Štajerski Ptuj, četrtek, 15. maja 2003 letnik LVI . št. 19 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993 Kidri~evo Konstruktivna seja Stran 5 Gorišnica Pogoltnila kapsulo Stran 8 Ptuj Jutri jubilejni koncert Stran 6 Kolesarstvo Po Sloveniji prvi Mahorič Stran 24 Priloga: List iz Markovcev Ptuj Duplek je napaka!? Stran 5 Ptuj Od aprila študentski boni Stran 7 Ormož . Radio spet obmolknil Zapletom ni videti konca Potem ko so uspeli najti 2,4 milijona tolarjev za plačilo honorarja zunanjim sodelavcem in je bilo pričakovati nov delovni zagon, se je na Radiu Ormož ponovno zalomilo. Sredi preteklega tedna jih je obiskal delovni inšpektor in na podlagi njegovih ugotovitev radio v ponedeljek in torek dopoldne ni oddajal. Najverjetneje je slo za napake pri sklenjenih pogodbah o delu, in tisti sodelavci, ki niso imeli urejenih pogodb, pač niso mogli delati, drugih pa ni bilo na voljo. Uradne potrditve za to nimamo, ker je bil inšpektor Franc Korunič te dni nedosegljiv in informacije ni mogel potrditi. Direktor radia mag. Stefan Križnik o nastali situaciji ni želel govoriti in se je vzdržal komentarja. Predsednik sveta zavoda Miros- lav Hanželič pa je povedal, da je šlo za nepravilnosti pri sklepanju pogodb, ki niso bile usklajene z aktualno zakonodajo. Inšpektor naj bi se po njegovih besedah na radiu Ormož oglasil zaradi prijave bivše sodelavke. Danes naj bi se sestal svet zavoda, o tem, kaj bodo odločili, pa boste lahko prebrali v prihodnji številki Štajerskega tednika. viki klemenčič ivanusa Praznovanje ob 15. maju, dnevu Slovenske vojske so v ptujski vojašnici združili s praznovanjem dneva 172. učnega bataljona pehote Slovenske vojske, ki ima sedež v Ptuju. Izvedli so športne igre, na platoju pa predstavili oborožitev, opremo in aktivnosti posameznih vojaških enot. Svojcem redno zaposlenih enot so omogočili ogled delovnih prostorov in druženje, predstavili so opremo bojevnika 21. stoletja ter celo helikopter slovenske vojske. Na osrednji popoldanski slovesnosti pa sta zbrane nagovorila poveljnik 172. bataljona podpolkovnik Franc Koračin ter namestnik poveljnika 72. brigade Bojan Porok. Računalniki po odličnih cenah ^ www.coiiilron.si Stalno. Lokalno in globalno. Ptuj, Kranj, Celje. Dnevi ugodnosti v Mobitelovih centrih. Od 12. do 17. maja. Za vse obiskovalce: osebna predstavitev novih storitev, pomoč pri nastavitvali, svetovanje. Za vse kupce: -10 % nižje cene vseh mobitelov iz naše redne prodajne ponudbe. - Dodatna IVIobil^artica za 1.000 SiT pri vseh IVIobipaketih. - Brezplačna majica iokainega iVIC-ja. Dobrodošli tudi na planetarni zabavi z Mobltelovo spretno-hitrostno preizkušnjo v bunkabrcu In otrvško likovno delavnico. Za podrobnejše Informacije spremljate Planet, sklop Novo, program lokalne radijske postqje In www.plnkponk.com. ŽIVLJENJE NISO LE BESEDE WWW. MOBITEL, s Borl . Je na »ustaškem bregu« 1800 trupel^M Gruškovje . Pred gradnjo mejnega prehoda Še po sledeh najdenih okostij Stran 10 Štajerski Glasovalni kupon na strani 14 Novi bo nadomestil starega Stran 3 Videm . Občni zbor Kmetijske zadruge Ptuj Preživeti prehodno obdobje Konec prejšnjega tedna so se v Vidmu sestali delegati področnih zadrug na rednem občnem zboru Kmetijske zadruge Ptuj. Stran 4 9770040197060 Doma »Vlada ni povsem opravilno sposobna« LJUBLJANA - Predsednik SDS Janez Janša je na novinarski konferenci v zvezi z napovedmi o možni rekonstrukciji vlade med drugim menil, da "iz tega ne bo veliko". "V nasprotju z mnenjem katere izmed koalicijskih partneric menimo, da ne bo prišlo do nobene rekonstrukcije vlade, ne glede na to, da ta vlada ni povsem opravilno sposobna in da to ugotavlja tudi sam predsednik vlade. Vladna koalicija nima neke izrazito vodilne osebnosti, ki bi bila sposobna za program, ki je določen v koalicijski pogodbi, postaviti tudi dobro izbrano kadrovsko ekipo," je poudarilJanša. Ob koncu je opozoril na dejstvo, da v Sloveniji, kljub grozeči epidemiji sarsa, še ni prišlo do sestanka Sveta za nacionalno varnost, ki bi ocenil priprave slovenskih institucij na možen izbruh epidemije oziroma svetoval drugim organom ukrepe, s katerimi bi se izognili tej nevarnosti. Dijaški parlament o problemih dijakov LJUBLJANA - Na tretji seji Parlamenta Dijaške organizacije Slovenije (DOS) so dijaški predstavniki kar nekaj časa namenili razpravi o aktualnih problemih, s katerimi se srečujejo. Tako so na državnega sekretarja na šolskem ministrstvu Elida Bandlja s sodelavci naslovili vprašanja o subvencioniranju šolskih prevozov, dijaški prehrani, izostajanju, ocenjevanju in problematiki opravljanja mature oziroma poklicne mature. Sicer pa je dijaške parlamentarke in parlamentarce pozdravil tudi predsednik državnega zbora Borut Pahor, ki je poudaril pomen dijaškega parlamenta. Dražji bencin za zapolnitev proračuna LJUBLJANA - Vlada je na dopisni seji zvišala trošarino na neosvinčen motorni bencin in za dizelsko gorivo, medtem ko je trošarino za kurilno olje za ogrevanje znižala. Sprememba je bila potrebna, ker želi vlada zmanjšati izpad proračunskih sredstev, nastal zaradi nižanja trošarine v preteklih mesecih, obenem pa bo na ta način omejila nihanja drobnoprodajnih cen, do katerih bi sicer prišlo zaradi gibanja cen nafte na svetovnem trgu, so sporočili s finančnega ministrstva. Zaradi zvišanja trošarin se bodo v torek opolnoči na vseh bencinskih črpalkah po Sloveniji malenkostno zvišale cene najbolj prodajanega neosvinčene-ga 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva. Obe gorivi se bosta podražili za 0,1 tolarja po litru. Prvi bo tako stal 183,9 tolarja, drugi pa 162,9 tolarja. Zaenkrat ne bo podražitve pri Telekomu LJUBLJANA - Uprava Telekoma Slovenije se je zaradi pomembnih makroekonomskih ciljev slovenske vlade, ki se pred vstopom Slovenije v EU nanašajo tudi na zniževanje inflacije, odločila, da junija še ne bo uvedla napovedanih dveh naročniških dostopov. S tem ne bo podražila telefonske naročnine za polni dostop, ki bi ga sicer na začetku dobili vsi naročniki. Cene osnovnih telefonskih storitev v domačem in mednarodnem prometu bodo tako ostale nespremenjene. Po svetu "Sovražna politika ZDA do S. Koreje" SEUL - Severna Koreja je sporočila, da se zaradi nenaklonjene in sovražne politike ZDA do Pjongjanga odpoveduje dogovoru z Južno Korejo iz leta 1992 o Korejskem polotoku brez jedrskega orožja. Pjongjang je odločitev, da se odpoveduje omenjenemu dogovoru s Seulom, sporočil v času, ko se južnokorejskipredsednik Roh Moo-Hyun mudi na obisku v ZDA, kjer se bo srečal tudi z ameriškim predsednikom Geor-geom Bushem, s katerim se bosta po napovedih pogovarjala tudi o severnokorejskem jedrskem vprašanju. Državi sta dogovor o Korejskem polotoku brez jedrskega orožja podpisali januarja 1992, v njem sta se zavezali, da se bosta odrekli sovražnostim. "Ironičen" komisar EU BRUSELJ - Evropska komisija je skušala ublažiti nedavne izjave komisarja za razvoj in človekoljubno pomoč Poula Nielsona, ki je minuli teden po obisku Bagdada med drugim dejal, da si želijo ZDA prilastiti iraško nafto. Kot je v Bruslju poudaril Nielsonov tiskovni predstavnik Michael Curtis, je komisar govoril v svojem imenu. Kot je še pojasnil, je bila petkova izjava komisarja Nielsona "osebna in mišljena ironično." "Mislim, da so ZDA na poti, da postanejo članice Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC). Roko držijo nad iraško nafto in ob tem si je stvari zelo težko razlagati drugače," je minuli petek za dansko televizijo DR1 dejal Ni-elson. Trgovali z otroki RIM - Italijanska policija je sporočila, da je izsledila tolpo, ki naj bi trgovala z otroki in človeškimi organi. Skupina naj bi pod vodstvom neke ženske ukrajinske narodnosti iz vzhodne Evrope v Italijo zvabila ženske in jih nato prisilila v prostitucijo. Ženske, ki so zanosile, so morale nato roditi, tolpa pa je novorojenčke takoj prodala. Za posameznega novorojenčka naj bi kriminalna skupina zahtevala do 50.000 evrov. (sta) Radenci • Newropeans Democracy Marathon Danes predstavitev v hotelu Radin v Radencih ZIP za in proti, zavod za kulturo dialoga, pripravlja danes, v četrtek, v sodelovanju z Gimnazijo Franca Miklošiča Ljutomer in hotelom Radin Radenci razpravo o prihodnosti Evropske unije — Kam gre Evropa?, ki se odvija v okviru mednarodnega projekta Newropeans Democracy Marathon. Omenjeni projekt izvaja nevladna organizacija Europe 2020, ki je ena vodilnih "think-tankov" za področje Evropske unije v Evropi, koordinator projekta Franck Biancheri pa priznani strokovnjak in civilni aktivist na tem področju. Maraton se bo v slabem letu dni ustavil na več kot 100 mestih v 25 državah Evrope. Njegov namen je spodbuditi razpravo o prihodnosti Evropske unije in vanjo vključiti širšo javnost, to je drža-vjanke in državljane Evrope. Današnja razprava v hotelu Radin v Radencih, ki se bo pričela ob 16. uri v tamkajšnji kongresni dvorani, bo temeljila na 14. predlogih za strateško in institucionalno prenovo Evropske unije, ki so nastali pod Biancherijevim vodstvom. Slednji bo tudi častni gost razprave in bo predstavil ter komentiral predloge in dosedanji potek razprav. Biancheri in njegovi številni sodelavci v okviru organizacje Europe 2020 so pripravili naslednjih 14 predlogov za strateško in operativno prenovo Evropske unije: vzpostavitev rednega ocenjevalnega procesa evropskega institucionalnega in vladnega sistema; risanje nove institucionalne geografije Evropske unije; spojitev dveh izvršnih funkcij v enotno Evropsko vlado; gradnja integriranega Evropskega parlamenta, sestavljenega iz evropskih ter nacionalnih/regionalnih poslancev in poslank; ustanovitev nove evropske funkcije -predsednik/ca Evropske vlade; ustanovitev Skupne evropske administracije za izvajanje skupnih politik; postaviti evropsko skupno administracijo v službo Evropske vlade; minister/ica za skupne zunanje odnose; razgibati vlogo Sveta Evrope; priprava ustreznih človeških resursov za upravljanje Evrope v 21. stoletju; iskanje re- Ptuj • Ob dnevu družin Z avtobusom na izlet Društvo prijateljev mladine in lani ustanovljeni Klub družin sta ob svetovnem dnevu družine za starše in otroke v soboto organizirala izlet v Logarsko dolino. Že vrsto let se člani Društva prijateljev mladine v maju prid- ružijo številnim organizatorjem prireditev v počastitev 15. maja - svetovnega dneva družine. Tokrat so že tretje leto organizirali izlet za starše in otroke. Dve leti zapored so se na izlet odpeljali z vlakom, enkrat do gora, drugič v živalski vrt v Ljubljano. To soboto pa se je 116 udeležencev ob 8. uri dopoldan izpred železniške postaje odpeljalo v Logarsko dolino. Projekt so vodili člani lani maja ustanovljenega Kluba družin, ki deluje v okviru ptujskega DPM. V prvem letu delovanja se je v klub včlanilo 52 družin. Interes za izlet je bil izjemen, v dveh dneh je prispelo dovolj prijav in zmanjkalo je prostora za vse, ki bi Ptuj • 19. praznik vrtca Letos so cvetele rože V ptujskem vrtcu, ki ga v letošnjem letu obiskuje 950 otrok s Ptujskega in širše, so 9. maja praznovali 19. praznik. Praznična prireditev ptujskega vrtca, v kateri naslovom Rastem, cvetim, v soncu se pomlad e nastopilo okrog tristo otrok, je potekala pod veselim. šitev glede problema jezika; priprave na uspešno razširjeno Evropsko unijo; poenotenje varnostne politike in boja proti mednarodnemu kriminalu ter privzemanje skupnega okvira glede imigracij, ki ga moramo vzpostaviti na nacionalni ravni. V Sloveniji se bo v Radencih Newropeans Democracy Marathon tokrat ustavil drugič, 14. februarja je namreč razprava z več kot sto študenti, dijaki in gosti iz visokih političnih krogov že potekala v veliki dvorani Državnega zbora Republike Slovenije v Ljubljani. Miha Šoštarič želeli zraven. Pot je bila zanimivo doživetje za starše in otroke, saj mnogi ne pomnijo, kdaj so se nazadnje peljali z avtobusom. Člani in članice DPM, kar štiri so vzgojiteljice ptujskega vrtca, so organizirale ustvarjalne likovne delavnice, izdelovanja obeskov iz Moos gume in razglednic - otroci so jih poslali tistim, ki so ostali doma.Dekleta in fantje so si pustili v frizerski delavnici narediti pomladno skuštrane frizure. Sodelovali so v številnih športnih aktivnostih. Izlet v Logarsko dolino je bil za otroke brezplačen, kar so omogočili Mestna občina Ptuj, ki je pokrila stroške prevoza, ter številni sponzorji: PCS Computers, Lekarna Toplek, Zasebna pediatrična ambulanta dr. Iris Zrilič, Kager Hiša d.o.o., Repriza - trgovsko podjetje, Era Petlja d.o.o., Ptujske pekarne in slaščičarne, Herak d.o.o., notarka Marija Ško-vrlj, Kirurški center Toš, odvetnik Vladimir Toplak, Zveza kulturnih društev Ptuj, Foto Kosi, Foto Lan-gerholc in Zveza Sonček. Majda Fridl Potekal je v znamenju pomladi in cvetja. V okviru Unescove mreže vzgojno-izobraževalnih zavodov so se letos odločili za projekt Voda za življenje, v okviru tega pa za skrb o rožah, ki ne zrastejo, če jih ne zalivamo. V okviru letošnjega praznika so izkoristili tudi poimenovanje vseh devetih njihovih enot po posameznih cvetlicah (vijolica, tulipan, deteljica, zvonček, marjetica, spominčica, mačice, narcisa in trobentica). Po prazničnem nastopu otrok so na svečanem zboru in srečanju delavcev in gostov v Narodnem domu na Ptuju podelili letošnja priznanja vrtca in jubilejne nagrade. Priznanja so prejeli enota vrtca Marjetica, vrtec Mornarček iz Pirana, Branko Goričan, pobudnik vseslovenskega tekmovanja slikopleskarjev s humanitarnim delom, v okviru katerega so lani popleskali nekaj vrtčevskih prostorov in obnovili parket, Ivanka Štiberc in Daniela Hotko. Gruškovje • Pred gradnjo mejnega prehoda Novi bo nadomestil starega Na meji med Slovenijo in Hrvaško, v Gruškovju, bo kmalu stekla gradnja novega mejnega prehoda. Bolj ko se bliža čas vstopa nase države v Evropsko unijo, bolj se mudi z gradnjo mejnih prehodov na slovenski in evropski južni meji. Eden najpomembnejših mejnih prehodov, kjer se bo v nekaj letih po vstopu Slovenije v EU izvajal tudi schengenski, torej strog mejni režim, je Gruškovje. Sedanji mejni prehod je razmeroma daleč v notranjosti naše države, nov pa bo zgrajen tik pred mejo s Hrvaško, na mestu, kjer je stara osnovna šola Gru-škovje in prostocarinska prodajalna. Oba objekta, skupaj s sedanjim mostom, bosta porušena. Mejni prehod naj bi se začel graditi že lansko jesen, še pred nekaj dnevi pa je bilo v ozki haloški dolini potoka Ma-celjčice dokaj mirno in nič ni kazalo na skorajšnji začetek gradnje. Kot pa smo izvedeli, je potrebno objekta bivše osnovne šole in prostocarinske prodajalne izprazniti do prvega junija. Po nam dostopnih infomacijah je že opravljen tudi odkup potrebnih zemljišč. Na osnovi tega je mogoče napovedovati, da je gradnja tik pred začetkom. Po prvotnem načrtu naj bi bili novi mejni objekti gradbeno končani do polovice prihodnjega leta. Predračunska vrednost novega prehoda Gruškovje znaša 3,6 milijarde tolarjev, ko bo zgrajen nov mejni prehod, bo sedanji, ki ima že 12 let status začasnega prehoda, ukinjen. Mednarodni mejni prehod Gruškovje bo infrastrukturni objekt državnega pomena, namenjen za potrebe potniškega in blagovnega prometa. Na njem se bodo izvajale kontrolne dejavnosti policije, carine, veterinarske, fitopatološke in zdravstvene inšpekcije, ter seveda vse ostale dejavnosti, vezane na mednarodni potniški in blagovni promet. Zanj je bilo potrebno poleg omenjenih stavb, ki jih bodo porušili, odkupiti slabe 4 hektarje kmetijskih zemljišč, 2,3 hektarja gozdnih površin, 2,5 hektarja stavbnih površin in slab hektar vodnih zemljišč. Gre torej za arhiv Temeljni topografski načrt mejnega prehoda Gruškovje, ki se bo od ceste razširil na prostor sedanje stare šole in prostocarinske prodajalne ter na območje Mašinčove grabe. precej obsežen poseg v haloški prostor, v glavnem na območju občine Podlehnik, delno pa bo prehod segal tudi na območje občine Žetale. Obstoječa, sedem metrov široka cesta Hajdina-Gruškovje se bo na mestu mejnega prehoda razširila na 45 metrov. Na prehodu bo ploščad za pretok potnikov, na kateri bodo potniki v državo vstopali in iz nje izstopali, za blagovni promet pa bosta ločeni vstopna in izstopna ploščad. Promet na mejnem prehodu bo enosmeren, torej po principu avtoceste. Gradnja je načrtovana v treh fazah. V prvi fazi bo zgrajena ploščad za pretok potnikov z objektoma policije in carine, vstopna in izstopna ploščad za blagovni promet z ustreznimi parkirnimi mesti za tovorna vozila. V prvo fazo sodi tudi gradnja menjalnice s sanitarijami, predstavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih objektov ter ureditev deponije viškov materiala pred območjem mejnega prehoda na desni strani ceste. V drugi fazi gradnje bodo urejena parkirišča na vstopni in izstopni ploščadi za blagovni promet, vodnogospodarske in druge ureditve območja prehoda, medtem ko bosta v tretji fazi zgrajeni dve prostocarinski prodajalni. Kot že omenjeno, predstavlja mejni prehod Gruškovje občuten poseg v Haloško območje. V neposredni bližini sicer ni večjega števila stanovanjskih hiš, je pa potrebno obstoječim haloških domačijam omogočiti nemoteno gibanje, prav tako lastnikom kmetijskih in gozdnih zemljišč na tem območju. Pomembnem poudarek je v projektni dokumentaciji namenjen zmanševanju negativnih vplivov na okolje. Tako je predvideno odvodnjavanje meteornih vod z območja mejnega prehoda po vodotesni kanalizaciji, pred izpustom v potoka Maceljčico in Trivode je potrebno vodo očistiti v pe-skolovih in lovilcih olja. Tudi fekalna kanalizacija mora biti vodotesna, s čistilno napravo. Projekti zahtevajo, da investitor, torej država, vse posege v prostor opravi tako, da bodo čim manj moteči za okolje. Ker bo potrebno z ureditvijo poseči v vodotoke, je potrebno te po posegu vrniti v prvotno stanje tako, da se na njihovih brežinah ponovno razraste avtohtona vegetacija. Pričakujemo lahko, da se bo gradnja začela in tekla v času vrhunca turistične sezone, ko se po slovenskem in hrvaškem delu Pyhrnske ceste valijo dolge kolone morja željnih turistov iz zahodne in vzhodne Evrope. Dolge kolone so ob prometnih konicah običajne že brez gradnje, delovišče ob in na cesti pa jih bo gotovo še povečalo. Kot je predvideno, bo gradnja potekala pod prometom, z občasnim usmerjanjem prometa s semaforji, posebni obvozi pa Ta teden Moje mesto ■ dvorišče za trženje? Maja vse cveti, tudi moje mesto. Zdaj še posebej, ker se mu napoveduje lepša prihodnost. V maju se bo namreč pričel pripravljati dolgo pričakovani razvojni program mestnega jedra. Ta naj bi združil vse, ki so z mestom povezani: oblast, obrtnike in podjetnike ter stanovalce. Konsenz med njimi bo zagotovilo, da bo razvojni program zaživel. Možnosti sta samo dve: ali bo mestno jedro postalo dvorišče, na katerem bo velik ponudbeni drenj, ki bo vabil vedno nove goste, ali pa bo mestno jedro še naprej životarilo in ga bodo zapustili še zadnji podjetniki in obrtniki. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je prepričan, da mestno jedro lahko zaživi in se prične ponovno razvijati ob pravi vsebini, ki temelji na aktivnem preživljanju prostega časa in ideji, da se spremeni v dvorišče za občane in turiste, kjer bo aktivno trženje potekalo na vseh trgih. Občina bo poskrbela za infrastrukturo in zagotovila prostor za nemoteno dogajanje - za trženje in družabno življenje brez prometa in vozil. Mestno jedro naj bi zaprli za promet. To bo, kot že sedaj kaže, najtrši oreh v tem dialogu. V Cer-tusu bodo nedvomno veseli, da bodo lahko pripravili še tretji program za ureditev prometa z mestnimi avtobusi. Morda bodo imeli več sreče sedaj, ker tudi pri obrtnikih in podjetnikih ni več takšnega nasprotovanja do zaprtja mestnega jedra za promet kot nekoč. V vsej tej zgodbi pa je pomembno, da se bo delalo hitro in strokovno hkrati, vsakršno dodatno cincanje bo mestu bolj škodilo kot koristilo. Škoda bi bilo, da bi turisti zaradi slabe dodatne ponudbe mesta morali oditi drugam. Pa tudi za zdajšnjo oblast bo boljše, da bo zarezala v kratkem, ker so naslednje volitve vsak dan bliže. Volilci pa ne pozabljajo. Majda Goznik menda ne bodo potrebni. Upajmo, da bo nov mejni prehod zgrajen v roku in bo že v naslednjih letih omogočal hitrejše prečkanje naše južne meje. Za celovitejšo ureditev prometnih razmer na območju severovzhodne Slovenije in predvsem na območju občin Hajdina, Videm in Podlehnik, pa bo potrebna še zgraditev av- toceste do mejnega prehoda Gruškovje. Kdaj si lahko obetamo začetek in konec te gradnje, je drugo, v Štajerskem tedniku že večkrat obravnavano vprašanje. Posamezniki, ki sodelujejo v pritisku na državo, naj čimprej kaj stori na tem občutljivem področju, menijo, da kmalu. J. Bračič Ptuj • Nova arheološka odkritja Presenetili ostanki lesenih hiš Ob Ulici 25. maja, kjer je v začetku aprila Gradis Gradnje Ptuj začel graditi poslovno-stanovanjski objekt, je že skoraj mesec dni na delu skupina ptujskih arheologov. Pod vodstvom Marije Lub-sina TUsek so že odkrili del rimskega grobišča, del rimske arhitekture, presenetila pa jih je najdba ostankov lesenih hiš in koč. Po dosedanjih keramičnih najdbah gre po vsej verjetnosti za poznorimski čas, sicer pa bodo starost lesenih ostankov natančno določili s pomočjo izotopa ogljika 14. Odkrili so tudi mrežo jarkov iz rimskega obdobja, ki so že takrat odvajali odvečno vodo iz višjih delov, poleg keramičnega po-sodja pa tudi 3 glinaste uteži za niti na statvah. Na tem terenu tudi prvič uporabljajo sodobno geodetsko postajo z računalniško obdelavo podatkov, ki omogoča pregled najdišča v tri- ...... ^ „ , „ , ^ , , Foto. m. ozmec dimenzionlani tehniki. Mar.ija Lub::in.a Tušek (levo) s skupino arheologov med izkopa- OM vanjem v Ptuju. 4 Štajerski Gospodarstvo, kmetijstvo, turizem četrtek • 15. maja 2003 Videm • Občni zbor Kmetijske zadruge Ptuj Preživeti prehodno obdobje Konec prejšnjega tedna so se v Vidmu sestali delegati področnih zadrug na rednem občnem zboru Kmetijske zadruge Ptuj. Pred tem so gospodarjenje zadrug v letu 2002 temeljito ocenili že na sedežih devetih področnih zadrug. Osrednjega občnega zbora se je udeležil tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk in pozitivno ocenil dosežke zadruge, ki je ena največjih in najpomembnejših zadružnih organizacij v Sloveniji (trenutno šteje 746 članov). Čeprav nekateri razpravljalci pred njim niso bili zadovoljni s finančnim rezulta- tom lanskoletnega poslovanja, je Vrisk opozoril, da je v teh, za kmetijstvo dokaj neugodnih časih, velik dosežek vsak pozitiven izid poslovanja. Ocenil je, da ima KZ Ptuj dobro zastavljeno politiko gospodarjenja in investiranja ter dobre člane, kar ji zagotavlja stabilno prihodnost. V kmetijski zadrugi Ptuj v letu 2002 niso dosegli začrtanih ciljev, čeprav so proizvodnjo pa tudi trgovinsko Delegati občnega zbora KZ Ptuj so v razpravi opozorili na težave, ki spremljajo slovensko kmetijstvo. Slišali smo trditev, da država v zadnjem desetletju ni naredila za svoje kmetijstvo takorekoč nič. Ne na področju zložbe kmetijskih zemljišč, ki bi omogočilo lažje in uspešnejše kmetovanje, ne na področju melioracij, sploh pa ne na izboljšanju položaja slovenskega kmeta. Kar nekaj užaljenosti je bilo v besedah razpravljalca, ki je opozoril na negativen odnos javnosti do kmetijskih subvencij. Gre za sredstva, ki jih država namenja tistim, ki še vztrajajo pri obdelavi zemlje. Kritikom subvencij je sporočil, da je v Sloveniji okoli 18 tisoč hektarjev neobdelane zemlje, ki se zarašča. Če so torej subvencije tako lahko zaslužen denar, zakaj ni intere-snetov za obdelavo te, zapuščene zemlje. Slišali smo tudi podatek, da je pridelovanje hrane na meji stroškovne znosnosti, da torej prihodek od prodaje hrane komaj pokrije stroške. Edino od česar lahko kmet preživi, so subvencije. Za kmetovalce bi bilo veliko bolje in lažje, ko bi svoje pridelke prodajali po ceni, ki bi prinašala dobiček, država pa naj bi poskrbela za sloje prebivalstva, ki si hrane po znatno višjih cenah ne bi mogli kupiti. Ptuj • Nov Certusov servis Za polovico nižje cene 10. maja so v ptujskem Certusu praznovali. Svečano so odprli novi hitri servis B.H.S. za servisiranje tovornih vozil in opravljanje vseh vrst rednih servisov osebnih vozil. Prepričani so, da se jim bo naložba v višini 15 milijonov tolarjev, ki so jih vložili v obnovo in posodobitev opreme, že kmalu obrestovala. Nova pridobitev za mehanične delavnice na Ptuju je pomembna pridobitev tudi za vse zunanje ko-ristnike servisa, saj jim ob kvalitetnih storitvah zagotavljajo tudi konkurenčne cene, ki so za 40 odstotkov nižje od ostalih servisov, ki opravljajo podobne storitve. Za naložbo v servis so se odločili tudi zato, da bi lahko zagotovili delo za vse zaposlene in da jim ne bi bilo potrebno izkazovati tehnoloških viškov. Delovanje celotnega servisa je računalniško podprto, na vso delo in material, ki ga vgrajujejo, zagotavljajo garancijo, skladno z zakonom. V ptujskem Certusu je po najnovejših podatkih okrog 130 zaposlenih, leta 1996, ko so priključili Stajertours, so bili še 203. V njihovem voznem parku je trenutno 60 avtobusov, do konca meseca pričakujejo še tri nove avtobuse. Letno z njimi prevozijo 3,7 milijona km. V strukturi njihovega prometa je turističnih voženj še za pet odstotkov. Največjo pozornost pa v tem trenutku posvečajo pripravam na izdelavo razvojne vizije celotnega Certusa, v katerem je skupaj zaposlenih 611 delavcev in v kateri bo imel pomembno mesto tudi ptujski del. MG V hitrem servisu Certusa B.H.S. opravljajo kvalitetne in konkurenčne storitve. dejavnost povečali za desetino. Zadruga je na srečo dosegla toliko izrednih prihodkov, da je bilo njeno finančno poslovanje uspešno. Skupni prihodki so bili minimalno pod petimi milijardami tolarjev, bruto dobiček pa je nekoliko presegel tri milijone tolarjev. Pri tem je potrebno poudariti, na kar so opozorili vodilni predstavniki zadruge, da je osnovni motiv njenega delovanja skrb za gospodarjenje kmetij njihovih članov. Za to je potrebna dobra oskrba kmetij z reprodukcijskim metarialom, zagotovljen odkup in pravočasno plačilo pridelkov in živine. Med svetlimi izjemami lanskoletnega poslovanja je povečanje živinoreje za 15 in povečanje obsega trgovske dejavnosti za 14 odstotkov. Vzrok za siceršnje težave v fizični proizvodnji je v razmeroma slabi kmetijski sezoni 2002 in v težavah, ki ta čas spremljajo slovensko kmetijstvo. V zadrugi se zavedajo, da so zadnja leta čas priprav na vstop Slovenije v Evropsko unijo, torej prehodno, težavno obdobje, ki ga je potrebno preživeti v prepričanju, da bo pozneje, ko se bo tudi slovensko kmetijstvo ustalilo v evropskih razmerah, nekoliko lažje. Kmetijska zadruga Ptuj je v zadnjih letih intenzivno vlagala v razvoj svoje trgovske mreže. Tako se je spreminjala tudi struktura njenih prihodkov. Če je imela pred leti še 70 od-sotkov prihodka iz kmetijske dejavnosti in ostanek iz trgovine, je danes razmerje obrnjeno. Po začetnem dvomu, ali je taka sprememba primerna, so na evropskem kmetijskem kongresu v Ljubljani ugotovili, da je to povsem normalen pojav tudi v Evropi in da je potrebno tako politiko zadruge nadaljevati. V letu 2002 so tako v KZ Ptuj obnovili odkupno prodajni center v Vitomarcih in zgradili novega v Hajdošah. Cilj teh investicij je približati oskrbo članom zadruge in drugim kmetovalcem ter jim nuditi popolno in čim cenejšo oskrbo. Odslej investicije v proizvodnjo Vendarle pa je po občutnih investicijah v trgovini napočil trenutek, ko se zadruga srednjeročno odloča za občut-nejša vlaganja v proizvodjo. V gospodarskem načrtu za leto 2003 dajejo poudarek povečanju govedorejske in pra-šičerejske proizvodnje ter zelenjadarstvu. Na slednjem področju teče povezovanje proizvajalcev