bile vir Stankovićeve zbirke, s katerimi se 27 Slavjanski zbornik, Moskva 1948, str. 18 28 Istočasno je bil tudi Slovanski kongres. 29 Delegacijo »Avstrijskih Srbov« so sestavljali M. Polit-Desančić, Vukašinović in J. Subotié, delegacijo »Srbov iz kneževine« pa Petronijević, Miličevic, J. Ša-fafik, M. Medakovié, S. Todorovic in drugi. Iz Hrvaške je prišel Lj. Gaj, iz Slovenije pa M. Vilhar. Slavjanski zbornik, str. 24. 30 Pred tem delom je nastala »Pjesnj serbskaja« Ivana Čerlickega (1798 do 1865), zborovska kompozicija, o kateri pa žal nimamo dovolj podatkov. 31 Balakirev M., Vospominanija i pisjma, Lenjingrad 1962, str. 48, 100, 432. 32 Asafjev B., »Iz oblasti Jugoslavskavo narodnavo muzicirovarii]a i vzaimo-svjazi ruskoj i slavjanskoj muziki«, Sovjetskaja muzika, 1946, 7, str. 71. 33 Rimskij-Korsakov N. A., Ljetopis mojej muzikaljno) žiznji, Moskva 1955, str. 43—49. 34 Ibid., str. 43. 35 Ibid., str. 43. 36 Stasov V. V., Izbranije socinjenija, zv. I, str. 171—172. 37 Serov A. N*., Izbranije statji, zv. II, 1957, str. 617. 38 Rimski-Korsakov, op. cit., str. 43. 6 81 je Balakirev seznanil v Pragi. V pismu A. Patere, ki je tam pomagal Ba-lakirevu pripravljati »Ruslana in Ljudmilo« in vodil tedaj njegovo korespondenco s L. Šestakovo, beremo: »... tudi srbske narodne pesmi sem prejel in takoj Vam jih bom poslal.«39 Najbolj verjetno je, da so Stanko-vičeve zbirke prišle do> Rimskega-Korsakova prav po L. Šestakovi, sestri M. Glinke, s katero se je tedaj Balakirev stalno dopisoval40 in po kateri je poslal priporočila in navodila svojim tovarišem. V »Srbski fantaziji« prevladuje pesem »Sunce jarko . . .«, ki je bila med ruskimi skladatelji zelo znana in popularna, kar je zasluga D. Agre-njeva-Slavjanskega, ki jo je na svojih koncertih pogosto izvajal.41 Čeprav je označena v Stankovičevi zbirki42 kot »srbska narodna pesem«, je ta meščanskega porekla, tako kot tudi sicer mnoge druge iz zbirke. Kot avtorja teksta poznamo D. Isailoviča,43 obstaja pa tudi sicer nedokazana teza, da je avtor melodije Josip Šlezinger.44 Korsakov jo uporablja v svoji »Fantaziji« svobodno; nespremenjen ostane le njen prvi takt z značilno zvečano sekundo. Tu jo navajam najprej v obliki, kot nastopi v uvodu kompozicije: medtem ko se v tretji epizodi ronda, v centralni kulminaciji, pojavi tako-le modificirana: SU&otulo Jrßiojf Po prvi izvedbi dne 12. maja 1867 je »Srbska fantazija« naletela na navdušen sprejem kritike. Serov jo je oddvojil kot naj uspele j še delo koncerta, ki »... govori o ogromnem talentu mladega skladatelj a-začetnika«,45 Cui pa jo je primerjal z »Lezginko« M. Glinke: »... isti zvok, ista efekt- nost, navdušenje, celo teme so zelo podobne«.46 Po dveh izvedbah v Moskvi47 je izzvala polemiko med časopisom »Antrakt«, kjer je avtor članka, ki se je podpisal kot »Neznanec«,48 napadel delo kot »... brezbarvno, brezosebno in brez življenja«, in med Čajkovskim, ki je odgovoril v časopisu »Savremenaja letopis« z navdušenimi besedami, da je pred Rimskim-Korsakovim »... še vsa prihodnost in tako ni dvomiti, da je temu izredno 39 Pismo A. Patere L. Šestakovi z dne 11. I. 1867, Muzikaljnaja starina, V—VI, SPB, 1911,^ str. 157. 