Štev. 5.
V Ljubljani, 30. januarja 1914.
LIV. leto.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
£«• spise, v oceno poslane knjige itd. Je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. V»e pošlljatve Je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta ... . 2*50 „ posamezne številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna nvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to Je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53160. Reklamacije so proste poštnine.
Pred regulacijo.
Službena pragmatika za državne uradnike in za državno učiteljstvo je sprejeta v obeh zbornicah in tudi že sankcionirana. Stanovom, ki prihajajo tu v poštev, so se izpolnile dolgoletne želje. Vse nade seveda niso uresničene. Mnogi ne pridobe nič, drugi nekaj; le malo jih je, ki bi bili povsem zadovoljni. Pa tako je pri nas vedno. Ako ne gre za vojaške stvari, se upanje Vedno izprevrže v — prevaro!
S ponosom lahko trdimo, da smo vojaška in klerikalna država! Po teh dveh atributih nas poznajo in cenijo tudi sosedi. Mi sami bolj pohlevno — kakor se patriotom spodobi — prenašamo te dobrote. Ako nimamo bajoneta na vratu, imamo eksekutorjevo roko na kljuki ali pa srebrno pastirsko palico na plečih. Med vsemi poklicanimi smo izvoljeni mi; a med izvoljenimi najizvoljenejše je — učiteljstvo!
To se je pokazalo tudi v zadnjem zasedanju državnega zbora.
Ob sklepanju zakona o državnih pre-odkazih posameznim deželam so social-no-demokraški poslanci predlagali, naj se ugotovi, da se mora vsaj 90 odstotkov teh preodkazov porabiti za izboljšanje učiteljskih plač.
Toda komaj je bil predlog stavljen, . že ga je zmlela železna roka strahotne pošasti in ga vrgla v globoko morje neskončne ljubezni poslancev do učiteljstva.
Tej pošasti je ime — avtonomija!
Da ona živi, naj pogine učiteljstvo; zakaj več je vredna v militaristični in klerikalni državi prazna beseda, nego tisti stan, ki vzgaja dobre državljane! Kdor tega ne verjame, ni patriot!
Ako bi bil sprejet zgoraj omenjeni predlog, bi danes vse avstrijsko učiteljstvo lahko zavriskalo, ker bi se njegov desetletja trajajoči krušni boj bližal zmagovitemu koncu. Tako pa še vedno ne vemo, pri čem smo. — Bo li bede konec? Bodo li solze posušene? Vzdihi izzveneli? Nemoralnost neplačanega dela prenehala?
Odprta vprašanja!
Z gotovostjo moremo trditi le to:
1.	Tendenca teh preodkazov je — dasi ni izrečno sklenjeno v državnem zboru — da se iz njih regulirajo učiteljske plače.
2.	Ti preodkazi so toliki, da se lahko urede naše plače tako, kakor se glase znane zahteve vsega avstrijskega učiteljstva.
3.	Deželni zbori, ki imajo učiteljstvu prijazne in naklonjene večine, bodo tudi te državne prispevke porabili v definitiv-no regulacijo učiteljsikh plač. — Kjer takih večin ni — tam. se,; ne ve, v koliko bo učiteljstvu namenjen^ , denar porabljen za učiteljstvo. \.¡¿r
4.	Vlada se*je*že leta 1899. po nauč-nem ministru Hartlu izjavila nasproti or-ganizovanemu avstrijskemu učiteljstvu, ki je tedaj zborovalo na Dunaju, da bo sanirala deželne finance v ta namen, da se? more izvesti končna regulacija učiteljskih plač. Slično izjavo smo od leta 1899. do danes čuli že dostikrat. To je sedaj vlada storila, in torej iz tega izvira logično, da so ti preodkazi naši, da je ta denar denar avstrijskega učiteljstva in se v druge namene, kakor samo v to svrho, po zakonih morale in poštenosti ne sme porabiti!
5.	Da se je sedaj sanacija deželnih financ izvedla, to je uspeh boja v pomanjkanju in bedi živečega organiziranega avstrijskega učiteljstva. Ta boj je trajal zdržema petnajst let. Moralno upravičenost tega boja vtemeljujemo tako, da imej država, ki si je nad vsem šolstvom pridržala v državnih osnovnih zakonih vrhovno vodstvo, nadzorstvo in oblast, tudi do te-gaistega šolstva materialne obveznosti. Isto stališče so že zavzeli razni deželni zbori — med temi tudi kranjski — ko so poživljali državo, naj prispeva k stroškom za učiteljske plače vsaj 50 odstotkov. — Danes stojimo pred gotovim dejstvom: Vlada je sanirala deželne finance. To je
moralna in materialna zmaga naše organizacije!
6. Ker ima sedaj država nasproti ljudskemu in meščanskemu šolstvu tudi svoje materialne obveznosti, ji ne more biti navzlic temu, da tega državni zbor ni sklenil izrečno, vseeno, ali se državni preodkazi porabijo za učiteljstvo ali v druge namene. Država mora torej po svojih lokalnih vladah gledati, da ne bo učiteljstvo prikrajšano. Najenostavnejše bi se to zgodilo na ta način, da se govori in sklepa v deželnih zborih o regulaciji učiteljskih plač na temelju vladnih predlog, ki jim bodi osnova in princip plača državnega učiteljstva iste kategorije.
To stoji! Tega ni mogoče izpodbiti, ker je stvarno in logično popolnoma pravilno.
Vprašanje je, ali bo deželam to mogoče storiti? Odgovor se glasi: Da, če bodo hotele!
Denar je na razpolago.
, Iz davka na žganje dobe predvsem Goriška, Istra in Dalmacija nekak pobolj-šek po 500.000 K. — Od ostalih, deželam iz davka na žganje preodkazanih 60 milijonov K pa dobe:
Dolenja Avstrija	6,700.900 K
Gorenja Avstrija	763.070 »
Salcburško	363.565 »
Štajersko	2,660.995 »
Koroško	1,597.410 »
Kranjsko	2,020.710 »
Trst	318.580 »
Goriško	255.610 »
Tirolsko	1,488.405 »
Predarlsko	155.715 »
Češko	11,915.895 »
Morava	8,928.425 »
Šlezija	2,959.555 »
Galicija •	17,195.115 »
Bukovina	1,978.325 »
Dalmacija	492.920 »
Istra	304.535 »
Razentega dobe dežele še iz osebne	
UV11V/UI1U1VJ T	»V*	------j
nov na leto, od tega presežka še 40 odst.
Vzemimo, da znaša teh 40 odstotkov 10 milijonov, tedaj dobe:
Dolenja Avstrija	3-45 milj. K		
Gorenja Avstrija	0-40	»	»
Salcburška	0-09	»	»
Štajerska	0-517	»	»
Koroška	0-124	»	»
Kranjska	0-116	»	»
Trst	0-213	»	»
Istra	0-071	»	«
Goriška	0-058	»	»
Tirolska	0-257	»	»
Predarlska	0-033	»	»
Češka	2-317	»	»
Morava	0-815	». •	
Šlezija	0-175	»	»
Galicija	1-113	»	»
Bukovina	0-123	»	»
Dalmacija	0-078	»	»
Na ta način dobe	dežele, ker so ;		
oaii li. p i. j-" vuuivu/>i	»• ^ *•A
441/3 milijona in ker bodo po zgoraj navedenem ključu dobile dežele okroglo 93 milijonov, od leta 1914. dalje za okroglo 50 milijonov več kakor doslej. Ako pa bosta davek na žganje in osebna dohodnina znašala več, bodo tudi preodkazi deželam znašali toliko več.
Preodkazi so tu —- torej ni nobenega zadržka, več da bi se ne mogla izvesti regulacija učiteljskih plač in da bi se te plače ne mogle izenačiti plačam državnih uradnikov, kakor se glasi principialna zahteva organizovanega, avstrijskega učiteljstva!