sadja in zelenja- Spremenile pa se niso programske smernice, ki podobno kot prejšnje leto v precejšnji meri zajemajo obiske na sejmih in razstavah doma in v tujini, s poudarkom zlasti na promocijah v Avstriji, Nemčiji, Italiji. Čeprav še do danes niso povsem razjasnjeni motivi zloglasnih obiskov ljutomerske "turistične" delegacije v Milanu, Berlinu in Londonu, se vedno znova pojavljajo dodatni "apetiti", da bi tovrstne "izlete" ponovili tudi letos. Prejšnje leto je bilo razsipniško obnašanje povsem umevno, saj so se stroški iz predstavitev Prlekije pokrili iz sredstev pobrane članarine, kaj pa letos? Saj ne, da bi nasprotovali takšnim ali drugačnim promocijskim oblikam na področju turizma (tudi v tujini), ki je prav gotovo pomembna gospodarska panoga v občini Ljutomer, toda potre- bno se je zamisliti nad izvedbo lanskoletnih prezentacij z ljudmi, ki nimajo nobene zveze s turizmom, po drugi strani pa so mnogi člani LTO s svojimi izdelki in storitvami ostali doma! Prav iz finančnih razlogov se bo potrebno (pre)dragim in nesmotrnim obiskom v tujino letos odpovedati in več pozornosti nameniti domačemu trgu. Nemalokrat se sliši, kako mnogi Slovenci zamenjujejo prleško-prekmurski mesti Ljutomer in Lendava, da o njuni zemljepisni legi nimajo pojma -predstavniki LTO pa bi radi Italijanom, Nemcem in celo Angležem dopovedali—z "vinom in tunko", kje je Prlekija in njena prestolnica. Da v te namene porabljenega denarja sploh ne omenjamo. Zato velja najprej vesoljni Sloveniji predstaviti vinsko cesto Ljutomersko-ormoških goric, ve iz širše regije tako, da se bodo kmetijske zadruge s svojimi člani vključile v krovno gospodarsko organizacijo, ki bo aktivneje sodelovala pri oskrbi slovenskega trga s sadjem in zelenjavo, obenem pa bo povečevanje te pridelave dopolnilo osnovni poljedeljski in živinorejski proizvodnji na kmetijah. Pri uresničevanju gospodarskega načrta za letošnje leto pa so se v prvih mesecih že srečali z velikimi težavami. Vreme namreč kmetijstvu ni naklonjeno. Dolga zima je ovirala pravočasni začetek spomladanske setve, kar se je odrazilo tudi v zadružni trgovini. Po sušnem aprilu je že mogoče trditi, da bo pridelek žit bistveno manjši od pričakovanega, suša ogroža tudi pridelavo vrtnin in drugih poljščin. Tako so delegati občnega zbora ob tem, ko so potrjevali gospodarski načrt za letošnje leto, ugotavljali, da bo zelo težko uresničljiv. V Kmetijski zadrugi Ptuj se zavedajo, da tudi v prihodnje, predvsem pa v letu 2004, zanje ne bo lahko. Tolažijo pa se z dejstvom, da je vključevanje v Evropsko unijo skupaj z njihovimi dosedanjimi naložbami prava pot, ki bo omogočala dolgoročne usmeritve in obetavnejšo prihodnost. J. Bracic Ljutomer • Kakšen bo razvoj turizma? Več promocije doma, manj na tujem Z zakonsko ukinitvijo obvezne članarine za lokalno turistično organizacijo (LTO) Prlekija-Ljutomer se je bistveno spremenil finančni načrt za letošnje leto. prleško kulinariko, kasaštvo, domačo in umetno obrt ter še kaj. In ob tem ne povsem zanemariti tujine, toda v skromnejši obliki kot doslej, predvsem pa v "ta pravi" zasedbi. V prvi vrsti pa se ustrezno organizirati doma in zaokrožiti turistično delovanje na celotnem območju nekdanje skupne občine Ljutomer. Še pred leti ustanovljeni javni gospodarski zavod za turizem s pismom o nameri za ustanovitev skupnega turističnega območja s sosednjimi občinami Križevci, Veržej in Razkrižje, ni bil nikoli uresničen. Na potezi so župani vseh štirih občin, ki naj bi se v naslednjih dneh dogovorili o možnostih skupnega zastopanja interesov na področju turizma, kar bi zagotavljalo trdne temelje za uspešen razvoj organiziranega turizma v Prlekiji. Niko Šoštarič Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev so vlagatelji nekoliko več trgovali, kot pa je bilo to v navadi v preteklih tednih. Promet z vrednostnimi papirji pa vseeno ni tak, kakršnega bi si večina investitorjev želela. Najprometnejša delnica borzne kotacije je bila delnica Pivovarne Laško, s katero je bilo ustvarjeno za dobrih 274 milijonov tolarjev prometa. Njen tečaj pa se je znižal za 0,8 odstotka. Tudi delnica Krke je bila zanimiva za vlagatelje. Z njo je bilo sklenjenih za 131 milijonov tolarjev prometa, tečaj pa se je zvišal za 0,7 odstotka. Med zanimivejše delnice spadajo tudi delnice Luke Koper, ki so pridobile 2,47 odstotka, Banke Koper z 9,84-odstotno rastjo tečaja, Radenske s 6,42 odstotki in delnice Dela, pri katerih se je tečaj povišal za skoraj 5 odstotkov. Med obveznicami je bilo največ prometa ustvarjenega z republiškimi obveznicami 26., 53. in 39. izdaje. Na četrto mesto pa so se ponovno uvrstile obveznice Slovenske odškodninske družbe, SOS2E. Slednje so izgubile 0,18 odstotka svoje vrednosti. Največ so pridobile republiške obveznice 19. izdaje, pri katerih je tečaj porasel za 1,3 odstotka, sledijo ji obveznice 13. in 26. izdaje. Med PID-ovskimi delnicami je bilo največ poslov sklenjenih z delnicami Triglav steber 1, ki so pridobile 0,72 odstotka vrednosti. Sledile so ji delnice Nacionalne finančne družbe 2, pri kateri se je tečaj povišal za 5,47 odstotka. Največ so pridobile delnice Nika DZU, NK2N, pri katerih se je enotni tečaj zvišal kar za 14 odstotkov, sledile so ji delnice Atene PID s skoraj 7 odstotki in delnice Triglav steber PID s 3,81 odstotki. Največja oglaševalska agencija Pristop in DZS se dogovarjata o kapitalski povezavi, po kateri bo DZS v Pristopu pridobil manjšinski delež. Pivovarna Laško je uradu za varstvo konkurence predložila novo vlogo, tako da odločitve urada o prevzemu Uniona ne bo vsaj še mesec dni. Kolinska se zanima za tri tovarne v Rusiji, za katere namerava odšteti 30 milijonov evrov. V teh tovarnah bi izdelovali Cockto, otroško hrano in polnili vodo. Sava si je zastavila cilj povečati donosnost kapitala do leta 2007 na 10 odstotkov. Jaka Binter Ilirika BPH, d.d. jaka.binter@ilirika.si Kidričevo • 4. seja sveta je bila konstruktivna Id Za požupana imenovali Jožeta Murka Svetnice in svetniki občine Kidričevo so bili na tokratni, 4. redni seji sveta presenetljivo konstruktivni, zato je bila to zagotovo najbolj uspešna seja občinskega sveta v tem mandatu. Čeprav imenovanja podžupana niso imeli na dnevnem redu, so ga izvolili, med drugim pa so brez težav imenovali tudi vseh 13 krajevnih odborov. Na predlog župana Zvoni-mirja Holca so šestim predvidenim točkam na dnevni red uvrstili {e sedmo - imenovanje podžupana, le da so zaradi pomembnosti o tem sklepali najprej. Svetniki so sicer z 10 proti 6 zavrnili prvi županov predlog, da bi za podžupana izvolili Franca Planinska iz neodvisne liste proti sežigalnici, z veliko večino, kar s 13 glasovi za, pa so so sprejeli njegov drugi predlog in tako je podžupan občine Kidričevo postal Jože Murko, svetnik LDS, doma iz Lovrenca, zaposlen pa v ptujskem Mercatorju. V nadaljevanju so se po predhodni 15-dnevni javni razpravi v prvem branju strinjali s predlogom občinskega proračuna za letošnje leto, ki predvideva dobrih 886 milijonov prihodkov in nekaj čez milijardo tolarjev odhodkov. Seznanili so se s predloženimi pripombami posameznih poslanskih skupin in predlagali županu, da jih opušteva pri izdelavi končnega predloga proračuna. Posebej zanimiv je bil predlog odbora za družbene dejavnosti, ki predlaga županu, da v letošnjem proračunu zagotovi dodatnih 10 milijonov tolarjev za nakup prireditvenega šotora. Z nekaj pripombami odbora za družbene dejavnosti, ki je gradivo podrobno preučil, so se v prvi obravnavi strinjali tudi z vsebino Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj. Po krajši obrazložitvi Egona Repnika, občinskega svetovalca - inšpektorja, so Ko je župan Zvonimir Holc predlagal, da bi pod točko razno sklepali tudi o prodaji počitniškega doma Biograd na morju, ga je svetnik Vladimir Forbici, sicer vodja poslanske skupine LDS, zavrnil, češ da je to dovolj pomembna zadeva za katero od rednih točk dnevnega reda, ter nadaljeval: "Dajem pobudo, da se počitniški dom v Biogradu -če že mora biti tako - proda, denar od kupnine pa vse občine združimo ter za naše otroke in šolarje kupimo nove počitniške kapacitete. Če tega ne bomo storili, bomo denar porabilili vsak po svoje in iz vsega ne bo nič. Ogorčen sem nad tem, kar se dogaja, kar počno, čeprav smo v starem sistemu vložili v ta dom morda največ med sedanjimi občinami, nas nikoli niso povabili, da bi sodelovali v pogajanjih. Glavno besedo imajo možje iz mestne občine. Moram vam povedati, da gre za odlično lokacijo tik ob marini in pomolu, v samem centru Biograda, zato so govorice o neprimerni lokaciji naravnost smešne!" Jože Murko, novi podžupan občine Kidričevo Foto: M. Ozmec se brez bistvenih pripomb v prvi obravnavi strinjali tudi z vsebino Pravilnika o dodeljevanju sredstev za ohranjanje in pospeševanje razvoja podjetništva in obrti v občini Kidričevo ter o podeljevanju nagrad za inovacije. Sredstva, v glavnem iz proračuna ter nacionalnih in mednarodnih razpisov, bodo na podlagi razpisa namenili izključno majhnim in srednjim podjetjem za različne projekte, programe, naložbe in nova delovna mesta. Na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo vodi Branko Valentan, so brez pripomb imenovali tudi nadzorni odbor, ki ga bo vodil Viktor Dolenc, v njem pa so še Boris Ur-bančič, Alojz Korošec, Renata Peršuh, Benjamin Panikvar. Poleg 5-članskega odbora za gospodarjenje s premoženjem, ki mu predseduje Dragica Vtič, so imenovali še krajevne odbore Starošince, Šikole, Jablane, Stražgojnca - Gaj, Mihovce - Dragonja vas, Strnišče, Pongr-ce, Cirkovce, Lovrenc na Dravskem polju, Kungota pri Ptuju, Kidričevo, Njiverce in Apače. Na predlog odbora za gospodarstvo pa so imenovali tudi 5-člansko komisijo za informiranje, ki jo bo vodil Franc Pla-ninšek. Ob koncu pa so na predlog komisije za dodelitev sredstev za kmetijstvo in nadzor teh sredstev odobrili kredite trem prosilcem za investicije v kmetijstvu: Vilijemu Pišeku iz Župe-čje vasi 2,1 milijona, Janezu Pernatu iz Mivhovc 2,5 milijona ter Stanku Medvedu iz Mihovc 2 milijona tolarjev kredita. M. Ozmec Foto: M. Ozmec Vladimir Forbici je dal pobudo za združitev sredstev in nakup novih počitniških kapacitet. Ptuj • s 7. seje sveta Mestne občine Duplek je napaka!? Na 7. seji sveta Mestne občine Ptuj, ki je bila 12. maja, so razpravljali o šestih točkah dnevnega reda, točko volitve in imenovanja pa so znova umaknili z dnevnega reda, ker zanjo ni bilo pripravljenega pisnega materiala. V predloženem besedilu so sprejeli predlog programa opremljanja stavbnih zemljišč v naselju Spuhlja s kanalizacijo, ki je vreden 650 milijonov tolarjev, predlog sklepa o potrditvi investicijskega programa - ureditve prve B faze centra za ravnanje z odpadki Gajke, ki je vreden več kot milijardo tristo milijonov tolarjev, in investicijski program za izvedbo, druge, tretje in četrte etape fekalne kanalizacije v Spuhlji, ki je ocenjen na 490 milijonov tolarjev. Z vsemi tremi projekti bo Mestna občina Ptuj kandidirala na državnih in evropskih razpisih v letih 2004/2006. Več razprave pa je bilo pri točki načrt ukrepov za izvedbo lokalnega programa varstva okolja v Mestni občini Ptuj. Dokument o stanju v okolju so sprejeli že lansko leto. Glede na pripombe so ga vrnili v fazo delovnega osnutka, osnutek dokumenta naj bi pripravili najpozneje do prvega julija. Mestna občina Ptuj je četrta med mestnimi občinami v Sloveniji, ki bo ta program sprejela. Osnovni cilj programa, ki ga je pripravila v sodelovanju s pooblaščenim podjetjem OIKOS iz Domžal, je, da bi se stanje okolja izboljšalo. Predsednik projektnega sveta Vlado Čuš je povedal, da gre pri tem dokumentu za postopne spremembe v okolju, velik del je mogoče doseči brez velikih finančnih obremenitev, velikokrat je potrebno le spremeniti naše navade. Med dolgoročne cilje lokalnega programa varovanja okolja sodijo kakovostno stanje voda, urejeno ravnanje z odpadki, prostorsko načrtovanje, usmer- jeno v varstvo okolja, ohranjene naravne vrednote, dostopne javnosti, kakovosten zrak, osveščeno prebivalstvo za varstvo okolja in sodelovanje javnosti, zasebnega sektorja, sosednjih občin in državnih inštitucij. Zanimivo je, da se je tudi v lokalni program varstva okolja za Mestno občino Ptuj - načrt ukrepov - na strani 30, ko je govora o izgradnji regijskega centra za ravnanje z odpadki, znova prikradel Duplek, kjer je zapisano, da pri projektu izgradnje regijskega odlagališča nenevarnih odpadkov sodeluje 16 občin, ob 15 s Ptujskega tudi Duplek. Vendar naj bi bil Duplek v tem primeru "napaka", ker so pri-pravljalci gradiva podatke zanj črpali iz več virov, tudi pri podjetju, ki upravlja z odlagališčem. Duplek se kar naprej pojavlja na sejah ptujskega Mestnega sveta. Razpravo o tem je spodbudil svetnik Milan Petek (SDS), ki je na sejo prinesel tudi račun za odvoz odpadkov enega od dupleških občanov, kjer je razvidno, da le-ti prispevajo za investicijo v novo odlagališče, saj vozijo svoje odpadke na zdajšnjo ptujsko deponijo in tako kot ostali pri računu plačujejo tudi za investicijo. V Čistem mestu tega ne skrivajo, prispevek za investicijo, ki ga plačujejo Duplečani pa odvajajo na poseben račun. Torej ne more biti govora o tem, da bi Duplečani zbirali sredstva za deponijo na še neznani lokaciji, če pa trenutno vlagajo v Gajke. V Mestni občini pravijo, da odkar se je zadeva z Vurberkom končala, se tudi več niso povezovali z občino Duplek glede nove deponije. O odlaganju odpadkov v novo deponijo Gajke iz drugih okolij pa bodo mestne svetnike pravočasno obvestili. Najprej bo potrebno proučiti, če bo odlaganje iz drugih okolij možno. To pa naj bi pokazal izračun, bo pa to odlaganje tudi več stalo. Ptujski župan dr. Štefan Čelan pa ne skriva dejstva, da so smeti iz Dupleka lahko zlata vredne, če se bomo uspeli politično pravilno dogovoriti, posebej še sedaj, ko v Sloveniji potekajo številne aktivnosti za oblikovanje pokrajin oziroma regij. Na zahtevo odbora za finance so ptujski mestni svetniki v ponedeljek tudi dobili odgovor glede priprave razpisa za prodajo sejmišča, kjer naj bi zgradili največji poslovni center na Ptuju doslej, v velikosti 15 tisoč m2. Ta je pripravljen na dveh straneh, v četrtek bodo o njem razpravljali vsi trije odbori pri Mestnem svetu, odbor za finance, za gospodarstvo in odbor za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo. Na zahtevo ptujskega župana dr. Štefana Čela-na naj bi ga objavili še v majski številki Ptujčana. Prvotno so nameravali izdati le Uradni ve-stnik, ker bojda v proračunu Mestne občine Ptuj ni denarja, da bi Ptujčan izšel vsak mesec. Svetnica DeSusa Meta Puklavec pa je ob tem menila, da se denar za izdajo Uradnega vestnika naj le zagotovi, preostali denar, ki je še na voljo, pa naj se nameni za kvalitetno preoblikovanje Ptujčana in za humanitarne namene. Osma seja sveta Mestne občine Ptuj bo drugega junija. MG in tam Ptujska Gora • Praznovali dan šole šola na Ptujski Gori se aktivno vključuje v projekte na temo zdravje. Nekaj let so vključeni v projekt ZDRAVA šOLA, pa tudi v akcijo CISTI ZOBJE. Veliko pozornosti posvečajo gibanju. Tudi letošnja prireditev ob dnevu šole (25. aprila) je bila na temo ZDRAVJE, kjer so z deklamacijami, igro, plesom in petjem sodelovali vsi učenci. Gornja Radgona • Konec sejma Lov Na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni je minuli konec tedna potekal prvi sejem lovstva in ribištva Lov. V treh dneh si ga je ogledalo okrog 8500 obiskovalcev iz vse države, predvsem lovcev in ribičev, precej pa je bilo tudi organiziranih skupin. V okviru sejma, ki ga je odprl minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franc But, so številne lovske zveze iz domovine in tujine pripravile razstave, strokovne posvete, tekmovanja ter druge zanimive dogodke, na sejmu pa je svoje izdelke za lovstvo in ribištvo predstavilo okrog 80 razstavljalcev iz sedmih držav. (MS) Strocja vas • Učenci za čisto oklje V osnovni šoli Stročja vas pri Ljutomeru je potekal slovesen podpis eko listine, aktivnosti v okviru priprav na ta slovesni dogodek pa so potekale že celo leto, saj so letos prehodili vseh sedem korakov, ki so potrebni za to. Kot je pojasnila ravnateljica Osnovne šole Stročja vas Marica Fijavž, je podpis listine za šolo velik dogodek, saj so učenci pridno delali na različnih področjih, vse pa je bilo usmerjeno k prijazni in dobri eko šoli. Sicer pa so učenci Oš Stročja vas zelo aktivni tudi na ostalih področjih - tako so na mednarodnem natečaju izmed 14 šol dobili prvo nagrado za projekt Povabilo v Prlekijo - Prle-kija - mein Lebensraum. (NS) Radenci • Danes seja občinskega sveta Danes, v četrtek, ob 17. uri se bo pričela že sedma seja radenskega občinskega sveta. Osrednja točka seje bo prva obravnava proračuna za leto 2003. Po predlogu naj bi prihodki občine letos znašali dobrih 612 milijonov tolarjev, odhodki pa nekaj več kot 602 milijona. Poleg tega bodo med drugim svetniki obravnavali tudi spremembo zazidalnega načrta Radenci-jug ter program prodaje občinskih nepremičnin v letu 2003. (šn) Ljutomer • Znova prodaja na tržnici Občina Ljutomer je s pomočjo Krajevne skupnosti Ljutomer v začetku aprila pričela urejatiprostor tržnice v Ljutomeru. Zemljišče, na katerem bo odslej potekala prodaja na prostem, je trenutno v lasti Pošte Slovenije in hkrati v postopku denacionalizacije, občina Ljutomer pa si je od Pošte Slovenije pridobila soglasje za koriščenje te površine. S prvim majem letošnjega leta je tako pričel veljati sklep občinskega sveta občine Ljutomer, da se izvajanje prodaje izven prodajaln oziroma iz stojnic prenese na območje tržnice v Ljutomeru, istočasno pa se razveljavi sklep, s katerim je bila začasno iz prometa izvzeta ulica pred Pošto v Ljutomeru in je bila rezervirana za postavitev montažnih stojnic. (MŠ) Festival R)letje ob Dravi festival naše debele Najlepše Verdijeve arije Otvoritev Festivala Poletje ob Dravi na Parsifalovem gradu Borlu. - ? V I f' i'J ■ Program prireditev Junij 2003 Komorni moški zbor Ptuj • 50 let Jutri jubilejni koncert Jutri, v petek, ob 20. uri, se bo v dvorani Gimnazije Ptuj na jubilejnem koncertu predstavil Komorni moški zbor iz Ptuja pod vodstvom Franca Lačna, danes popoldne bo zapel za dijake ptujske gimnazije. Grad Borl4.6.2003 ob 21:30 Terme Ptuj petek, 6.6.2003 Ob 20:00 } Letošnje leto je za Komorni moški zbor iz Ptuja jubilejno. Zbor praznuje svojo petdesetletnico. Ustanovil ga je prof. Jože Gregorc leta 1953 iz moškega dela mešanega zbora Jože Lacko, ki je bil naslednik zbora Glasbene matice Ptuj. Jože Gregorc je vodil zbor deset let, leta 1963 ga je prevzel prof. Branko Rajšter in ga vodil naslednjih šestnajst let, od leta 1979 pa ga vodi Franc Lačen. Žal je ustanovitelj zbora Jože Gregorc, ki je bil tudi častni član zbora, letos umrl in ga ne bo med slavljenci. Komorni moški zbor iz Ptuja ima za delovanje ljubiteljske kulture na pevskem področju pomembno vlogo, saj je ves čas svojega delovanja kvaliteto potrjeval na najrazličnejših zborovskih tekmovanjih doma in v tujini in ponesel slovensko pesem in Ptuj v veliko evropskih držav. V zboru je prepevalo preko dvesto pevcev iz Ptuja in okolice, vodstvo zbora pa je venomer skrbelo, da so v vrste pevcev vedno prihajali tudi mladi ljubitelji petja, da se tradicija lahko nadaljuje in da se s svežimi glasovi dosega tudi ustrezna pevska kvaliteta. Komorni moški zbor iz Ptuja se je svojemu občinstvu predstavljal s svetovno zborovsko klasiko, s slovensko pevsko zakladnico vseh obdobij ter venomer posegal tudi po sodobni zborovski literaturi. V jubilejnem letu pripravlja Komorni moški zbor iz Ptuja o svojem delovanju obširnejšo publikacijo, ki bo izšla predvidoma v oktobru letošnjega leta, kjer bo predstavljeno zborovsko delovanje v Ptuju nekoliko kompleksnejše od časov čitalnice naprej, podrobneje pa bo opisano tudi delovanje pet-desetletnika - Komornega moškega zbora Ptuj. Za letošnji majski, jubilejni koncert, so program izbrali pevci zbora tako, da je vsak pevec na anketni list napisal svojih deset najljubših skladb in tiste, ki so dobile največ glasov, bo zbor predstavil na koncertu. Za delovanje zbora so izjemno pomembni tudi dobri medsebojni odnosi in zavzeto delo vodstva zbora ter zborovodje. Za dosego ustrezne kvalitete so potrebne redne vaje, dvakrat na teden je najčešče premalo, zato zbor redno organizira dodatne intenzivne vaje, številni nastopi in vsakoletna gostovanja zbora v tujini pa pevcem dodatno še jemljejo veliko do-pustniških dni in tudi materialnih sredstev, zato je silno pomembno, da je v zboru prijetno, prijateljsko vzdušje, ki ob pevskih užitkih krepi tudi družabnost in za to v zboru tudi poskrbimo. Najpomembneje za delovanje zbora pa je sodelovanje s svojimi zvestimi poslušalci, ki redno spremljajo delo zbora in ki obvezujejo vodstvo zbora in zborovodja k razvoju in rasti zbora. Posebej mladim pevcem zbor omogoča, da se vključujejo tudi v druge kvalitetne zbore oziroma poletne pevske tabore, saj s tem pridobivajo bogate izkušnje in nova pevska znanja. Jubilej zbora ni zgolj slavje ob visokem jubileju, je tudi zahvala vsem, ki so s svojim delovanjem kakorkoli pomagali, da se ta obletnica sploh praznuje, obenem pa je obveza sedanjim in bodočim rodovom pevcev, da se bo tradicija moškega petja v Ptuju nadaljevala tudi naprej. Fl Komorni moški zbor iz Ptuja pred olomusko filharmonijo, kjer je lani že drugič na tekmovanju dosegel zlato kolajno. Ptuj • Subvencionirana prehrana študentov Studentski boni tudi na Ptuju Glede na to, da obstaja na Ptuju že nekaj let možnost visokošolskega študija, se je v drugi polovici aprila, ko so ponudniki podpisali koncesijske pogodbe, za tukajšnje študente odprla tudi možnost subvencionirane prehrane. O uvedbi študentskih bonov v ptujskih restavracijah smo se pogovarjali z Dejanom Levani-čem, podsekretarjem za univerzitetno politiko in izobraževanje Studentske organizacije Maribor. Kako je na Ptuju sploh prišlo do uvedbe bonov za študentsko prehrano? "Z letošnjim letom je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve objavilo razpis, na katerega so se poleg gostincev obeh univerzitetnih ter vseh ostalih visokošolskih sre-dišc lahko prijavili tudi ptujski gostinci. Ker pa je uvedba bonov za študentsko prehrano v ptujskem okolju novost, smo v sodelovanju s Klubom ptujskih študentov tukajšnjim gostincem predstavili razpisne pogoje in datum, do katerega je bilo potrebno vloge oddati." Katere ptujske restavracije pa so bile zainteresirane oziroma kdo izmed ptujskih gostincev je ustrezal pogojem razpisa? ^"V začetku je bilo z ministrstva obljubljeno, da bo koncesija za študentske bone podeljena trem ptujskim gos- tilnam. Po zaključenem razpisu pa se je izkazalo, da se je na razpis ustrezno prijavilo in bilo izbranih kar pet naših gostincev. Restavracije, ki po novem nudijo možnost subvencionirane prehrane, so: Hotel Poetovio, PPS Panda, picerija Marakuja, gostilna Pri pošti ter mehiška restavracija El Poncho." Ali lahko bone za študentsko prehrano v ptujskih gostilnah uveljavljajo vsi študentje? "Zaenkrat lahko bone uveljavljajo le študentje, ki študirajo na Ptuju in v Mariboru. Tisti, ki študirajo v Ljubljani, pa lahko možnost subvencionirane prehrane na Ptuju pridobijo samo v primeru, če se na prodajnem mestu v Ljubljani odjavijo in se na novo prijavijo v poslovalnici [S Maribor na Ptuju. Odjava in prijava na prodajnih mestih sta mogoči vsaka dva meseca." Foto: MZ "Zaenkrat lahko bone uveljavljajo le študentje, ki študirajo na Ptuju in v Mariboru. Tisti, ki študirajo v Ljubljani, pa lahko možnost subvencionirane prehrane na Ptuju pridobijo samo v primeru, če se na prodajnem mestu v Ljubljani odjavijo in se na novo prijavijo v poslovalnici ŠS Maribor na Ptuju," nam je povedal Dejan Levanič, podsekretar za univerzitetno politiko n izobraževanje Študentske organizacije Maribor. Omenil si ptujsko enoto Ss Maribor. Ali je tam tudi prodajno mesto? "Bone za ptujske gostilne je možno kupiti v poslovalnicah [S Maribor v Mariboru, Celju, Slovenj Gradcu, Velenju in Kranju. Na Ptuju neposreden nakup bonov še ni možen. Bone je potrebno naročiti v poslovalnici [S Maribor, od koder vam nato bone v največ dveh ali treh dneh, lahko tudi prej, po pošti pošljejo na dom." Kakšne pa so cene? "Za bon Hotela Poetovio in restavracije Panda bo potrebno odšteti 325 tolarjev, bon za Marakujo stane 525 tolarjev, za gostilno Pri pošti 465, za mehiško restavracijo pa 825 tolarjev. V dveh letih, kolikor traja pogodba, pa pričakujemo da se bodo v skladu z inflacijskimi kazalci boni še pocenili." M^^ca Zemljarič Ptuj, Ormož • Krkina donacija Za več zdravja Donacije in sponzorstva so sestavni del dejavnosti Krke, ki v razvoju in proizvodnji zdravil za humano uporabo sodeluje z roko v roki s slovenskim zdravstvom. Krkina najnovejša donacija obsega 41 dopplerskih aparatov za merjenje perfuzijskih tlakov in dveh oksimetrov. Podarili so jih 41 od skupno 61 zdravstvenih domov, kolikor jih je v Sloveniji. Med prejemniki sta tudi zdravstvena domova Ptuj in Ormož. Donacijo sta 16. aprila iz rok mag. Mojce Prah Klemenčič, ki je v Krki odgovorna za promocijo v Sloveniji, prevzeli direktorica ZD Ptuj Metka Uhan Petek, dr. med., spec., in Mira Frangež, glavna sestra ZD Ormož. Najnovejša donacija Krke je skladna tudi z njenim poslanstvom "Živeti zdravo življenje" in hkrati pomemben prispevek k večji kakovosti življenja. MG Krkino donacijo sta prevzeli Mira Frangež, glavna sestra ZD Ormož, in Metka Petek Uhan, dr. med., spec., direktorica ZD Ptuj (od leve proti desni); ob njiju mag. Mojca Prah Klemenčič iz Krke, odgovorna za promocijo v Sloveniji. Slov. Bistrica • Beneške vedute Prestavljena razstava Velike razstave, za katero je bilo predvideno, da bo na ogled od aprila v slovensko-bistriškem gradu, letos ne bo, pač pa prihaja v Slovensko Bistrico in nato samo še v Koper prihodnje leto ob istem času. Na razstavi bodo na ogled dela znanih beneških umetnikov: Canaletta, Guardia, Bellot-ta, Zuccarellia, Zaqisa, Bisona, Porte, Bolkmana, Dizionia, Fa-risa iz Italije ter Flurerja, Carle-varijsa in Kavčiča iz Slovenije. Pri pripravi razstave sodelujejo Kulturni center iz Mirana pri Benetkah, Pokrajinski muzej iz Kopra in Zavod za kulturo iz Slovenske Bistrice. Kljub temu pa sodeluje pri pripravi same razstave še veliko število zunanjih sodelavcev in strokovnjakov. Koordinator priprav na razstavo bo dr. Ferdinand [er-belj iz ljubljanske Narodne ga- lerije, sodelujejo pa še prof. Salvator Žitko iz Pokrajinskega muzeja v Kopru, Stanislav Gradišnik iz Zavoda za kulturo iz Slovenske Bistrice, iz Mirana pa dr. Mario Esposito in dr. Da-rio Succi iz Gorice. Razstavo so morali prestaviti, ker organizatorji iz Mirana niso pravočasno prejeli potrebnih finančnih sredstev za pripravo razstave. Beneška pokrajina bo kot organizator finančna sredstva za projekt razstave pridobila iz programa Interreg III, Italija - Slovenija - Misura 3. 