40 L. Sestakova je finansirala bivanje M. Ba'lakireva v Pragi, izdatke za note in drugo v želji, da ovekoveči spomin na svojega brata. 41 Med drugim tudi leta 1864 ob priliki gostovanja v Beogradu (neobjavljeni rokopis S. Djurić-Klajnove). 42 Stanković K., Srbske narodne pesme I, Dunaj 1862, št. 4. 43 Prim, neobjavljeni rokopis S. Djurić-Klajnove, str. 3. 44 ibid., str. 3. 45 Serov A. N., op. cit., str. 617. . 46 Cui C, »Koncert g. Balakireva«, Sanktpeterburgskije vjedomosti, 3. VI. 1867. 47 26. X. 1867 in 16. XI. 1867. 48 Antrakt, št. 8, 1868, 25. II, str. 3. 82 nadarjenemu človeku usojeno, da postane eden od najlepših okrasov naše umetnosti.«49 Nekaj let pozneje je tudi sam Čajkovski segel po isti temi (»Sunce jarko . . .ce). Ko ga je A. Rubinstein50 pozval, naj napiše za koncert Ruskega glasbenega društva v Moskvi v korist Slovanskega dobrodelnega od- fif dđ-P^^ - v fi l f&&4~*e > /un M/Jtod •- A tn u' n e i f u M> '. ?(/*¦ . ¦'/• bora, ki je poslal Srbiji v vojni s Turki dobrovoljce, kratko^ orkestralno delo, je Čajkovski zasnoval »Srbsko-rusko koračnico«.51 To delo priložnostnega značaja je postalo pozneje priljubljena repertoarna točka Čajkov- 49 Savremenaja ljetopis, št. 9, 1868, str. 5. 50 Čajkovski j M., Žiznj P. I. Čajkovskogo, 1900, str. 501. 51 Kot datum dovršitve partiture je P. I. Čajkovski naznačil na koncu 25. septembra 1876. Delo je pozneje imenoval »Slovansko koračnico«, čeprav je napisal Čajkovski sam na avtografu partiture in klavirskega izvlečka naslov »Srbsko-ruska koračnica na narodne slovanske teme«. Na ustreznih mestih klavirskega izvlečka in partiture je Čajkovski tudi vnesel originalne naslove srbskih melodij. Rokopisa se nahajata v muzeju M. Glinke v Moskvi (fond 88, št. 86 in 87). 6* 83 skega, ki ga je v obdobju svoje intenzivne dirigentske dejavnosti stalno vključeval v programe svojih koncertov.52 0 virih, ki jih je Čajkovski uporabil pri izboru srbskih melodij, piše njegov biograf N. D. Kaškin: »... nabavil je zbirke srbskih pesmi, vendar na svojo veliko žalost, ni v njih našel niti ene, ki mu bi bila povsem všeč. Fragment iz Srbsko-ruske koračnice P. L Čajkovskega Nazadnje pa je le izbral dve in napisal koračnico, ki jo je prvotno imenoval ,Srbsko-rusko'.((53 Kaškin je pisal svoje spomine po skladateljevi smrti, tako da je bila časovna razdalja od nastanka »Srbsko-ruske koračnice« precejšnja. Čajkovski je v tem delu uporabil tri, in ne dve srbski temi, kot to trdi Kaškin. To so: »Sunce jarko . . .«, drugi del pesmi »Prag je 52 Tumanina N., Čajkovski] — put k masterstvu, Moskva, str. 122-—123. 53 Kaškin N. D., Vospominanija o P. I. Čajkovskom, str. 122—123. 84 ovo milog Srba« s tekstom »Gospodaru glavni, Mihailo slavni . . .