*p *. L.Jil IgLUJU.1 ■ m 1.1 . ll (WW -—— r— ■Wffl GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily < in die United States > Issued e?ery jay except Sunday > ifi -> and Legal Ho Jidays. if1 < S0,000 Readers TELEFON: 4687 OORTLANDT. Entered as 8ecee. True translation filed with ttw> po«t master nt New l'ork, N. Y. oil l)ee. IS. 1917. un required by the Act ofJctober 6, 1917. Washington, D. C., 17. decembra. — Nemške trditve, da so pričeli Nemci z ofenzivo na zapadu, so brez vsakega ojačenja z dejstvi — je izjavil danes vojni tajnik Baker in sicer v svojem tedenskem pregledu. Pregled ima naslednje besedilo: Tekom pregledne dobe se ni vojaški položaj na zapadu prav nič izpremenil. Govorice o velikih pripravah od btrani Nemcev, z namenom, da dosežejo kak večji strate-jiicni us{>eh na zapadu, so dospele do nas. Poročila o velikih koncentracijah sovražnika v dotič-nih sektorjih, kjer namerava sovražnik prodreti francosko fronto ter potisniti nazaj zavezniško črto v velikem obsegu, so številna. Nemško vrhovno ]x>veljstvo išče miru potom zmage. Sovražnik je očividno zelo željan napraviti pri nas utis, da se pripravlja izvojevati to zmago. Noben moment v vojaškem j>oložaju. pa nas ne more dovesti do sklepa, da je prešla inieijativa na zapadu iz rok zaveznikov v roke sovražnika. Zadnji dve leti so bili Nemci v defenzivi na zapadli i fronti. Bahato odlaševanje bodoče ofenzive s strani sovražnika, dočiin je slednja mogoča, ter se je vsled tega ne sme zanemarjati ali pregledati, ne sme nikdar najti razlage v smislu, da so se sovražniške sile povečale in da bodo Nemci dosegli katerikoli trajen strategičen uspeh na tej fronti. < e pregledamo splošne vojne strategije na vseh frontah, pridemo do zaključka, da sta bila oba vojskujoča se v ofenzivi trkom zadnih šestih mesecev. Centralne sile so pričele z inieijativo na iztočnem in laškem vojnem pozorišču, d oči m so pričeli zavezniki z ofenzivo na zapadu, v Palestini in iztočni Afriki. Sovražnik je omejil svoje napore na to, da pomakne naprej svoje črte ob ruski fronti. Posledica teh naporov je bila zavzetje Rige. Zatem je vprizoril dobro vodeno o-fenzivo v Italiji in sicer s pomočjo intenzivne politične kampanje, potom katere se je doseglo značilen uspeh v tem sektorju. Zavezniki so v glavnem vojnem pozorišču, namreč na za pit dni fronti, zamogli doseči skoraj nepretrgano vrsto taktičnih uspehov in to kljub osredotočenju velikanske sile najbolj uspešnih divizij. Dosegli so uspehe glede ozemlja ter zajeli veliko število vojnih jetnikov. V daljnih pokrajinah Mezopotamije in Palestine so potisnili Angleži sovražnika nazaj, in njih ofenziva je bila kronana tekom preteklega tedna z zavzetjem J eruzalema. Dasiravno ni zavzetje svetega mesta smatrati za glavni vojaški cilj kampanje, katero tako vztrajno zasleduje gt-neral Allenby na tem vojnem pozorišču, bo imelo vendar zavzetje Jeruzalema dalekosežen upli> jmj celem turškem cesarstvu. Washington, D. C., 17. decembra. — Predmet raz-izkavanja, katero je odredil kongres se neprestano širi. Vse kaže, da bo skoraj cela zima izpolnjena z poizvedovanji te in one vrste, med katerimi je par zelo važnih vpra-:unj. Kongres se pripravlja za odgodenje ob priliki božičnih