2. Evropskih sredstev za pripravo razstave je okrog 55 milijonov tolarjev, varovanje, prevoze in zavarovanje slik pa sofinancirata tudi Zavod za kulturo iz Slovenske Bistrice in Pokrajinski muzej iz Kopra. Ta dva zavoda krijeta tudi obveznosti pri sofinanciranju dvojezičnega kataloga. Na slovenskobistriškem Zavodu za kulturo predvidevajo, da bo sofinanciranje znašalo okrog dva in pol milijona tolarjev. "Zmanjkalo nam je tudi časa za pripravo celotne razstave, tako smo se v Miranu dogovorili, da se razstava seli v leto 2004. Kljub temu pa se 16. junija letos dobimo s pripravljavci razstave na skupnem sestanku, nato pa pričnemo s pripravami za zbiranje slik, njihov opis, pravzaprav moramo pripraviti osebno izkaznico vseh razstavljenih slik, na koncu pa še slovensko-italijanski katalog. Dela ni malo", pravi ravnatelj Zavoda za kulturo Stanislav Gradišnik. Slovenske slike bodo zbirali v Pokrajinskem muzeju v Kopru, izbor in dogovore na terenu pa bosta opravila dr. Ferdinand [erbelj iz Narodne galerije v Ljubljani in Edvilio Gardina, ki je muzejski kustos iz Pokrajinskega muzeja v Kopru. Za izbor so delno že pred- videna dela iz Narodne galerije in Narodnega muzeja iz Ljubljane, Akademije za gledališče v Ljubljani in nekaj del iz Pokrajinskega muzeja v Mariboru. "Iz Italije bo prišlo najverjetneje okrog 70 slik, 15 do 20 pa jih bo iz slovenskih muzejev in galerij. Beneško slikarstvo je imelo vseskozi od renesanse dalje v slovenskemu prostoru močan vpliv. Veliki slovenski mojstri so se šolali v Benetkah, predvsem so bili to slikarji iz osrednje Slovenije in Primorske," je povedal kustos Narodne galerije iz Ljubljane dr. Ferdinand [erbelj. Ker Mirano, ki je na obrobju Benetk, ponuja tudi veliko kulturnih užitkov, se dogovarjajo, da bi v Slovenijo pripeljali še drugačno kulturno sodelovanje. V Sloveniji bi zelo radi slišali italijansko izvedbo opere Don Juan, Slovenci pa že razmišljajo o lastni kulturni ponudbi italijanskim kolegom. Nataša Pogorevc Marketing E - sporocila/2 v pretekli številki smo govorili o pošiljanju elektronskih sporočil brez kršenja zakonov. Danes (in tudi v naslednji številki) bomo spregovorili o načinu podajanja sporočil in prepričevanju ljudi, da se na vaša sporočila sploh prijavijo. Obstaja veliko poti, s katerimi ljudem damo možnost, da se prijavijo za sprejemanje elektronskih novic. Začnemo lahko kar pri "starih" medijih. Potencialnim potrošnikom lahko v obliki dopisnice pošljemo anketo ali nagradno vprašanje (takšen način je običajnejši na raznih sejmih, kjer tako dobimo veliko naslovov potencialnih kupcev) z obveznim dodatkom — zahtevo za več informacij. Enak način lahko uporabimo pri nakupovanju določenih izdelkov (primer — prodaja po pošti, kjer je v naročilnico vključena vrstica z izjavo, ki zahteva nadaljnjo pošiljanje informacij). Tudi v oglasih lahko vključimo kuponček, ki ga bralec pošlje nazaj oglaševalcu (v njem pa seveda izbere možnost pošiljanja informacij v prihodnje). Podal sem le nekaj primerov, kjer lahko od potrošnikov pridobite izjavo, s katero izrazijo željo po prejemanju nadaljnjih elektronskih sporočil o poslovanju podjetja. Z "novimi" mediji (internet) take izjave pridobimo lažje in ceneje, vendar pa je tudi res, da informacije o vas do potrošnikov pridejo težje, saj je internet prostor, kjer je v vsakem trenutku na voljo nešteto različnih informacij. Prva možnost dostopa do potrošnika je vaša spletna stran, kjer med ostalimi vsebinami ponudite obiskovalcu možnost, da se prijavi na vašo "mailing' listo, preko katere potencialnim kupcem pošiljate informacije o vašem podjetju, izdelkih, akcijskih ponudbah, ipd. Naslednja možnost je prijava na "Newsletter", ki je v bistvu elektronski časopis podjetja (in je velikokrat dosegljiv tudi na samih spletnih straneh). S prijavo potem "Newsletter" in seveda informacije o podjetju redno prejemate na vaš elektronski naslov. Pišite na e-naslov: zlato.ogledalo@radio-tednik.si ali fideljorever@yahoo.com. Izrazite svoje komentarje in poglede ter postavite vprašanje, ki vas zanima. Marjan Ostroško, univ. dipl. komunikolog Foto: MG Rakičan • Izzivi sodobne ženske Družina, materinstvo, kariera V Izobraževalnem centru Rakičan, ki domuje v prekrasnem rakičanskem dvorcu, so spregovorili o izzivih, ki jih življenje polaga pred sodobno žensko, ki mora usklajevati družino, materinstvo, kariero in še kaj. Vodja izobraževanja Vesna Laissani je za okroglo mizo povabila dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič, predavateljico družinske tematike na fakulteti za socialno delo, ginekologinjo Silvestro Bezjak Kranjc iz dispanzerja Gornja Radgona, Katico Mladenovič, profesorico z Gimnazije Murska Sobota, Matejo Hauser Podlunšek, direktorico Območne gospodarske zbornice za Pomurje, veterinarja Marka Nabergoja, podjetnika in očeta štirih otrok ter Alojza Benkoviča, župnika iz Beltin-cev. Okroglo mizo je vodila Nataša Brulc - Šiftar, prisostvovale pa so ji številne uspešne ženske, ki so pogovor obogatile s svojo življenjsko izkušnjo. Vsak izmed sodelujočih je podal svoj pogled na problematiko. Združili sta se torija in praksa in slišati je bilo nekaj zelo zanimivih misli, ki pridejo prav vsaki sodobni ženski. Norme in izzive sodobni ženski postavlja današnja družba. Zato je pomembno, da vsaka ženska za sebe odkrije, kdo je in kaj si želi. Temelj uspeha je dober občutek o sebi, o lastni vrednosti. Pomembno je tudi, kako zna ženska preživeti bolečino in trpljenje, da je dovoljkrat sprejeta in zmore prenesti tudi kakšno zavrnitev. Za žensko je pomembno, da ima možnost izbire. Danes je to možno. Odločitev za materinstvo je fleksibilna, ni določeno, kdaj naj bi imeli otroke. Nekoč, ne tako davno nazaj, so bile te stvari zelo jasno določene, če ženska v rosnih dvajsetih še ni bila poročena in imela otrok, je bilo njeno življenje zapečateno. Veliko žensk se danes odloči za odloženo materinstvo. Preprosto izkoristijo dejstvo, da je danes celoten potek življenja nedefiniran. Zanimivo je, da se ni spremenil pomen materinstva, spremenila se je ikona ženske. Ženska ni nujno več mati, med tema dvema pojmoma ne stoji več vedno enačaj. Družba je bila z ženskami vedno okrutna. Danes so nagrajene tiste, ki nimajo otrok, ki ne gredo na porodniško. Poleg tega so same s seboj okrutne tudi ženske, v sebi imajo visoka pričakovanja, ki jih je včasih težko uresničiti. Dr. Čačinovič Vo-grinčič poudarja, da so v odnosih izjemno pomembne tri reči - sposobnost za ljubezen, za konflikt in za pogajanje. Da družina funkcionira, sta potrebna dva odrasla, ki se znata pogovoriti. Družina je kot sestavljanka, treba jo je soustvarjati. Družino je treba gledati kot delovno skupino, v kateri ni odvisnosti staršev od otrok in otrok od staršev. Katica Mladenovič je opozorila na pomembno dejstvo - da današnja ženska dela zato, da lahko preživi v gospodarskem, osebnostnem in smislu varnosti. Ne gre za feminizem 19. stoletja, ampak za nujo. Ženske si danes za cilj postavijo določen standard, k temu sodi poklic, plača. Zato ob tem danes sploh ni nujno, da imajo tudi Foto: Zmago Šalamun Dr. Gabi Čačiovič Vogrinčič, ugledna profesorica družinske tematike, je uvod podala kar v prekmursčini in priznala, da tokrat prvič na rakičanski park gleda od zgoraj, iz gradu. V otroštvu je svoje oči upirala v nasprotni smeri - iz parka navzgor, v grad, razmišljujoč, kaj neki se skriva v njem. Ob njej ginekologinja Silvestra Bezjak Kranjc iz radgonskega dispanzerja za žene. moškega ali moža. Ko pa imajo otroke, zaposlene ženske pogosto čutijo krivdo, da se jim ne posvečajo dovolj. Ženske se opazujejo, vidijo stvari, ki jim niso všeč, želijo si spremembe in jo tudi povzročijo. Do sebe so nepopustljive in zato danes sodobne ženske izgorevajo. Ženske si postavljajo krute cilje - ločitev, boljšo zaposlitev, izobraževanje. Razširjena družina pa tudi ni več v tako pomoč kot nekoč. Babice, ki so 35 let garale za tekočim trakom, uživajo v svojem pokoju. Zgodi se, da za vnuke ni ne časa in ne živcev. Mateja Hauser Podlunšek pa meni, da ženske vse delajo preveč odgovorno in ne znajo reči ne. Kljub temu je lepo je biti ženska in direktorica OGZ za Pomurje nikdar ne bi želela menjati z moškimi. O novi vlogi ženske pravi, da so se spremenili kriteriji in temu so se morale prilagoditi tako ženske kot tudi moški. Najbrž življenje za žensko danes ni težje, kot je bilo pred 100 leti, je le drugačno. Za uspeh je po njenem mnenju odločilna kombinatorika prioritet v določenih živ- ljenjskih obdobjih. Karierist je za moškega sinonim uspešnega človeka, karieristka pa je žaljivka. Podlunškova zagovarja delitev dela v družini. Ne boji se delitve na moška in ženska dela. "Zato ker ženska dela dajejo ženski identiteto, rituali nas pomirjajo, to so dela, ki nas delajo ženske. Resničen problem so stereotipi." Eden takšnih je, da mora biti sodobna ženska določenih proporcij -vedno lepa, nasmejana, urejena, to pa ne gre. Zato da bi se izognili stereotipom, pri Nabergojevih svoje štiri otroke — dve hčeri in dva fanta, vzgajajo enako. Marko Nabergoj vidi problem prav v vzgoji, za katero so po navadi predestinirane ženske. Tudi današnje moške, o katerih ženske pogosto znajo imeti veliko pripomb, so namreč vzgojile ženske. Ženske so nosilke razvoja in so zadolžene za spremembe, vendar se svoje moči ne zavedajo. V cerkvi gre s spremembami bolj počasi, saj ni odprta za njih. Glas žensk se sliši največkrat le kot tarnanje nad lastno brezizhodno situacijo. Stiska prekmurske ženske (velja za celotno slovensko podeželje) bo, sodeč po besedah župnika Alojza Benkoviča, trajala še dolgo. Zavetje spovednice čuva njihove zgodbe, usode žensk, ki se ne znajdejo v tem svetu, ki jih ne mori dilema, kaj bi prej materinstvo ali kariero, ampak se borijo le za golo preživetje. Žensko lahko doživljamo tudi kot popolnoma brezpravno, saj ne odloča niti o sebi, o svojem telesu in življenju. V ginekološki ordinaciji se pogosto odloča o življenju in smrti iz najglobje stiske po preživetju, in Silvestra Bezjak Kranjc pravi, da srečuje najrazličnejše zgodbe. Ženske, ki kljub standardu in zdravju že proti koncu rodnega obdobja ne razmišljajo o otrocih, ker jih ne potrebujejo, ženske, ki se obupane borijo z neplodnostjo in se na vse kriplje trudijo roditi otroka, kakor tudi ženske, ki se odločijo za splav bodisi ker otroka ne želijo bodisi ga ne smejo imeti. Zakaj ni žensk v politiki, je večno vprašanje. Prekmurske ženske so rekle, da zato ker je cena previsoka, ker v tem svetu politike ne preživijo. "Ženska ne more kot moški pristajati na vse te neumnosti in se delati, da je čas zastonj ter ure in ure mlatiti prazno slamo." Po zadnjih volitvah 2002 je v politiki za 6 odstotkov manj žensk kot prej. Sploh pa velja, da ženske pameti ne znamo izkoristiti in jo večina skriva kot kača noge. Morda zaradi nečimrnosti, saj pri nas še vedno velja, da lepota in pamet pač ne gresta skupaj. V društvu poslovnih žensk Slovenije, ki šteje 200 članic, je le 5 članic iz Pomurja. Na okrogli mizi je bilo slišati veliko zanimivih, različnih mnenj, vsi pa so si bili edini, da če delaš z veseljem, se znaš organizirati in postaviti v svojem življenju pravila in meje, uspeh ne bo izostal. viki klemenčič ivanuša Gorišnica • Z Marjeto Znidarič o kapsulni endoskopiji Po grlu brez težav Marjeta Žnidarič iz Gorišnice se je te dni znašla v središču pozornosti slovenske javnosti, ker so ji kot prvi Slovenka na kliničnem centru opravili kapsulno endoskopijo. Marjeta je sicer je 35-letna višja delovna terapevtka, doma v Gorišnici, zaposlena pa v Psihiatrični bolnišnici Ormož. Je mama treh otrok, skoraj 13-letne Lucije, 11-letnega Luke in 4-letnega Tima. Kapsulna endoskopija votlih prebavnih organov je preiskava, pri kateri pacient pogoltne kapsulo, v kateri je vgrajena drobna kamera. Nova preiskovalna metoda prinaša bistvene novosti na področju diagnostike v gastroenterologiji, ker omogoča pregled celotne sluznice tankega črevesa. Kapsulno edosko-pijo so zdravniki z vsega sveta spoznali šele lani na svetovnem gastroenterološkem kongresu v San Franciscu. Od prve zamisli za kapsulno endoskopijo in do njene registracije je preteklo dvajset let. Prebavni trakt je bil z doslej vpeljanimi endoskopskimi me- todami dostopen z zgornje strani do dvanajstnika, s spodnje strani pa do končnega dela ozkega oziroma tankega črevesa. Večina tankega črevesa pa ni bila dostopna z endoskopskimi metodami, patologija tega dela črevesa torej ni bila dostopna direktnemu pregledu oziroma pogledu sluznice tega dela črevesa. Najnovejša tehnika je omogočila tudi to. "Imela sem težave, po številnih preiskavah je bila možnost, da glede na diagnozo grem še na to preiskavo. Čeprav sem vedela, da bom prva, pri kateri bodo opravili to preiskavo, neke vrste poskusna zajčica, ker je doslej pri nas še niso prakticirali, nisem imela pomislekov. Ko gre za zdravje, narediš vse. Zavedala sem se, da bodo zdravniki s to preiskavo dobili še eno informacijo, potrebno za dokončno postavitev diagnoze. Pa tudi tega, da gre za preiskavo, ki ni nadomestek za katerokoli drugo. Na preiskavo so me dobro pripravili. V primerjavi z ostalimi preiskavami, ki sem jih že dala skoz, nekatere so neprijetne, je ta enostavna in neboleča, ter ne-obremenjujoča," je med drugim povedala Marjeta Žnidarič, ko smo jo prejšnji teden obiskali na njenem domu v Gorišnici na Ptujskem polju. Mesec dni po preiskavi se je že počasi pripravljala na vrnitev na delovno mesto. Najpogostejše vprašanje, ki ji ga sedaj vsi zastavljajo je, kako ji je uspelo pogolniti kapsulo s kamero. To vprašanje so si pred preiskavo zastavljali tudi zdravniki in sama. Pa ni bilo težav, ker je kapsula iz gladkega materiala, je brez težav šla po grlu navzdol. Velika je približno tako kot največja tableta ospena. Kamera je na poti skozi črevesje naredila Marjeta Žnidarič je kot prva Slovenka pogoltnila kapsulo z vdelano kamero. Nič ni bolelo, pa tudi občutila ni nič, pravi. okrog 50 tisoč posnetkov, s pomočjo katerih so zdravniki dobili podroben vpogled v celotno sluznico tankega črevesa, kamor z doslej znanimi preiskovalnimi metodami niso mogli. S pridobljenimi podatki ji bodo sedaj lažje pomagali do zdravja. Za zdaj ji tudi ne bo potrebno iti na operacijo. Dobro se počuti, kontrola jo čaka ponovno v jeseni. Preiskava jo je nekoliko pomirila, saj pri množici preiskav, ki so včasih potrebne za postavitev pravilne diagnoze, človek pogosto pomisli na najhujše. Kapsulo popila s kozarcem vode Dan pred preiskavo je Marjeta od kosila naprej "jedla" le še tekočo hrano. Po zaužitju kapsule pa ni smela štiri ure nič piti, pet ur pa nič jesti. Kako je potekala sama preiskava? Na označene točke na trebuhu so ji s posebnimi nalepkami pritrdili senzorje, potem pa še snemalno enoto. Gre za večji aparat, ki ga je nosila na trebuhu. Potem, ko so preverili, če vse lučke utripajo, je s kozarcem vode pogoltnila kapsulo. Osem ur je nato lahko delala, kar je hotela, redno je bilo potrebno le spremljati pravilnost utripanja lučk. Osem ur po začetku preiskave so ji odstranili senzorje in pas s snemalno enoto, podatke pa prenesli v računalnik, na katerem je bil posnetek celotnega njenega prebavnega trakta. Kapsula je namenjena za enkratno uporabo in se kasneje izloči z blatom. Tudi tega ni čutila. Ker je bila Marjeta kot prva Slovenka deležna preiskave s ka-psulno endoskopijo, ji preiskave, ki stane 200 tisoč tolarjev, ni bilo potrebno plačati. Pa tudi če bi jo morala, bi se zanjo odločila, pravi. Prepričana pa je, da bi to preiskavo, ki je trenutno še samoplačniška, zavarovalnica morala plačati. Pogovori o tem, da bi plačala pregled tistim bolnikom, ki imajo ponavljajoče se in neopredeljene krvavitve iz prebavil, že potekajo. Marjeta v prostem času polno živi. Slika akvarele, oljne pastele, v glavnem pa izbira abstraktne motive. Rada tudi kvačka, spretnost v rokah in z barvami ima v genih. To je podedovala po očetu, ki je opravljal zelo redek poklic. Bil je soboslikar. Tudi glasba ji zapolnjuje čas pa tudi kolesarstvo in igranje odbojke. V času, ko je bila na bolniški, se je "naučila" gledati tudi televizijo, prej se ta ni nikoli vklapljala v njen prosti čas. Rada dela z ljudmi, zato si je tudi izbrala poklic fizioterapevtke, čeprav so ji nekateri svetovali, predvsem ena od profesoric v srednji šoli, da je njeno mesto na likovni akademiji. Stik z umetniškim izražanjem ji je skozi njeno delo v delovni terapiji ostal. Veseli jo, da ta dar lahko prenaša na druge. Po tej zdravstveni epizodi je za Marjeto velika izkušnja, ki jo polaga tudi drugim na srce, naj ne odlašajo z obiskom pri zdravniku, če imajo kakršnekoli težave. Res pa je, da sodijo zdravstveni delavci med najbolj trmaste, ko gre za zdravje. Veržej • Praznovanje 4. občinskega praznika Razmišljamo Vec kot 25 različnih prireditev V Veržeju so konec aprila pričeli s praznovanjem 4. občinskega praznika, ki ga v tej novoustanovljeni občini povezujejo s prvo omembo kraja v zgodovinskih virih. Leta 1413 - torej pred natanko 590 leti - je Veržej dobil trške pravice ter se prvič omenjal v tiskanih virih. V občini Veržej, ki jo sestavljajo naselja Banovci, Bunčani in Veržej, se je oziroma bo v prihodnjih dneh zvrstilo več kot 25 kulturnih, zabavnih in športnih prireditev, vsakoletno praznovanje pa zaznamujejo tudi tematsko. Leta 2000 so praznik občine Veržej zaznamovali novi simboli (grb, zastava, ...), leto pozneje je bil drugi občinski praznik posvečen pokojnemu rojaku profesorju Francu Ko-vačiču in ureditvi ter otvoritvi njegove spominske sobe, lani so praznik posvetili turizmu, letos pa se bodo spomnili rojaka, skladatelja in profesorja Slavka Osterca. Letos mineva natanko 40 let od postavitve Osterčevega spomenika v središču Veržeja ter prvega Oster-čevega kulturnega večera. Praznovanje 4. občinskega praznika v Veržeju so pričeli 12. aprila, doslej pa so že pripravili turnir v malem nogometu, plesno predstavo Fitko kluba iz Murske Sobote, postavitev mlaj-skega drevesa, baklado in kre-sovanje, nogometni turnir za pokal občine Veržej, srečanje ljudskih pevcev in folklornih skupin s povorko po Veržeju z naslovom Prlekija poje in pleše, srečanje animatorjev Oratorija v Salezijanskem zavodu, pohod po mrtvicah reke Mure, koncert pevskega zbora KD Slavko Osterc, odprli pa so tudi kulinarično razstavo v Bunčanih. Osrednja prireditev ob 4. občinskem prazniku občine Veržej bo v soboto, 31. maja. Takrat bodo najprej pripravili posvet s predstavniki Ministrstva za kulturo, Zveze kulturnih društev Slovenije in Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, uro pozneje pa se bo pričela v kulturni dvorani v Veržeju podelitev priznanj ter slavnostni nagovor župana občine Veržej Draga Legena. Občinsko priznanje z denarno nagrado v višini 100.000 tolarjev neto bo prejela Tatjana Rozmarič Poš-trak, plaketo občine Veržej pa bo ob 40-letnici delovanja dobilo športno društvno nogometni klub Veržej. Ob 20.30 uri bo na jubilejnem, 40. Osterčevem večeru slavnostni nagovor imel nekdo iz Ministrstva za kulturo, pričakujejo ministrico Andrejo Rihter. Osrednji dogodek tega večera bo baletna predstava E. Cluga Tango v izvedbi Opere in baleta SNG Maribor, pripravili pa bodo tudi pregledno razstavo 40 Osterčevih večerov. Prireditve ob 4. občinskem prazniku bodo v Veržeju zaključili 23. junija z otroško veselico v parku od OS Veržej. Miha Šoštarič Majsperk • Palma sredi Haloz Po 35 letih cveti Kristina Tominc iz Brega pri Majšperku je ena redkih gospodinj, ki se lahko pohvali, da ji, zato da bi stopila pod palmo, ni treba na morje, saj lahko stopi pod njo kar na domačem dvorišču. Redko se pripeti, da zraste palma sredi Haloz, sploh pa da je visoka že prek 3 metre. Zgodba o Tominčevi palmi je dokaj nenavadna in morda celo malo kruta. Začela pa se je pred 35 leti, daljnega leta 1968, ko so jo dobili za darilo ob vselitvi v novo hišo na Bregu 40 pri Majšperku. Kolegica Tončka jo je prinesla v majhnem lončku in Kristina se dobro spomni, da je imela le tri majhne perice. Rastlina ni bila zahtevna, saj vode ne potrebuje veliko. Ker pa v petih letih ni skoraj nikam zrasla, kajšele ROVINJ, Cnnni otok vikend paketi. 3* hotel Istra. SonSkov klub: velika Sporta do1.6y2D/POL 13.990 3 NACIONALNI PARKI avtobusni izlet. Plitvice - Komati -Slapovi Krke. enkratno doSveQ'e 22.5y4D/POL 24.900 NEUM, Sonikov klub 3* Stella, bus, izleti: foto safari. Dubrovnik, Mostar, KorCula-. 21.6/7D/POL 48.900 KRETA letalo z Brnika, 2« hotel Byzantioa let pristojbina dopl. 16., 23.5y7D/NZ 49.900 ČRNA GORA, Budva Sončkov klub, avtobus, hotel Obala, vkljuienih veliko izletov 1B.6y9D/P+POL 51.900 KRF, Senikov klub avtobusfladja, 3* hotel Sirena, vključenih 5 izletov 27.6,4.7yiOD/NZ 65.000 KORČULA, Lumbarda 3* apartmaji Frane, 10 m od morja, nova hiša, žar, app/3 21.6y7D/N 67.900 TUNIZIJA, Hammamet letalo z Brnika, 2/3* hotel Le Khalife, let pristojbina dopl. i9.5y7D/P0L 69.900 SONČEK FnjJ,Kr«nplJwa5 Tflisfbn; 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 W0 22 EUROPARK,02A3 00 91S TUl potovalni center da bi zacvetela, jo je enostavno vrgla na gnoj. A glej ga zlomka - zavržena rastlina se je v bitki za obstoj sama "postavila na noge" in začela rasti. To je Kristino tako prevzelo, da jo je vzela nazaj, jo vsadila v večji lonec in od takrat naprej sta spet ne-razdružljivi prijateljici. Očitno je to godilo tudi palmi, saj od takrat naprej raste in raste, Kristina pravi, da jo je presadila že vsaj petkrat in zmeraj v večjo posodo. Sedaj že nekaj let domuje v velikem, skoraj 1 m visokem 50-litrskem loncu, ki ga je dobila iz tovar- Foto: M. Ozmec V krošnji palme se prav te dni bohoti 7 grozdastih cvetov. Rabljena vozila TIP LETNIK CENA AUDI A4 2,6 TIPTRONIC 1997 2.400.000 FIAT PALIO WEEKEND 1.2 2000 1.360.000 FIATPUNTO 1,2- 16VELX3V 2000 1.650.000 HYUNDAI 1,5 GLSi 2000 1.550.000 KIA SPORTAGE 2,0 MRDI 1998 1.680.000 KIA SPORTAGE 2,0 MRDI 1999 2.390.000 R LAGUNA 1,6-16V RXE 1998 1.900.000 R LAGUNA 1,8-16V GRANDT. 2001 3.550.000 R LAGUNA INITIALE 3,0 AVT 2001 4.520.000 RENAULT MEGAN BREAK 1,9 2001 2.450.000 SEAT LEON 1,4-16V, 5V 2000 1.950.000 Testna vozila CLIO EXP 1.5 Dei, 5V 2002 2.290.000 TWINGO 1,2 - 16V 2002 1.600.000 MEGANE PRIV. CONF 1.6 2002 3.300.000 MEGANE PRIV. CONF 1.9 Dei 2002 4.245.100 RKIMAUI.T OBUUBA KUPCU: - Brezplačen preizkus -105 točk kontrole na vozilu - Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih - Pomoč na cesti, vleka ali popravilo - 3 mesečna tehnična garancija (za doloćena vozila) Ptuj, OrmoSka cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si niške kuhinje. To je praktično predvsem zaradi prezimovan-ja, ko jo zaradi nizkih temperatur prenesejo v garažo. Tam jo pokrijejo z nekaj plastmi vrtek-sa in starimi odejami, na spomlad pa jo sped prenesejo pred hišo. Pa to še ni vse, po 35 letih skrbi in negovanja je lani palma prvič zacvetela. Dva velika grozda cvetov, ki so nekoliko podobni bezgovemu cvetju, je imela, ko je odcvela pa so zrasle kot grozd velike bele jagode (bubike). Letos pa bo še lepša, saj je pognalo kar sedem prekrasnih cvetov. Ker je hiša nedaleč od ceste, se tu in tam kdo ustavi in vpraša, če je palma prava ali iz plastike. Kar nekaj jih je hotelo palmo tudi kupiti, pa Kristina pravi, da ga ni denarja, da bi jo prodala. Prav radi verjamemo, zato naj še dolgo raste in cvete kar tam na Bregu pri Majšperku. -OM Poletje na pohodu Začelo seje. Poletno vreme namreč! Kakor da bi ura narave preskočila najlepšo majsko pomlad in pozabila na cvetoče travnike. Termometri so pokazali trideset stopinj in več, pomlad smo sprejeli kot poletje, nase navlekli lahka poletna ob-lačilca in se popolnoma prepustili lepoti sončnih žarkov. Poletne terase barov in lokalčkov so se napolnile s svetlobno hitrostjo, ljudje pa so uživali, kakor da že dolgo ne bi videli poletja in občutili toplih žarkov, ki pogrejejo telo in duha. Pravijo, da se s toplejšim vremenom otopli tudi naše srce. Postanemo prijaznejši, na obrazih nosimo več nasmeška kot ponavadi in dovzetnejši smo za veliko več stvari, na katere bi v hladnih zimskih mesecih najraje pozabili in jih stlačili pod preprogo, kaj šele reševali. Sonce prodre v nas in otopli vse čez zimo otopele čute, nas napolni z novo energijo - energijo poletja, katerega lahkotnost se odraža tudi v naših mislih, ki postanejo bolj optimistične. Začetka poletja se najbolj veselijo otroci, saj z njim nastopijo dolgo pričakovane počitnice in brezskrbnost otroškega nasmeha postane popolna. To je čas, kjer je ura pravzaprav nepomembna, ker nam konec popoldneva nakažejo še zmeraj topli sončni žarki, ki nas grejejo še pozno v noč. Poletni večeri, tisti romantični, nekje ob morju, se nam zazdijo še bolj blizu, še s svežimi spomini in nostalgijo se spominjamo lanskih in jih podoživljamo. Vse to, predvsem pa občutek sproščenosti ob lahnem ve-trcu, nam da vedeti, da smo del tega poletja tudi sami, da ga soustvarjamo in vsako leto doživljamo vedno znova, v vedno novih in novih dimenzijah realnosti. Smo kot martinčki, ki se na toplem sončku razživijo in odprejo svojo nagajivo plat. In ljubezen, seveda. Nekaj najlepšega v vročih poletnih nočeh. Tako sijoča, tako dostopna, a hkrati magična. Privabi nas zmeraj znova, iz dneva v dan postaja močnejša in z njo tudi intenzivnost sončnih žarkov, za katere se zdi, da prodirajo globoko v njeno srž. Ljubezen je poletje in poletje je ljubezen, je sreča v očeh in trenutek brezča-sja. Predanost nebu, soncu in sočloveku. So ljudje, ki enostavno so. Tukaj, z nami in sedaj. Poletno vročico in sen kresne noči znajo pričarati še pristneje, z občutkom za naravo sobivanja in s kategoriziranjem lepega, magičnega. In vse to v pristni podobi narave, ki vabi v svoja nedrja ljudi, da se ji odpro in spoznajo njene skrivnosti, ki jih že dolga leta skriva za lepoto prispodobe. Je pomlad, je poletje, je jesen in je zima. Pa vendarle, tukaj smo tudi mi, ki smo vse to. Bronja Habjani~ Sv. Andraž • Ob~inski svet O knjižnici Ivana Potrča na prihodnji seji V četrtek, 8. maja, so se na 4. redni seji sestali svetniki andraškega občinskega sveta. Najprej so se seznanili s trendi varnostnih pojavov na območju občine, ki jih je podal vodja policijskega okoliša Srečko Herak. Svetniki so se s podanim strinjali in menili, da bi bilo dobro ustanoviti svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Iz dnevnega reda so umaknili obravnavo odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Točko so umaknili, ker se seje ni udeležila ravnateljica knjižnice. Sprejeli so cene storitve pomoči na domu in odlok o predkupni pravici občine Sv. Andraž, ki je posledica novega zakona o graditvi objektov, sprejeli pa so tudi spremembe in dopolnitve odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ Cerkvenjak-Sv. Andraž. V odloku se bo spremenilo ime podružnične šole iz Sv. Andraž nazaj v Vitomarce. Tako je menila večina občanov občine Sv. Andraž, ki so lani ob lokalnih volitvah sodelovali v anketi o imenu podružnične šole. Svetniki so se seznanili tudi s poročilom nadzornega odbora, ki ga je podal predsednik odbora Ivan Ceh. V nadaljevanju so svetniki na predlog odbora za gospodarsko infrastrukturo potrdili program gramoziranja makadamskih cest v občini. Za gramoziranje makadamskih cest bodo porabili okrog 400 kubikov gramoza, s katerim bodo gramo-zirali več odsekov v skupni dolžini 5 kilometrov cest. Na predlog komisije za šport pa so sprejeli sklep o financiranju športnih programov, s katerim za delovanje športnih društev v občini namenjajo milijon tolarjev. Zmago Šalamun Bori • Se po sledeh najdenih okostij Je na "ustaskem bregu" 1800 trupel? Niso samo streljali, tolkli so s kopiti po glavah - mučili so me, ker so bili moji sorodniki domobranci. V prejšnjem Štajerskem tedniku smo razkrili zgodbo o najdbi clove{kih kosti na sveže zoranem travniku na nekdaj državnem posestvu pod Bor-lom ter grenko izpoved o tem, da so proti Zavrću resnično povojna grobišča tistih, ki so sodelovali s premaganim okupatorjem. Zgodbe pa kot kaže še ni konec, kajti nekaj tistih, ki so te poboje doživljali, je še živih in to upajo razkriti javnosti. Tokrat objavljamo pretresljive izpovedi dveh osivelih ženic, Ane Majcenovič iz Mo-škajncev in Terezije Hrnčič iz Gradišča pri Cirkulanah. Globoko v sebi nosi svoje grenke spomine na borlske dogodke takoj po drugi svetovni vojni 75-letna Ana Majcenovič, ki sedaj živi v Moškanjcih. Nerada se jih spominja, pa vendar pove: "Za dogodke na Borlu