Vzemimo za primer Kranjsko, kjer je učiteljstvo danes v Avstriji najslabše plačano. — Regulacija plač v smislu uradniških plač bi zahtevala okroglo 1,000.000 K. — Kranjska dobi 2,020.710 + 116.000 = 2,136.710 K. Ako torej sklene deželni zbor tako stalno regulacijo, ostane deželi Kranjski za druge potrebe še vedno 1,136.710 K, torej za okroglo 500.000 K manj, nego znaša končni primanjkljaj v deželnem proračunu za leto 1913. Regulirale bi se učiteljske plače in deželni deficit bi se skrčil na eno tretjino.
Tudi v drugih deželah se bo dalo s temi državnimi prispevki urediti plače
ERLINDA BERNARDOVA:
Moje potovanje po Švici.
Potovanje v pravem pomenu je velika naloga. Kdor večkrat sam potuje in ne v kaki večji družbi, ve, da se je treba k temu vestno pripravljati. Kolikor dni hoče ostati na tujem, toliko tednov je treba priprave.
Tako smo imeli tudi mi čas prav natančno razdeljen, imeli določene hotele, kakor tudi zabeležene zanimivosti vsakega kraja in bili tudi že preskrbljeni s tujim denarjem. Da bi pa časa po nepotrebnem ne tratili pri čakanju na vozne listke, smo si preskrbeli »Generalabonement«. To je mala knjižica, v katero prilepijo sliko naročnika. S tem je plačana vožnja po železnicah in parobrodih. Prav malo prog, ki so v privatnem podjetju, je izvzetih, kar je razvidno iz knjižice. Po takih progah je pa navadno cena za 20 ali 25 odstotkov znižana.
Potovanje po Švici moramo prištevati prvim in najkrasnejšim, ker tukaj uživamo najvišje užitke. Krasota prirode je tu doma. Nimamo skoraj časa spotoma •bčudovati, zakaj predmeti se nam prehitro vrste. Pred seboj zremo snežnike, ledenike, gorske studence in reke; vidimo *oteske in v jezerih se zrcalijo sivi vršaci. £e ni kdo hribolazec, mu ni treba hoditi hribe; kar sede v gorsko železnico ali **PeaJačo in v sekaj urah Jo na aaJvStal
hribu. Povsod vidimo za nas vratolomne stavbe — mostove. Tu je krasota prirode spojena s krasoto del človeških rok.
Poleg vsega tega dobimo v Švici še pristna, nepokvarjena živila, kakor tudi dobro prirodno vinsko kapljico po jako zmreni ceni. In povsod vabi čisti, neokažni gorski zrak ljudi iz vseh krajev sveta.
Preden pa začnem opisovati, pripominjam, da sem posnela krajevna imena po zemljevidu, ki ga je izdala Slovenska Matica.
Potovanje sem napravila z bratoma. Zadnjega septembra smo vzeli nahrbtnik ter zapustili z brzovlakom domača tla. Vlak je kar švigal skozi Gornji Štajer, kakor bi vedel za naše hrepenenje po krasni Švici. Mlado jutro nas je pozdravilo že v gorati, po prirodi jako lepi deželi Tirolski. Peljemo se mimo kraja Stams, kjer je samostan cistercijenzev, ustanovljen leta 1271. od matere zadnjega Hohenštaufovca Konradina. V njem so grobovi cesarice Elizabete (1273), Friderika Avstrijskega in Menarta Tirolskega. Kmalu zagledamo grad Petersburg, kjer se je rodila Marjeta Sirokoustna.
Vlak že težje sopiha — ker gremo v hrib. Obdajajo nas ponosni vrhovi, ki bi znali veliko pripovedovati o vojnah in o zgodovini dežele. Taki vršaci so: Riffler 3038 m, Gamsbergkopf 2990m, Venet 2513 metrov, Eisenkopf 2826 m, Stierkopf 2583 metrov in drugi.
Pettneu je zadnja postaja pred predorom »Arlberg«, ki loči Tirolsko od Predarlskega. Predor so zidali 3 in pol leta in je stal 72 miljonov kron. Čez hrib drži cesta, po kateri so hodili že Rimljani in v srednjem veku križarji. Leta 1414. je spremljal po tej poti Friderik Avstrijski papeža Ivana XXIII. k cerkvenemu zboru v Konstanz. Postaja Sv. Anton leži 1362 m nad morjem. Od tukaj je treba strojevodji malo zavirati. Sedaj se vrsti predor za predorom, viadukt za viaduktom. Po kratkem času dospemo mimo Bludenz -Feldkircha skozi kneževino Lichtenstein v Buchs, ki stoji že na švicarski meji.
Najprej smo šli po že naročeni »Generalabonement«. Prvi vlak gre šele ob 1 uri 53 minut; tedaj je še dosti časa. Po obedu smo si ogledali kraj. Kaj čudno se nam je zdelo, da smo tukaj videli slovanske napise pri trgovcih in družbah za izseljevanje.
Začnemo pot. Železniški vozovi nimajo toliko sten kot pri nas, ampak več stekla, tako smo lahko vso pot sede občudovali zdaj na levi, zdaj na desni strani nove kraje in prirodo. Ko smo zapustili Sv. Marjeto, smo že napenjali oči, da bi zagledali Konštansko jezero. Čeravno smo vsi trije kar strmeli pri pogledu na jezero, vendar smo drug drugega opozarjali nanje.
železnica drži zmiraj tik jezera mirna Rorschacha, Romanshorna in ob 4*32 smo dospeli v,
Konstanz.
Po mestnem načrtu smo dobili takoj hotel, kjer smo odložili nahrbtnike.
Konstanz na Badenskem je največje mesto ob istoimenskem ali Bodenskem jezeru in šteje 30.000 prebivalcev. V mestu so razna oblastva, vojaštvo, kakor tudi razne šole: gimnazija, realka, tehnika in še druge. Skozi več stoletij so se tukaj shajali vladarji, in leta 1414.—1418. je bil tu splošni cerkveni zbor. Kakor znano, je imela katoliška cerkev takrat tri vladarje:! Benedikta XIII., Gregora XII. in Aleksandra V. Po Aleksandrovi smrti so izvolili kardinali Ivana XXIII. Ta je leta 1414. sklical cerkveni zbor v Konstanzu, ki bi imel poravnati cerkveni spor in Husovo krivo-verstvo. V posebni hiši ob jezeru, ki se imenuje še sedaj »Konciliumhaus«, so izvolili kardinali novega papeža Martina V. in druge tri odstavili.
Pred mestom je Husov kamen, na katerem je dala posvetna oblast Husa 6. julija 1415. kot krivoverca sežgati. Na trgu, ob jezeru proti mestu, je spomenik padlim domačinom v francoski vojni leta 1870 do 1871, na drugem koncu pa vodnjak z malimi kipi štirih cesarjev, Henrika III., Friderika Rdečebradca, Maksa I. in Viljema I. Znamenito poslopje je »Hotel Barba-rosa«, v katerem je sklenil Friderik I. po mnogih bojih mir z lombardskimi mesti. Mimo cerkve sv. Štefana, jako važne ob časa cerkvenega zbora, dospemo do mest-
i

učiteljstva. Kako. se bo to zgodilo, o tem nas pouči bližnja bodočnost!
Možnost je dana, denar je tu — treba je volje, pa je naše krušno vprašanje rešeno!
Kujmo!
Kakor znano, je štajerski deželni zbor lani dovolil za svoje učiteljstvo draginjsko doklado v vsoti 1,200.000 K. Naredbeni list za šolstvo z dne 15. januarja 1914 prinaša odlok o podelitvi te težko pričakovane draginjske doklade.
Ne mislimo se tukaj spuščati v posameznosti, kako se je ta draginjska dokla-da razdelila, ampak hočemo obrniti svojo pozornost na predzadnji odstavek tega razglasa o omenjeni draginjski dokladi, ki se glasi:
Za slučaj, če bi se do začetka leta 1915 ne izpeljala definitivna ureditev učiteljskih plač, ali če se ne bi dovolil do tega roka od deželnega zbora višji znesek za podelitev draginjskih doklad učiteljstvu javnih ljudskih in meščanskih šol, bi se morali pri morebitnem zvišanju personalnega stanja učiteljstva dotični postavki letošnje draginjske doklade primerno znižati, da se zamore brezpogojno izhajati z zneskom 1,200.000 K.