« in drugi del pesmi »Rado ide Srbin u vojnike« s tekstom »Jer puščani prah . . ,«.54 Čajkovski jih je uporabljal na tale način (najprej navajam original po K. Stankoviću, potem pa transformacije Čajkovskega): Jindank espressivo $(.SiznLoi I Stot - co, jar-ko ne si-jas jed-na-feo suitce jaieo „im:e iw -je" to si-jas jed -nata JtaoUrodo. % modo di marciajunére ?J. CajÂouski ime%M f Vrao je ovo tkl1o§ 5 rba m kqjeitt sfojiwo Gosjtoda.ru.gWni Aifailo ôlawimisTCOsezattli lebt btlt /enti, CL.fg. J?J uy'âovofri ^^^^^Min^^jy \ fi ilS Ü&mfw di marom Je. Stankou-ić la-do ide ôrbiiîu voj-7iL-Lc odje zeterte bere lauo-ri-fc, jer jtušča-ni jtraR ^^^^^rf^^f i r r j=^^^=î^ ne ia-da-je njemu straft, jer jtuxa-ni jtraR nera-da-j e nje-nta straft. # Tui>e n^T-ç^j ^pg^^^^ Čcg&ovs/zi M Viri, ki jih je uporabljal Čajkovski, so bili verjetno dvojni. Kot prvi vir naj bi veljala knjiga Stankovicevih »Srbskih narodnih pesmice, ki je bila natisnjena na Dunaju leta 1863, kjer se pod številko 1 in 5 nahajata druga in tretja pesem, ki ju je Čajkovski uporabil. Gotovo ni dvoma, da je do njih prišel po V. F. Odojevskem, svojem bližnjem prijatelju, s katerim je bil kolega od leta 1866. V fondu V. F. Odojevskega v muzeju M. Glinke v Moskvi55 se hrani Zbornik narodnih pesmi, notni zvezek, v 54 Avtor teksta prve je Vaša Živkovic, medtem ko menijo, da je melodija Djurkovićeva adaptacija neke koračnice kapelnika Antona Jahimeka v Pančevu. Avtor teksta in melodije druge pesmi je Mita Oreškovic. (Po neobjavljenem rokopisu S. Djuric-Klajnove, str. 3)„ 55 Fond 200, št. 168. 85 katerega je Odojevski vpisoval »nape ve vendske, litovski je, vengerskije i serbskije«. Obe omenjeni srbski pesmi sta zabeleženi v tej mali zbirki. Morda prav zaradi tega govori N. D. Kaškin v svojih spominih o dveh pesmih. Tretjo »Sunce jarko . . .«, ki je bila zelo popularna, pa je lahko Čajkovski uporabil po posluhu, ker jo je na koncertih D. Agrenjeva-Slav-janskega kot stalni moskovski glasbeni kritik gotovo večkrat slišal. »Srbsko-ruska koračnica« je majhna simfonična slika v svobodni sonatni obliki s široko codo-apoteozo; je izraz razpoloženja, ki je zajelo Rusijo v času srbsko turških vojn. Razporeditev tematskega gradiva govori za programsko osnovo koračnice, ki pa je nakazana v splošnih obrisih: od slikanja stiske narodov, ki se že stoletja vojskujejo s Turki (grupa I. teme — tema »Sunce jarko«), prek rastoče energije grupe II. teme (druga in tretja srbska tema), dinamične izpeljave (poleg srbskih tem je tu zavoljo simbolike uvedena tudi tema ruske himne) pa vse do strnjene reprize in code — slavja zmage in osvoboditve. Ob prvi izvedbi 5. XI. 1876 je bilo delo na zahtevo publike ponovljeno.56 Čajkovski je pisal svoji sestri N. Davidovi, da je »Srbsko-ruska koračnica« izzvala »... cel vihar patriotskega navdušenja.«57 V času, ko je Čajkovski napisal »Srbsko-rusko koračnico«, so nastajale tudi mnoge druge, manj uspele slovanske koračnice, največkrat zborovske pesmi, ki so pozivale Ruse, da pomagajo balkanskim narodom. Naj omenim na primer »Slovansko koračnico« LI. Pjotra,58 ki začenja s klicem »K Balkanom, dražja!« Njena melodija sicer ni srbska, vendar je delo tipično za trenutek, v katerem se je pojavilo, in je kot mnoga druga tudi ugasnilo. Tudi v novejšem času so ruski in sovjetski skladatelji izražali simpatije do^ slovanstva z deli, ki se po naslovu ali tematiki (glasbeni ali literarni) povezujejo z našimi kraji.59 Vendar je za prodiranje srbske folklore in šele rojene nacionalne glasbene umetnosti zunaj meja Srbije posebno pomemben čas, o katerem je bilo tu govora in to v kulturnem in političnem smislu. 