in pod njimi se je vedelo že ves čas, le da nihče ni upal govoriti na glas. Takrat sem bila še "deklina", doma smo bili v Hras-tovcu, v šolo pa smo hodili v Zavrč. Prvič sem za te dogodke slišala takoj po koncu vojne, maja 1945, ko se je po vasi razvedelo, da je nek naš domačin šel okoli tretje ure zjutraj kosit na, "agrarno posestvo", kot smo pravili travnikom pod Borlom. Tik pod travnikom pa je zgoraj zaslišal krike, zatem nekaj rafalov in ječanje. Ves prestrašen je odhitel domov in zgodbo je kmalu vedela cela vas. Ampak reklo se je tiho biti, da ne bo kaj narobe, saj so jih baje pobijali naši.V spominu mi je ostala tudi pretresljiva zgodba, ki se je zgodila nekaj dni zatem, ko se je izpod trupel na Borlu do Tundrovih pri Hrastovcu, to je kar nekaj kilometrov vstran, ves okrvavljen in do smrti izčrpan priplazil obstreljen moški srednjih let. Le za mleko je prosil, bojda v hrvaškem jeziku in potem ga je nek znan domačin, imena ne bi rada povedala, rešil ter ga spravil nazaj proti Hrvaški. Veste, takrat smo bili še mladi in polni življenja, a bili so zelo slabi časi. Revščina je bila, hudo je bilo, da si si težko kupil obleko ali dobre čevlje. Zato ljudje ne smejo zameriti, kar se je pripetilo eni mojih prijateljic iz mladih dni. V bližini kamnoloma pred Zavrčom je nekega majskega jutra iz zemlje videla moleti del narobe obrnjenega čevlja. Ko pa ga je hotela pobrati, se je zgrozila, saj je bil še na pokojniku. Vseeno ga je se-zula, pobrskala še za drugim in truplo bolje zakopala. In tiste čevlje je potem še dolgo nosila. Taki so bili časi, ker je bilo hudo." Ali vi veste, kje so povojna grobišča, o katerih govorijo tam pod Borlom? "Kako ne bi vedela, saj vsi vedo, še najbolj pa tisti, ki so jih pobijali. Vem, da jih je nekaj še danes živih. V Štajerskem tedniku je bilo prav zapisano, govorili so, da so v glavnem pobijali ustaše, saj je največ tovornjakov pripeljalo iz varaždinske smeri. Ko so jih pobili, so jih zakopali v "šicn grabne" (strelske jarke). Ti jarki so bili včasih vse od Borla, nekaj časa po gozdu, tudi do 60 m od ceste, potem mimo Ulmove kleti in zapuščenega kamnoloma, tja do Zavrča. Ker so bili jarki le slab meter globoki, je bilo trupla težko dobro zakopati in res se je še dolgo daleč naokoli razširjal neznosen smrad." Še bolj pretresljiva je zgodba prav tako 75-letne Terezije Hrnčič iz Gradišča pri Sedem (ne)pomembnih dni Nagajanje ali Prvak opozicije, socialdemokratski predsednik Janez Janša, je ta teden razočarano ugotavljal, da vladajoča koalicija še po mesecu dni ni odgovorila na zahteve opozicije, ki se nanašajo na njeno vlogo pri kontroli aktualne oblasti. Janša ima samo delno prav. Predsednik vlade in predsednik najmočnejše vladajoče stranke -LDS Anton Rop je namreč že takoj, ko so se opozicijski socialdemokrati in opozicijska Nova Slovenija (predsednik dr. Ba-juk) pojavili s svojimi (dokaj ultimativnimi) predlogi, o njih spregovoril dokaj nenaklonjeno, češ da opozicija (kot pora-ženka volitev) zdaj vladajočim pač ne more diktirati, kaj naj delajo in kako naj ravnajo z opozicijo. To sicer ni bil formalen odgovor, očitno pa je dovolj nedvoumno izražal splošno razpoloženje med vladajočimi. Kljub temu Janši ne moremo zameriti, če vendarle o vsem pričakuje tudi formalen odgovor vlade oziroma vladajoče koalicije. Dejstvo, da očitno ne poteka normalna komunikacija med vladajočimi in opozicijo, da eni in drugi (prepogosto) ne spoštujejo najosnovnejšega bontona (kot je recimo pristojno odgovarjanje na "pisma"), pa seveda samo še dodatno kaže in dokazuje, da je Slovenija še daleč od "idealnega" funkcioniranja pozicije in opozicije, od takšnega načina političnega Foto: M. Ozmec Domačin kaže na hrib proti Zavrču, ki mu pravijo kar "ustaški breg." Cirkulanah, ki je povojne poboje doživljala kot zapornica na Borlu in pozneje v taborišču v Šterntalu. Njeno tresočo pripoved so na čase prekinjale solze in globoki vzdihi groze: "Čeprav sem bila stara komaj 18 let, so me takoj po koncu vojne aretirali, ker so bili moji sorodniki iz Maribora povezani z domobranci. Jaz pa seveda s tem nisem imela nič, a odpeljali so me na Borl, sorodnike pa so baje še isti večer brez kakršnekoli sodbe pobili, baje nekje v Kočevskem rogu. Nikoli ne bomo izvedeli.Potem ko so me na Borlu zasliševali, sem morala najprej po bližnjih travnikih pobirati orožje, ki je ležalo kar po tleh. Ne vem, za kaj je šlo, a ko sem vse pobrala in znosila gor, mi je eden od domačinov, ki ga dobro poznam, rekel: dete, da ne boš kaj hudega čula, idi rajši krompirja okapat. In sem šla na njivo pod Marof tik pod Borlom. Bilo je pozno popoldne, ko so začeli voziti tovornjaki s kri-pami, polnimi ljudi. Ne samo iz varaždinske smeri, tudi iz ptujske so jih vozili, saj smo slišali, da niso govorili le hrvaško, ampak tudi nemško, tu in tam tudi slovensko. Pripeljali so jih zvezane z debelo žico, nekateri so bili že napol goli, krvavi, pretepeni, enega sem videla že brez roke ... (solze) ... kljub groznim krikom in prošnjah na kolenih in z dvignjenimi, sklenjenimi rokami so jih porivali pred jarke, ki smo jih kopali domačini za časa Nemčije. Nekaj so jih potolkli, kar tako s puškinimi kopiti po glavah, da so se razletele kot buče, preostale so brez milosti postreljali. Ni bilo usmiljenja, tudi ženske in otroci so bili med njimi, vse je kričalo in ječalo, dokler je bilo živo. Neusmiljeni so bili, ko so eno rundo pobili, je morala naslednja runda najprej zagrniti trupla v jarkih, nato so pobili še njih. Grozno, to so prizori, ki me morijo in ganejo vse življenje, nikoli jih ne bom pozabila. Eden od domačinov, ki je takrat vozil tovornjak, je povedal, da so jih tako pokončali okoli 1800, grozno." Ste katerega od stražarjev prepoznali? "Kako ne, skoraj vse sem, če ne drugega vsaj na videz poznala, saj so bili domačini. Zdaj so v glavnem že vsi pokojni, zato naj imajo mir. Trije pa še živijo, in vem, da vsi trije vedo za mene. Včasih, ko nanese, da se z očmi srečamo, se obrnejo vstran od mene, kot da sem jaz česa kriva. Eden je hudo bolan, a imen ne bom izdala, saj želim imeti mir na stara leta." Kako dolgo ste bili potem še na Borlu? "Ne dolgo, saj so me zatem odpeljali v logor v Šterntal, to je v današnjem Kidričevem, tam kjer še danes pravijo kraju Taborišče. Tam sem bila leto in pol, skoraj do konca leta 1946. Tudi tam so se dogajale grozne reči, saj je skoraj vsako jutro odpeljal tovornjak ljudi, po navadi so jih odpeljali zelo zgodaj zjutraj, saj so rekli, da gredo delat. A iz dela se niso nikoli vrnili, zagotovo je tudi njih doletela podobna usoda." Zakaj pa ste o vsem tem tako dolgo molčali? "Kaj ne bi, tudi vi bi molčali, če bi doživeli ta strah pred smrtjo, bali smo se za svoja življenja. To si bil, pa te ni bilo več, prišli so, te odpeljali in ni- delovanja, ki bi zagotavljal in omogočal vsem v pluralistični parlamentarni politični areni maksimalno možnost sobivanja in sovplivanja. Seveda je res, kar namiguje premier Rop, da namreč opozicija ne more računati, da se bo pozicija podrejala njej, da bo kar tako v imenu nekakšne demokracije sprejmala (zgolj) njena pravila delovanja ali celo njen diktat o tem, kakšna organizacija parlamentarnega življenja je lahko edino pravilna in uspešna. Ali si politični akterji opozicijo in pozicijo zamišljajo zgolj kot medsebojno "nagajanje", apriorno nerazumevanje in antagoniziranje ali pa kot medsebojno dopolnjevanje, seveda v okviru doslednjega spoštovanja nekaterih dejstev, med drugim tudi tega, kdo je dobil mendat volivcev in kdo ne. S tega vidika bi bilo prepotrebno (nepristransko) ugotoviti, kako so v posameznih obdobjih nekaj več kot desetletnega parlamentarnega delovanja izgledali odnosi med opozicijo in pozicijo, s katerimi temami in na katerih področjih se je predvsem "izživljala" opozicija, kako so se na pobude in predloge opozicije odzivale vsakokratne vladajoče koalicije. Pri tem seveda ne bi smeli pozabiti, da so bile že tako rekoč vse stranke v položaju vladajočih in opozicije. Predsednik državnega zbora in predsednik Združene liste socialnih demokratov Borut Pahor je ravno te dni na koprski televiziji dokazoval, da so se v praksi državnega zbora v zadnjih letih zgodile ogromne spremembe in da v nastopih poslancev ni več nekdanje nestrpnosti in pritlehnosti, ki sta koili več se nisi vrnil. Včasih o tem niti razmišljati nisem upala. Človeč se boji zase, za otroke, za družino, zaradi različnih psihičnih pritiskov. Čeprav je bil moj mož tudi v partiji, sem se po nekaj letih, mislim, da je bilo leta 1957, preselila vstran od tod. Nekaj časa sem živela v Savinjski dolini, pa v Ljubljani in še kje. Zdaj sem spet doma in mislim, da bom tukaj ostala. Če bom imela mir ..." Ko sem se te dni, 58 let po mračnih dogodkih podal proti cvetočim travnikom pod Bor-lom in naprej proti Zavrču, da bi posnel zapuščeni kamnolom, kjer naj bi bilo po pripovedovanju domačinov eno večjih povojnih grobišč, sem med potjo izvedel še marsikaj. Tudi to, da najvišji vrh, ki gleda iz gozda med Borlom proti Zavrču imenujejo kar "ustaški breg". Eden od sogovornikov je namreč dejal: "Tja gor naj gre-jo kopat, na ustaški breg, celega lahko razkopljejo in imeli bodo kaj videti. Tam je pokopanih 1800 ljudi. A naj jih pustijo, naj počivajo v miru!" M. Ozmec bili značilni za delo parlamenta v prvih letih. To je nedvomno pomembno, vsekakor pa bi bilo še spodbudneje, če bi s posameznimi strokovnimi in argumentiranimi analizami lahko potrdili, da so vsi deli parlamenta (se pravi vladajoči in opozicija) zares našli (vsak zase in vsi skupaj optimalno formulo delovanja in vplivanja. Visoka stopnja soglasja v parlamentu ob sprejmanju nekaterih mednarodnih odločitev (vstop v EU, priključevanje Natu) je bolj izjema kot pa pravilo, s katerim bi lahko trdili, da sta opozicija in pozicija v vsem našli svoje pravo mesto delovanja. V krog pravilnega vrednotenja dosedanje vloge vsakokratnih pozicij in opozicij seveda sodi tudi objektivna analiza vsakokratnih kadrovskih rešitev. So te posledica kakovostnih ali zgolj političnih selekcij? Glede tega zagotovo niso brez grehov niti vladajoči niti tisti v opoziciji. Jak Koprivc Old on Maribor • Poleti proti Bolgariji in Dubrovniku Z mariborskega letališča bo v glavni turistični sezoni organiziranih več čarterskih poletov proti Bolgariji in Dubrovniku, ki so jih zakupile domače in tuje turistične agencije, največ Kompas Holidays in Dober Dan. Po besedah direktorja Aerodroma Maribor Silva Ambroža načrtujejo, da bodo letala proti Črnemu morju in Jadranu poletela dvakrat tedensko, vse od junija do septembra. Ob tem pa Aerodrom Maribor v začetku junija pripravlja tudi večji letalski miting, šlo naj bi za enega večjih v Sloveniji, dodaja Ambrož. Na njem naj bi se predstavila tudi vojaška letala nekaterih držav, med njimi Slovenije, Združenih držav Amerike in Rusije, vendar ne v sklopu priprav na vključitev v zvezo NATO, je še zatrdil direktor Aerodroma Maribor Silvo Ambrož. (ak) Ptuj • Obisk pri Tednikovem vrtickarju Miranovih sedem križev in tisoč vrtov 9. maja je slavil svoj 70. rojstni dan dolgoletni sodelavec Štajerskega tednika in radia Ptuj, po tej poti tudi starosta ptujskih kmetijskih svetovalcev, sicer pa znani Ptujčan, inženir agronomije Miran Glušič. Dan pred njegovim osebnim praznikom sva ob lepem in skoraj prevročem dopoldnevu sedla v prijazen paviljon na dvorišču ter poklepetala o njegovem življenju, predvsem pa o dolgoletnem delu v kmetijstvu, zadnja leta predvsem vr-tičkarstvu. Če menite, da je po upokojitvi konec osemdesetih let obesil stroko na klin in se posvetil mirnemu upokojenskemu življenju, se motite. [e bolj zagnano sledi dogajanju, povezanim z zemljo, njenim obdelovanjem, pridelovanjem vrtnin, njihovo nego, zaščito ... Do vrtov in vrtičkov ima poseben odnos. Lahko bi dejal, da je v njem nekaj nostalgije za časom, ko so bili vrtovi pomemben vir preživljanja številnih družin in so tistim, iz okolice mesta, na ptujski tržnici prinašali tudi pomemben vir dohodka. Živeti z naravo je po Miranovem prepričanju prednost, zato veliko izgubljajo tisti, ki narave ne znajo ceniti in spoštovati in ki živijo tjavdan, mimo nje. Paviljon na Glušičevem dvorišču v Župančičevi ulici je dobro mesto za opazovanje prijazne narave, ki jo je oblikovala spretna in ljubeča roka. Za mojim hrbtom v pomladnem zanosu bujno drevje, desno na poseben način vzgojena braj-da, povsod polno okrasnih ovi-jalk, na škarpi plazeča zelena preproga, ki je okras za oči in zaviralec plevela obenem. In seveda tisti pravi, klasični vrt. Z gredicami. Miran Glušič je tisti, ki nas je pred mnogimi leti učil o delitvi vrtov na okrasne, sadne, zelenjavne in bivalne. Pri njem je vse na enem mestu, lepo skupaj in lepo ločeno, kot bi bilo namenoma pripravljeno za učilnico o vrtnarjenju. Že tisoč strokovnih prispevkov Miran Glušič je začel s Štajerskim tednikom sodelovati že pred štirimi in pol desetletji. Takrat je bolj naključno in poredko napisal kak strokovni prispevek. Pred 20 leti pa je na pobudu Turističnega društva Ptuj sprejel obvezo vsak teden napisati prispevek z naslovom Pet minut za lepše okolje. Tudi ko turistično društvo ni več vodilo patronata nad strokovnimi radijskimi oddajami in časopisnimi prispevki, ti niso prenehali izhajati. Nasprotno, še okrepili so se in postali iz dneva v dan bolj ljudski, takšni kot jih je narekovalo življenje ter Miran Glušič je 9. maja slavil 70-letnico. Prav te dni je pripravil že tiso~i prispevek "V vrtu". vse pogostejša vprašanja poslušalcev in bralcev. Miram pove, da so tako rekoč vsi prispevki plod vprašanj vrtičkarjev in drugih ljubiteljev lepe, urejene in zdrave narave. Ničkolikokrat zazvoni telefon zgodaj zjutraj, čez dan ali pozno zvečer in vprašanja kar dežujejo. Vrtnarjenje je zagotovo neizčrpen porabnik znanja in izkušenj, ki jih Miran rade volje deli. Osebno in še najraje javno. Vse, kar zapiše, je v praksi preizkušeno in primerno prav za naše kmetijsko okolje. Tako je Miran te dni napisal že okoli tisoči prispevek, materijal za nove in nove pa je takorekoč neizčrpen. Energija je tudi v nenehnem delu v vrtičkarstvu, saj LJUTOMER / Stajerles trade d.o.o. Nov prodajno-razstavni salon v Ljutomeru Uspešno podjetje Štajerles trade iz Osluševcev je bogatejše za nov prodajno-razstavni salon. Od minulega petka je namreč omenjeno podjetje prisotno tudi na Prešernovi 25 v nekdanji stavbi mariborskega podjetja MTT v Ljutomeru. Štajerles trade d.o.o. ima svoje salone v Osluševci, na Ptuju, v Čakovcu na Hrvaškem ter sedaj tudi v Ljutomeru, kjer si bodo lahko kupci njihove izdelke ogledali na razstavnem prostoru velikem 120 kvadratnih metrov. »Za salon v Ljutomeru smo se odločili, ker imamo v tem delu Prlekije številne kupce. Ker so v naš največji salon v Osluševcih prihajali tudi ljudje iz Gornje Radgone, Radencev in Ljutomera, smo se odločili, da jim svojo ponudbo približamo. V Ljutomeru seveda pričakujemo tudi kupce z levega brega reke Mure, saj trgovine s podobno ponudbo ni vse do Murske Sobote« je ob otvoritvi novega prodajno-razstavnega salona v Ljutomeru povedala vodja marketinga ter računovodja podjetja Štajerles trade Branka Sagadin. Na 120 kvadratnih metrih razstavnih površin v Ljutomeru podjetje Štajerles trade, ki zagovarja povdarek na naravnih materialih, predstalja parkete (gotovi-panelni, C? lamelni, klasični, lam), laminate vseh pohodnosti in dekorjev, zaključne in okrasne letve, stensko-stropne obloge, lesena in PVC vvodna vrata in okna, strešna okna Velux, ko-vinaska vrata s podboji, dvižna in sekcijska garažna vrata, police za okna, laminatne stopnice ter številne dodatne materiale. Vse prodajne artikle, ki vam jih ponujajo, tudi montirajo. »Smo tudi uvoznik artiklov avstrijskega podjetja Tilo. Iz tega programa so omembe vredni predvsem gotovi podi izdelani izključno iz nararvo obnovljivih ali surovin kot so naravne smole, plu-tovinasta moka, apnenčeva mokla, lesna moka, laneno olje in juta,« je o ponudbi spregovorila Sagadino-va. Poleg prodajno-razstavnega salona v velikosti 120 kvadratnih metrih razpolagajo v Ljutomeru tudi s skladiščini prostori v velikosti okrog 100 kvadratnih metrov. Prodajno-razstavni salon v Ljutomeru je odprt od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro, ob sobotah pa med 8. in 12. uro. Podjetje Štajerles trade ima 12 zaposlenih, za kupce v prodajno-razstavnem salonu v Ljutomeru pa bo skrbel poslovodja Kristjan Šlebinger. »V podjetju se zavedamo, da je za uspeh potrebna dobra delovna sila. Zato redno skrbimo za dodatna izobraževanja naših zaposlenih, po novosti pa odhajamo tudi na številne sejme v tujino. V naših salonih kupcu svetujemo ter predlagamo najboljše rešitve za opremo njihovega bivalnega prostora,« je še dodala Saga-dinova. Štajerles trade d.o.o je tako od minulega petka prisoten tudi v Ljutomeru, direktor podjetja Zlatko Korpar pa je z mislimi že usmerjen v prihodnost: »V naslednjih dveh letih bomo poskušali še v Mariboru ter tam odprli prodajno-razstavni salon. Prav tako bi si želeli prodreti na srbski in črnogorski trg.« Ob podobnem oz. še boljšem delu, jim bo to zagotovo tudi uspelo. Miha Šoštarič predvsem v pomladnem času Miranove poznavalske roke potrebujejo številni prijatelji in znanci, skozi vse leto pa seveda tudi majhno posestvo domačije na Štukih. Svetovanju in vrtnarjenju je pravzaprav v obdobju po odhodu v pokoj podrejeno Miranovo življenje: vsak večer na osnovi vprašanj poslušalcev in bralcev snuje nove prispevke. To mu zapolni večere od ponedeljka do četrtka. V petek zjutraj je, neglede na letni čas in vreme, Miran Glušič že v uredništvu. Običajno "prijezdi" na 53 let starem puhovem kolesu, ki je vpisano v katalog bogate dediščine našega, svetovno znanega rojaka. V začetku petdesetih let je bilo kolo vredno 16 plač. Mladi kmetijski izobraženci Okrajne zadružne zveze so kolesa prejeli na odplačilo s takrat aktualnimi točkami, nanje pa so bili ponosni, kot danes na avtomobile najvišjega razreda. Nihče se ne bi želel vrniti na prejšnje stanje Zase Miran pravi, da spremlja prav vsa dogajanja: "Vse me zanima, ničesar pa se ne udeležujem!" Pravi, da je srečen, da je bil delovno aktiven v času, ko se je dogajalo veliko dobrega. Predvsem v 70. in zgodnjih 80. letih, ko so se v slovenskem, tudi v ptujskem kmetijstvu dogajale največje pozitivne spremembe. To je bilo obdobje največjega investiranja v zaseb- no kmetijstvo in čas njegovega največjega razcveta. Če omenimo samo melioracije in komasacije. Res, da se je marsikaj dogajalo s prisilo, ker so ljudje nasprotovali posegom v svojo posest. Vendar je prepričan, da se danes nihče ne bi želel vrniti na staro stanje. Z nekoliko grenkejšim priokusom se spominja svojih prvih delovnih let, v času ukinjanja takratnih Kmetijskih obdelovalnih zadrug (KOZE) in časa zemljiškega maksimuma. Časa torej, ko je država določila zgornjo, 10-hektarsko mejo posestev in viške zemje prisilno zaokroževala v državna posestva. Kot mlad uslužbenec, dolžan izvajati državne direktive, se je ob grožnjah in fizičnih napadih jeznih kmetov, mngokrat počutil precej neprijetno. Sicer pa je bila njegova poklicna pot povezana s številnimi vodstvenimi funkcijami v kmetijstvu, med drugim je bil med ustanovitelji in na čelu sedanje Kmetijske zadruge Ptuj. Ponosno pove, da mnogih rezultatov njegovega in dela sodelavcev še danes, kljub 10-letnemu, nevzpodbudnemu dogajanju v kmetijstvu, ni uspelo uničiti. Spominja se ustvarjanja velikega sadovnjaka na Panorami, ki rodi še danes, prve komasacije v Levanjcih in mnogih drugih zemljiških operacij. Čemur so se ljudje takrat upirali, danes zahtevajo sami. Toda tak je ta svet: ljudje moramo na lastni koži občutiti posledice napak, šele nato jih lahko odpravljamo in se obenem zavemo, da bi jih lahko celo preskočili. Miran pripoveduje, da je imel priložnost veliko potovati po Evropi in spoznati njen gospodarski n kmetijski utrip. Ko se je vračal s poučnih ekskurzij, je potreboval nekaj dni, da se je znova vživel v naše, mnogokrat nerazumljivo dogajanje. Na vprašanje, kakšno je po njegovem sedanje slovensko kmetijstvo odgovori, da se o tem mnogokrat sprašuje tudi sam. Nekako nerazumljivo je, da smo pred desetletji zemljo združevali, danes jo na nek način znova delimo. Prihodnost kmetijstva je v večjih kompleksih. Subvencije naj bi bile namenjene zares ugodnemu kreditiranju nakupa zemlje, saj so izkušnje socializna dokazale, da človek ceni in neguje le tisto, kar je njegovo. Meni, da imamo v naših kmetijskih območjih vrt Evrope, ki ga ne znamo polno izkoristiti. Marsikaj, tudi pridelavo vrtnin na pragu domače predelovalne industrije Petovia smo že dosegli, pa smo znali vse skupaj tudi uničiti. Za prejšnji sistem meni, da je bil pravičnejši v toliko, da je zagotavljal delo in znal bolje odgovoriti na socialne izzive. Danes sta tako gospodarstvo kot politika podrejena interesom posameznikov, večima malih ljudi pa živi dokaj slabo. "Na srečo je pred vrati naša vključitev v Evropo", meni, "prepričan sem, da se bo v Evropski uniji vse bolje in enakomernejše razvijalo. Toda pred tem bodo potrebni veliki pretresi. Vse, kar je gnilega, bo moralo propasti in ta proces bo zahteval ogromno žrtev." Moj obisk pri Miranu Gluši-ču je bil namenjen predvsem njemu in njegovi obletnici. Toda njegove bogate izkušnje in zanimiva mnenja tudi sogovornika nehote ponesejo v zgodovino, v pestro dogajanje sedanjosti in prognozo prihodnosti. Ob narezku, ki ga je iz kuhinje prinesla žena in ob steklenici iz Miranove kleti, čas hitro mine. Še enkrat se z vprašanjem povrnem na njegovo življenje. Trdnega zdravja je, hvala bogu, še dovolj. Tudi dela in skrbi, ki zdravje še utrjujejo. Miran vstaja zgodaj. Z ženo si za zajtrk, sestavljen v glavnem iz plodov narave, vzameta kake pol urice. Sledi pogled v časopis, nato pa vsakdanji opravki. Ti so, razumljivo, največkrat povezani s teorijo in prakso vrtičkarstva. Ker Mirana to zares osrečuje, naj bo tako še na mnoga zdrava leta! J. Bračič Ljutomer • PRA projekt Klopotec EU prispevala 9 milijonov Prleška razvojna agencija (PRA) Ljutomer izvaja v okviru programa Phare CBC Sklad za male projekte skupaj z avstrijskimi partnerji projekt Klopotec. "Omenjeni projekt je zamišljen kot sodelovanje avstrijske Štajerske in našega obmejnega območja, z namenom poiskati skupno kulturno dediščino s tega podeželjskega območja ter jo na novo ovrednotiti. Zelo pomemben simbol, ki krasi naše vinograde vsako jesen, je klopo-tec in o tem klopotcu bodo v okviru projekta razmišljali tisti obrtniki, ki ga še vedo narediti. Slednji bodo svoje znanje prenašali tudi na mlajše, ob njih pa bodo na to temo meditirali tudi umetniki, ki bodo klopotcu poskušali vdihniti še kakšno dodatno vrednost, kot rečemo temu v ekonomiji. Klopotec pa ni samo simbolna vrednota, ampak želimo skozi ta simbol dokazati, da ima to nerazvito območje možnosti tudi nekako drugačnih poti razvoja," je o projektu Klopotec povedal direktor PRA Goran [oster. Prleški razvojni agenciji je za omenjeni projekt s strani Evropske unije uspelo pridobiti devet milijonov tolarjev. Ena tretjina pridobljenih sredstev bo potrošena za delo strokovnjakov, ena tretjina za konkretne promocijske izdelke in opremo, preostalo pa za aktivnosti, kot so delavnice in razstave. MŠ Ptuj • Miha Rogina se je predstavil Ob glasbi tudi koreografija Prejšnji ponedeljek je v dvorani Glasbene šole Karol Pahor na Ptuju s samostojnim koncertom nastopil saksofonist Miha Rogina, Ptujčan, ki je svojo glasbeno pot začel na Ptuju pri prof. Antonu Horvatu, nadaljeval v Mariboru na srednji glasbeni šoli pri prof. Petru Krudru in na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Matjaža Drevenška. Izpopolnjeval se je na Conservatoire national de region de Cergy — Pontoise v Parizu pri prof. Jeanu Yvesu Fourme-auju ter na CNR de Versaille v razredu prof. Vincenta Davida. Trenutno študira na Conservatoire Natiinal Superior de Musique de Paris pri profesorjih Claudeu Delanglu in Philip-pu Braquartu. Miha Rogina je dobitnik številnih nagrad na domačih in tujih glasbenih tekmovanjih, kot solist pa je sodeloval z Dunajskimi in Holïerskimi filharmo-niki, s Slovensko filharmonijo, Mariborsko filharmonijo in s Komornim orkestrom Akademije za glasbo v Ljubljani. Leta 2001 je prejel tudi študentsko Prešernovo nagrado. Na ponedeljkovem koncertu, ki sta ga pripravila Glasbena mladina Maribor in Glasbena šola Karol Pahor Ptuj je Miha Rogina predstavil pet del za alt in sopran saksofon. Ob spremljavi pianista Jana Severja je Miha z alt saksofonom izvajal Rapsodijo iz leta 1903 Claudea Debussyja, So- nato no. 1 Milka Lazarja iz leta 2000 (za izvedbo te skladbe je Miha leta 2001 prejel prvo nagrado na državnem tekmovanju za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega avtorja), Sonato op. 29 Roberta Muczynskega iz leta 1972 ter Klonos Pieta Swertsa iz leta 1960. Na programu je bil torej sodobni in zanimivi glasbeni program. Posebno doživetje pa je bila izvedba skladbe In Fre-undschaft nemškega skladatelja Karlheinza Stockhausena iz leta 1977 za solo sopran saksofon, saj je posebnost skladbe še koreografija, kjer je potrebno vsak ton jasno nakazati tudi v prostor, kjer so visoke lege usmerjene v levo, nizke v desno, trilček naprej. S tem koncertnim programom se je Miha Rogina s pianistom Janom Severjem predstavil še v Ljubljani (posnetek tega koncerta je mogoče slišati danes na tretjem programu Radia Slovenija ob 10.05 uri), Postojni in Mariboru. Fl Miha Rogina s svojim saksofonom. Ptuj • Fotografska razstava v ekonomski šoli Pomladno prebujenje V petek so v knjižnici Srednješolskega centra na Ptuju odprli razstavo fotografij učencev Ekonomske šole Ptuj in Višje šole za gospodarske poklice iz Cmureka v Avstriji z naslovom Pomladno prebujenje. To ni bil prvi projekt sodelovanja obeh šol, saj sta šoli na kulturnem področju začeli sodelovati že leta 1997, ko sta oboji oblikovali vsaka svoj srednjeveški časopis in dramatizacijo le-tega predstavili v ptujskem minoritskem samo- stanu. Pred dvema letoma so se lotili skupnega projekta z naslovom Voda, ko so o vodi poskušali povedati, narisati in zapeti čimveč zanimivega. Tokratno sodelovanje je pritegnilo učence obeh šol, ki se ukvarjajo z umetniško fotogra- fijo, letošnja tematika je bila pomlad in razstava nosi naslov Pomladno prebujenje. Iz cmureške šole se je pod mentorstvom Ulli Ficzko, Sonje Zdchlong in Annemarie Krainer predstavilo trinajst učencev, od ptujskih učencev pa so se s svojimi fotografskimi stvaritvami pod mentorstvom Stojana Kerblerja predstavili: Emil Dobrajc, Alexandra Ferlič, Mojca Marin, Mojca Pišek, Lea Šerbi-nek ter Jerneja Zavec. Razstavo sta odprli ravnateljici obeh šole, dr. Christine Ni-ederkorn iz Avstrije, in Branka Regvat Kampl, ravnateljica Ekonomske šole Ptuj. Navzoče je pozdravil tudi direktor Srednješolskega centra Branko Kumer. Projekt je vodila in organizirala Marijana Rajh, za kulturni program ob odprtju razstave pa je z učenci ekonomske šole poskrbela Marija Mir Milošič. Kulturni program so učenci pripravili v slovenskem in nemškem jeziku. Franc Lačen Tednikova knjigarnica MEDNARODNI DAN DRUŽINE Danes, 15. maja, je mednarodni dan družine. Seveda ob besedi družina takoj pomislimo na skupnost očeta, matere in otroka. Slovar slovenskega knjižnega jezika ima pod značnico družina zajeten opis. Najprej je to zakonski par z otroki ali brez njih ali eden od zakoncev z otroki. Slovar pravi, da je družina tudi skupina ljudi, ki jih vežejo sorodstvene vezi. Navadno s prilastkom (igralska, glasbena, lovska, strelska) je družina skupina, ki jo druži organizirano skupinsko delo. Raba besede družina za druščino, družbo je označena z