Dalje se je v tem odloku prezrla določitev, da se draginjska doklada šteje v penzijo, kakor je to zahtevala naša štajerska organizacija. Faktum je dalje, da ima naša Štajerska od države na novo nakazanih okroglih 2,120.000 K v namen izboljšanja naših plač, tedaj v skupnem kron 1,200.000 in 2,120.000 K = 3,320.000 K.
Nam se zdi, da so vsa ta dejstva za nas ustvarila čas, ko je treba železo kovati. Dobro bi bilo, da bi nas vodstvo naše Zveze nekoliko seznanilo, v kakem položaju se sedaj nahaja vprašanje regulacije učit. plač na Štajerskem; naj se izjavi, ako bi ne bilo umestno, da stopijo njena društva v tem času potom delegatov in društva s svojimi člani pa potom pogostejših zborovanj v ožji stik, da bomo stali vsi kot en mož. Naš neomajni smoter mora biti: Definitivna regulacija učiteljskih plač v obsegu naših zahtev se v letu 1914 mora uresničiti!
Draginjska doklada za leto 1914.
No, sedaj imamo dolgo zaželeno doklado. Malo dolge obraze smo sicer delali, ko smo videli, da so nam od naše organizacije določene vsote skrčili za več desetakov, celo stota ke.
Vse bi pa še bilo pravično, ker vnaprej se ni dalo tako natančno preračuniti; a vsega obsojanja je vredna krivica, ki se je zgodila učiteljicam, poročenim z učitelji. Zakrivili so to nemški nezadovoljneži učitelji, ki nočejo poznati stanovske discipline, ki pa so si s svojo nediscipliniranostjo sedaj le še škodovali, storil je to z zahrbtnim napadom pri dež. šolskem svetu vodja meščansko šolskih učiteljev, Kawan, kakor poroča zadnja „Pa-dag. Zeitschrift". Vse je šlo gladko, Lehrer-bundov predlog je bil odobren po deželnem odboru, le v našem c. kr. deželnem šolskem svetu se nahajajo ljudje, ki niso zmožni razsoditi pravice, ali pa so tako hudobni, da delajo nalašč krivico.
Učiteljice, ki so bile tako nerodne, da so se poročile s kakim učiteljem, so od svojih neomoženih tovarišic prikrajšane po
100 do 150 K, povrh pa so njih može šteli med samce, da so tudi ti prikrajšani še posebe za 90 do 100 K.
Poznam učiteljske pare, s številno družino, po 4 do 6 otrok. Uboga učiteljica, ki ima deliti svojo plačo s tem drobižem, dobi sedaj manj od svoje neomožene tovarišice, ki ima skrbeti samo zase.
Je pri nas učiteljska obitelj, ki ima tri otroke v šolah izven doma, mož je povrh bolehav, a uboga žena, ki mora za vse skrbeti, ima od svoje v istem kraju službujoče neoženjene tovarišice 150 K nižjo doklado. Kako more pri takih razmerah družina izhajati, si lahko mislimo. A naš dež. šolski svet misli, da je ukrenil pravično, ako je prikrajšal to ubožico za celih 150 K, ki bi dobro došle v priboljšek študentkom.
Pa ko bi to, kar so odgrizli tem, dali onim v III. plač. razredu, bi stvar še izgledala vsaj malo upravičena, pa ne, to dobe meščansko šolski učitelji, ki so itak mnogo boljše plačani, bivajo povrh v krajih, kjer se nahajajo tudi srednje, ozir. višje šole, da imajo tako svojo deco doma ter jih študi-ranje teh nič ne stane. 150 K bi prišlo, kakor že omenjeno, učiteljici jako prav, dočim si meščanski učitelji s temi Judeževimi groši — 50 K, ki jih dobijo več — tudi ne bodo bogve koliko pomagali.
Obračamo se do naše Zveze in Lehrer-bunda, da odločno protestirata proti takemu krivičnemu postopanju, posebno pa še opozarjamo, naj pravočasno vse ukreneta, da ne doživi učiteljstvo podobnih presenečenj pri regulaciji plač.
Najzadnji osnutek za regulacijo učiteljskih plač mi nič kaj ne ugaja, ker se dela prevelika razlika med ljudskošolskim in me-ščanskošolskim učiteljstvom.	b.
Organizacija slovenskega učiteljstva.
Dovolite, tovariš urednik, še nekoliko prostora mlademu učitelju. S Štajerskega se je oglasil v 3. let. štev. veteran, z Goriškega prihaja pa »rekrut«.
Tov. Hreščak je objavil v reviji »Naši Zapiski« članek z zgorajšnjim naslovom. To ni bil članek za revijo, ampak pamflet petindvajsetletnemu delu Zaveze. Umevno je, da so Hreščakovo pisarijo popadli vsi sovražniki učiteljstva in kovali iz njega kapital. Edino to je Vaš žalosten uspeh, tov. Hreščak.
Med mladimi se je začelo neko veselo gibanje. Z veseljem sem ga opazoval, zakaj edino primerno je, da nadomesti vsako izgubljeno moč — nova moč. Mnogo je obetalo to gibanje, a, žal — da je ¡zgrešilo svoj smoter. Kakor so tov. Hreščaku zoprne avtoritete, tako je ravno on začel k avtoritetam, ki niso baš naklonjene Zavezi, in migljaji teh avtoritet so mu evangelij.
»Pojdite po tej poti, in izginili bodo Gangli in Luke!...« izpregovori avtoriteta.*
»Ste ga slišali, tudi ta ne more Gangla in Jelenca, torej imam prav, le po njih?«
In sklep je gotov. Ne da bi samo prelistal »Spominskega spisa«, kjer je nagro-madenega ogromno dela, za katerega so žrtvovali idealni člani našega stanu tako veliko časa, dela, moči in gotovo tudi noči, ko midva s tov. Hreščakom še niti vedela nisva, kaj je to učiteljišče. Da, lahko
* Torej velja boj dr. Turne in njegovih učencev osebam.	Uredn.
je tolči po osivelih glavah, če je pa to častno, je pa drugo vprašanje. Tako se ne zdravijo rane na lastnem telesu in tako se ne pridobiva simpatij svojemu radika-lizmu!.
In odprto pismo tov. Rakovščku!
Prav pravite, Hreščak, otvorimo debato, akademično razpravo, o narodnosti. Pretresimo to vprašanje, saj so že davno minili časi, ko je bil naroden le oni, ki je kričal: »Hej, Slovenci!« itd. Danes je pojm narodnost precej globlji, in analizirajmo ga. Precej dvomljive vrednosti je pa samozavestna domišljavost, s katero je udaril po — tovarišu.
Naši listi — vsi so kajpada zanič. Najslabši pa je seveda »Učiteljski Tovariš«. To je tako žalostno izpričevalo vsem tozadevnim zabavljačem, da bi naj kar rajši molčali. Kaj mislite, da je tov. uredrjik vsegaveden in vsegamogočen, da on lahko, samo če bi se mu ljubilo, pričara referate in poročila najboljše kakovosti? Kdor ni še nikdar nič pisal vanj (tu ne mislim Hreščaka), ne sme ziniti niti besede. Pošiljajte poročila, članke itd. in vsak teden izide lahko sedem »Učiteljskih Tovarišev« in po kakovosti bodo nadkri-ljevali celo — »Naše Zapiske«, dovolj nas je.
In takih stvari bi lahko naštel še na stotine.
Poglejmo pa, odkod izhaja vse to, in potem bomo lahko lečili rane!
Po mojem subjektivnem mnenju edino iz tega vzroka, ker ni vse učiteljstvo v taboru socialne demokracije in ne nosi tudi Zaveza njenega pečata.
Kdor pogleda Zavezina pravila, bo tudi videl, da ona ni politiška organizacija, ampak stanovska, ki se ne naslanja na nobeno politiško stranko.
V njej dobi prostora vsak, ki je v principu za napredek in svobodo šolstva in učiteljstva. Mislim pa, da mi bo tov. Hreščak priznal, da to niso samo izključno socialisti.