56 Ruskije vjedomosti, 1876, št. 286. 57 Državna javna biblioteka Saltikova-Sčedrina, fond 4, št. 41. 58 Muzej M. Glinke, fond 133, št. 185. 59 III. godalni kvartet A. K. Glazunova (»Slovanski«, 1888). Prva tema prvega stavka in prva tema drugega stavka prve simfonije sta po intonaciji blizu naši folklori. »Srbska balada« Ipolita-Ivanova je žal izgubljena, nastala pa je v času (1934), ko se je avtor ukvarjal s preučevanjem folklore raznih narodov, tako tudi Srbov. V V. godalnem kvartetu (»Slovanskem« 1941) V. J. Šebalina se je popularna pesem »Sunce jarko . . .« ponovno pojavila. Vsak stavek prinaša po eno karakteristično slovansko temo: 1. stavek rusko, II. slovaško, III. poljsko, IV. srbsko in V. ukrajinsko. — Balet B. Asaf jeva »Milica« (1942—1947), za katerega pravi skladatelj, da je ». . . glasbene primere jugoslovanske folklore in narodne instrumentalne improvizacije vzel iz del F. Kuhača in L. Kube« in da se v njem nahajajo »primeri glasbe plesov, posebno kola.« Sovjetskaja muzika, 1947, št. 1—2, str. 97. Mimogrede naj omenim še tudi avtorje, ki so si prizadevali, da komponirajo dela na stihe naše narodne poezije v duhu srbske folklore. Stihi Vuka Stefanovića Karadžića so inspirirali »Srbsko pesem« V. N. Pashalova, deset solospevov A. Ru-binsteina in »Jugoslovanski ciklus« S. Fajnberga. 86 SUMMARY Serbian chant as well as secular folk-music, for its comparative value and for its own value, had continually attracted the attention of Russian travel writers and musicians since the 15th century, the time when the Serbian chant was through the metropolite of Kiev, Gregory Camblak, brought to Russia. The more systematic research in Russia of Serbian folk-musik and its use in a number of works of Russian composers can, however, be attributed to Siavenophile tendencies in Russia in the second half of the 19th century. A basis for a closer acquaintance with the Serbian folk-music was achieved through the collections of Serbian folk and town songs compiled and arranged by Cornelius Stankovic (printed in Vienna, 1859—1863), and through the part of the Serbian Octoechos sent by M. Rajevski to V. F. Odojevski and D. Razumovski. This contact was increased through D. Agre-njev-Slavjanski who regularly included Serbian songs in his concert programmes. The compositions in which Serbian themes appear are of an occasional character. N. A. Rimski-Korsakov composed his »Phantasy on Serbian Themes« on the occasion of the opening of the Russian ethnographic exhibition in 1867; and P. I. Tchaikovsky composed in 1876 his »Serbian-Russian March« in which he used three Serbian themes, for the concert for the benefit of the Slavonic charitable committee which sent volunteers to Serbia. Works which are by their musical and literary themes connected with Serbia, have also been written in recent times. For the spread of the young Serbian national music and Serbian folklore beyond the borders of this country the greatest importance must be attributed to the second half of the 19th century. 87