zastarelo, prav tako peša, kakorpra-vi slovar, beseda družina za služabnike in služinčad. V biologiji je družina sistemska kategorija rastlinstva ali živalstva (družina psov, rastlina iz družine zlatičnic). Čebelja družina pomeni biološko celoto, ki je sestavljena iz delavk, matice in trotov. V lingvi-stiki pomeni več po izvoru sorodnih jezikov družino jezikov. Mednarodni dan družine je namenjen tisti, najprej navedeni družini, ki se ji je še pred časom rado reklo: to je osnovna celica družbe! Časi pa so drugi in vse pogosteje je slišati, da niso prijazni do družine. Te so vse manjše, vse redkeje so zakonsko potrjene zveze moškega in ženske, za prvorojence pa se zakonci odločajo mnogo pozneje kot nekoč. Družinsko življenje je pod nenehnim pritiskom potrošništva in pridobitništva, delovni čas, ki je nehumano razpotegnjen čez dan in v praviloma dela prost dan, pa načenja temeljno vrednoto družinskega življenja: živeti skupaj, v dobrem in slabem. Le kakšni časi se obetajo družinam? Mladi težko najdejo zaposlitev, redno še posebej, in socialni položaj se večini prebivalstva slabša ter je "osnovanje osnovne celice družbe" kar korajžno dejanje! Res pa je, da dandanes premnogi na račun "štalce in kravce" pozabljajo na pravo družinsko življenje, saj jim življenje mineva ob nenehni skrbi za čezmerne "štalce", za nespodobno velika domovanja. A za prijetno družinsko življenje ni pomembna kvadratura, ne številnost, ne materialna ekskluzivnost. Potrebno je srce. Potrebno je sonce. Nekaj sonca, takega od znotraj, vam priporočam, dragi bralci Tednikove knjigarnice, iz knjige HISA, KI BI RADA IMELA SONCE (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2001. Zbirka velike slikanice.) avtorice Mojce Osojnik, ki bo letos za to avtorsko slikanico prejela Levstikovo nagrado. V velikem mestu je bivala majhna hiša. Ni njena majhnost tista, ki bi hiški povzročala težave. Njena težava je praz-nost, osamljenost. Le-to je hiška premagovala s preštevanjem potepuških muc na svojem pragu, vrabcev v žlebu, mišk v luknjah, celo rdeče mimodrveče avtomobile je štela. In včasih je štela deževne kaplje in prisluhnila pogovorom mimoidočih. Ti so največ govorili o vremenu ter pri tem omenjali sonce. Toda drobna hiška, stisnjena med velikimi, da je videla le majhen košček neba, ni vedela kaj veliko o soncu. Sploh ga ni še nikoli videla, saj je bil njen košček neba tako majhen. Bila pa je radovedna, saj je razbrala iz ljudskih pogovorov, da je sonce nekaj zelo pomembnega, zaželenega, prijetnega. Le kakšno je sonce, se je spraševala? Morda je podobno rumeni hiški, je sodila po sebi. Ali ima sonce krila, če je na nebu? Če je vroče in greje, je morda sonce kosmato? In kam gre sonce ponoči, je zanimalo majhno osamljeno hiško. Morda je sonc več? Morda ima vsak človek svoje sonce? Kdo ve?! A sonca za malo hiško ni in ni bilo — postajala je vse bolj nesrečna, kar podrla bi se. Toda nekega dne je hiška doživela svoje sonce: prišel je tovornjak, z njim pa mama in ata in otroci. Kako je bilo naprej s soncem in hiško, ki se je skoraj sesula, preberite sami. Ali še bolje: v krogu svoje družine večer družno posvetite izjemni slikanici, ki z besedo in sliko ustvarja prav blažen estetski užitek malim in velikim bralcem. Liljana Klemen~i~ Povabilo na pravljico z jogo Danes, 15. maja 2003, je tretji četrtek v mesecu. Vabljeni torej ob 17. uri v pravlji~no sobico mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča, Mali grad, Prešernova 33, Ptuj. Pravljično urico bosta vodili Sonja Trplan, inštruktorica joge, in pravljičarka Liljana Klemenčič. Vstopnine ni, otroci naj imajo lahna športna oblačila in copatke. Vabljeni! Spoznavajmo novejšo zgodovino Ptuja Skozi kroniko dogajanj /3 Pred devetdesetimi leti se je iz vrst čitalničar-jev, ki so doslej nastopali na odru Narodnega doma, ustanovila podružnica Mariborskega dramatičnega društva. Ta se je osamosvojila leta 1920. Pisatelj Ivan Potrč je bil rojen pred devetdesetimi leti v Štukih pri Ptuju. Gimnazijo je obiskoval v Ptuju, med vojno bil v taborišču, od 1943. leta v partizanih. Bil je član SAZU. Umrl je v Ljubljani leta 1993. Pred 85-imi leti, v zadnjem letu prve svetovne vojne, je bilo za Ptuj leto 1918 politično razgibano. Od januarja do marca je potekalo največje zbiranje podpisov za majniško deklaracijo. Uradni Ptuj je ostal zunaj deklaracijskega gibanja. Od skupnega števila zbranih podpisov na slovenskem Štajerskem je bilo zbranih v ptujskem političnem okraju 23,6%. Na majniško izjavo se je na območju ptujskega političnega okraja odzvalo tudi 205 primorskih beguncev. Deklaracijske shode in podpisnike je Štajerc srdito napadal kot poskus razbijanja Avstrije. Žaljivo je pisal o državnem poslancu Mihi Bren-čiču ter opozarjal na panslavistična izzivanja v Narodnem domu. Po vloženi interpelaciji na pravosodnega ministra v avstrijskem državnem zboru je Miha Brenčič v Slovenskem gospodarju obvestil bralce, da "pobiranje podpisov za Jugoslavijo ni proti postavi". Vendar Štajerc, predan monarhiji, je sicer moral poročati o težkih življenjskih razmerah v ptujskem okraju, na moč pa si je prizadeval odvrniti "zapeljane" od jugoslovanskega programa. "Nikdar ne bode jugoslovanska država uresničena", je med drugim zapisal. Izjavo za majniško deklaracijo je Jugoslovanskemu klubu na Dunaju poslal Občinski urad Moška-njci, dne 12.,feb.,1918. (Pokrajinski arhiv Maribor, Acta declarationi fa-ventia, 30.5.1917) Proti "močnemu slovenskemu pritisku" se je društveno povezano ptujsko nemštvo odzvalo s prirejanjem nemških pogovornih večerov (Deuts-chen Sprechabend). Ob finančni podpori župana Josefa Orniga so na diskusijske večere prihajale avstrijske politične osebnosti — vse z namenom, da se okrepi "nemško bistvo" mesta Ptuja. Vznemirjeno spodnještajersko nemštvo se je zateklo k cesarju. 25. maja se je deputacija spodnješ-tajerskih županov pod vodstvom Josefa Orniga in urednika Štajerca Karla Linharta mudila pri Karlu I. v Badnu pri Dunaju. Cesar naj bo "najstrožji" proti vsem, ki spravljajo državo v nevarnost — je bilo sporočilo spodnještajerskih zastopnikov. Pred zlomom habsburške monarhije je župan Josef Ornig "iz narodnostnih razlogov" iskal pomoč pri graški Sudmark in dunajskem Schulvereinu. Pomagala naj bi nemškemu dijaškemu in dekliškemu domu - "močnima stebroma" pri krepitvi nemštva v Ptuju. Dr. Ljubica Šuligoj Cerkvenjak • Revija otroških gledaliških skupin Nastopilo Šest skupin V sredo, 7. maja, sta Javni sklad za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Lenart in Javni vzgojno-izobraževalni zavod OŠ Cerkvenjak — Sv. Andraž v sodelovanju z občino Cerkvenjak, Zvezo kulturnih društev občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana, Kulturnim društvom Gili Lenart in območnimi izpostavami JSKD Ormoža, Ptuja in Slovenske Bistrice organizirala medobmoč-no revijo otroških gledaliških skupin z območij Lenarta, Ormoža, Ptuja in Slovenske Bistrice. Revija je potekala v kulturnem domu v Cerkven-jaku, na njej pa je nastopilo šest otroških gledaliških sku- Foto: Slavko Rakuši Utrinek iz predstave Rudolfa Pečjaka: Kraljična z mrtvim srcem, ki jo e odigral dramski krožek OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, Podružnična šola Zg. Ložnica. pin, in sicer: Gledališki krožek OŠ Ormož s predstavo Čarovnik iz Oza v režiji Brede Šan- dor, dramska skupina MI JVIZ OŠ Lenart s predstavo Poredne punce v režiji Marjetke Šene- Dijaki med tekmovanjem. Foto: Mohorko Videm • Tekmovanje mladih tehnikov 12. regijsko srečanje Regionalni center Zveze za tehni~no kulturo Slovenije in oddelek za tehni~-no in proizvodno vzgojo na Pedagoški fakulteti Maribor je v petek na letališču v Moškanjcih ter v soboto na OŠ Videm pri Ptuju pripravil že 12. srečanje oziroma tekmovanje mladih tehnikov. Tekmovanja se je udeležilo 39 šol z 279 tekmovalci. V posameznih kategorijah so se na državno prvenstvo uvrstili naslednji tekmovalci: Ogled proizvodnega procesa in sestavljanje konstrukcij Fischer tehnik z zbirko: Dominik Turk iz Cir-kovc (mentor Jožica Jurgec) in Grega Serbec iz Mladike (Majda Belšak Kramberger). Predstavitev in zagovor nalog in konstrukcij iz elektronike: Marko Janžekovič, Denis Đalapa in Danijel Janžekovič (Boris Šegula) iz OŠ Olga Meglič. Konstruiranje z elektronsko zbirko: Tadej Lovrec in David Pignar (Branko Horvat) iz Juršincev. Izdelava tehnične in tehnološke dokumentacije s programom Cici Cad: Matjaž Krajnc iz Sladkega Vrha (Peter Ferk) in Jani Jerebič iz Juršin-cev. Izdelava izdelka iz lesa z uporabo električnega orodja: Alen Skledar in Peter Verdenik iz Majšperka (Jože Režek). Izdelava makete z gradniki Lego Dacta: Luka Skvorc in Borut Novak iz Vidma (Anton Kovačec). Tradicionalne tehnologije: Petra Horvat, Matej Horvat in Matej Pšeid iz Malečnika (Stanko Anžel). Iz učenčeve domače delavnice: Aleš Stojak iz OŠ Olga Meglič. Razstava tehničnih izdelkov OS: zlata priznanja so dobili: Aljaž Valič in Tadej Čuk iz Mladike, Katja Zrim in Aleksandra Papež iz Voličine (Irena Pernat), Monika Senčar, Lea Črnčič in Niko Lukač iz Lenarta (Daniel Divjak) ter Aleš Rola od Sv. Ane (Irena Rola Bek). Foto razstava krožkov OS in SS: Rok Fištravec in Ro-sanda Verglez iz OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava (Ivan Ti- saj). Projekcija video filmov krožkov OS: Marko Brus in Andrej Friš, Sladki Vrh (Peter Ferk). Tekmovanje avtomobilov na električni pogon — prosta vožnja v cilj: Marjan Ke-kec iz Ljudskega vrta (Miran Petek) in David Standeker iz Lenarta. Tekmovanje z modeli raket s padalom S3: Sergej Ga-šparič iz Ljudskega vrta (Miran kar, dramska skupina Kraljična JVIZ OŠ Žetale s predstavo Kaj se skriva za velikim trebuhom v režiji Saše Peršoh, Otroška gledališka skupina Ringaraja OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica s Porednim Zajčkom v režiji Jožice Repnik, otroška gledališka skupina KUD Vito-marci s Trnuljčica v režiji Valerije Ilešič in dramski krožek OŠ Zg. Ložnica s predstavo Kral-jična z mrtvim srcem v režiji Lojzke Sever. Pred predstavami, ki so trajale od 35 do 45 minut, pa je zbrane pozdravil župan občine Cerkvenjak Jože Kraner. Revijo pa je strokovno spremljala Maja Štromar. Danes, 15. maja, ob 17. uri pa se v organizaciji JSKD, Območne izpostave Lenart v kulturnem domu v Voličini prične območna revija otroških pevskih zborov iz občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana, ki so jo organizatorji poimenovali Čričkov gaj 2003. Zmago Šalamun Petek) in Alen Strucl iz Vidma (Anton Kovačec). Tekmovanje z modeli raket S3 — nacional: Jan Tum-pej iz Ljudskega vrta in Mateja Kokol iz OŠ Bojana Ilicha Maribor (Martin Knuplež). Tekmovanje z raketoplani — kategorija S4: Filip Kuntu iz OŠ Bojana Ilicha in Rok Bračič iz Lenarta. Tekmovanje s prostole-tečimi jadralnimi modeli FIH(A-H): Sašo Kornet in Aljaž Brumen iz Kidričevega (Andrej Kodela) ter Damjan Skela iz Podlehnika (Rudi Jere-nec). Tekmovanje z modelarskimi zmaji: Primož Strmšek iz Vidma in Peter Merc iz Lesko-vca (Anica Kodrič), pri ploščatih zmajih ter Drago Kuster in Rok Bračič iz Lenarta pri ška-tlastih zmajih. Tekmovanje z ladijskimi modeli MČ1: David Stande-ker in Maks Polič iz Lenarta. Tekmovanje z modeli jadrnic — razred G — mali razred: Dani Koludrovič iz OŠ Franc Rozman Stane iz Maribora (Boris Karut) in Matjaž Strniša iz Benedikta (Stanko Fekonja). Tekmovanje RV avtomobilov: Simon Fabjan iz Brega (Vitomir Horvat) in Peter Duh iz Juršincev. Fl Ljutomer • Revija otro{kih in mladinskih zborov 56. območno srečanje V ljutomerskem Domu kulture sta Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ljutomer in Zveza kulturnih društev Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje pripravila že 56. območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov vseh štirih občin Upravne enote Ljutomer. Pred polno dvorano ljutomerskega kulturnega doma so se predstavili: otroški pevski zbor vrtca Ljutomer (zborovodkinja Marinka Pre-log), otroški pevski zbor vrtca Stročja vas (Janja Šendlinger), otroški pevski zbor vrtca Ver-žej (Mateja Fras), otroški pevski zbor Do-re-mi OŠ Križevci (Renata Mikl), enoglasni otroški pevski zbor OŠ Veržej (Zoran Repija), enoglasni otroški pevski zbor OŠ Mala Nedelja (Samuel Budna), otroški pevski zbor OŠ Janko Ribič Cezan-jevci (Danica Novak), dvoglasni cerkveni otroški pevski zbor župnije svetega Janeza Krstni-ka Ljutomer (Felicita Heric Taš-kov), otroški pevski zbor Fa-so OŠ Križevci (Renata Mikl), dvo-glasni otroški pevski zbor OŠ Mala Nedelja (Samuel Budna), večglasni otroški pevski zbor OŠ Janko Ribič Cezanjevci (Danica Novak), večglasni otroški pevski zbor OŠ Razkrižje (Jožica Ivanušič), večglasni otroški pevski zbor OŠ Ivan Cankar Ljutomer (Janja Vrbančič), otroški pevski zbor La-ti-do OŠ Križevci (Renata Mikl), večgla-sni otroški pevski zbor OŠ Stročja vas (Jožica Ivanušič) in mladinski pevski zbor glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer (Romana Rek Gnezda). Zbore je strokovno spremljala mag. Dragica Žvar iz Celja. Miha Šoštarič Pa brez zamere m Ogrožena svoboda Država pa nič Prejšnji teden je bil storjen brutalen in hkrati banalen umor. Trije mladi ljudje so bili (naj bi bili) ustreljeni zaradi absurdne sle po denarju. Si lahko zamislimo še kaj strašnejšega kot to, da je nekdo pripravljen moriti za pest tolarjev? O ja, lahko si Če je nekdo pripravljen moriti za resnico. Oziroma, moriti zato, da resnica ne bi prišla na dan. Moriti zato, da nekdo ne bi povedal tega, kar pač ima za povedati. Kajti to ni samo napad na osebo, ampak je hkrati tudi napad na svobodo govora, na ustavo, ki zagotavlja to svobodo, to je dejansko napad na demokracijo, na državo, ki naj bi s svojimi institucijami to demokracijo varovala in jo zagotavljala. Ali, kar je isto, to je napad na neodtujljivo pravico vsakega posameznika, da misli s svojo glavo. Kdor skuša človeka umoriti zato, da ta ne bi mislil s svojo glavo, zato v prvi vrsti ne skuša umoriti fizičnega človeka, telo, ampak predvsem temeljno pravico misliti s svojo glavo, ki naj bi jo vsaj po definiciji varovala demokratična država. In poskus umora Mira Petka, novinarja Večera, je točno to. Je napad na vse, kar smo zgoraj omenili. Miro Petek se je pač dokopal do nečesa, spoznal nekaj, kar nekomu ni bilo všeč in to na glas povedal oziroma napisal. In za to tudi skoraj umrl. Zaradi svojega neomajnega prepričanja ter nepopustljivosti se, vsem predhodnim grožnjam navkljub, ni hotel odreči svojim temeljnim pravicam, s svobodo govora na čelu. Seveda je popolnoma na mestu trditev, da država ne bi mogla preprečiti poskusa umora Mira Petka. Drži. A Petek je bil napaden 28. februarja 2001. In država ter njeni organi še do zdaj niso izsledili storilcev. Še več, zdi se, da bi to zadevo kar najraje pospravili pod preprogo. In to kljub dejstvu, ki izhaja iz zgoraj povedanega, da je bila z napadom na Mira Petka hkrati napadena tudi država, ki bi naj skrbela in bdela nad svobodo izražanja, misli, še posebej, kadar je govora o svobodi medijev, novinarjev. Morilca z Gorjancev bo policija zagotovo identificirala in prijela. Nasploh učinkovitost policije iz leta v leto raste. Kako si torej razlagati dejstvo, da v zadevi Petek še vedno vlada status quo? Edini možen in obče znan odgovor je, da nekdo pri vrhu noče, da se zadeve razčistijo. Normalno bi bilo, da država, če je napadena, kar v tem primeru je, storilca najde in kaznuje. Razen seveda, če kaka vplivna oseba noče, da se to zgodi. To se sedaj dogaja. Vendar obstaja še ena razlaga: država meni, da sploh ni bila napadena in temu ustrezno ne ukrepa. To bi pomenilo, da živimo v državi, ki ji je svobode govora in misli prav malo mar. Srhljiva hipoteza. Gregor Alič Ful dobri Mladi raziskovalci so se izkazali Regionalni center Zveze za tehnično kulturo s sedežem v Murski Soboti je v Ljutomeru v sodelovanju z občino Ljutomer, Gimnazijo Franca Miklošiča Ljutomer in Mestno občino Murska Sobota organiziral 11. regijsko srečanje mladih raziskovalcev Pomurja. Na srečanju je sodelovalo 71 osnovnošolcev z 31 raziskovalnimi nalogami ter 17 srednješolcev s 13 raziskovalnimi nalogami. Na srečanju je sodelovalo tudi 53 mentorjev, ki so skupaj z mladimi raziskovalci izdelali 44 nalog, katere je ocenil recenzentski zbor 16 strokovnjakov iz posameznih področij. Trinajst nalog so pripravili tudi učenci in dijaki iz Prlekije in prejeli sedem zlatih ter po tri srebrna in bronasta priznanja. V konkurenci osnovnošolcev iz Prlekije so največ zlatih priznanj prejeli učenci OŠ Gornja Radgona, srebrnoprizna-nje so si prislužili učenci OŠ Gornja Radgona in (OŠ Veržej, bronasta priznanja pa so podelili učencem OŠ Gornja Radgona in (OŠ Križevci. Med srednješolci iz Prlekije so zlata priznanja prejeli Tjaša Rajh, Nataša Šiškin in Melanija Zupanič (Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer, Ali novorojenčki postajajo večji?) ter Ma-tjažJaušovec (Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer, Grunge - kulturni fenomen). Miha Šoštarič Devet plaket ptujskim gimnazijcem V petek, 9. maja, je bila v Ljubljani 37. podelitev Preglovih plaket srednješolcem, ki so se tri tedne prej najbolje izkazali na tekmovanju iz znanja kemije. Na dan podelitev plaket je 29 skupin še javno zagovarjalo svoje raziskovalne naloge. Ptujski gimnazijci so se v tem letu odlično pripravili in prejeli devet plaket - tri zlate, štiri srebrne in dve bronasti. Zlate plakete so dobili Aleš Černezl, Aleš Kodela in Aleksander Miložič, vsi trije iz prvega letnika. Srebrne plakete sta dobila Miha Rosič in Toni Hazdovac iz prvega letnika, Vesna Forštnerič iz drugega letnika in Tomaž Šmigoc iz tretjega letnika. Bronasti plaketi sta dobila Matjaž Turk iz prvega letnika in Andreja Emeršič iz drugega letnika. Nataša Beranič je za nalogo z naslovom Ogljikov dioksid v šolskih učilnicah prejela bronasto plaketo. bz Ptuj • Natakar iz bara Saš Sašo - nasmejan in prijazen Sašo Živkovič je nasmejan in prijazen natakar, ki je brez dlake na jeziku govoril o gostinstvu in težavah, ki se pojavljajo v tem poklicu. Pravi, da ga najbolj moti to, da so ljudje ljubosumni drug na drugega in da lahko vsak odpre lokal, ne da bi imel kakšne predhodne delovne izkušnje. Po njegovem mnenju si naziv najbolj priljubljenega natakarja zasluži tisti, ki ve kakovostno postreci stranke in jo zadovoljno odsloviti. Ne strinja pa se s tistimi, ki menijo, da je vsak gost kralj. Pravi, da je kralj tisti gost, ki se tudi sam ve primerno obnašati. Kakšne vedenjske lastnosti bi po tvojem mnenju moral imeti natakar, ki bi si zaslužil naziv najbolj priljubljenega natakarja? "Pri natakarjih se mi zdi pomembno, da vedo priporocati ljudem. Zame ni pravi natakar tisti, ki pride, ti brez kakršnega koli priporocila da jedilni list in gre. Dober natakar je tisti, ki ve gosta lepo sprejeti in ga zadovoljnega odsloviti." Kaj meniš o tem, da je gost kralj? "S tem, da je vsak gost kralj, se ne strinjam. Zame je pravi gost tisti, ki se ve lepo in kulturno obnašati. Kralj je torej tisti gost, ki se ve tudi sem primerno obnašati." Katere pomanjkljivosti vidiš v gostinstvu? "Največje pomanjkljivosti našega poklica so v tem, da je premalo cenjen, da v lokalih ni primernega osebja in da je na Ptuju preveč gostinskih lokalov. Ljudje kar naprej odpirajo lokale, ne da bi imeli kakršne koli potrebne predhodne izkušnje. Veliko ljudi misli, da je lahko imeti lokal, ne vedo pa, da je potrebno vlagati veliko dela." Kako izkoriščaš svoj prosti čas? "Ostaja mi relativno malo prostega časa, saj vodenje lokala zahteva veliko dela. Veliko TEDNIK večino prostega časa pa posvečam svojim živalim in urejanju okolice, kjer živim. Kar se pa tiče športa pa se občasno ukvarjam s kolesarjenjem." Dženana Beéirovié truda in energije, če hočeš kaj doseči. Kako bi ti odpravil te pomanjkljivosti? "V prvi vrst bi postavil strožje pogoje za otvoritev lokala. Kot osnovni pogoj bi postavil določeno število let izkušenj, ki bi jih moral posameznik imeti, preden bi odprl lokal. Izobrazba sama namreč v našem poklicu ne pomeni veliko. Včasih se zgodi, da prideš v kakšen lokal, kjer vidiš, da se celo sam šef ne spozna na gostinstvo in potem je logično, da tudi drugih natakarjev ne more nadzorovati, ko pa ne ve, kako se pravilno dela." Kateri lokal na Ptuju se ti zdi vreden pohvale? "To je zagotovo Perutnina Ptuj. V tej restavraciji so po mojem mnenju najboljši natakarji in kuharji na Ptuju. Ko prideš tja, vidiš lep ambient, kakovostno hrano in strokovno usposobljeno postrežbo. Resnično bi pohvalil celotno osebje restavracije PP na čelu z Marjanom Selinškom, ki je tudi mene veliko naučil o gostinstvu." Zakaj si se odločil, da boš odprl ravno ta lokal? "Ko sva s kolegom Dejanom iskala prostor za otvoritev lokala, sva želela odpreti lokal, ki ne bi bil v samem središču mesta. To pa iz tega razloga, ker sva vedela, da se ljudje v mestu pritožujejo nad odpiralnim časom lokalov in velikokrat kličejo policijo. Zato sva mislila, da bo ta lokacija najboljša. A kot vse kaže, sva se uštela, saj se tudi tukaj pojavljajo problemi. Najini sosedi namreč imata nekaj proti lokalu, pa čeprav tudi sami ne vesta, kaj ju pravzaprav moti. Hvala bogu, da ljubosumje ni vnetljivo, kajti če bi bilo, bi najin lokal že pogorel do temeljev." Kaj posebnega ponujate v vašem lokalu? "Menim, da bo najboljše, da si vsi tisti, ki še niso, pridejo ogledat naš lokal in se prepričat o kakovosti našega (trenutni vrstni red); 1. Dejan Dežman, Pepsi Panda, Ptuj 2. Rok Kolarič, Koinkišta, Ptuj 3. Sašo Živkovič, Saš bar, Trstenjakova, Ptuj 4. IVlitja IVlohorko, Zila-Terme, Ptuj 5. Smiijan Benkovič, Grajska kavarna, Ptuj 6. Anton Korez, Okrepčevalnica Atiia, Kidričevo 7. Franc Letonja, Gostiina pri Marti, Cvetkovci 8. Danijei Jeien, Evropa, Ptuj g. Aleš Vilčnik, Gostiina PP, Ptuj 10. iVlarjan Vrabi, Pizzeria Sionček, Ptuj ^------------------------------------------------------------------- Glasovalni kupon za najbolj priljubljenega natakarja 2003 pošljite na naslov Radlo-Tednik, d.o.o., Ralčeva 6., 2250 Ptuj. Glasujem za:_ Naziv In naslov lokala: Ime in priimek glasovalca:_ Naslov: Telefonska številka: Ptuj • Obisk hrvaške lepotice Ivane Delač Brez truda ni uspeha Med znane obiskovalce Ptuja se je med prvomajskimi prazniki "vpisala" tudi aktualna miss Universe Hrvaške za leto 2003, 23-letna Rečanka Ivana Delač, absolventka hotelskega menedžmenta v Opatiji. Ivana Delač, miss Universe Hrvaške za leto 2003, na ptujskem gradu. Pred odhodom v Panamo, kjer se bo v družbi 80 lepotic sveta potegovala za laskavo titulo, se je pripravljala v hotelu Habakuk v Mariboru skupaj s slovensko lepotico Polono Baš. Med kratkim bivanjem na Ptuju je bila gostja ptujskega radia in Štajerskega tednika, ogledala pa si je tudi največjo ptujsko turistično privlačnost, ptujski grad. S svojo privlačnostjo je na grajskem dvorišču vzbudila veliko zanimanje, zlasti še med italijanskimi gosti, med katerimi je kar mrgolelo fotografov, ki so pridno škljo-cali. Ivana je lepo in privlačno dekle, ki natančno ve, kaj hoče v življenju doseči. Medtem ko je bila doslej skoraj 100-odstotno predana študiju, saj izobrazbo postavlja na prvo mesto (od diplome jo loči šest izpitov), je sedaj prišel čas tudi za druge stvari, pravi. Izlet na lepotni oder in v modo vidi kot hobi, ki ji lahko odpre številna vrata, v njem pa se vidi do 26. leta starosti, zatem je na vrsti kariera. "Uspeti ne moreš brez truda, samo za regionalno tekmovanje sem se pripravljala osem mesecev, ničesar nisem prepustila naključju. Trening, trening in znova trening je motiv, da uspeš," je povedala hrvaška lepotica, ki se je na Ptuju mudila prvič. Ker jo je staro mesto osvojilo, bo zagotovo še prišla. Ivana je delno tudi naše gore list, saj je bila njena babica doma iz Črnomlja. V Panami jo čaka težko in odgovorno delo, doslej hrvaške lepotice na Miss Universe niso imele uspeha, saj se nobeni ni uspelo uvrstiti med prvi deset. Če ji bo to uspelo, bo to zanjo eden največjih uspehov v življenju, pravi, rada bi, da bi tudi stroga žirija spoznala, da je kompletna osebnost, osebnost, ki ob lepoti razpolaga z vsem, kar predstavlja uspeh. IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI NAS PRAZNIK JE OBOGATILA SE TRADICIONALNA MARKOVSKA NEDELJA Godo^al je nas farni z^^etnik Na markovo je v naši cerkvi maševal dr. Stanko Ojnik, ob njem naš domači župnik Janez Maučec. Kot že v letih, ko v Markovcih še nismo praznovali svojega občinskega praznika, saj še občina nismo bili, se je tudi letos na Markovsko nedeljo pred našo farno cerkvijo sv. Marka zbralo lepo število ljudi. Vabila je lepo okrašena cerkev, vabil je god sv. Mar- ka in vabili so trgovci od blizu in daleč. Obiskovalce slavnostne nedeljske maše, ki jo je daroval dr. Stanko Ojnik, je že pred cerkvijo pozdravila domače godba na pihala, v cerkvi pa ubrano petje pevcev in pevk. (ps) Zapeli so nam, kot vselej ob pomembnih dogodkih, cerkveni pevci. V SOBETINCIH TRADICIONALNA PRVOMAJSKA PRIREDITEV Streljanje na glinaste golobe Lovska družina Markovci je v četrtek, 1. maja, ob lovskem domu v Sobetincih organizirala tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Tekmovanja se je udeležilo zelo veliko lovskih zanesenjakov, ki so se pomerili v ekipni tekmi in v kategoriji posameznikov. Med posamezniki je-bilo tekmovanje razdeljeno v ve~ kategorij: pokalno, nagradno in memorial Janka Rožmarina. Med 21 ekipami, kolikor se jih je udeležilo tekmovanja, je prehodni pokal in pokal za prvo mesto prejela ekipa LD Ra~e, pokal za drugo mesto je prejela LD Ptuj, tretja pa je bila ekipa LD Ormož. V pokalnem delu tekmovanja si je prvo mesto pristreljal doma~in Franc Meznari~, drugi je bil Ivan Jerenec, tretji pa Primož Turn-šek. Prehodni pokal in pokal za prvo mesto v memorial Janka Rožmarina je prejel Vladimir Zemljari~, drugo mes- to je osvojil Sandi Petek, tretje pa Jože Pe~ovnik. V nagradnem delu tekmovanja v streljanju na glinaste golobe pa je povedel Marjan Ogrizek. V okviru tradicionalne lovske prireditve so nagradili še mladega Tadeja Toplaka, ki se je izkazal za najboljšega strelca na beže~ega zajca, pe~en od-dojek pa je pripadel tistim, ki so povedli v zaklju~nem lovskem stavu. Prvomajsko lovsko prireditev v So-betincih si je ogledal tudi župan ob~i-ne Markovci Franc Kekec, ki je zbrane nagovoril pred razglasitvijo rezultatov. Župan je ~estital vsem, ki so streljali, posebne ~estitke pa je seveda zaželel vsem nagrajencem in dobitnikom pokalov. (mz) NA FLORJANOVO IZBIRALI NAJMOČNEJŠEGA OBČANA Silak Marko je Andrej Horvat V Stojncih je v nedeljo, 4. maja, potekala tradicionalna Florjanova prireditev, ki so jo ob 14. uri pri~eli s sprejemom gostov in slavnostno sveto ma{o. Maše se je udeležilo veliko število faranov, med njimi tudi podžupan občine Markovci, predstavniki vseh gasilskih društev občine, PGD Korena in Območne gasilske zveze Ptuj. Ob sprejemu sta goste in vse zbrane nagovorila predsednik PGD Stojnci Marjan Ambrož in poveljnik občinskega poveljstva Marjan Mislovič. Ob petih popoldne pa se je v Sto-jncih začelo zanimivo tekmovanje za izbor najmočnejšega občana. Tekmovalci - Andrej Horvat iz Bukovcev, Franc Forštnarič iz Markovcev, Silvo Cartl iz Borovcev, Miran Antolič iz Nove vasi, Boštjan Plajnšek iz Zabov-cev, Stanko Kolari~ iz Strelcev ter Janez Golc iz Prvencev - so se pomerili v petih zanimivih, a zahtevnih igrah. V prvi igri so se tekmovalci pomerili v žaganju hloda, v drugi igri so morali iz ene palete na drugo prenesti štiri 80 kilogramov težke, z moko napolnjene, vre~e. V tretji igri so vpreženi v jermene vlekli traktor, v ~etrti igri so z odro~enima rokama držali po dve osemkilogramski kladivi, v zadnji, peti, igri pa so se