Prej bi akceptiral socialno-demokra-ški program (v nepotvorjeni obliki) kot pa kake individualistične in frazerske brez programne meščanske stranke. Saj ima ta program mnogo prekrasnih mest (narodna avtonomija itd.), odklanjam pa povsem razumevanje in izvajanje tega programa nekaterih voditeljev te močne stranke. In tako različni nazori glede politike so tudi pri ostalih najinih tovariših. Vsak ima pač svoj prav. Vsi, kar nas je v Zavezi, smo pa bojevniki za napredek in svobodo šolstva in učiteljstva. To nas veže v močno falango — v Zavezo. In ta skupni, enotni princip je pač tako mogočen in velik, da lahko tvori podlago vsej organizaciji, čeprav smo glede dnevnih politiških vprašanj raznih nazorov. Iz navedenga pa izhaja, da moramo v svoji Zavezi tudi stati kot granit in vsak po svoji najboljši moči delati v njen razcvit. Če je kje kaj trhlega, dobro, izmaknimo, a nadomestimo z betonom, sicer bomo stali v nekolikem času pred razvalinami, in prokletstvo tistemu, ki bi to provzročil! Organizacija je, ki nas vzdržuje v teh težkih dneh, ona nam je vse in za njo pojdemo v boj!
Saj upam, da mi tov. Hreščak potrdi, če rečem, da smo najprej učitelji, vzgo-jevalci svojega naroda, potem šele liberalci, socialisti, agrarci itd. No, če mi to potrdi, potem pride vse ostalo samo ob sebi.
Potem tudi upam, da nastopi drugačno pot oni, ki želi lečiti rane našem telesu
Adonis.
ne hiše, ki je bila nekdaj frančiškanski samostan, pozneje vojaščnica, a sedaj šola. Stolna cerkev je zaradi starosti v zgodovinskem oziru jako važna. Na južni strani se dviguje Marijin steber, postavljen ob času kuge leta 1682. V obližju je lep vodnjak in društveno poslopje Sv. Ivana, nekdanji samostan.
Po mostu dospemo na otok, kjer se nahaja velik hotel (Inselhotel). Bil je nekdaj kraljev grad. Leta 1230. so kupili otok dominikanci in sezidali ondi samostan. V takozvanem Husovem stolpu so imeli Hu-sa 89 dni zaprtega. Vse to poslopje je sedaj hotel. Nekdanja cerkev je izpremenje-na v krasno jedilnico. Po stenah je še veliko slik iz 13. in 14. stoletja. Prav lepo ohranjen je tudi prejšnji samostanski hodnik.
Mimo pristanišča pridemo v mestni vrt, kjer svira v poletnih večerih vojaška godba meščanom v zabavo. Tik vrta je še veliko ostankov stavb na kolih, ki pričajo o keltskih naselbinah.
Tu na jezeru se nam odpre celo jezero. — Prekrasna panorama. — Dozdeva se nam, kakor bi se nebesni obok tam daleč spajal z jezersko gladino; kako čarobno v poletnih večerih, ko tone solnce kot ognjena krogla v jezero. Tak užitek imamo samo še ob morju. In kdor je enkrat občudoval ta kraj in stal na zelenih bregovih, polnih mest, ter gledal vršace, pokrite s snegom, ki se zrcalijo v valovih,
ga ne pozabi več. Obdano je od petero različnih držav: Avstrije, Bavarske, Ba-denske, Virtemberške in Švice. Največja dolžina jezeru je 69 km, širina pa 14 km.
Mesto se razprostira tudi še na desnem bregu Rena.
Imenovati moram še muzej (Rosgar-tenmuseum), stavbo iz 13. stoletja. V njem se nahaja veliko znamenitosti iz zgodovine mesta in okolice za stavb na kolih.
Mestna okolica je kaj lepa. Diven je otok »Mainau« z gozdom in prekrasnim grajskim vrtom, kjer se je v senci hladil marsikateri vladar.
Večji pa tudi lepi izleti so s parnikom po jezeru. Na nasprotnem bregu stoji Friedrichshafen, virtemberško mesto, ki je tudi letovišče virtemberškega kralja. V bližini je dal grof Zepelin napraviti leta 1900 postajo za vodljive zrakoplove. Dalje je bavarsko mesto Lindava in glavno mesto Predarelskega Bregenca. Pol ure od Bregence je znamenit samostan »Me-rerau« še iz časa pokristjanjenja teh krajev. Semkaj je prišel 1. 609. sv. Kolumban s svojimi menihi in dal sezidati samostan.
Drugo jutro smo zapustili Badensko. Proti Švici drže od tuk,aj tri proge, in sicer: švicarska in badenska železnica, poleg teh pa še parobrodna proga. Parobrod odpluje šele ob devetih, tedaj smo se peljali rajši s švicarsko železnico. Komaj smo zapustili mesto, že zagledamo na levi strani grad »Kastell« s krasnimi drevoredi in nasadi. Na desni strani vidimo sredi »Dolj-
nega jezera« otok Reichenau, na katerem je grad, nekdanja last holandske kraljice Hortense. Tukaj je Napoleon III. preživel svojo mladost. Še sedaj je v gradu veliko zanimivih spominov na Napoleona I. in Napoleona III.
Cela vožnja je jako kratkočasna. Na obeh bregovih Rena se dvigujejo ponosno stari zidovi in stolpi, ki pričajo o nekdanjem bogastvu njih posestnikov, ki so bili večinoma cesarji kralji in knezi. Nahaja se pa tudi še sedaj veliko gradov plemenitih rodovin. Spodaj vali Ren v široki strugi svoje mogočne valove in na nasprotnem bregu drži badenska železnica. Po dve-urni vožnji mimo mnogih kopališč in zdravilišč dospemo v
Schaffhausen.
Na švicarskih tleh nas je pozdravil neljubi dež. Imeli smo pa še drugo smolo. Brat je po kratkem občudovanju konsta-tiral, da je en črevelj strgan in da čuti že mokroto v njem. Dež pa se ni zmenil za uboge »vandrovce« in je kar dalje otepal po naših plaščih.
Prva skrb je črevelj, toda kje popraviti, ko so po mestu same prodajalne in nobene delavnice. Vprašali smo po črev-ljarju usmiljenega človeka. Po danem opisu smo bili kmalu pri njem, kjer smo se opomogli s 30 stotinkami.
'	(Dalje.)
K „Počitniškemu tečaju Slovenske Šolske Matice v Ljubljani.
V zadnji številki našega lista so objavljeni priglašeni predmeti. Točko 4. je izpremeniti, oziroma nadomestiti tako:
4. Prof. dr. V. K u š a r : Odnošaji med geometrijo in aritmetiko. Razvoj matematičnega pojmovanja (6 ur).
K načrtu „Poslovnega reda" Zaveze avstrijskega jugoslov. učiteljstva.
Načrt »Poslovnega reda«, ki smo ga objavili v zadnji številki svojega lista, je treba v členu V., točka a), izpremeniti, oziroma popraviti tako:
Vsak v Zavezi organizovan učitelj in vsaka v Zavezi organizovana učiteljica plačuje mesečne prispevke po 1 K... (dalje neizpremenjeno, kakor je tiskano zadnjič).
Iz naše organizacije.
Štajersko.
Učiteljsko društvo za ormoški okraf
ima v četrtek, dne 5. februarja t. 1., ob 10. uri predpoldne v ormoški okoliški šoli svoje glavno zborovanje po sledečem vzporedu:
1.	Zapisnik zadnjega zborovanja.
2.	Dopisi in društvene zadeve.
3.	Tajnikovo in blagajnikovo letno poročilo.
4.	O sanaciji Zavezinih listov, poroča društveni tajnik.
5.	O uspehu 2 K davka povodom prvega izplačila draginjske doklade za 1914; poroča društveni predsednik.
6.	Volitev novega odbora.
7.	Slučajnosti.
Eno uro pred zborovanjem se snide v navadni zborovalni sobi odsek za prireditev društvene 401etnice, t. j. učiteljstvo velikonedeljske, humske in ormoške okoliške šole.
Z ozirom, da nam je začetek 1. 1914. prinesel opravičeno upanje na boljše čase. pričakuje prav mnogobrojne, oziroma pol-noštevilne udeležbe odbor.