pomerili še v prevra~anju velike traktorske gume. Med vsemi silaki se je za najmo~-nejšega v ob~ini izkazal Andrej Horvat iz Bukovcev, ki je za osvojitev naslova Silak Marko prejel tudi pokal. Drugo mesto si je priboril Boštjan Plajnšek iz Zabovcev, tretji pa je bil Janez Golc iz Prvencev. Na prireditvi za izbor najmo~nejše-ga ob~ana pa je komisija za šport, ki ji predseduje Robert Bezjak, ekipi, ki se je najboljše odrezala v aprilskih športnih tekmovanjih podelila prehodni pokal ob~ine Markovci. V skupnem seštevku to~k, vsaki vasi je svoje to~ke prištel še njihov Silak Marko, so prvo mesto osvojili Markovci, drugi so bili Borovci, tretji pa Bukovci. (mz) Zlati lev najboljšemu gojitelju ptic Ob letošnjem občinskem prazniku so v prostorih [portno-ribiškega društva Zabovci pripravili razstavo ptic, ki jih je strokovna komisija seveda tudi ustrezno ocenila. Za najboljšega gojitelja so izbrali domačina Milana Volge- muta. Priznanje najboljšemu gojitelju je župan podelil na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku. Obenem pa je zlatega leva iz rok občinskega svetnika Branka Kodriča prejela še občina Markovci. H. É i, JJV Zlatega leva je prejel gojitelj ptic Milan Volgemut. Svetnik Branko Kodrič je zlatega leva izročil občini Markovci. DRUŠTVO ZA VARSTVO IN VZGOJO PTIC ZABOVCI Razstava ptic privabila številne poglede [potni park Zabovci je ob praznovanju četrtega občinskega praznika gostil razstavo ptic, ki jo je pripravilo Dru{tvo za varstvo in vzgojo ptic Zabovci. Kot je povedal Milan Volgemut, predsednik društva, je na razstavi sodelovalo osem gojiteljev, skupno pa je bilo razstavljenih 125 ptic. Med razstavljenimi pticami je bilo najve~ standardnih in srednjevelikih papig, manjkalo pa ni niti kanar~kov ter ostalih ekso- ti~nih ptic. So~asno z razstavo je potekalo tudi ocenjevanje razstavljenih ptic. Janez Sajevic, mednarodni sodnik v ocenjevanju ptic, je povedal, da je bila na razstavi zbrana pestra paleta ptic in da se v prvi vrsti ocenjuje zunanji videz po standardu za vsako ptico. Razstavo ptic v Zabovcih si je po otvoritvi ogledal tudi župan Franc Kekec, ki je dejal, da razstavo pozdravlja in izraža vso podporo organizatorjem. Kot je povedal, ga veseli, da so v ob~ini ljudje, ki razvijajo delo in ideje v dobrobit vseh in ljudje, ki imajo pozitiven odnos do narave. (mz) Razstavo ptic so si z radovednostjo ogledali tudi otroci. LIST IZ MARKOVCEV Športna tekmovanja V aprilu so po vsej občini potekala športna tekmovanja moških in ženskih ekip, ki so se po vaseh potegovale za osvojitev pokala občine Markovci. Prvi so se v soboto, 5. aprila, v telovadnici OŠ pomerili igralci namiznega tenisa. Tekmovanje je organizirala namiznoteni{ka sekcija ŠD Bukovci, rezultati pa so bili naslednji: v mo{ki konkurenci je zmagala ekipa Prvencev, drugi so bili Stojnci, tretji pa Za-bovci. Med ženskami je prvo mesto zasedla ekipa iz Borovcev, drugo ekipa Markovcev, tretje pa ekipa Prvencev. S športnimi tekmovanji smo nato nadaljevali. Že v nedeljo je jedilnica osnovne šole gostila tekmovanje v šahu. Organizator prireditve je bila šahovska sekcija ŠD Bukovci. Med ženskima ekipama so povedle šahis-tke iz Markovcev, drugo mesto pa je osvojila ekipa Borovcev. Med moškimi so prvo mesto osvojili Bukovci, drugo Nova vas in tretjo Markovci. Še istega dne pa se je v telovadnici osnovne šole odvijalo tekmovanje v odbojki, ki ga je organiziralo Športno društvo Borovci. Med ženskimi ekipami so se najbolj izkazale odbojkarice iz Borovcev, druge so bile odbojkari-ce iz Markovcev, tretje pa iz Stojncev. Med moškimi je prvo mesto osvojila ekipa Bukovcev, druga je bila ekipa iz Markovcev, tretja pa ekipa Zabovcev. Tekmovanje v malem nogometu je potekalo v dveh delih. Prva srečanja so bila odigrana v petek, 11. aprila, finalne tekme pa smo si ogledali v nedeljo, 13. aprila. Organizator tekmovanja v malem nogometu je bilo Športno-ribiško društvo Zabovci, kjer je potekala tudi sama prireditev. V igranju nogometa so se pomerile samo moške ekipe. Prvo mesto so zasluženo odnesli nogometaši Stojncev. Na velikonočno soboto so svoje »dorekli« še ribiči. Tekmovanje v ribolovu je ob ribniku v Borovcih organiziralo Športno-ribiško društvo Markovci. Največ ribiške sreče so imeli ribiči iz Borovcev, druga je bila ekipa Stojncev, tretja pa ekipa Markovcev. Zadnje izmed serije tekmovanj pa je bilo tekmovanje v streljanju z zračno puško. Tekmovanje je na velikonočni ponedeljek potekalo v vaškem domu Prvenci, organizator pa je bilo Športno društvo Prvenci-Strelci. Med moškimi je prvo mesto zasedla ekipa Borovcev, druga je bila ekipa Markov-cev, tretja pa ekipa Nove vasi. V streljanju so se pomerile tudi ženske. Prvo mesto je osvojila ekipa Strelcev, drugo ekipa Markovcev, tretjo pa ekipa Borovcev. (mz) ČETRTA LETNA KONFERENCA POLITIČNE STRANKE SDS V MARKOVCIH Za delovanje v dobro vseh občanom člani socialdemokratske stranke Slovenije, občinskega odbora SDS Markovci, so se sestali na četrti letni konferenci 4. aprila 2003 v Markovcih. Med povabljenimi gosti iz sosednjih občinskih odborov sta se vabilu odzvala tudi predsednik sveta SDS Slovenije dr. Milan Zver in poslanec državnega zbora Franc Pukšič, župan občine Destrnik. Lepim željam in čestitkam se je pridružil še svetnik SDS Markovci Branko Kodrič, ki se v tukajšnjem občinskem svetu zavzema za stališča, ki vodijo k razvoju naših krajev in občine v celoti. Moto in cilj stranke je ustvarjanje novih kvalitet življenja, več demokracije, medsebojnega spoštovanja in solidarnosti v dobro nas vseh, ki tukaj živimo. V lanskem letu so potekale lokalne volitve in volitve za predsednika države, zato so člani stranke ogromno svojega prostega časa namenili temu področju strankarskega delovanja. Ker pa je bilo vse skupaj povezano z velikimi stroški, sta donatorsko priskočila na pomoč družinsko podjetje Rajko Bela in TMDE Janez Meznarič. Njima in posameznim članom SDS so bila podeljena priznanja v znak zahvale. Še v predvolilnem času so se okrogle mize v Markovcih udeležili predsedniška kandidatka Barbara Brezigar, dr. Andrej Bajuk, predsednik Nsi in prvak SDS Janez Janša. Pri organizaciji te javne tribune je sodeloval tudi občinski odbor NSi. Markovci. Člani Občinskega odbora SDS Mar-kovci aktivno sodelujejo v delovnih telesih občine Markovci. Tako je njihov svetnik Branko Kodrič, Stanko Korošec in Ivan Golob pa sodelujeta kot zunanja člana občinskih odborov in komisij. V preteklih dneh so bili imenovani vaški odbori v katerih je tudi nekaj članov, ki jih je predlagal OO SDS Markovci. Markovski socialdemokrati so na svoji četrti letni konferenci izvolili nove člane upravnega in nadzornega odbora, stranko pa bo še v naprej vodil Ivan Golob s podpredsednikom Robertom Kolaričem. V program strankinega delovanja je predsednik zapisal, da se bodo še naprej zavzemali za aktivno sodelovanje vseh članov v občinskem svetu, ki naj delujejo v dobro vseh nas krajanov, občanov in to neoziraje se na njihovo strankarsko pripadnost. Ivan Golob LIST IZ MARKOVCEV je glasilo občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor: Marinka B. Kolenko, Ivan Liponik, Jože Bezjak, Ivan Golob, Natalija Plohl. Odgovorna urednica: Slavica Picerko Peklar. Fotografije: Laura in Slavica Picerko Peklar Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci. Telefon: 788 88 80 Tisk: Delo, d.d., Ljubljana - tiskarsko središče, naklada: 12.000 izvodov Strani na internetu: www.markovci.si Deseta kolesarska dirka po Sloveniji je »tekla« tudi po naši občini Mednarodna druščina kolesarjev, ki je sodelovala na dirki po Sloveniji se je sredi preteklega tedna dvakrat »zapodila« skozi Markovce in Zabovce. Prvo majsko sredo, nekaj po poldnevu, so po nekaterih vaseh naše občine kar v dveh krogih zapeljali kolesarji, udeleženci desete dirke po Slovenije. Del druge etape dirke, ki je mednarodno druščino kolesarjev peljala od Ormoža preko Ptuja, kjer je bil dan prej cilj prve etape dirke, do Beltincev, je namreč potekal tudi skozi Markovce in Zabovce. Tisti, ki so imeli možnost, so si dirko z zanimanjem ogledali, saj priložnosti za ogled tovrstnih mednarodnih športnih dogodkov ni prav veliko. Svojevrsten dogodek pa je že sama organizacija dirke in ogled spremstva, ki spremlja kolesarje. (ps) v Šolski šport Odbojkarska ekipa učencev petih in šestih razredov OŠ Markovci je pred dnevi osvojila naslov medobčinskih in področnih prvakov, njihove vrstnice so na podobnem tekmovanju v mini odbojki zasedle dobro drugo mesto. Igralci malega nogometa iz markov-ske osnovne šole pa so na medobčinskem tekmovanju zasedli drugo mesto. Številna športna tekmovanja te dni še potekajo, osnovnošolci pa si obetajo in želijo podobno visokih športnih dosežkov. (ps) Likovna vzgoja v naravi Lepe, že prevroče majske dni, so za ustvarjanje v naravi izkoristili učenci osmih razredov. Uro likovne vzgoje so skupaj s profesorico Olgo Zorko preživeli kar na travniku pred šolo, kjer so njihove poglede pritegnila drevesa, njih oblika in na~ini sen~enja s svin~nikom. (ps) Zanimivosti iz vrtca Šestošolci med uro telovadbe najraje zaigrajo mali nogomet. V vrtcu, kjer otroci nenehno kaj ustvarjajo, mi pa smo jih zmotili pri praznovanju rojstnega dne, ne enega, kar dva so praznovali sredi preteklega tedna, se najmlajši zelo radi povzpnejo na svojo galerijo. Tam se je mogo~e skriti, malo po~ivati, ali kar tako, »od zgoraj« pomahati tovarišici. V igralnicah, trem se bo že to jesen pridružila še ~etrta, preživijo naši otroci le zgodnje in najbolj vro~e opodanske ure, sicer pa se igrajo pod pokrito igralnico ali na lepo urejenem igriš~u. Te dni, so povedali, pa se že pripravljajo na zaklju~ni nastop, na katerega bodo starše in prijatelje povabili v za~etku junija. Tokrat se bodo predstavili s kme~kimi opravili in pravijo, da bo prav veselo, saj jim gresta košnja in grabljanje skoraj boljše od rok, kot njihovim staršem. (ps) Osmošolci so se med uro likovne vzgoje iz učilnice preselili v naravo. Pred vročim soncem so se otroci iz vrtca pretekle dni skrili v zavetje igral-niške galerije. Tudi v tokratni številki našega glasila pišemo o tem, kaj vse so v preteklih tednih delali občinski svetniki in kaj občinska oblast. Stran 2 Zanimalo nas je, kako je potekalo praznovanje letos že četrtega občinskega praznika, ki mu tokrat namenjamo največ prostora. Stran 3 Na zadnji strani pišemo tokrat o športnih in šolskih dogodkih, ki so se dogodili v zadnjih dneh. Stran 4 LIST IZ MARKOVCEV ISSN 1580-3554 MARKOVCI, 15. MAJ (VELIKI TRAVEN) 2003 LETO 4, ST. 2 OSREDNJA SVEČANA PRIREDITEV OB 4. OBČINSKEM PRAZNIKU Smo občina dobrega imena in obetavne prihodnosti V nedeljo, 27. aprila, se je v dvorani v Markovcih odvijala osrednja sve~anost ob 4. ob~inskem prazniku ob~ine Markovci. Slovesnosti ob sklenitvi ~etrtega ob-~inskega praznovanja sta se poleg doma~ih svetnikov in župana Franca Kekca ter županov sosednjih ob~in udeležila tudi Franc Pukši~, poslanec državnega zbora, in Ciril Smrkolj, direktor agencije za kmetijske trge. Veseli pa smo bili tudi ostalih vabljenih gostov, ki so se odzvali našemu povabilu. Uvodoma sta se zbranim v kinod-vorani občine Markovci predstavila oba domača zbora, nato pa je spregovoril župan Franc Kekec, ki je navzočim v kratki videopredstavitvi predstavil delo občine v minulem letu in vizijo razvoja nasih krajev V nadaljevanju slovesnosti sta bili podeljeni listini občine Marko-vci, svoje pesniško ustvarjanje pa je predstavila tudi mlada pesnica Mateja Milošič. Mateja se je z osnutkom svoje pesniške zbirke predstavila že na lanskoletnem občinskem praznovanju, tokrat pa je zbranim predstavila pesmi Sožitje dveh in Otrok moj. V kulturnem delu programa se je z interpretacijo Prešernove Lepe Vide predstavila še domačinka in študentka Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Barbara Kukovec, med nastopajočimi pa so se pod mentorstvom Natalije Plohl predstavili tudi domači osnovnošolci. Prireditev sta povezovali osnovnošolka Monika Majar in slavistka Natalija Plohl. Seveda pa so bila na osrednji svečanosti podeljena številna priznanja in odlikovanja. Listino občine Markovci sta prejela Janez Petrovič iz Nove vasi in Karolina Pičerko iz Zabovcev. Janez Petrovič ima za sabo dolgoletno delo in dosežke na področju krajevne samouprave in kmetijstva, veliko je prispeval k razvoju kraja, predvsem pri izgradnji vodovoda, telefonije in modernizacije cest. Petrovič pa se je veliko udejstvoval tudi v društvenem življenju. Dolga leta je predsedoval domačemu gasilskemu društvu, bil pa je tudi član zelene bratovščine. Poleg omenjenega je bil vaščan Nove vasi štiri leta predsednik HKS KZ Ptuj, sedem let predsednik upravnega odbora KZ Ptuj, dva mandata je opravljal funkcijo člana izvršilnega odbora zdravstvene skupnosti občine Ptuj, dolga leta pa je bil tudi član izvršilnega odbora za pospeševanje kmetijstva občine Ptuj. S svojimi prizadevanji je Petrovič pomembno vplival na zaščito krajinskega parka Šturmovci in zaščito kulturne dediščine v takratni krajevni skupnosti Markovci. Svoja šte- Izzivi, ki jim sledimo! Komaj dobrih sto dni je minilo odkar smo v naši občini sklenili obdobje štiriletne lokalne samostojnosti in smo potegnili črto pod prvi mandat samostojne politične oblasti. V naš drugi skupni krog štiriletnega delovanja smo stopili z novimi občinskimi svetniki in tudi z novimi načrti. Vem, ob jubilejih marsikdo rad dela obračune in morda kaj takega pričakujete tudi od mene, a sem prepričan, da smo vsi skupaj z našim dosedanjim delom pokazali, da nam gre za razvoj občine in ste z nami in s cilji, ki jim sledimo, zadovoljni tudi vi, spoštovani občani in občanke občine Markovci. Sam menim, da smo delali v dobro vseh in smo bili ustvarjalni! Kritiko, da vedno ni bilo tako, prepuščam vam in prav vesel bom, če boste potrkali na občinska vrata ter porekli: »Tako, dragi naši politiki in občinarji, pa se to ne dela!«. Zagovarjam namreč stališče, da delo nikogar ni tako dobro, da bi ne moglo biti še boljše - in tako je bilo tudi v našem prvem štiriletne obdobju samostojne občine Markovci. O tem, kaj smo delali in kakšno prihodnost si obetamo smo vsem, ki so to želeli, že predstavili na multimedijski način. Tistim pa, ki so naše občinsko praznovanje in dosedanje delo, kljub našim naporom, prezrli, naj zaupam, da nadaljujemo z gradnjo obrtne cone, gradimo dvorano v Bukovcih, se pripravljamo na gradnjo večnamenske dvorane pri osnovni šolo in na komasacijske posege, se skupaj s sosednjimi občini vključujemo v evropsko financirano izgradnjo kanalizacijskega omrežja ter ob vsem tem sodelujemo pri pripravi dokumentacije za gradnjo hitre ceste mimo zapornic v Novi vasi. Pripravljamo energetsko študijo občine in sanacijo lagune, pred vrati pa je tudi asfaltiranje gradnje ceste Stojnci - Zagojiči. Tačas se zdi še najbolj utopistična gradnja kajak steze ob laguni v Sturmovcu, a prav tovrstne zamisli so izziv, ki mu kaže slediti, saj gre za prihodnost, ki se nam vsem ponuja, le zagrabiti jo je treba. Enkrat nam je to že uspelo, zakaj nam ne bi še večkrat? Franc Kekec vilna prizadevanja pa je letošnji občinski nagrajenec vložil v ustanovitev samostojne občine Markovci. V prvem mandatu je sodeloval kot član občinskega sveta, nenehno pa se je trudil za razvoj svojega kraja in celotne občine. Karolina Pičerko je dolga leta kot slavistka službovala v OŠ Markovci. Svoje bogate izkušnje, izvirnost in lastna ustvarjanja je Karolina iz leta v leto prenašala na šolske in krajevne proslave, ustvarjala številne skeče, v 90-ih letih pa znotraj osnovne šole uvedla tudi številne projekte, katerih namen je bil mladim predstaviti stare običaje, šege in navade. Pičerkova je bila dolga leta tudi urednica in mentorica šolskih glasil ter predsednica Prosvetnega društva Alojz Osrednjo proslavo je obogatila Mateja Milošič. Dobitnika leto{njih listin ob~ine Markovci sta Janez Petrovi~ iz Nove vasi in Karolina Pi~erko iz Zabovcev. Nepozabno je bilo sli{ati Lepo Vido v izvedbi skoraj{nje diplomantke igralstva, doma~inke Barbare Kukovec. Štrafela Markovci. Poleg omenjenega pa je bila letošnja nagrajenka tudi med ustanovnimi člani Etnografskega društva Markovci in pobudnica za obuditev in ustanovitev etnografskih šolskih skupin. Obenem je bila Karolina Pičerko ena izmed pobudnic za ponovno oživitev Godbe na pihala, članica sveta občine Markovci in predsednica komisije za kulturne dogodke v občini. Nekateri so jo večkrat poimenovali celo naša kulturna ministrica, saj je s svojo dejavnostjo v veliki meri vplivala na kulturno zavest domačinov, na pripadnost svojemu okolju in na humanizacijo medsebojnih odnosov med ljudmi markovske občine. Nagrajenka je svoji okolici dala darove, ki so jih vsi, od mladih do starih, z veseljem sprejeli. Mojca Zemljari~ IZ PRVEGA OBČINSKEGA NADSTROPJA SREDI APRILA PRVA IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA v Širitev obrtne co^e V četrtek, 17. aprila, je bila prva izredna seja Občinskega sveta. Osrednja točka seje je bil sklep o podelitvi občinskih priznanj. Po predlogu Komisije za odlikovanja in priznanja so svetniki odločili, da se v okviru letošnjega občinskega praznika podelita dve listini Občine Markovci in sicer gospe Karolini Pičerko iz Zabovcev 6 in gospodu Janku Petroviču iz Nove vasi 55. Zatem so svetniki sprejeli Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za obrtno cono Novi Jork. To pomeni, da so zemljišča, namenjena širitvi obrtne cone, končno postala zazidalna in da aktivnosti v 2. fazi obrtne cone lahko stečejo. V nadaljevanju so dopolnili še letni program prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja, tako da so v program vnesli tudi postavko najema kmetijskih zemljišč. Gre za zemljišča, ki so jih posamezni občani doslej imeli v najemu od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, pa so ta po zakonu prešla v last občine. Na koncu seje je župan člane OS seznanil še z umikom sklepa o zadržanju izvrševanja posameznih proračunskih izdatkov, ki ga je izdal zaradi objavljene Uredbe vlade o koncesiji za rabo reke Drave, saj še ni mogoče z gotovostjo reči, kdaj bo koncesija dejansko podeljena. Marinka B. Kolenko PODELILI PRIZNANJA AVTORJEM NAJIZVIRNEJŠIH SPOMINKOV Miniaturni pustni liki Na podlagi javnega razpisa je v začetku aprila strokovna komisija izbirala najizvirnej{i spominek ob~i-ne Markovci. Vilina Hauser, predsednica Združenja spominkarjev Slovenije (z desne) je podelila priznanja za najizvirnej{e spominke Mariji Janžekovi~, Darji Mar, Danilu Hrgi in Mariji Ver{i~. Dogajanje sta spremljala Franc Brodnjak, predsednik Turisti~nega dru{tva Markovci in župan Franc Kekec. Spominki so bili ocenjeni glede na kulturno in naravno dediščino občine ter njeno prepoznavnost. Člani ocenjevalne komisije so upoštevali tudi dejstvo, ali je nek izbran in primeren spominek mogo~e izdelati v ve-~jih koli~inah, pomembno pa je bilo tudi, da je spominek v takšni obliki predstavljen prvi~. Priznanja izdelovalcem najizvirnej{im spominkom so na osrednji slovesnosti ob ob~inskem prazniku podelili župan Franc Kekec, predsednik turisti~nega društva Franc Brodnjak in predsednica Združenja spominkarjev Slovenije Vilina Hauser. Naziv najizvirnejšega spominka ob-~ine Markovci so podeli miniaturnim pustnim likom, ki jih je izdelal Ptuj~an Danilo Hrga. Drugo mesto so dodelili Mariji Verši~ za mini duh, tretje mesto pa sta si razdelila doma~inka Darja Mar in Ptuj~an Danilo Hrga. Prva je izredno domiselno izdelala spominek bogastvo zrnja, slednjemu pa so tretje mesto prinesla poslikana jajca z motivi koranta in utrinkov iz ob~ine Markovci. Za obujanje in ohranjanje kulturne dediš~ine so bili nagrajeni še voš~eni poro~ni šopki, ki jih je izdelala Marija Janžekovi~. (mz) Pogled na razstavljene najizvirnejše spominke občine Markovci. PRAZNOVANJE SMO ZAČELI S SLAVNOSTNO SEJO OBČINSKEGA SVETA Z besedo in sliko o razvoju nase občine Pod tem naslovom je v soboto, 26. aprila, potekal v kinodvorani ob~ine Markovci koncert MoPZ z gosti mo{kega pevskega zbora LISZT Ferenc iz Madžarske. Na slavnostni seji, ki so se je poleg sedanjih in nekdanjih ~lanov ob~in-skega sveta udeležili tudi zaposleni v ob~inski upravi, predstavniki vaških odborov in društev ter Jože Fol-tin, ravnatelj doma~e osnovne šole, je župan Franc Kekec poseben popzdrav namenil ~astnega ob~ana ob~ine Mar-kovci Franca Kolari~a. Pozdravnim besedam in dobrodošlici vsem zbranim je sledila video-projekcija vizije razvoja ob~ine Markovci. V kratki video predstavitvi je bilo povedano, da je najve~ji delež ob~inskega prora~una namenjen izgradnji 2. faze obrtne cone Novi Jork. Tej sledi dokon~anje ve~namenske dvorane v Bukovcih ter gradnja vaško-gasilskega doma v Novi vasi in izgradnja gasilskega doma v Markovcih. Med projekti, ki ob~ino Markovci ~akajo v prihodnje, pa so bili navedeni še izgradnja telovadnice pri OŠ Markovci, 456 hektarjev komasacij, idejni projekti in lokalna dokumentacija za hitro cesto, izgradnja elektrarne na bioplin, sanacija lagune reke Drave ter cestna povezava med Zagoji~i in Stojnci. V jeseni pa nameravajo v Markovcih odprti še ~etrti oddelek vrtca. V nadaljevanju slavnostne seje so podelili zna~ke novim ~lanom ob-~inskega sveta, mlada pesnica Mateja Miloši~ pa je predstavila dve izmed svojih najnovejših pesmi. Na uvodni slovesnosti ~etrtega praznovanja ob-~ine Markovci je pod taktirko Daniela Tementa zapela tudi fantovska skupina Šarki. Ob zaklju~ku seje sta župan Franc Kekec in predsednik Turisti~nega društva Franc Brodnjak slovesno odprla še razstavo spominkov ob~ine Markovci. Mojca Zemljarič Poleg ob~inskih svetnikov so se slavnostne seje ob~inskega sveta udeležili tudi vabljeni gostje Občinsko priponko je župan Franc Kekec izročil tudi svetniku Zvonku Grešniku. KON CERT DOMAČEGA MoPZ SO OBOGATILI GOSTJE IZ MADŽARSKE Pesem ne pozna meja Pod tem naslovom je v soboto, 26. aprila, potekal v ki-nodvorani občine Markovci koncert MoPZ z gosti mo-{kega pevskega zbora LISZT Ferenc iz Madžarske. so naši pevci gosotovali pri pevcih v Gostujo~i zbor je bil, po besedah napovedovalke Milke Liponik, ustanovljen leta 1975, sestavljajo pa ga uslužbenci in upokojenci madžarske carine in policije. Korenine druženja med MoPZ Markovci in gosti iz Budimpešte pa segajo že v leto 1988, ko so pevci obeh držav prvikrat skupaj zapeli v markovcih, leto pozneje pa Budimpešti. V koncertnem delu programa so najprej nastopili gostje iz Madžarske, nato pa so se predstavili še doma~ini. Ob izteku koncerta so oboji, ob klavirski spremljavi Polone Strelec, zapeli še Verdijevo Nabucco. Pred pri~etkom koncerta je spregovoril predsednik doma~ega zbora Janez Kukovec, nato pa se mu je pridružil še pomo~nik direktorja madžarske carine, ki je poudaril, da so bila lanskoletna in letošnja sre~anja obeh zborov nepozabna. Prisr~en pozdrav gostom je izrekel tudi župan Franc Kekec. V svojem nagovoru je župan izrazil veselje, da so se gostje odzvali povabilu Markov~anov in s tem obogatili program praznovanja ~etrtega praznika ob~ine Markovci. Mojca Zemljarič Da pesem res ne pozna meja smo ponovno slišali na koncertu MoPZ, ki je tokrat gostil pevce iz Madžarske. Iščete svoj stil Urška v vojaškem stilu Urška Kolarič je doma na Kajžarju - Miklavž pri Ormožu. Obiskuje Ekonomsko šolo na Ptuju, smer poslovna tajnica. V prostem času trenira tek, kolesari in se rada druži s svojimi prijatelji. Po končani srednji šoli bi rada nadaljevala šolanje na policijski šoli. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila iz radovednosti in ker je želela nekoliko spremeniti svoj izgled. Urška je prvič obiskala kozmetični salon. Kozmetičarka Neda je pri njej ugotovila mešani tip kože. Oblikovala ji je obrvi, zatem pa ji pri postopku nege podrobneje razložila, L/^jmjj^mi Jj/WJMVIUU VSAK DELAVNIK OD 5. do 9. ure: Štajerska budilka z Radom Škrjancem in dežurno novinarko! Četrtek, 15. maja, od 18. do 19. ure: Rajžamo iz kraja v kraj: Ptujska Gora (Marija Slodnjak); Nedelja, 18. maja, od polnoči do 5. ure: Skupni nočni program (SNOP) iz studia radia Ptuj O prireditvah Poletje ob Dravi: (Tatjana Mohorko); Ponedeljek, 19. maja, od polnoči do 5. ure: SNOP iz studia radia Ptuj: O zdravilnih zmožnostih našega glasu (Marija Slodnjak); Torek, 20. maja, od 9. do 10. ure: Izpod Pohorja (Nataša Pogorevc); Urška prej... .in pozneje. kako bo za kožo skrbela doma, priporočila ji je tudi občasno čiščenje kože v kozmetičnem salonu, saj njen tip kože to zahteva. V frizerskem salonu Stanka je za novo Urškino pričesko poskrbela frizerka Danica Zor-čič. Njene že tako kratke lase ji je dodatno ostrigla. V celoti jih je drsno skrajšala, zunanje dele pa zmehčala, da je pričeska postala bolj igriva in mladostna. Pobarvala jo je v bakreno rjavo z nekaj svetlimi prameni, posušila in stilizirala s prsti. Make up je Nina Škerlak pri Urški začela s kamuflažo, da je Ptuj / Iz trgovine Firenze Poletne modne tkanine v trgovinah Firenze O Naravni materiali: lan in viskoza: KENIA, SALADIN in AFRICA v sedmih različnih deze-nih v enobarvni in vezeni izvedbi, BREDA v uni in očarljivih vzorcih. bombaž z elastanom: SINBAD: v vojaško zeleni, peščeni, beige in beli barvi, 100% viskoza: NENA po izredno ugodni ceni, samo 850 SIT/m. 100% viskoza: PLANET in ZVONKA v o~arljivih vzorcih za obleke in bluzice. Za vedno elegantne kostime: CANON: v ve~ kot dvajsetih odtenkih, AMANDA: v sedmih barvnih odtenkih, BOLERO: v temno modri, nežno zeleni, ~rni, drap, kamel in v barvi smetane, MICRO: enobarvna tkanina v desetih barvnih odtenkih Pralne tkanine za bluze: DAVID vzor~asta tkanina, NIL v desetih razli~nih dezenih, ABBA z elastanom v roza, kamel, svetlo modri in beli barvi. Zme~kanina: ZICO: zme~kanina z motivom me-tulj~kov v šestih razli~nih barvah, Vezenine: SUDAN v melanžnih temnejših tonih, v uni in vezeni izvedbi. Črte: EGIPT s ~rtami za hla~ne kostime. Svile in šaneli: MIRAL: svila v desetih enobarvnih odtenkih, BEATRICE: šaneli v živih barvah z ve~barvnimi pletenimi nitkami, DESA: šaneli v osmih barvnih de-zenih. Modni trendi Letošnje poletne modne zapovedi so prosojne tkanine v živih barvah z vezenimi motivi. Zme~kanine v vseh mogo~ih vzorcih, v pisanih in mnogobarvnih niansah. Tkanine s potiskanimi kitajskimi ali pop motivi. Vezene z razli~nimi motivi, v enobarvnih ali ve~ barvnih odtenkih in prelivajo~ih se barvnih tonih. prekrila nekaj rahlih nepravilnosti, zatem je nanesla puder. Veki je poudarila s črtalom in nanesla senčilo olivne barve. Rahlo ji je obarvala lička, očrta-la ustnice in nanesla glos. Sodelavci akcije iz modnega salona Barbare Plavec so oblačila za Ur{ko izbrali v prodajalni Naf Naf na Ptuju. Odlo~ili so se za voja{ki stil, ki je eden od hitov leto{nje mode. Ur{ka je oblekla tričetrtinske hlače, ki se spodaj spenjajo s sponko, bombažno majico, komplet je popestrila lahka poletna torbica. Ker Urška nima problemov s postavo, lahko obleče doma- Foto: Črtomir Goznik Urška v oblačilih Naf Naf la vse, odsvetujejo pa ji kričeče barve. V športnem studiu Olimpic bo Urška v izbranem programu mesec dni brezplačno vadila. Skušala bo pridobiti še na kondiciji, delala bo tudi vaje za oblikovanje postave, je povedal strokovni vodja studia prof. Vlado Čuš. Majda Goznik Popust Frizerstva Stanka v maju Firenze Med nepogrešljivo garderobo pa letos sodijo tudi ~rte, ki so natiskane ali vezene v razli~nih širinah in odtenkih na enobarvni podlagi, ki je lahko neprosojna ali prosojna. Vedno prisoten jeans za eleganten športen videz, ki ga lahko nosite ob vseh priložnostih. Stroga vojaška moda kombinirana z lahkimi tkaninami v zeleni barvi ali barvi zemlje. Tanka tkanina v imitacija brušenega usnja v rjavih in krem odtenkih mehkega otipa, ki je primerna za elegantne ali športne jakne in oblekice v kombinaciji zme~kanin. Hit poletja so lanene in elasti~ne tkanine v enobarvni in uni izvedbi. Viskoze z velikimi cvetli~nim vzorci ali pikami za bluzice in krila. Bom-baži v pisanih barvah za maj~ke. Vedno modni tanki francoski šaneli grobega otipa sestavljeni iz ve-~barvnih niti za elegantne kostime. Hladne svile, ki so kot nalaš~ za vro~e poletni dni. V letošnji kolekciji prevladujejo pastelne barve kot so roza, modra, peš~ena, bela ter zemeljski barvni toni. Pojavlja se tudi rde~a, temno modra. Za strogo eleganco pa so še vedno modne bela in ~rna barva. Poudarjena je tudi pisanost in ve~barvnost tkanin v nevsakdanjih barvnih kombinacijah. ____ Sto, Ormoška^ tei.