Trst.
Učiteljsko društvo za Trst in okolico v Trstu ima redni letni društveni občni zbor dne 1. februarja 1.1. v šoli na Acque-dottu 20, in sicer z običajnim dnevnim redom.
Književnost in umetnost.
„Zvonček* objavlja v letošnji II. številki to-le vsebino: 1. Utva: Mraz. — 2. Ivan Stukelj: Znamenit košek. — 3. F r. Košir: Peklenšček in novomašnik. (Pravljica.) — 4. A. Janežič: Domovina Slovencev. — 5. Jan Reginov: Belokranjski vlak. Pesem. — 6. M. Pire: Kurent v Jakovi deželi. (S podobo.) — 7. Vekoslav Selinšek: Popotnik. Pesem. —• 8. Stric Tine: Citati — dobro, poizkusiti — bolje! (Z 9 slikami.) (Dalje.) —9. Jan Reginov: V duševnem boju. — 10. C veti nom irski: Luč. — 11. Hinko Medič: Ura. (Pesem s podobo.) — 12. Pouk in zabava: De-mant. — Rešitev in rešilci. — Učenjak in veter. — Izumiranje Indijancev — Nesreča pri sankanju. — Pes — rešilec življenja. — Grozno maščevanje mačke. — Strahovita zima na Nemškem. — En milijon za izobrazbo delavstva. — Kotiček gospoda Doropolj-skega.
Popotnik. Letnik XXXV., štev. 1. Vsebina: 1. Pav. Flere: Merstveno oblikoslovje v delovni šoli. — 2. »Story hour*. — 3. Ana Pfeifer: Nekaj o rednih in nerednih otrocih, in nekaj o rednih in nerednih gospodarjih in gospodinjah. — 4. E r z e : Meteorji. — 5. Književno poročilo: Ocene. — Novosti. — 6. Razgled: Časopisni vpogled. — Pedagoški paberki. — Šolske in učiteljske vesti. — Srednje in višješolski vestnik. — Razne vesti. — Opozarjamo na listnico upravništva. ki se glasi: „To številko pošiljamo vsem dosedanjim naročnikom, tudi tistim, ki se jim je morala ustaviti 12. številka lanskega letnika, ter jih prosimo, da nam ostanejo zvesti vbodoče ter nam pridobe še novih naročnikov. Osobito se obračamo do okr. učit. društev. Pri vsakem učit. društvu naj vzame kak požrtvovalen član vso zadevo v roke ter izkuša z osebno agitacijo pridobiti novih članov. Popotnik je postal vsled klerikalnega bojkota pasiven, in če se razmere ne izboljšajo, bo moral prenehati. Četudi je učiteljstvo na Kranjskem najslabše plačano, pogrešamo vendar med njegovimi naročniki še marsikoga, ki bi te krajcarje že še utrpel. Neumljivo pa nam je,
zakaj stoji izvenkranjsko učiteljstvo tako apatično nasproti Popotniku?! Popotnik je Zavezina lasi odgovorni smo torej vsi za njegov procvit in blaginjo. Na delo tedaj vsi Zavezniki brez razlike spola, branimo svojo last, saj s tem branimo tudi svojo čast! Naj ne pride trenutek, ko bi nam kdaj očitali zanamci, da je naša brezbrižnost pokopala edin slovenski pedagoški list !" — Te besede so vredne vsega uvaževanja!
PUBLIKACIJA »GLASBENE MATICE« V LJUBLJANI ZA LETO 1913/14.
V	zadnjih časih vlada v vseh panogah nmetnosti neka stagnacija, kakršne že dolgo nismo opažali. Gledališče je — zlasti pri dramskih predstavah — največkrat prazno, koncertov ljudje nočejo posečati, umetniške razstave so slabo obiskane, edino za vstopnice v hrvaško opero se ljudje trgajo kot nori. Priznati je treba, da je hrvaška opera dobra, toda utajiti ne more nihče, da smo imeli Slovenci pred leti razmeroma tudi boljšo. Pred odličnim Tali-■chovim orkestrom naj se hrvaški lepo skrije! No, pa v Ljubljani je tuje mnogo lepše od domačega! Sovražniki kulture so vse ubili za več let. Kdaj se dvigne nekdaj na tako umetniškem nivoju stoječa slovenska drama? Kdaj vstane pokopana slovenska opera? Po sedanjih razmerah — -slaba peršpektiva! Zanimanje za umetnost? Nižji sloji ne morejo, inteligenca noče, ker je vsega dobrega presita!
»Novi Akordi«, svetla luč, ki uspešno razsvetljuje našo temno glasbeno ledino! ,V jeseni sem dobil 2 zvezka, enega za drugim. Odkar je izšla zadnja, prepotreb-na književna priloga, bo že kmalu minulo leto dni... Sedaj so bile zapreke v tiskarni. »Novih Akordov« čakamo!
Glasbena Matica pa je naklonila svojim članom za leto 1913/14 troje darov. Skrajni čas je že bil, da je izšel v tisku troglasni Lajovčev ženski zbor s sprem-ljevanjem orkestra »Gozdna samota«, prirejen s spremljevanjem klavirja. Skladba datira iz skladateljeve konservatorijske dobe, je nežnega značaja, ne prelahka za izvajanje in je nosilka vseh onih znakov, ki so pred leti oznanjali, da bo konec lepih »viž« v solzavih tercah od prvega do zadnjega takta skladbe. Pokojni Volarič — za njegovo dobo mu vsa čast! — skladatelj mnogokrat prepetih ženskih dvospe-vov »Slovenskim mladenkam« in »Divja rožica«, bi se »Gozdne samote« hudo prestrašil. Saj je občinstvo ob njenem izvajanju v nekem Matičnem koncertu 1. 1912 ostalo tudi mrzlo in zakrknjeno. Nič ne pomaga: skladba je prva svoje vrste, hvalevredna in lepa. Da bi jo le še kdaj slišali!
Drugi dar prezentira 12 slovenskih in hrvaških mešanih zborov, ki jih je uredil koncertni vodja Matej Hubad. Lično tiskan zvezek otvori dr. Anton Schwabov mešani zbor »Še ena« na Otona Zupančiča besedilo, zložen v obliki plesnega kola. Skladba se je spričo svoje rnelodioz-nosti, lahkotnega in porednega tona že večkrat izvajala z lepim uspehom. O originalnosti bi se dalo prerekati. 5.-in 6. takt v začetku »zaljubilo pa poslalo« nehote spomni na Alletterjevo gavoto »Rendez-vouz«. Sicer je pa pesemca prijazna uše>-som in postane popularna. Čudno se mi zdi, da jo je skladatelj prepustil mnogim društvom v prepis in izvajanje, nato šele jo pa poklonil Glasbeni Matici in'vodji Hu-badu!
Potem prihajajo tri Adamičeve »Večerne pesmi«, od Glasbene Matice s častno nagrado odlikovane skladbe. Najlepša je gotovo druga »Solnce se je skrilo«. Na čutapoln način izraža skladatelj v krasnih harmonijah večerno razpoloženje: na nebu mesec, večerni zvonček doni čez dobravo, v gozdu poje slavec. Slkadba je duhovito zasnovana in se je skladatelju iako posrečila. Za izvajanje lažja, pa tudi lepo ubrana je I. večerna pesem. Pevskim zborom se bo omilila. Tretja je zame nova. Ni je bilo še videti na vzporedih.
V	zbirki pozdravljam dalje kot spojin na brate Ipavce dr. Gustava »Mila-do«, v starih, domačih navadah uglasbeni fiiešani zborček, ki bo v veliko veselje ne visoko želečim pevskim društvom, kot naslednja narodna »Slovo« v preprosti Kavčičevi harmonizaciji. Ostale tri strani zvezka izpolnijo po A. Andelu, pevovodji *KoIa« v Zagrebu, harmonizirane hrvaške prodne pesmi; O, jesenske duge noči; jKra kolo; Češi me, češi; Dragi je daleko; Prevarani zet in Iv. pl. Zajca »Oj, Kora-^«.Vse smo slišali na koncertu »Kola« v Mubljani in deloma na koncertu Matice v ypatiji. Nerodno je to, da morajo dru-^va, ki hočejo te pesmi izvajati, prositi "pvoljenja harmonizatorja v Zagrebu ter 2a dovoljenje tudi plačati nagrado.
, N tretji dar, dr. Schwabovo »Zlato anglico« pa sem nevoljen. Ze pri prvem £rednašanju nisem dobil o skladbi dobre-vtiska. Lajikovemu ušesu dobrikajoča, L orv nem r'tmu zložena, sladko operetno [ r*estrirana skladba, ki se je pa vsak pe-
vec v par izkušnjah naveliča. In pačenje teksta! Čemu treba tistih tril-lala in bom-bardonovih kmetiških tralalala? Komponist naj uglasbi tekst, kakršen je, drugače naj ga pesnik prime temeljito za ušesa! Pa odmevi — holoho, haloho! In opombe pod črto: razpoloženje kakor ob svitu jutranje zore«, razpoloženje gozdne idile«, zmagonosno (rad bi vedel čemu?), deklica tega po gojzdu (pravilno pišemo »po gozdu«) itd. Takih bergelj ne rabimo za razumevanje skladb. Razloček med »Kan-glico« in Gozdno samoto«: kot noč in dan! Na eni strani banalnost, na drugi prava umetnost!
Glasbena Matica izda letos tudi Švi-karšičeve koroške narodne pesmi. Ko jih dobim, poročam.	Z. P.
Politiški pregled.
*	Enakopravnost na papirju. Po zadnjem 1 judskem štetju je bilo v Avstriji 1,252 940 Slovencev, a samo 768.422 Italijanov; torej skoro polovico manj Lahov kot Slovencev, in vendar hočejo Lahi imeti povsod prednost in povsod prvenstvo. Ako gledamo tedaj na število prebivalstva (Slovencev 4-98 %, Lahov 2 75 %), tedaj bi mi morali dobiti razmeroma skoro dve univerzi, ako Lahi dobijo eno. Toda Italijani bi radi, da bi mi ne imeli nič, oni pa vse v največji meri, tako razumevajo enakopravnost, ki je seveda povečini le na papirju. Poglejmo za primero še Rusine, ki tudi še nimajo svoje univerze. Rusinov je v Avstriji 3,518.854 duš (12 58%) in vendar morajo čakati in čakati, da pridejo do svojih pravic. Po številu prebivalstva bi morali imeti Rusini v primeri z Lahi najmanj pet visokih šol, ne pa eno.
*	Povečanje naše armade. Poluradni list „Fremdenblatt" poroča, da se od 1. januarja letošnjega leta poveča število častnikov pri mornarici in ravno tako število mornariških uradnikov. Vojaštvo mornarice bo letos znašalo 16.000 mož, do leta 1920 pa se poveča do 27.000 mož. Ravnotako se izpremenijo baje sedanje artilerijske divizije in dobimo večje artilerijske polke. Število strojnih pušk se pa menda poveča za sto oddelkov, tako da jih bomo imeli skupno dvesto.
Učiteljski konvikt.
Vse tovarišice In vsi tovariši, ki so
plačali letnino za 1. 1913 , bodo prejeli letos nove položnice, da ž njimi polože letni prispevek na žrtvenik »učiteljskega kon-vikta". Lansko leto smo poslali položnice v svrho plačevanja letnine vsem šolskim vodstvom s prošnjo, da blagovolijo pobrati letnino pri učiteljstvu dotične šole. Zal, da je ta prošnja ostala tupatam brezuspešna, celo tam, kjer tega nismo pričakovali. Vse te prosimo vljudno, da se letos poslužijo poslane jim položnice in plačajo letnino za 1. 1914. Kdor je položnico založil, mu drage volje z novo postrežemo; plačuje se pa letnina lahko tudi potom poštne nakaznice. Za tovariše in tovarišice s Štajerske je pa najbolj prilično, če plačujejo letnino pri Gospodarski in kreditni zadrugi v Celju. Naše društvo ima glasom zadnjega občnega zbora brez zaloge knjig 85.723 27 K premoženja v gotovini. Prosimo, to je premoženje, ki dela čast požrtvovalnosti naprednega učiteljstva! Zato bodi pa tudi vsakemu naprednemu učitelju in napredni učiteljici v čast in ponos, da je, oziroma postane član našega društva, ki podeljuje danes sirotam bivših članov že 5 letnih ustanov po 80 K-Torej!
Kranjske vesti.
Andrej Perne.
V pondeljek, dne 19. t. m., je v Šturjah pri Vipavi po kratki bolezni umrl tovariš Andrej Perne, nadučitelj v pokoju. — V mlajših letih se je ukvarjal tudi s pisateljevanjem ter je zlasti za Nedvedovo zbirko „Slavčev" prevedel obilo pesmi po nemških izvirnikih. — Pokojni Perne je bil markan-tna oseba, ki je vžival simpatije v vseh krogih. Bilje dober učitelj in zvest tovariš. V krogu prijateljev in tovarišev je bil priljubljen družabnik, v šoli pa je z ljubeznijo in vnemo izpolnjeval svoje dolžnosti. — Sedaj je končal trnjevo pot svojega uči-teljevanja. — Bodi mu ohranjen blag spomin!
—r— Zakon za obrtnonadaljevalne šole. V „Slovencu" čitamo: .V zadnji seji deželnega zbora se je sklenilo, da se referentu dr. Zajcu naroči, čimpreje izdelati zakon za obrtnonadaljevalne šole. Ta sklep je v interesu razvoja obrtnonadaljevalnih šol toplo pozdraviti, ker so razmere na obrtnonadaljevalnih šolah nevzdržljive. Kakor ču-jemo, se g. dež. odbornik dr. Zajec že delj časa bavi s tem vprašanjem in je vprašanje
že toliko dozorelo, da bo mogoče z zakonskim načrtom priti pred deželni zbor če ne sedaj, vsaj gotovo v jesenskem zasedanju."
Štajerske vesti.
Zveza slov. učiteljev in učiteljic na Štajerskem. Ker se vrši letošnje delegacij-sko zborovanje in občni zbor o Veliki noči v Mariboru, opozarjamo že sedaj okr. učit. društva, naj ne pozabijo pravočasno izvoliti delegatov, naznaniti novih odborov, števila planov ter poslati vsaj nekaj članarine.
—š— V osmi plačilni razred je pomaknjen okr. šol. nadzornik Josip Pruner, učitelj pripr. razreda nemške gimnazije v Celju.
—š— K regulaciji učiteljskih plač.
Nemški »Lehrerbund« je izdal sledečo objavo: »Z rešitvijo malega finančnega načrta so končno dane možnosti, ugoditi zahtevam štajerskega učiteljstva. Pri posvetovanjih v državnem zboru se je vedno naglašalo potrebo rešitve z ozirom na težavno gmotno stanje učiteljstva. »Lehrerbund« izraža svojo željo, da se čim prej skliče dež. zbor in povoljno reši to vprašanje tem bolj, ker je mnogo drž. in dež. poslancev že opetovano dalo tozadevne obvezne obljube. Merodajni faktorji se pozivljejo, da se gorajšnje želje učiteljstva uvažuje in čim prej ugodno reši, ker so tozadevni pogoji itak dani.«
—š— Službeno povišanje. Prof. Alfonz Vales, profesor na deželnem učiteljišču v Mariboru, je pomaknjen v osmi plačilni razred.
Goriške vesti.
—g— Poroka. Poročil se je tovariš Leopold Reja, voditelj v PJaveh na Goriškem, z gospodično Lojzko Š t u r m o v o, tudi učiteljico na Goriškem. Novoporočen-c:ma obilo neskaljene sreče!