^2-787 83 00^ T W ^Marilmr,^^ Europ^rk, Ppbreil^a I"* h^p^i^-s^ m 00 metražne tkanine Naj dela denar za nas DENIS: Vprašanje premoženjskemu svetovalcu: Rad bi kaj privar~eval, vendar mi na koncu meseca po vseh pla~anih ra~unih skoraj ni~ ne ostane. Tako se prebijam iz meseca v mesec in ni~ ne kaže, da bo kdaj bolje. Ali imate kakšno rešitev zame? Odgovor: Za vas imam eno dobro in eno slabo novico. Slaba novica je, da vam na tak način tudi nikoli ne bo. Dobra pa, da lahko to spremenite. Kako? Vedno najprej pla~ajte sebi! Ve-~ina ljudi sebe postavi na konec vrste, ko pla~ujejo ra~une. Vsak mesec najprej pla~ajo dolgove s kreditnih kartic, najemnino in ra~une. In si re~ejo: ~e pa kaj ostane, bom pa poskusil privar-~evati. Seveda nikoli ni~ ne ostane. Zato si dolo~ite nek znesek za var~evanje, nato pa naj pridejo na vrsto {e drugi ra~uni. @ivlje-nje je polno sku{njav, ki ~loveka odvra~ajo od zbiranja kapitala. Najbolje je, da gre od vsakih 10.000 SIT 10 odstotkov takoj za dolgoro~no var~evanje, 20 odstotkov za srednje in kratko-ro~no var~evanje, 70 pa lahko zapravite. Dobra izobrazba - porok za uspeh? Slovenci smo ve~inoma finan-~no nepismeni in ne poznamo zakonitosti denarja. Nismo pripravljeni na soo~anje s svetom, ki nas ~aka. To je svet, v katerem je zapravljanje bolj poudarjeno od var~evanja. Izobrazba je sicer temelj uspeha, vendar so pomembne tudi finan~ne in komunikacijske spretnosti. O denarju nas v {olah ne pou~ijo. Finan~no neodvisni lahko postanemo le, ~e dokažemo, da obvladamo ra~unovod-stvo in vlaganje. Za ve~ino ljudi velja: ve~ denarja jim damo, bolj bodo zabredli v dolgove. Če se ho~emo nau~iti, kako delati za denar, ostanimo v {oli. Tega se bomo tam odli~no nau~ili. Lažje je delati za denar. Še posebej, ~e je na{e vodilno ~ustvo strah. Ve~ina ljudi vztraja na svojem delovnem mestu ravno zaradi strahu pred lastno svobodo. Medtem ko v ZDA poslovnež v povpre~ju dvakrat povsem bankrotira, preden resni~no uspe in se mu padci in porazi zdijo normalen del procesa in napredka, pa pri nas mnogo raje ti~imo v varnih, toplih zavetjih delovnega mesta, kot pa da bi naredili korak in tvegali. In tako velik del svojega bivanja pre-stojimo na eni nogi. Morda je prvi korak ta, da si najprej sploh UPAMO biti svobodni. Veliko ljudi se nikoli ne pou~i o logiki denarja. Hodijo v službo, dobijo pla~ilo, izra~unavajo stanje na svojih ban~nih ra~unih in to je vse. Mitja Petrič, premoženjsko svetovanje, mitja.petric@donos.net, GSM: 041 753 321 'Donos premoženjsko svetovanje Mokri smrček Vprašanje bralke Anite iz Leskovca: Imamo malega otroka, ki se zelo rad igra z na{im psom in ma~kami. Zanima me, ali lahko dobi od živali tudi gliste, glede na to, da jih je sin nekje staknil? Odgovor: jajčeca nekaterih nematodov ("glist"), posebno askaridov, pridejo ob neupo-{tevanju osnovnih higienskih načel (redno umivanje rok -umivanje rok pred obroki) z umazanijo tudi v usta in prebavila človeka. Prav zaradi tega so majhni otroci najpogosteje okuženi. Otroci so pogosto v stiku -družbi z domačim psom, mačko, prav tako pa se njihove ročice pogosto znajdejo v ustih. Močno invadirane s pasjimi in Mladi dopisniki Janja Vidmar na OŠ Videm. Srečanje z Janjo Vidmar Na naši šoli že vrsto let tekmujemo za Cankarjevo priznanje. Letošnja tema DRUGAČNOST nas je še posebej pritegnila in zato tudi knjiga Princeska z napako, ki je bila obvezna literatura. Radovednost nas je gnala, da smo stopili v stik s pisateljico Janjo Vidmar, ki je to knjigo napisala. Začeli smo si dopisovati. Pisma in telefonski pogovori so začeli romati sem ter tja. V zelo izvirnih in humornih pismih smo spoznali, da je prava faca, zato Ustvarjal~ki Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite rešitev ter jo pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s mačjimi iztrebki so travnate površine okoli blokov (zelenice), parki, peskovniki, otroška igrišča, torej mesta, na katerih se naši malčki najraje igrajo. Razvojne oblike, t. i. larve , ki se iz jajčec sprostijo v prebavilih človeka, potujejo po telesu po enaki poti kot pri psu oz. mački, le da se ne razvijejo v odrasle gliste, t. i. larva mi-grans visceralis - interna pri ljudeh. Odrasel človek je bistveno odpornejši kot majhni otroci, zato je "glistavost" predvsem Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovi~em, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Rai~eva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si. bolezen predšolskih otrok. Pri otrocih se glistavost ugotavlja razmeroma enostavno (preiskave blata, krvi, alergični testi), prav tako pa je v humani medicini vrsta učinkovitih zdravil za odpravljanje "glist". Svetujem vam, da z otrokom obiščete vašega zdravnika - w AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI V.M.V. pediatra in mu omenjeno težavo pojasnite, za vaše pse in muce pa svetujem dehelmin-tizacijo (razglistanje) z zdravili, ki vam jih bo predpisal vaš veterinar. Priporočljivo je, da pri hišnih ljubljencih iz preventivnih razlogov odpravljamo notranje zajedalce 3- do 4-krat letno. Vojko Milenkovi~, dr. vet. med. smo jo povabili na zaključek bralne značke. Čeprav je zelo zasedena, je povabilo sprejela. Na prireditvi je naredila pravi show. Vsi smo bili zelo navdušeni, ko je posameznike povabila na oder in ko so odigrali kviz v stilu Janje Vidmar. Zabava je bila na vrhuncu, a smo se morali posloviti. Prvošolčkom in osmošol-cem je podelila bralne značke in ti je gotovo ne bodo pozabili. Po šoli se je še nekaj dni govorilo o pisateljici. V šolski knjižnici danes ni več nobene njene knjige, kar je dokaz, da nam je ugajala. pripisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali tri ustvar-jalčke, ki bodo prejeli tri knjižne nagrade založbe Karantanija. Dan z Janjo Vidmar je bil smešen, zanimiv in drugačen - in prav to imamo mladi radi. Suzana Lovrenko, OŠ Videm Lep son~en dan Bil je lep sončen dan. Gledala sem skozi okno in čakala, da bo že končno konec pouka. Misli so mi že begale, kajti bil je primeren dan za kolesarjenje. Doma sem odložila torbo in vzela kolo iz garaže. Po ulici sem se vozila sem ter tja. Ampak kakšen dolgčas! Bila sem sama, nikjer prijateljev, mame, očeta. Dolgčas pač! Takrat me prešine fantastična ideja! Kaj če bi se odpeljala k sošolki? Pred kratkim sem namreč opravila izpit za kolesarjenje. Nikoli se še nisem peljala po glavni prometni cesti. Vzela sem kolo in se odpeljala proti Zgornjim Jablanam. Vmes sem še pozdravila babico. Babica me ni kaj dosti spraševala, kajti imela je delo s kuhanjem kosila. Stric Milan se je kar naprej šalil na moj račun. Pobožala sem psa Dina, pozdravila teto Darinko in se odpeljala dalje. Barbara je bila zelo vesela, ko me je videla. Tudi ona je bila sama doma. Povabila me je na sok. Pogovarjali sva se, kam bi se odpeljali s kolesom. Predlaga- Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 20. maja 2003, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova! Izžrebanci ustvarjal~kov v 18. številki Tednika so: 1. nagrado, izposojo treh risank, prejme: Nadja Ratek, Ki-car 115/a, 2250 PTUJ, 2. nagrado, izposojo dveh risank, prejme: Klemen Druzovic, Zakl 19, 2286 PODLEHNIK, 3. nagrado, izposojo ene risanke, prejme: Kevin Veselic, Cirku-lane 52, 2282 CIRKULANE. Uredništvo Štajerskega tednika čestita vsem nagrajencem, potrdila o nagradi (izposoja kaset v videoteki Stolp) pa bodo prejeli po pošti. Pobarvaj polja s piko in dobil boš lepo morsko sliko! Pokrovitelj rubrike ZALOŽBA Karantanija Savije 38,Ljubljana la je, da bi se odpeljali do kmetije, kjer imajo konja. Takoj sem bila za, kajti konj je moja najljubša žival. Vzela je kolo in odpeljali sva se. Konj je bil zelo lep in visok, božali sva ga in hranili. Gospod, ki je imel tega konja, je prišel do naju. Vprašali sva ga, ali ga lahko božava, in on nama je seveda dovolil. Povedal nama je, da to ni konj, temveč kobila. Čas pa je prehitro minil in pozabila sem, koliko je že ura. Ko sem prišla v večernih urah domov, mi je bilo že vse jasno. Videla sem družino, ki je bila vsa v skrbeh, saj še nisem nikoli odšla od doma, ne da bi komu povedala, kam grem. Sploh pa ne s kolesom. Mami in oče sta mi povedala par krepkih, tudi babica je bila kregana po telefonu, ker me ni ustavila oziroma zadržala. To je bila moja prva vožnja, ki sem si jo privoščila, ko ni bilo doma staršev. Nina Brumec, 6. r., OŠ Cirkovce @ivalski vrt Nekoč smo z očkom in mamico bili v živalskem vrtu. Bil sem še majhen in najbolj se mi je dopadel osel. Rekel sem, da bi ga rad jahal. Ker moja želja ni bila uslišana, sem večkrat ponavljal: "Hočem jahati osla, hočem, hočem!" Nenadoma reče mamica očku: "Vzemi otroka na rame, da bo mir." Simon Zore, 6. b, OŠ Ormož Pomlad V gozdu je veselo, po travi vse je zacvetelo. Cvetlice so se prebudile in iz zemlje vzklile. Sonce nas toplo greje, ptičice veselo so zapele. Kukavica pa zakuka, kuku, kuku, pomlad je tu. Larisa Horvat, 2.AI9, OŠ Mladika Naravoslovni dan V sredo, 19. marca, smo bili na naravoslovnem dnevu. Z avtobusom smo se peljali na Ptuj. Tja smo si šli ogledat dva muzeja, arheološki muzej in pokrajinski muzej. Najbolj mi je bil všeč pokrajinski muzej. Mogoče zato, ker je na Ptujskem gradu. Najprej smo se odpravili proti erheološkem muzeju. Tam smo sedli na klopce in pomalicali. Nato smo se odpravili v arheološki muzej. Tam mi ni bilo najbolj všeč, čeprav me je tudi kaj pritegnilo, na primer pravo človeško okostje v sarkofagu. Pa tudi kamni so mi bili všeč, pa mi vseeno ni bilo tako zelo všeč, bolj mi je bilo prijetno in zanimivo v pokrajinskem muzeju. Pokrajinski muzej, grad kako lepo! Dobili smo vodiča, ki nam je strogo prepovedal nositi nahrbtnike in žvečiti "čigumije" v gradu. Ko smo prišli do prvih vrat, nam je vodič zabičal: "Hodite samo po preprogah!" In tako smo stopili prvo od velikih soban. Tam nam je vodič povedal, zakaj hodimo samo po preprogah. Najprej je samo spraševal, potem pa je rekel: "Po tepihih hodite, ker v srednjem veku še niso tal lakirali, ampak so tla mazali s čebeljim voskom in zato se tla lahko poškodujejo, če stopiš na njih!" Povedal nam je, da so bili zelo ustvarjalni in, da so imeli stene porisane, imeli so tudi tapete in tepihe za stene. Vsak graščak ali cesar je moral imeti veliko ur in ko je zapustil svoj grad, je moral imeti približno 35 ur, mi smo jih videli malo manj, ampak vseeno veliko. Ize-deli smo tudi, da so sužnji morali peči kuriti od zunaj, po ceveh pa je prišla toplota do peči. Prišli smo v drugo sobo, kjer so imeli prelepo pohištvo, slike in okrašen, dragocen porcelan. Nekatere posode so bile za okras, druge pa za hrano. Videli smo tudi velike slike, na katerih so vitezi, plemiči, itd. Imeli so sobe za goste, sobe za prebivalce gradu in viteško dvorano, kjer so vse stene obdane s slikami. Vodič nam je povedal, da je v gradu največja zbirka slik. V viteški dvorani smo lahko tudi mi sedli na stole. V vsaki sobani, kjer so bili stoli, so na njih bile vrvice. Z vrvicami so stol zavarovali, da ne bi kdo sedel nanje. V vsaki sobani za prebivalce so bila tudi prekrasna ogledala. Eno od njih je bilo nenavadno, vodič je rekel, da če se pogledaš vanj, se vidiš mlajšega. Tudi jaz sem se pogledala vanj pa nič, očitno ni delovalo, no pa nitine verjamem v to, mislim, da se noben ni videl mlajšega. Videli smo tudi postelje, na katerih so spali. Ko smo končali z ogledom, smo šli na drugo stran gradu. Tam smo videli stara glasbila in ko smo stopili noter, se je zaslišala glasba teh glasbil. Joj, pozabila sem še na družinsko drevo. Tega pa res ne morem opisati. Toliko imen, da ne veš, kje bi začel. In šli smo že v zadnjo sobo, kjer so bile maske. Videli smo ruse, piceke, orače, kurante v srednjem veku in kurante zdaj. Tako smo počasi zaključili našna-ravoslovni dan. Odpravili smo se proti peš mostu. Tam smo sedli na rob in počakali na avtobus. Sedli smo v avtobus in se odpeljali domov. Vsem priporočam, da se odpravite v oba muzeja, v obeh vam bo lepo!. Katja Šterbak, 4.c OŠ Lovrenc na Dr. polju Kuharski nasveti Testenine Testenine so priljubljene po vsem svetu in jih vključujejo v pripravo jedi v vseh svetovnih kuhinjah. V Italiji imajo priljubljeni izraz pasta. Testenine so narejene iz rezancevega testa z ali brez jajc. Za domače testenine je značilno, da jih pripravljamo z večjo količino jajc in imajo izrazito barvo. Pri pripravi testenin še vedno najpogosteje uporabljamo pšenično moko, danes pa vse pogosteje tudi polnovredno pšenično moko in riževo moko. Zraven moke uporabimo še manjšo količino soli, olja, jajc, in pri nekaterih testeninah tudi pretlačeno zelenjavo, kot je: korenje, paradižnik in špinača. Po mnenju mnogih so najboljše jajčne testenine in prav te uporabljamo in pripravljamo najpogosteje. Od toplotnih postopkov testenine najpogosteje kuhamo. Kuhamo jih v večji količini slane vode z dodatkom maščobe, ki preprečuje, da bi se testenine med kuhanjem zlepile, in jim daje sijoč videz po kuhanju. Cas kuhanja testenine je odvisen od osnovnih sestavin -testenine z jajci se kuhajo daljši čas, ko testenine brez jajc. Stopnja kuhanja testenin pa je v veliki meri odvisna od posameznika. Pravi okus testenin zaznamo, če so kuhane ala dente oziroma v sredini še rahlo čvrste, tako da imajo v prerezu vidno nežno svetlo liso. Italijanski vpliv pri pripravi testenin lahko čutimo v mnogih deželah, saj mnoge jedi iz testenin poznamo le pod njihovim italijanskim imenom. Navada, da testenine ponudimo kot glavno jed, ne prihaja iz Italije, ker tam testenine najpogosteje ponudimo med pre-djedjo in glavno jedjo. Tako tankim špagetom v Italiji pravijo spagettini in če boste naročili špagettone, boste dobili jedi iz debelih špagetov. K temu, da danes veliko jedi iz testenin ponudimo kot samostojne jedi, so prispevale tudi sodobne prehrambne navade, saj je Zelenjavna lazanja 1 glava zelja, 0,5 kg korenja, 0,5 kg spínače, eno testo za lazanje, 1 čebula, sol. Testo za lazanje skuhamo v slaní vodí, kuhanega odce-dímo ín ohladimo. Zelje narežemo na grobe kocke ín ga v slaní vodí poparímo. Posebej na malí kolíčíní maščobe prepražímo sesekljano čebulo. Ko rahlo porjaví dodamo zelje ín rahlo prepražímo. Korenje naríbamo ín ga s pomočjo manjše kolíčíne maščobe prav tako rahlo zdušímo. Posebej na maščobí ín česnu zdušímo špínačo. Prípravímo bešamel omako, kí jí dodamo jajca ín kíslo smetano. V pomaščen pekač damo testo, ga prekríjemo z zeljem, dodamo malo bešamela, prekríjemo s testom, nato damo nadev íz korenja, kí ga prav tako rahlo prekríjemo z beša-melom ín ponovno damo testo, na katerega damo špínačo ín preostalí bešamel. Pečemo v pečící od 280 do 200 C tako dolgo, da rahlo porjaví. Avtorica: Ivica Orešek koncu ni tako čvrsto. Za pripravo tankih jajčnih testenin uporabimo gladko moko, saj je skoraj nemogoče, da bi jajčne testenine iz ostre moke razvaljali na 1, 5 mm na debelo. Za gnetenje, va- večina jedi iz testenin tudi precej nasitnih. Najbolj cenjene pri nas so jajčne testenine in so najboljše če jih delamo sproti. Največji poznavalci in ljubitelji testenin pravijo, da so jajčne testenine najboljše, če jih pripravimo samo iz jajc in moke. Ce dodamo olje in sol testo sicer lažje razvaljamo, a na Duševno zdravje otrok Otrok in lo~itev Nadaljevanje iz prejšnje številke Razpad družíne (razveza, ločítev) je vsekakor za vsakega otroka travmatskí dogodek, saj gre vedno za "ízgubo" enega od rodíteljev. V vašem prímeru je opazítí, da je šlo za dokaj kvalítetno ločítev, saj íma otrok z očetom stíke vsak teden čez víkend, kar kaže na dogovor med vamí ín bívším možem o skupní vzgojí otroka. Mení-te, da se otrok prí očetu ne počutí tako dobro, kot bí sí želel, toda morda pa samo podožívlja konce tedna, ko ste bílí še skupaj alípa gre zaprílagodítvene težave (drugačnost okolja očeta, drugačna čustvena atmosfera ípd.). Mením pa, da je potrebno spoštovatí otrokovo avtonomnost ín íntegríteto ín če ne želí govorítí o tem, kaj dožív-lja prí očetu, ne sílíte vanj ín mu to dopustíte. Vsekakor pa je glede na odločítev glede skupne vzgoje nujno, da se z otrokovím očetom občasno pogovoríte o svojíh opažanjíh prí sínu po stíkíh z njím ín ga poslušajte tudí glede njegovíh opažanj, ko príde k njemu ín gre spet nazaj k vam. Še posebno dobro pa je, da se pogovo-ríte tudí o vajíníh vzgojníh strategíjah, da tu ne bí bílo takšníh razlík, kí bí otroka lahko zmedle ín mu naredíle težave v osebnostnem razvoju. Sedaj, ko se bo všolal pa je nujno, da se občasno z otro-kovím očetom dogovarjata tudí glede vsega, kar je povezano s šolskím delom ín mu oba pomagata, da bo prí učnem delu dovolj samostojen ín da ne bo razlík prí pomočí, da sí ízoblíkuje učne navade ín da sta oba dosledna prí ízvajanju dogovorjenega. Níč ní narobe, če je prí takšnem dogovarjanju tudí otrok zraven ín pove še svoje mnenje. Takrat mu tudí prísluhníta! In pogovarjajta se čím več z njím o vsem, kar ga zaníma. Konjíčke, prostoča-sne dejavností ín tudípríjateljepa sí naj ízbíra kar sam! Mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih. ljanje in rezanje lahko uporabimo tudi strojček, v tem primeru bomo dobili enakomerne jajčne testenine. Barvanje jajčnih testenin z naravnimi dodatki je zelo priljubljeno. Ta postopek so naši sosedi izpopolnili do vrhunca. Vendar ni nujno, da so te testenine tudi okusnejše. Zraven rdečih, zelenih, oranžnih testenin so zelo priljubljene tudi čokoladne in kostanjeve testenine, ki pa jih pripravljamo in ponudimo kot slaščice. Večina testenin po kuhanju prelivamo z omako, lahko tudi s stopljenim surovim maslom, oljčnim oljem ali razmešano in ogreto sladko ali kislo smetano. Prav tako ne smejo manjkati svežo narezana zelišča. Danes so zelo priljubljene jedi iz testenin tudi testeninske solate. Pripravimo jih lahko na različne načine, skoznje pa lahko ocenjujemo tudi kreativnost tis- Krvodajalci 5- maj - Tatjana Skolíber, Obrež 14; Romana Juríč, Dornava 115; Eríka Míhelač, Dolane 13la; Marjan Korpar, Mezgovcí 53la; Jože Kokot, Mezgovcí 61lb; Janez P loj, Dornava 79la; Martína Florjaníč, Strelcí 9; Marjan Drevenšek, Ormoška 2, Ptuj; Sonja Jevšenak, Bukovlje 62; Marjana Zorc, Pra-protníkova ul. 13, Ptuj; Veroníka Leben, Slomí 9; Franc Ceh, Dornava 79lb; Jože Kozel, Rímska pl. 10, Ptuj; Sonja Koren, Maríborska c. 70, Orehova vas; Gera Ceh, Pod-víncí 98lc; Elízabeta Ferčíč, Sobe-tíncí 4. 8. maj - Zdenka Vídovíč, Velíka Varníca 32; Herman Prejac, Sv. Tomaž35lb; Stojan Mlakar, Kočíce 37; Jože Florjaníč, Dornava 131lb; Bogdan Gajser, Mezgovcí 40; Stanko Rep, Nova vas 1; Maríja Arnuš, Rímska ploščad 3, Ptuj; Mírko Ko-dríč, Nova vas prí Markovcíh 81; Alojz Horvat, Juršíncí 19la; Vlasta tega, ki jih pripravlja. Skromne testeninske solate lahko pripravimo le z zelenjavnim oblivom in so prav tako dobrodošla kombinacija kot tiste, ki jim dodajamo različne vrste mesa in rib, sveže, kuhane ali kisle zelenjave in jih prelivamo z osnovnimi, jogurto-vimi in drugimi prelivi. Za solate lahko uporabimo tudi testenine brez jajc, ki po kuhanju obdržijo dlje časa svojo obliko. Za pripravo solat izbiramo kratke testenine, ki dobro vpijajo prelive. Za pripravo testeninskih solat je pomembna tudi konsis-tenca testenin. Zato moramo poskrbeti, da se izbrane testenine ne skuhajo preveč. Po kuhanju jih hitro oplaknemo s hladno vodo, da odstranimo škrob in jih narahlo prelijemo z oljem ali z manjšo količino solatne omake, da testenine omako dobro vpijejo. Testeninske solate lahko naredimo s preprostim oblivom, tako da jih prelijemo z oljčnim oljem, pokapljamo z limoninim sokom, odišavimo s sesekljanimi kapra-mi in sardelnim filejem. Nato pa dodamo sestavine po svojem izboru, to je lahko sveža ali kuhana zelenjava, mrzle pečene ali kuhane ribe, pečena ali kuhana perutnina. Solate iz testenin pa lahko popestrimo tudi s slanimi arašidi in čvrstim sadjem, kot je avokado. Preden solate iz testenin ponudimo, jih za nekaj časa postavimo v hladilnik in nato postrežemo ogrete na sobno temperaturo. Za pripravo testeninskih solat lahko uporabimo tudi nadevane ali obarvane testenine, tako da tudi barvno uskladimo sestavine in tako prispevamo k temu, da jedi niso samo okusne, ampak tudi privlačne na oko. Nada Pignar, profesorica kuharstva Horvat, Polencí 21; Roman Petro-víč, Ilčeva 15, Ptuj; Bojan Brun-číč, Jíršovcí 43; Majda Zemljíč, Podgorcí 44; Símona Majeríč, Selska 6, Ptuj; Janez Bombek, Ul. Níkole Tesla 21, Kídríčevo; Marjan Murko, Podvíncí 130; Angela Golčman, Dornava 16; Marjan Peteršíč, Dornava 85lb; Símona Petrovíč, Arbajterjeva 9, Ptuj; Vínko Kokol, Dornava 1la; Maríja Koledník, Pacínje 5la; Mílan Štum-berger, Mezgovcí 40; Staníslav Vrtíč, Dornava 55lb; Borís Petek, Dornava 88ld; Marjeta Cíglar, Dornava 117la; Andreja Míhelač, Sagadínova 11, Ptuj; Janez Meško, Mezgovcí 56la; Borís Matjašíč, Me-stní Vrh 34la; Aljoša Lovíšček, Zg. Duplek 12la; Míran Zagoršek, Me-zgovcí 28; Bojan Topolnjak, Sovre-tova pot 6, Ptuj; Branko Ivančíč, Hrastovec 73; Boštjan Grajfoner, Sp.Korena 33; Bojan Kramberger, Arbajterjeva 5, Ptuj; Branko Dro-feník, Kídríčeva 64la, Míklavž na Dravskem polju. V vrtu Majni{ki vrt cveti in dehti Sadno drevje odcveta, sklenili ga bodo ja-godnjakí s prelestno belím dehtečím cvetjem, kjer se bodo že po nekaj tedníh rdečílí prví sadní plodoví vrtníh jagod. Cvetenje ín spomladanske vonjave pa se nadaljujejo na okrasníh vrtovíh, kí jíh kljub sušnemu vremenu zaljša svežína ín nova rast. V SADNEM VRTU je toplo in suho vreme koncem apríla ín v začetku maja ugodno vplívalo na cvetenje ín opraševanje sadnega drevja. Na odcvetelem sadnem drevju so že prepoznavní zavezaní plodíčí. Zapoznelí, neoprašení, poškodo-vaní ín slabo razvítí plodíčí se bodo zredčílí ín osípalí že v nekaj naslednjíh dnevíh. Za normalen razvoj plodu jabolka, hruške, breskve alí drugíh je potrebno 15 do 20 zdravíh lístov. Pogosto, kot je to prímer v letošnjí spomladí, ko so bílí ugodnípogojí cvetenja, se zaveže preveč plodov. Pregosto zavezane plodíče enako-mernopo vejí razredčímo v razdaljí 5 do 8 cm medplodíčí, da se bodo íz njíh razvílí lepí ín zdraví plodoví. Redčenje opravímo prí malem števílu sadníh dreves ročno, tržní prídelovalcí v plantaž-níh nasadíh pa redčenje plodov opravíjo ob škropljenju s kemíč-nímí prípravkí. Zdravstveno stanje sadnega drevja je v suhem vremenu dobro, po daljšem deževnem obdobju pa se bodo príče-le šírítí glívíčne bolezní. Za preprečítev okužb je potrebno zeleno lístno površíno, plodíče ín mlade poganjke zavarovatí, preden príde do okužbe z ustreznímí kemíčnímí prípravkí. Protí škod-ljívcem ukrepamo šele tedaj, ko se pojavíjo ín razmnožíjo v obsegu, kí drevesu škoduje. Jubilejni, 1000. prispevek v 20 letih objavljanja V OKRASNEM VRTU cveto sredí maja vrste drevnín, okrasníh grmovníc ín cvetlíc trajníc, sícer pa je sredí maja, ko se končno poslove ledení možje, čas za ocvetlíčenje bívalnega okolja s cve-tlícamí lončnícamí. Na prípravljene gredíce, skalnjake, zeleníce ín druge površíne, namenjene za ocvetlíčenje, sadímo alí presajamo razne vrste doma prídelaníh alí nabavljeníh sadík ín na-kaljeníh čebulníc ter gomoljníc dalíj, begoníj, gladíol, kan, lílíj ín drugíh. V sejalíšče alí neposredno na rastíšče sejemo nageljne, spomínčíce, modrí glavínec, mak, okrasní slak, šeboj, ín podobne, kí bodo zacvetele v poletju ín jesení kot nadomestílo za pomladansko cvetje. Prí sajenju okrasnega cvetja smo ob pravíl-nem sajenju glede medsebojne razdalje ín globíne sadítvepozor-ní še na razvrstítev posamezníh rastlínskíh vrst glede na barvo, velíkost odrasle rastlíne, sosedsko strpnost, vplív ín medsebojno skladnost, da bosta okrasní vrt ín bívalno zeleno okoljepríjetna, prívlačna ín krajínsko značílna ter usklajena. V ZELENJAVNEM VRTU podobno kot v okrasnem sredí maja zelenjavne gredíce posadímo s sadíkamí plodovk ín drugíh vrst vrtnín, kí jíh zaradí občutljívostí na hladne vremenske razmere na prosto posadímo šele, ko se talne ín podobne toplotne razmere ustalíjo. Nadaljujemo z obdelavo ín nego zgodnejšíh posevkov, da se nam ne zaplevelíjo, ín zadržujemo prekomerno ízhlapevanje talne vlage. Vseskozí pa skrbímo, da so tla obrašče-na ín da jím ohranímo rodovítnost ter da jíh ne zastrupljamo. Najbolj zdravo za vrtna tla, okolje ín gojene vrtníne je, če med- Ognjlč, koristna in zdravilna rastlina nje ob prví obdelaví kot vmesní posadek alí na prazna mesta posadímo rastlíne, kí ímajo še korístne stranske učínke. Zamet-níce zaradí nepríjetnega vonja íz zelenjavnega vrta odvračajo mnogotere škodljíve ínsekte, uravnavajo rodovítnost prstí, njí-hov cvet pa je míkaven za lepe šopke. Ognjíč je stara znanka našíh vrtov kot okrasna rastlína za razne posadítve kot pokrovna cvetlíca za obrobke ín skupínske posadítve na zelenícah, je pomembna za zdravje sosednjíh ze-lenjadníc, zemljo ozdraví škodljívíh nematod ín strun, njegove cvetove pa nabíramo za ohranjanje zdravja. Ognjíč pa je tudí domač, nazoren napovedovalec vremena. Ce so zjutraj cvetoví zaprtí, bo deževen dan ín obratno, odprtí cvetoví se obračajo za soncem kot cvet sončníce. Miran Glušič, ing. agr. 15-Četrtek 16-Petek 17-Sobota 18-Nedelja 19-Ponedeljek Ô 20-Torek 21-Sreda Info Glasbene novice! Glasba ima glavno mesto v naši prilogi TV Okno. V njej so predstavljene naše nove prihajajoče zvezde in naši uveljavljeni glasbeniki z novimi projekti. Govorice o poroki JENNIFER LOPEZ se širijo z veliko hitrostjo, vendar pevka in igralka še ni dahnila usodnega da, ki bi jo za vedno povezal z igralcem Benom Afflecom. Izvajalka pa se šopiri s svojim denarjem, ki ga je zaslužila tudi s pomočjo zgoščenke This Is Me'Then, ki nam je postregla tudi že z dvema hitoma Jenny From The Block in All I Have (duet z LL Cool J-em). Sanjska ženska za mnoge moške pa še prav posebej izziva v vide-ospotu za komad IM GLAD (***), ki sledi modernim r&b smernicam. Ameriška pop idolka KELLY CLARKSON se je vpisala v glasbeno zgodovino že s svojo debitantsko pesmico A Moment Like This. Pred tremi tedni je simpatična najstnica predstavila album Thankful, s katerega sedaj prihaja nova srednje hitra sodobna groovy r&b pesem MISS INDEPENDENT (****). Zanimivo pa je, da je besedilo te pesmi napisala Christina Aguilera, ki je trenutno v modi s komadom Fighter. Nemčija glasbeno napreduje iz dneva v dan in eden najpo-pularnej{ih izvajalcev je XAVIER NAIDOO, katerega najve~ja uspe{nica nosi naslov Wo Willst Du Hin. Uveljavljen izvajalec sodeluje z mladim raperjem RZA-jem, ki je doma pred kratkim posnel politično pesem No War. Duet združuje nem{ki in angle-{ki jezik ter fini soul in komercialni rap v komadu ICH KEINE NICHTS (****). Ce pa ostanem {e za trenutek na nem{kem govornem področju, moram omeniti mlado avstrijsko pevko Chri-stino, ki že pet tednov vlada na njihovi lestvici z atraktivno pop/rok skladbo Ich Lebe. Raz{irjenost plesne glasbe je neverjetna in za ljubitelje omenjene bum bum glasbe ponujam tri najbolj vroče novosti Into The Night - DJ Tomcraft, Wind Of Change - Illusion in Love Is A Solider - Jan Wayne. Ko se boste naveličali