—g— Razpis natečaja za sprejem v gospodinjski tečaj dež. kmet šole v Gorici. Na dež. kmet. šoli v Gorici otvorijo marca meseca gospodinjski tečaj, ki' mu je namen, poučevati gojenke v racionalnem in umnem gospodinjstvu. V ta tečaj, ki traja pet mesecev, se sprejmejo kmetiška dekleta Goriške dežele, ki so dovršila vsaj 16 let. Gojenke plačujejo za hrano mesečno 30 K ter dobivajo stanovanje brezplačno. Vendar daje deželni odbor nekaterim ubož-nim gojenkam tudi hrano brezplačno ali po polovični ceni; število teh pa je omejeno. Prosilke naj vložijo svoje prošnje za sprejem v tečaj potom županstva na deželni odbor do 10. februarja 1914 ter naj dodajo prošnjam sledeče priloge: krstni list, ljud-skošolsko odpustno izpričevalo, ubožno izpričevalo in izpričevalo o zdravi telesni konstituciji. V prošnji naj se navede, ali se prosi za brezplačno, oz. pol brezplačno hrano, odnosno ali je prosilka v stanu plačati celo hrano.
—g— Vpokojeni učitelji in vpoko-jene učiteljice na Goriškem nameravajo predložiti deželnemu zboru goriškemu poseben memorandum glede zvišanja pokojnine.
—g— O pomorskih analfabetih objavlja „Piccolo" daljši članek, iz katerega posnemamo dejstvo, ki ga Lahi ne bodo več utajili. Analfabetov je bilo po tem članku 1. 1910 med primorskimi Nemci 4%, med Lahi 17°/o in med Slovenci 15%. Tako piše „Piccolo" dne 18. januarja 1914. Tega ne smemo pozabiti, da pokličemo to „Piccolu" v spomin, kadar bo trdil drugače!
Tržaške vesti.
—t— Koliko žrtvuje Trst za laško šolstvo. Lega Nazionale v Trstu je imela v nedeljo, 25. t. m., svoj letni občni zbor v gledališču Fenice. Dohodkov je imela družba v pretečenem letu 251.842 K, torej 48.096 K 60 vin. več kot v letu 1912. Izdatkov je bilo 63.M4 K 18 vin.; oddalo se bo torej v glavno blagajno 188.699 K 23 v prebitka. Za novega predsednika je bil izvoljen dr. Otilij Cofler.
—t— Hrvaško šolsko društvo v Trstu otvori vkratkem otroški vrtec. Starši naj priglase svojo deco (od 3 do 6 let) v društvenih prostorih, v ulici Lavatoio št. 1. (blizu Narodnega doma). Društvo bo gledalo kolikor mogoče na to, da se hrvaška deca ne potujči. K temu bo prvi korak gori navedeni otroški vrtec. Hrvaško šolsko društvo je še mlado — ustanovljeno je bilo šele pred kratkim — a takoj je pričelo z intenzivnim delovanjem, da bi ohranilo hrvaško mladino zvesto svojemu narodu. Če pomislimo, da je deca najbolj izpostavljena nevarnosti potujčevanja, potem moramo pritrditi, da bo pomenila ustanovitev hrvaškega otroškega vrtca v Trstu velik korak naprej v razvoju tržaških Hrvatov.
Ker pa je napredek v tej smeri odvisen od denarnih sredstev, je potrebno, da store zavedni Hrvati svojo dolžnost nasproti Hrvaškemu šolskemu društvu v Trstu.
Istrske vesti.
—i— Nova Legina šola. V bližini hrvaške šole šolskih sester v Pulju nameravajo Lahi otvoriti novo Legino šolo.
—i— Nove slovenske šole v Istri se otvorijo: v Sobonjah (občina Podgrad), v Sv. Petru (obč. Piran), v Podpeči (obč. Deciani) in v Sočergi (obč. Buzet). Otvori se tudi deset hrvaških in dve italijanski šoli. Tako je sklenil istrski deželni odbor, ki je obenem določil tudi to, da prenehajo nekatere šole s hrvaškimi in italijanskimi paralelkami in da se osnujejo v dotičnih krajih ločeno hrvaške in italijanske šole.
Splošni vestnik.
Ljubljansko učiteljsko društvo bo
imelo na Svečnico, ob pol dveh, v Učiteljski tiskarni občni zbor.
Za sklad učiteljiščnikov je darovalo Šaleško učiteljsko društvo 10 K. Hvala!
t Prof. Friderik Jodl. Dne 26. t. m. je umrl na Dunaju znani profesor filozofije, dvorni svetnik Friderik Jodl. Glavna njegova dela so: »Das Leben und die Philosophie David Humes«, »Die Geschichte der Ethik in der neueren Philosophie« in »Lehrbuch der Psychologie«. Posebno ta knjiga je velike vrednosti, ker podaja dober pregled o vseh psihologiških teorijah. Profesor Jodl je bil rojen 23. avgusta 1849. v Monakovem, promoviral je 1. 1871. in je bil že dve leti pozneje imenovan za učitelja splošne zgodovine na kraljevski bavarski vojaški akademiji. Na monakovskem vseučilišču je postal leta 1880. docent, leta 1885. je bil pozvan na nemško vseučilišče v Pragi, leta 1896. pa na dunajsko vseučilišče. Rajnik je bil mo-nist, hud teoretičen nasprotnik krščanstva, osebno pa jako koncilianten in plemenit človek. — Kdor je imel priliko poslušati njegova predavanja, jih nikoli ne pozabi. Bil je učenjak in človek! Blag mu spomin!
Dvorni svetnik in vseučiliški profesor v p. Vatroslav Jagič na Dunaju je imenovan za častnega člana cesarske biblioteke.
Nadzorniki za telovadbo. C. kr. ministrstvo za uk in bogočastje je odredilo, da se imenujejo nadzorniki za telovadbo c. kr. strokovni nadzorniki. Za naše kraje je nadzornik za telovadbo na srednjih šolah dr. Tominšek, bivši gimnazijski ravnatelj v Gorici, sedaj ravnatelj v Mariboru.
Proti raku. Bivši trgovski družabnik Carnegija Henry Pipps iz Pitsburga je daroval 15 milijonov dolarjev za zgradbo in vzdržavanje 20 bolniščnic, v katerih se bodo zastonj zdravili z radijem bolniki, ki imajo raka. Potrebna količina radija 200 gramov se bo nakupila po 80.000 dolarjev za gram.
Siidmarka in južne dežele. V zalogi Südmarke je izšla značilna brošura, ki pojasnjuje, kake namene ima to nemško bojno društvo na našem jugu. Knjižica poudarja, da je na jugu Avstrije, t. j. v naših krajih, dovolj prilike za nemško podjetnost in za nemški kapital. Naši ljudje vidijo nevarnost šele, ko je že tukaj. Dobro bi bilo, če bi se gospodarsko tudi že naprej nekoliko boljše pobrigali, da ne bo prepozno.
Ustanove. Z II. tečajem šolskega leta 1914. se podelita I. in II. mesto Ježef vitez Gorupove Cesarja Franca Jožefa I jubilejske ustanove za absolvente trgovskih šol in akademij, ki nameravajo nadaljevati svoje študije v inozemstvu, letnih po 1000 kron. Pravico do teh ustanov imajo absolventje trgovskih šol in akademij, ki nameravajo nadaljevati svoje študije v inozemstvu, in sicer v sledečem redu: 1. sorodniki ustanov-nika; 2. če teh ni, sinovi ustanovnikovih sorodnikov in 3. če tudi teh ni, prosilci slov. narodnosti iz Kranjske, avstrijskega Primorja ter Štajerske in Koroške. Pravico podeljevanja ima sedaj gosp. Kornelij Gorup vitez Slavinjski, veleposestnik in veletržec v Trstu. Prošnje za podelitev ene teh ustanov je vložiti najkasneje do dne 1. marca 1914 na deželni vladi. Prošnji je priložiti: 1. Rojstni (krstni) list; 2. domovinski list, eventualno, če se zahteva ustanova na podlagi sorodstvenega razmerja do ustanovnika, dotične matične liste, oziroma pravilno kol-kovane rodovnike; 3. potrdilo o cepljenih kozah; 4. ubožno izpričevalo, iz katerega se dajo pridobitne, imovinske in rodovinske razmere natanko posneti. Samo prošnje z dokazanim uboštvom so kolka proste; 5. od-hodno izpričevalo kake trgovske akademije, oziroma kake višje ali pa nižje dvorazredne
trgovske šole in 6. od prosilca v glavnih | potezah sestavljeni načrt študij, ki se ima raztezati na dve leti. Prošnje, ki niso v smislu zgoraj navedenih predpisov opremljene, in prepozno vložene prošnje se ne morejo jemati vpoštev.
Kazgled po šolskem svetu.
— Ido — mednarodni jezik — so
pred dvema mesecema uvedli na visoki tehniški šoli v Budimpešti kot prostovoljen predmet. Važno je, da se je to zgodilo po sklepu rektorskega senata, ki mu je bil seveda tudi Esperanto znan. Ido-jezik uči baron 2iga pl. Szenkereszty, član trgovskega ministrstva.
—	Strokovne šole v novi Srbiji. Srbska vlada je sklenila še tekom letošnjega leta v vseh večjih krajih na novem teritoriju ustanoviti strokovne šole. Ravno iste predmete bodo predavali v ženskih pridobitnih šolah, zlasti tam, kjer ne bo strokovne šole.
—	Šolsko vprašanje v Belgiji. Tri dolge mesece je razpravljala belgijska zbornica o šolskem vprašanju in zdaj je srečno prišla do glasovanja o šolskem zakonu. »Zarja« pravi, da se glasovanju o posameznih paragrafih zakona ponavlja enak prizor: Socialni demokratje in liberalci prihajajo z izpreminjevalnimi predlogi, dokazujejo njih važnost in upravičenost, govore gluhim ušesom in končno sprejme reakcionarna desnica člen za členom po vladni predlogi. Klerikalci glasujejo točno in neutrudljivo kakor dobro namazan stroj za dobičke samostanov. Zakaj to glasovanje prinese samostanskim šolam petindvajset miljonov. Toliko približno dovoljuje novi šolski zakon kot subvencije za pouk po samostanih. Z obema rokama siplje država klerikalnim šolam denar, za javne, občinske šole je pa skopa do skrajnosti. — Mesto Bruselj bo dobivalo po novem šolskem zakonu za vsakega učenca 37 frankov državnega prispevka; samostanske šole bodo pa dobivale za vsakega učenca po 69 frankov! Novi zakon nalaga občini Bruselj 85 tisoč frankov novih bremen, samostanske šole v Bruslju bodo pa dobivale po 205 tisoč frankov več kakor doslej! Samostanske šole v Antvverpnu bodo dobivale le za 375.000 frankov več kakor občinske. — Klerikalci so prvotno trdili, da bodo zahtevali za samostanske in občinske šole enako Visoke državne subvencije. Klerikalci vsega sveta so si pa v tem enaki, da so jim obljube deveta briga in tako so pozabili tudi belgijski klerikalci na prvotno zahtevo in so zahtevali za samostanske šole mnogo več kakor za občinske. Vlada je seveda prikimala, saj so tudi njej občinske šole s posvetnim učitelj-Stvom jako neljube. V neki belgijski vasici so se uprli prebivalci proti samostanskim šolam in so zahtevali občinske šole. Starši so štrajkali več mesecev in niso pošiljali otrok v samostansko šolo. Vlada se pa ne zmeni za njihovo prošnjo, starši štrajkajo še dalje, in otroci so brez pouka. — Subvencije, v tako visoki izmeri namenjene samostanskim šolam od vlade, imajo pa še. drug namen. Vlada bo postavila vsako leto v proračun 25 miljonov za šole. V resnici bo pa precejšen del te vsote rabila kot volilni sklad, iz katerega bo seveda podpirala klerikalce ob volitvah. Zato se branijo vlada in klerikalci z vsemi štirimi kontrole v tem fondu, ki jo zahteva opozicija v zbornici. Vlada pa utemeljuje to s tem, češ, da bi bilo od vlade skrajno neokusno, če bi hotela nadzirati »privaten« pouk. Plačevati sme, nadzirati ne! Glavni namen tega šolskega zakona je, da prinese klerikalcem politiške dobičke in da utrdi politiško vlado klerikalizma.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene. Last in založba „Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev". Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
■ Učiteljska tiskarna |
H - V Ljubljani - |§
H! regislrovana zadruga z omejeno zavezo g«| se priporoča
H slav. posojilnicam, hranilni-	H
iS cam in drugim denarnim	M
M in gospodarskim zavodom	P
za naročila v tisk
m	m
letnih računskih
.\ zaključkov
m in vseh drugih tiskovin. — Delo ™ izvrši priznano solidno, natančno ~ in po najnižjih cenah.
JesMi gazdtaka nevle,; ahi $ridavak mš k zrn-kevei kžw« dacžaST, neth ' SBrobuieKažItreinamvu Kneippoiiž siadoaa
Bud® uplne spokojenž.
Pri proba, prsslnc, potepov: ? na xp6i;e£> varenia, (¡»«w9 sa v5ad« dostžvS. Kdo sa obiirtvaiSia o tomto natiopiom itivovom rtžpoli th».e doiitsf, dopis si na KatnreinerovA laMu na sladova ki.vu a. sp. Vtedoft (itflan), i., Annag^e Kr. s.
Anton Krušič,
krojaški mojster in trgovec
"v G-orlci
Tržaška -ulica- štev. IS v lastni hiši in Tekališče Fran Jožefa št. 39.
Moja delavnica se nahaja v bližini slov. kmetiške šole.
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz avstrijskih in angleških tov aren
za vsak stan.
Posebno se priporočam cenjenim gg. učiteljem v mestu in na deželi.
FR. P. ZAJEC, Ljubljana, Stari trg št. 9
oar Izprašani optik.
Zalagate!] c. in kr. armade, vojne mornarice, domobrancev i. t. d.
Očala*in'ščlpalnlkl natančno po zdravniških predpisih. Toplomeri, barometri, mikroskopi, daljnogledi Bnsch, fioerz, Zeiss i.t.d.
Fotografični ; aparati itd. "Moderno urejena delavnica z električnim obratom.
Ceniki
breaplaCa*.
Tovarniška zaloga priznano najboljših švicarskih ur kakor tudi zlatnine in srebrnine.
Zaloga raznega risalnega orodja za dijake, inže-h nirje, arhitekte itd. Strogo solidna tvrdkalt
Ogromno število pohvalnih pisem na razpolago. Krasni ceniki na zahtevo zastonj. Cene solidne! i k Postrežba točna!
Gramofoni od K 20*— naprej, plošče od K 1*50 naprej \Teu
Ali ste že pridobili našemu listu novega :::	naročnika?
• •• • ••
FvSL
Koder Slovenci prebivajo, povsod je razširjen
„Slov. Iltisirovani Tednik".
Vsakdo ga rad čita.
Naročite si ga in pridobivajte mu novih naročnikov!

&
S3F*
(S-gJEsl

Staršem, mladinoljubom, šolskim vodstvom, krajnim šolskim svetom in cenj. knjižnicam priporoča „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani sledeče
„Mladinske spise'4
1.	Mišjakovega Juička zbrani spisi I., II, m, IV., V.
in VI. zvezek ...............a	K	1'—
2.	A. Rape: Mladini, I., II. in III. zvezek .....	„	„	1*—
3.	E. Gangl: Zbrani spisi, I, II. in III. zvezek . . .	»	„	1'—
4.	A. Rape: Dane.................>	l'—
5.	J. Slapšak: Turki pred sv. Tilnom........»	1
6.	Jos. Ribičič: Kraljestvo čebel ........»	»	—
7.	Jos. Ribičič: Vsem dobrim...........,	1
8 Pav. Flere: Babica pripoveduje ....... »	„	—
9. Pav. Flere: F. Palnakovi spisi...........„	„	1
10. Janko Žirovnik: Narodne pe^ml za mladino,
I. in II. zvezek................. .
20 •80
•60
•20
V9




i» i
P i
ii
■i
M
i
GRIČAR & MEJAČ
Ljubljana, Prešernova ul. 9.
P" 1 W=9	Največja zaloga izgotovljenih	1
u	oblek za gospode, dečke in	
	otroke. Konfekcija za dame.	
■	j Točna postrežba. -»•Solidne cene.	-
I
■ I