skupin Backstreet Boys, NSync, Blue, Westlife, Before Four ali pa mogoče Game Over, bodo prišli na vrsto novi poskočni fantje pod imenom TRIPPLE 8, ki jih je pod svoje okrilje prevzela založba Universal. Kvintet ponuja novo ja-mranje in hopsanje ob plesnem komadu KNOCKOUT (**), kateri skriva energičen spoj popa in butastega rapa. Pop Idol je bila lanskoletna glasbena domislica v Veliki Britaniji in v tej oddaji so zmagale dekleta iz skupine GIRLS ALOUD, ki pa so glasbeno presenetile z debitantskim No 1. hitom Sound Of The Underground. Kvintet sije namreč upal odstopiti od značilne pop formule in tudi v novem komadu NO GOOD ADVICE (***) šokira z agresivnimi kitarskimi solažami v pestri kombinaciji roka in popa. Avstralski glasbenik NICK CAVE s svojo spremljevalno skupino The Bad Seeds letos ponudil novo zgoščenko Nocturama, s katere že poznamo pesem Bring It On. Mojster zavajanja izvaja otožno, vendar dokaj realno balado HE WANTS YOU (****). Slovenska glasbena produkcija je bogatejša za tri nove hite Kot bel metulj - FARAONI, Naj vedo - GAME OVER in Objemi me - LUKAS (priredba hita Take Me Tonight nemškega pevca Alexandra). David Breznik Glasbeni kotiček CHlNld - idhania T^^ii^ ^ ^ . SUNHISE - Simply Re^ ^ ^ E ME TONIGHT-Alexanàer 5o\:o m0S0JI1A [Garancija: plača, pokojnina, kartice J ....." AKTALdo.0 Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo FŤň^ Tel.: 02/799 04 30 VUy Faks: 02/799 04 31 ©caiK] Dca wiMif m DRIMJIDÎPEOPD^W F I ill za vse zaposlene ter upokojence za dobo do 6 let. Možnost obremenitve osebnega dohodka preko 1/3, stari kredit ni ovira. VIVA posredništvo in trgovina, Matej Praprotnik s.p., Pivkova ul. 19,2250 Ptuj, p.e. Cafcva 4,2000 Maribor tel.: 02/25 25 152, GSM: 041/325 923 ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10 Možnost plačila na obroke, gotovinski popust in popust za upokojence ZOBNA ORDINACIJA dr. Zdenka Antonovica v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA iN SNEMNA OR-TODONTiJA ZA OTROKE iN ODRASLE. ^NOVO NA STAREM MESTUIl' GOTOVINSKA POSOJILA po najnižji obrestni meri -pokličite in preverite tel.: 02/22-82 335 Garancija: pokojnina, plača, kartice... Mensa d.a.o., Cankarjeva 21, Maribor CENTRALNA KURJAVA VODOVOD do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857. Vsak četrtek ob 20.00 uri muoùm n ^ 13Navlhanke-Ti,ti,tinavihanka 12 Robert Goter-Naš striček 11 Gašperji-Vabiio pianin 10 Alfi In njegovi muzikantje - Siovenci 09 Ans. Bobri - Šoferske muke 08 Ans. Slavček - Domov 07 Ans. Karavanke - Za šankom 06 Bratje Poljanšek - Uboga tašča 05 Mirko s prijatelji - 0] iViarička 04 Ans. Klas - Ziat kias 03 Fantje Izpod Vurberka - Mamici 02 Ans. Stopař - Za dežjem pride sonce 01 Nagelj - (Wet pod pianinami SMS 1 4 2 8 11 9 10 6 12 13 3 5 7 mičmHm 1 Boštjan Konečník - Špiiaj, Boštjan, špiiaj 2 Špela - Brez tebe mene ni 3 Brina - Stane 4 Matej Korošec - Pridi z menoj, mala moja i 5 Mojca - Zate : 6 Mateja Jan - Stoj maio : 7 Malibu - Še včeraj < ^Orfejčkove SMS glasbene želje: 041/818-866 Poskočnih 13 Glasujem za:_ SMS 1 7 5 Glasovanje s sporočili SMS:041/818-666 Za POSKOČNIH 13 od 20.00 do 22.00 Za VEUČASTNIH 7 od 22.00 do 24.00 Veličastnih 7 Glasujem za: _ Nagrado založbe MANDARINA prejme: Danica Angel, Ptujska Gora 92,2323 Ptujska Gora Prireditvenih • vabimo@radio-tednik.si Gledališče J Srečanja J Razstave ) GORIÏNICA Sobota, 17. maj, 20.00, TO IMAMO V DRUŽiNi, komedija, ki jo uprizarja gledališka skupina KUD Vitomarci; v kulturni dvorani Gorišnica. PTUJ Nedelja, 18. maj, 20.00, PREDSTAVA HAMLETA U SELU MRDUŠA DONJA, Kazalište Virovitica, režiserja Dražena Fe-rencina; v gledališču na Ptuju. VIDEM Sobota, 17. maj, 18.00, ŽUPANOVA MICKA, Dramska skupina KD Podlehnik; v Vidmu. @ETALE Nedelja, 18. maj, 17.00, ŽUPANOVA MICKA, Dramska skupina KD Podlehnik; v dvorani v Žetalah. MARIBOR Nedelja, 18. maj, 20.00, MiŠO-LOVKA, Špas Teater; v Narodnem domu Maribor. DRAMA MARIBOR Petek, 16. maj, 20.00, ŠTEFKA Viher, MILAN rokgre - Latin; MalOd SNG MB, Dramski vikend B. Sobota, 17. maj, 20.00, ŠTEFKA Viher, MILAN rokgre - Latin; MalOd SNG MB, D ramski vikend C. Ponedeljek, 19. maj, 20.00, ŠTEFKA Viher, MILAN rokgre -Latin; MalOd SNG MB, Drama C. Torek, 20, maj 20.00, [TEFKA Viher, MILAN rokgre - Latin; MalOd SNG MB, Drama D in izven. BALET MARIBOR Nedelja, 18. maj, 20.00, LACRI- MAS, E. Clug; VelDvo SNG MB, za izven. Koncerti J DRAVINJSKI VRH PRI VIDMU Petek, 16. maj, 20.00, NONET CERTUS IZ MARIBORA, koncert; v cerkvici Sv. Janža na Dravinjskem Vrhu. ORMO@ Petek, 16. maj, 20.00, koncert ob MEDNARODNEM DNEVU DRU@INE; v {portni dvorani O[ na Hardeku. PTUJ Nedelja, 25. maj, 18.00, AVDICIJA ZA 34. SLOVENSKI FESTIVAL NARODNO ZABAVNE GLASBE PTUJ 2003; v Termah Ptuj. Zabavalo vas bo, 10 ansamblov, ki se bodo potegovali za nastop na 34. festivalu. Petek, 16. maj, 20.00, jubilejni koncert KOMORNEGA MO-[KEGA zbora, ob 50. letnici delovanja, dirigent Franc La~en; v dvorani Gimnazije Ptuj. Vstopnine ni! Petek, 16. maj, 22.00, BABS-LEJ, koncert peterbur{ka ženska glasbena zasedba z mo{kim bobnarjem; v Kolnki{ti na Ptuju. Vstopnina 500 SIT za člane KP[ in 700 SIT za ostale. Sobota, 17. maj, 21.00, SANDRA WECKERT BAND, sakso-fonistka; v Kolnki{ti na Ptuju. Sreda, 21. maj, 18.00, KONCERT me[anega pevskega ZBORA DRU[TVA UPOKOJENCEV DPD Ptuj z gosti, dirigent Jože Dernikovič; na ptujskem gradu. Vstopnine ni. MARIBOR Sobota, 17. maj, 21.00, ROYCE DA 5'9, koncert ameri{kega hip-hop zvezdnika; v Mariboru. Torek, 20. maj, 19.30, GODALNI KVARTET RUCNER in RAT-KO VOJTEK; v Kazinski dvorani Maribor. HRASTNIK 31. maja bo v Hrastniku tradicionalno rekreativno {portno sre~anje diabetikov Slovenije, ki se ga bodo udeležili tudi diabetiki s Ptujskega in Ormoškega. Odhod bo izpred železniške postaje na Ptuju ob sedmih. Cena po udeležencu je 1.200 SIT. Prijave sprejemajo na sedežu društva 21. in 28. maja, v dia-betoloških ambulantah pa vsak dan. PTUJ Nedelja, 18. maj, 21.00, DEKA-LOG VI., VII., VIII. - projekcija filmov v okviru retrospektive filmov Krzysztofa Kieslowskega; v Kolnkišti na Ptuju. Sobota, 17. maj, 8.30, KOLESARSKI TRIM, start bo izpred Društvenih prostorov na Bregu, organizira DU Ivan Rudolf Breg. Vabljeni člani in ljubitelji kolesarjenja! Sobota, 17. in nedelja 18, maj, 10. do 13. ure, MUZEJSKI VIKEND, vabi Pokrajinski muzej Ptuj, vabljeni otroci in star{i; na ptujskem gradu. TURNIiČE Sobota, 17. maj, 15.00, OBČNI ZBOR DU TURNIŠČE, z kulturnim programom; v dvorani doma krajanov Turni{če. VIDEM V soboto, 17. maja, 10.00, POHOD DRU@IN po občini, organizira Dru{tvo prijateljev mladine Videm; pred občino Videm. @AMENCI Nedelja, 18. maj, 16.00, praznovanje 6. DNEVA GASILCEV GZO DORNAVA in RAZVITJE PRAPORA PGD @AMENCI; pri gasilskem domu v Žamencih. MARIBOR Danes v ~etrtek, 15. maja, 19.30, LITERARNI VEČER, z enim najpomembnej{ih slovenskih pisateljev Rudijem [eligo, ki bo predstavil svoje najnove-j{e delo, roman IZGUBLJENI SVE@ENJ; na Malem odru SNG MB. Od ~etrtka 22. maja do sobote 24. maja, MEDNARODNI FESTIVAL VIZUALNIH KOMUNIKACIJ MAGDALENA; Narodni dom Maribor. K^ Torek, 20. maj, 20.30, CROSSROADS, klubski večer; v KGB-ju v Mariboru. Pohodi Sobota, 21.00 10.000: PTUJ Danes, v ~etrtek, 15. maja, 20.00, OTVORITEV FOTOGRAFSKE RAZSTAVE, fotografa Borisa Voglarja; v Kolnkišti na Ptuju. Petek, 16. maj, 19.00, RAZSTAVA SLIK LUCIJE MOČNIK RAMOVŠ, akademske slikarke; v galeriji Tenzor. Petek, 16. maj, razstava risb in slik pod naslovom ATE-LJEJSKI DNEVNIK 2000-2003, akademskega slikarja Viktorja Rebernaka iz Ptuja; v Miheličevi galeriji na Ptuju. Kino J PTUJ Od petka, 16. maja do nedelje 18. maja, 18.00, 20.00 in 22.00, JOHNNY ENGLISH. Od torka, 20. maja do nedelje 25. maja, 19.00, MO@JE X -2. Razen v petek 23. maja. MARIBOR PARTIZAN, 15., 16., 19., 20. in 21. maj, 18.30 in 21.00; 17. in 18. maja, 16.00, 18.30 in 21.00 , KAKO SE ZNEBITI FANTA V 10 DNEH. GLEDALIŠČE, 15., 16., 17., 18., 19., 20. in 21. maj, 17.00, PRENAŠALEC; 19.00, MO-@JE-X 2, 21.30, POSLEDNJA NOČ. UDARNIK, 15., 16., 17. in 18. maj, 17.30, DOBRODOŠLI V COLLINWOODU, 19.30, BOV-LING ZA COLUMBINE, 22.00, DALEČ OD NEBES. 19., 20. in 21. maja, 18.00, DOBRODOŠLI V COLLINWOODU, 20.30, DALEČ OD NEBES. Za otroke J PTUJ Danes v ~etrtek 15. maja, 17.00, PRAVLJICA Z JOGO, z Sonjo Trplan in inštruktorico joge Liljano Klemenčič; v pravljični sobici mladinskega oddelka v knjižnici Ivana Potrča na Ptuju. Vstopnine ni, otroci naj imajo lahna športna oblačila in copatke. Sobota, 17. maj, od 9.00 do 12.00 ure, ŽIVLJENJE NA GRADOVIH NEKOČ IN DANES; organizira Pokrajinski muzej Ptuj, na dvorišču ormoškega gradu. J Revije J DONAČKA GORA Sobota, 17. maj, 9.00, 5. PLNIN-SKI POHOD, na DONAČKO GORO, dobite se v lokalu v Koč-icah 61/b. Pohod bo trajal 3-4 ure, vrnitev pa je organizirana z avtobusom do 15.00. Po pohodu sledi zabava. Sobota, 24. in nedelja 25. maj, 6.00, dvodnevni izlet na GOLICO, VRŠIČ IN SLEME, organizira odsek Planinskega društva Ptuj; zbor pred železniško postajo Ptuj. TV Ptuj ) MAKOLE Nedelja, 18. maj, 16.00, 3. OBMOČNA REVIJA GODB NA PIHALA; v Kulturnem domu v Makolah. SLOVENSKA BISTRICA Petek, 16. maj, 19.00, 28. REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV IN KOMORNIH SKUPIN; v O[ Pohorskega odreda v Slovenski Bistrici. in nedelja Novosti iz Upravne enote Ptuj, Fi-latelistična razstava Ptuj 2003, Na ekonomski {oli Ptuj odprtje fotografske razstave "POMLADNO PREBUJANJE", Razstava "EVROPA-NAÏ SKUPNI DOM", Predstavitev knjige [kofa dr. Ve-koslava Grmiča "MISLI IZ [OLE ŽIVLJENJA", 19. praznik vrtca Ptuj ter Poljudna oddaja "KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI". Vrhole 22 (cesta Slov. Bistrica - Siov. Konjice), 2136 Zg. I^žnica Tel., faks: 02 / 803 82 35, GSM: 041 / 888 160 italjansito pohištvo sodobnega designa In vrhunske kvalitete za opremo vseh prostorov vašega doma! Brezplačno svetovanje na domu! OMO €LMOMTd. '.o. o. & GRnDB€Nn MCHflNIZnCIJfl €L€KTROMONTflŽfl RLCKSRNDCR GRBROVEC s.p. IZVIURMO: - IZKOP6 (boger, mini bager, JCB) - PRCBOJC cesTišč - POLRGRNJC INFRRSTRUKTURNIH VODOV (konolizodja, vodovod, plinovod) - RUŠCNJC OBJCKTOV - UTRJCVRNJC TCRCNR, RCZRNJC RSFRLTR ŽNIDARIČeVO NHBRCŽJC 18, S850 PTUJ, TCL: 08 / 748 18 90 FAKS: 08 / 787 74 58, GSM: 041 648 855,031 648 855 PREROKOVANJE ONIKS DENAR KRAVJE cusr svetovanje, strokovne izmere, montaža.. STREŠNA OKNA VELUX PVC OKNA IN VRATA SEKCIJSKA GARAŽNA VRATA-DAUINSKI POGON OKNA, NOTRANJA VRATA I SUHOMONTAŽNI SISTEMI |H|H0rmann KlaSGM Akcija! PODVINC115, PTUJ TEL 02 746 03 81 GSM 031 341 532 W VINARSTVO SGH d.0.0. Vinarski trg 11, Ptuj Tel.: 02 78 798 27 OđpimbUias: delavnik: od 7 do 19 ure, sobota: od 7 do 12 ure ZLATI PELINKOVEC SLADKI DESERTNI LIKER 0,7 lit. ALK. 15% vol. z ZAKONOM O OMEJEVANJU PORABE ALKOHOLA DOVOLJENO TOČENJE PRED 10 URO. Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju Razpored dežurstev zobozdravnikov 17. 5. 2003 Zorica Kurilj, dr. stom. Za Osojnikova, Ptuj ^íeuroiUiutĚc - te~aj in izpit za voditelja ~olna: 23.5. do 25.5.2003, izpit: 7.6.2003 Prijave na tel.: 02/7801150, GSM: 041/359-505 oz. Bevkova 3, 2250 Ptuj Kurilno olje Petrol VELIKA NAGRADNA IGRA! Od 14. 4. do 30. 5. 2003. Ob nakupu kurilnega olja sodelujete v nagradnem žrebanju, kjer bomo 12 gospodinjstvom VRNILI CELOTNO KUPNINO. Vsak petek bomo izžrebali po enega nagrajenca, dodatnih pet pa še na velikem žrebanju 6. junija 2003! Za informacije in naročila pokličite 080 22 66. PETROL Kupnina bo vrnjena v obliki dobroimetja na kartici Magna. Imena nagrajencev bodo objavljena na www.petrol.si IN OBNAVUAJMO Z METAIKO Ugodnosti v mesecu maiu! 10% POPUST • okna, vrata in podboji JELOVICA •strešna okna VELUX okenske police in kamen MARMOR HOTAVUE • izolacijske fasade FRAGMAT PFLEIDERER- kovinska IARCONT 8% POPUST • mavčne plošče in pribor KhlAUF 5% POPUST • betonski tlakovci PODLEShllK Metalka Trgovina d. d. Prodajni center Ptuj ^Pl Rogozniška 7, ^ tel; 02/749 18 00 METALKA' TRGOVINA SENČILA MARIBOR Ružica Levar, Inž, gr., s.p. Suhodolčanova ul. 10 2204 MIKLAVŽ Tel.: 02 629 23 78 • MARKIZE (TENDE) • ALU ŽALUZIJE • ROLOJI SOLTIS Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize pSit ® Kopalnice z navdihoiii Velika pomladanska akcijska prodaja keramičnih ploščic, pršnih kabin in armatur. Kje? V šotoru ob poslovni stavbi KEOR-ja na Ormoški 29 na Ptuju, v času od 22. do 24. maja. Pričakujte veliko izbiro in nizke cene ter prijazne prodajalce. PE PTUJ Ormoika 29, tel.: 02/771 01 70, fax: 02/771 01 69 ^ WWW.KEOR.SI KEOR.nUJ@SIOLNET ^ V Štajerski TEDNIK Naš dom ostal je prazen, ko nehote smo šli narazen. Vedno znova, ko jutro se rodi, v dan zazremo se s solznimi o~mi. Le kdo pozabil tvoje zlato bi srce, ki nesko~no nas ljubilo do poslednjega je dne. SPOMIN 18. maja bo minilo žalostno leto od takrat, odkar te ni več med nami, naš dragi ati in mož Milivoj - Milisav Jankovic Z veliko bolečino se spominjamo dneva, ko te je usoda nenadoma iztrgala iz naših življenj. Še danes ne moremo verjeti, da te ni med nami, da ne slišimo tvojih toplih besed, ki bi nas potolažile in nam svetovale. Neizmerno pogrešamo tvojo vedrino, smeh in šale, ljubezen in tiste modre, s toplino napolnjene oči. Iskrena hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, mu z lepo mislijo posvetite trenutek ter prižgete sveče in prinesete cvetje na njegov grob. Tvoji najdražji Mali oglasi RAZNO BETONSKI ZIDAKI, širine 20, v akcijski ponudbi MAJ 2003. Cement-ninarstvo Bruno [urbek, s.p., Bistri-{ka c. 30, 2319 Polj~ane. Tel. 02 80 25-303. PRODAM ve~jo koli~ino suhe koruze v zrnju, 20 ton, in rabljeni betonski me{alec. GSM: 041 350-587. PSIČKA, starega 4 mesece, majhne rasti, prodarimo. Tel. 051 210-073. ZAJČNIK, železne konstrukcije, prodamo. Tel. 787-75-04, 041 223-329. Iš~emo varstvo za leto dni starega otroka, na našem domu. Tel. 031 273-901._ STRE[NO OPEKO, 2500 kosov, prodam. Tel. 031 287-139. PRODAM ZEMLJO, za nasipe in vrtove ter bukova drva. Tel. 031 532-785. UGODNO PRODAM sobno kredenco ter svežo, ~isto mast. Tel. 02 796-97 21. KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo in drobnarije. Pla~am takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10. Oglase in osmrtnice sprejemamo na telefon: 02 / 749 - 34 - 10 Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, od{el si tiho, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja, ne gorja. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka, brata in botra Franca Pilingerja IZ SPUHLJE 102 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem {tevilu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete ma{e. Posebna hvala g. župniku za opravljeni cerkveni obred, govorniku, pevcem, godbeniku za odigrano Ti{ino in Komunalnemu podjetju Ptuj za opravljene pogrebne storitve. Žalujoci: vsi njegovi Ugasnil dan je, sonce je zašlo, poslednje sveče zdaj gorijo ti v slovo. ZAHVALA Ob boleči in prehitri izgubi najdražjega moža, očeta, sina, brata in dedka Ivana Gradišnika Z GRAJENŠČAKA 15 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in sv. ma{e, nam pa izrazili sožalje. Zahvaljujemo se duhovniku in govorniku za lepe besede. Vsem {e enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi, ki smo ga imeli radi Pomlad v vinograd bo prišla in čakala, da prideš ti, sedla bo na rožna tla, zajokala, ker tebe ni. V SPOMIN 5. maja je minilo eno leto, ko nas je zapustila ta{ča in babica Marija Bedrac IZ DRAVCEV in 13. maja eno leto, ko je za vedno od{el dragi mož, oče in dedek Janez Bedrac IZ VIDMA PRI PTUJU Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu, prina{ate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi njuni ZAHVALA Ob smrti na{ega očeta, tasta, dedka Miroslava Kondrica Z ZG. HAJDINE 17 31. 1. 1915 - 28. 4. 2003 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali cvetje, sveče, ma{e, nam izrekli sožalje in ga pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala osebju Doma upokojencev Ptuj, bolni{nice - internega oddelka Ptuj, gospodu župniku za opravljeni obred, govorniku za govor, pog. podj. MIR, Dru{tvu upokojencev Hajdina ter njihovi pevski skupni za odpete žalost-nike, sindikatu Taluma Kidričevo, Gasilskemu dru{tvu Hajdina, godbeniku za odigrano Ti{ino. Žalujoči: sinova Zlatko in Mirko z družinama Da ni mogoče pozabiti tega, kar dan za dnem boli. Kot ni mogoče solz prekriti, ne pota videti v temi. Toda - ni besed več, ni več stiska rok, ostal le spomin nanj nam je, a ob spominu trpek jok. V SPOMIN Janiju Vidovicu IZ BARISLAVCEV Tiha bolečina spremlja spomin na 11. maj 1998, ko je v cvetu mladosti prenehalo biti tvoje srce. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prina{ate cvetje in prižigate svečke. Tvoji najdražji Vsi bomo zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo očetovo šli. Takrat, zvonovi, zvonite! ZAHVALA Ob boleči izgubi mame, babice in prababice Ane Dokl IZ KOKOLOVE 9 a se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje in sv. ma{e. Hvala p. Jožetu za opravljeni pogrebni obred, ge. Veri Kokol za poslovilne besede in molitev, pevcem za odpete pesmi in godbeniku za odigrano Ti{ino. Žalujoči: vsi njeni Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, neusmiljena te smrt je vzela, a v naših srcih za vedno boš ostal. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, brata, dedka in pradedka Antona Fošnariča IZ REPIŠČ 49 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem in vsem ostalim, ki ste našega dragega očeta v tako lepem številu pospremili na zadnjo pot. Hvala vsem, ki ste darovali vence, cvetje in svete maše, nam pa izrekli sožalje. Zahvaljujemo se kolektivu Leska za pomoč v najtežjih dneh, g. župniku za opravljeni cerkveni obred, pevskemu zboru za odpete žalostinke, g. Kozelu za ganljive besede, g. Šmigocu za molitev in pogrebnemu podjetju MIR iz Vidma. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Z bolečino v srcu žena Marija, otroci: Julijana, Silva in Stanko z družinami ZAHVALA 8. aprila nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek Božo - Boško Varnica IZ VIDMA PRI PTUJU 1 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, sv. maše, nam izrekli ustno ali pisno sožalje ter nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za opravljeni obred, g. Mariniču za ganljive besede slovesa, pevcem noneta Certus za odpete žalostinke ter pogrebnemu podjetju MIR. Vsem še enkrat iskrena hvala. Njegovi najdražji Skromno si živela, v življenju mnogo delala in pretrpela. Nisi umrla zato, ker ne bi hotela živeti, umrla si zato, da bi nehala trpeti, le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni. SPOMIN Ana Žmauc IZ ZAGORCEV 22 Boleč je spomin na 17. maj 2002, ko smo izgubili drago mamo, babico in prababico. Hčerka Lizika s Francem in vnukinji Marjetka in Zdenka z družinama Ata, ni te več na pragu, ni te več v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši, ostalo grenko je spoznanje, da te več ne bo, ker si za vedno vzel slovo. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in pradedka Janeza Horvata IZ POBREŽJA 81 B nismo ostali sami, za kar se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem, znancem in sorodnikom. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše ter hvala za vse izraze ustnih in pisnih sožalij. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljeni obred, pevcem, govorniku, godbeniku za odigrano Tišino in podjetju MIR. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: hčerka Elica in sin Jože z družinama Kako boli in duša trpi, ko od bolezni usihajo življenjske moči, veš ti in vemo mi, ki smo bili ob tebi zadnje trpeče dni. ZAHVALA Ob boleči izgubi Jožefa Gaiserja 1. 3. 1931 - 2. 5. 2003 IZ LJUBSTAVE 24 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše. Še enkrat posebej iskrena hvala tistim, ki so mi stali ob strani v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala je namenjena g. dr. Andjelu Maračiču, gl. sestri ge. Bredi Seka ter vsemu osebju za intenzivno nego in lajšanje bolečin Kirurškega oddelka SB Ptuj. Hvala g. župniku za opravljeni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Mariniču za ganljive besede, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju MIR. Žalujoči: hčerka Marica, sestra Marija in brat Andrej z družinama Dobrava • Igra narave Teliček z dvema glavama V ponedeljek je na kmetiji Marije in Mirka Kosija na Dobravi 31 krava Mona poskrbela za za~udenje. S carskim rezom je na svet pri{el teli~ek z dvema glavama. Mirko Kosi z nenavadnim teličkom. Na kmetiji Kosijevih na Dobravi je v hlevu 24 krav molznic, pri njih pa je tudi zbiralnica mleka. Ko sem jih obiskala, so se kmetje, ki so pripeljali mleko, ravno pogovarjali o nenavadnem teli~ku. Sicer redko, a vendar se je že zgodilo, da je kakšna krava povrgla dvoj~ke. Presene~enje, ki ga je pripravila krava Mona, pa je preseglo vse. Po povsem normalni brejosti je s pomo~jo carskega reza spravila na svet tele z dvema glavama. Tele je preslabotno, da bi lahko stalo na lastnih nogah, gospodar pa je povedal, da ga bodo poskusili hraniti s stekleni~ko. Teli~ek ima povsem normalen trup, vendar dve ušesi, štiri o~i in dva gobca. Veterinar dr. Borut Zemlji~ z ormoške veterinarske postaje je povedal, da gre pri teletu za napako v razvoju hrbteni~nega kanala, ki se ni do konca zaprl. Teli~ek najverjetneje ne bo preživel. Skrivnost pa ostaja, kako je z njegovo koordinacijo - ali obe glavi, jezika, o~i nadzira en center ali dva in podobno. Po podatkih, ki jih imajo od osemenjevanja, bodo preverili bika in njegovo potomstvo, da izlo~ijo morebitne vzroke za to anomalijo. vki Črna kronika Rešil jo je iz goreče hiše V soboto zjutraj je prišlo iz doslej še neznanega vzroka do požara na stanovanjski hisi pri Poto~nikovih v Dornavi 137. V ~asu požara je bila v hiši lastnica Ana Poto~nik; iz ognjenih zu-bljev jo je rešil doma~in Marjan Ratek, nato pa so jo prepeljali Marjan Ratek je rešil Ano Potočnik iz ognjenih zub-ljev v Mariborsko bolnišnico. Gasilci PGD Dornava in Polenšak so dokaj hitro omejili požar, da se ni razširil na bližnje gospodarsko poslopje, hiša pa je v celoti pogorela. MS Pobegnila s kraja nesreče 7. maja ob 16.10 uri se je na Potr~evi cesti na Ptuju zgodila prometna nesre~a, ko je voznica osebnega avtomobila Ford fiesta I. Č., stara 40 let, iz Ormoža med vožnjo po Potr~evi cesti na hodniku za pešce tr~ila v pešca F. S., starega 63 let, iz Ptuja. Pešec je bil zaradi poškodb odpeljan z reševalnim vozilom v Splošno bolnišnico Ptuj, kjer je ostal na zdravljenju. Po tr~e-nju je voznica odpeljala s kraja prometne nesre~e, vendar so jo policisti kmalu izsledili. Zgorelo vozilo 6. maja okrog 23.30 ure je prišlo do požara na kombiniranem vozilu Renault trafic, last S. R. iz Ptuja, ki je imel vozilo parkirano na dvoriš~u stanovanjske hiše na Mariborski cesti na Ptuju. Ogenj so pogasili gasilci. Vzrok požara še ugotavljajo. Škoda, ki je pri tem nastala, znaša po nestrokovni oceni 1.500.000 SIT. "vummt Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141 - garažna in dvorišina vrata - daljinski pogoni -ključavničarska dela - manjša gradbena dela »TRGOVINA »VODOVOD O-. O-. • CENTRALNA KURJAVA • PLINSKE INSTALACIJE Ugodni krediti od enega do petih let! Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85,2281 Markove!, Tel.: 02/788 8812 Napoved vremena za Slovenijo če Zofija (15.) zemlje ne poškropi, 18/5 vreme poleti prida ni. Danes bo sprva še nekaj oblačnosti, možne so manjše padavine. Čez dan se bo povsod zjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 9, na Primorskem okoli 11, najvišje dnevne od 12 do 17, na Primorskem do 20 stopinj C. Obeti V petek in soboto bo povečini sončno. Zjutraj bo ponekod po nižinah kratkotrajna megla. Zjutraj bo še precej sveže, čez dan pa bo že nekoliko toplejše. ŠrmPT^ki ^^^^ LJ l/Li/l fL/ i Olvi' Pametno je tisto dekle, ki zna odbiti poljub tako, da ne ostane brez njega. (Anonimen) Štajerski TEDNIK kronika Rodite so: Tatjana Potočnik, Ptujska Gora 82la, Ptujska Gora - Mašo; Kristina Kramberger, Stojnci 105, Markovci - Nejca; Karmen Mlakar, Kočice 7, letale - Vida; Monika Zajšek, Zlato-ličje 59, Starše - Tjašo; Jožica Galun, Zabovci 4la, Markovci -Majo; Lea Stante, Vrazova ul. 4, Ormož - Daria; Valerija Lesjak, Krčevina pri Vurbergu 82la, Ptuj - Kajo; Mojca Metličar, Zg. Hajdina 86la - Roka; Jožica Bratu-šek, Muretinci 11, Gorišnica -Hano; Sabina Tomanič, Zagrebška 10la, Ptuj - Vida; Brigita Novak, Kog 114 - liga; Gordana Krušič, Spuhlja 132, Ptuj - lana; Finka Matic, Rabelčja vas 28la, Ptuj - Ano; Tatjana Jovanovic, Segovci 13lc, Apače pri Gornji Radgoni - Kajo; Maja Majnik Berghaus, Drstelja 40lb, Destr-nik - Andreja. Poroke - Ptuj: Zvonko Duh in Dragica Hostnik, Ljubstava 40; Marko Burgar, Krajčeva ulica 22, Novo mesto in Tatjana Vogrinec, Levanjci 10la. Poroka - Markovci: Drago Majcen, Ritmerk 18 in Galerija Ko-drič, Zabovci 43lb. Poroke - Ormož: Andrej Rajh, Veličane 3 in Mirjana Vozlič, lerovinci 42; Miran Anderlič, Sodinci 72 in Dragica Možina, Velika Nedelja 8. Poroke - Lenart: Janko Jančič, Lormanje 21 in Elizabeta Nem-šak, Lormanje 21; Mitja Vido-vič, Volkmerjeva cesta 11 Ptuj in Albina ližek, Volkmerjeva cesta 11, Ptuj. Umrti so: Marija Horvat, rojena Pfajfar, Ulica bratov Greifov 14, Maribor, rojena 1923 - umrla 27. aprila 2003; Franc Černi-vec, Stanošina 29lb, rojen 1923 - umrl 24. aprila 2003; Roza Rogina, rojena Kusakovic, Ul. 5. prekomorske 3, Ptuj, rojena 1923 - umrla 27. aprila 2003; Angela Korže, rojena Kopše, Stoperce 17, rojena 1925 - umrla 3. maja 2003; Alojzij Krajnc, Velika Varnica 84, rojen 1914 -umrl 2. maja 2003; Ana Topolo-vec, rojena Emeršič, Gradišče 23, rojena 1929 - umrla 2. maja 2003; Julijana Koler, Zg. Ščav-nica 84, rojena 1914 - umrla 30. aprila 2003; Stanislav Janžeko-vič, Bodkovci 29, rojen 1958 -umrl 6. maja 2003; Adela Horvat, rojena Blagovič, Rimska ploščad 16, Ptuj, rojena 1970 -umrla 4. maja 2003; Ivan Deko-vic, Rimsk aploščad 5, Ptuj, rojen 1945 - umrl 5. maja 2003; Ana Dokl, rojena Čeh, Kokolo-va ul. 9la, Ptuj, rojena 1912 -umrla 7. maja 2003; Jožef Gai-ser, Ljubstava 24, rojen 1931 -umrl 2. maja 2003; Janez Kolar, Zgornja Sveča 2, rojen 1943 - umrl 7. maja 2003; Ivana Ko-res, rojena Krivec, Kočice 9, rojena 1923 - umrla 7. maja 2003; Neža Planinc, Breg 21, rojena 1915 - umrla 8. maja 2003; Martin Leskovar, Draža vas 2, Loče, rojen 1932 - umrl 5. maja 2003; Josipa Pongrac, Loperšice 47, rojena 1920 - umrla 6. maja 2003; Terezija Zlatnik, Frankovci 8, rojena 1918 - umrla 6. maja 2003; Terezija Gundrič, Kvedro-va ul. 5, Ptuj, rojena 1919 - umrla 8. maja 2003. @amenci 6. dan gasilcev GZO Dornava Gasilska zveza ob~ine Dornava in PGD Žamenci sta pripravili ob ob~inskem prazniku 6. dan gasilcev, ki bo v nedeljo, ob 16. uri, pri gasilskem domu v Žamencih. Ob 9.30 uri bo kolesarski maraton po ob~ini Dornava, ob 13. uri bo tekmovanje v hitrostni hidrantni ligi, ki jo organizirata OGZ Ptuj in GZO Dornava za pokal Žamencev Osrednja slovesnost bo ob 16. uri, ko bodo razvili nov društveni prapor. Po sve-~anosti bo zabava z ansamblom Dvoj~ici z Janezom. MS Punto Feel Izdelan za preflnjen okus. K bogati serijski opremi smo omejeni seriji vozil Fiat Punto Feel dodali posebno oblazinjenje sedežev v bež ali antracitno sivi barvi, daljinsko zaklepanje, impulzivni električni pomik stekel na voznikovi strani, električna in ogrevana vzvratna ogledala v barvi karoserije, meglenke, deljivo zadnjo klop, po višini nastavljiv volan, ter ogledalce na senčniku voznika. Fiat Punto Feel pravi šarmer. Že od 1.753.471 SIT Avto Prstec d.o.o. Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj telefon 02-782 3001, faks 02-780 5910 gSBS^iĚ Foto: MS Foto: VKI