praznikov, in dočiin se bo vršilo delo v nekaterih po-el mih odsekih tekom te dobe, bo vendar nemogoče spraviti v tek vsa preiskovanja, dokler se ne sestane zopet kongres po novem letu. Danes se je pričelo z načrti glede nameravanega poizvedovanje o vojnem delovanju mornarico, kar predstavlja uvodno zasedanje hišnega mornariškega podobora, kateremu se je poverilo nalogo, da prične z raziskovanji. Mornari-ki tajnik Daniels je odobril cilj celega raziskovanja ter izjavil, da bo kongres, čimveč bo izvedel o delovanju mornariee onstran morja,, tembolj zadovoljen žo jo. — Komitej senatorja Chamberlaina glede vojaških za-d» v ki preiskuje zadeve vojnega departementa ter zadeve dejanskega vojevanja, kolikor je prizadeta naša dežela, bo nadaljeval ta teden s svojimi izpraševanji ordoJ morejo ^ obstreljevati n. i učnega urada. Obe zbornici se pripravljata da'se peč*- ** £2* Berlin, Nemčija. 16. decembra. (Preko Londona.) — Avstro-ojrr-»ke čete so pomaknile naprej svoje pozicije južno od pred kratkim zavzetih višin pri Col CapriLle v gorah med Brento in Piavo ter zavzele z naskokom se nadaljne laške pozicije. V njihove roke je padlo več sto jetnikov, soglasno s? popoldanskim poročilom berlinskega vojnega urada, ki se glasi: Nadaljujoč svoje uspehe, so Av-strujci iu Ogri z naskokom zavzeli laške pozicije južno od Col Ca-prille ter zajeli vee stotin mož med njimi 19 častnikov. Pri francoskih armadah v severni Italiji, 15. decembra. — (Zakasnelo poročilo Ass. Press.) — Polkovnik Francois Bel je bil prvi višji francoski častnik, ki je prišel v Italija in ki je padel na italjan-skein bojnem pozorišču. Pokopali so ga danes zjutraj v mali vasici ob vznožju gore Tomba, tik za fronto, kjer je bil ubit od granate, ko je inšpiciral bojno črto. Popreb polkovnika Beta se je vršil z velikim spremstvom laških in angleških častnikov ter s celim vojaškim aparat.oi# prizadetih polkov. Nek nemški aeroplan, ki je ravno za čaua pogreba letel preko pozorišča, je bil prepoden. Tekom dveh let pred tem, ko je prevzel polkovnik Bel poveljstvo nekega lovskega polka v Italiji se je nahajal v glavnem armadnem stanu maršala Joffra. Nekateri oddelki francoske erte na laški fronti so bili včeraj izpostavljeni najfinejšemu obstreljevanju, odkar so prišli zavezniki v Italijo. To dejstvo je dovedlo do misli, da so zamogli Nemci in Avstirjei spraviti svojo težko artileri.'O v pozi cije. Na laški fronti ob jnini Piave 15. decembra. (Zakasnelo poročilo Ass. Press.) — Neštevilne kvadratne milje močvirne zemlje, presekane sempatam od številnih otokov in močvirnih langun, preplavljenih do globočine več čevljev črta za črto stalnih baterij, topov od treh do 15 inčev kalibra in glo boki blatni zakopi napolnjeni z ljudmi, ki so odločeni v volji, da ne sme sovražnik prodreti niti za korak naprej — to je utis, ki ga nudi obramba skoraj nezavzefcmih pozicij pred Benetkami. Značaj bojevanja ob eeli dolenji Piavi in prav posebno metode katere se uporablja za obrambo "kraljice Jadranskega morja" pred nemško iu avstrijsko invazijo, je smatrati prav posebnim celo'v tej vojni samih novosti. Narava sama je stavila obrambo na pot zavojevalca in obramba Vsled tega preplavljen ja je izgubilo na tisoče kmetov svoja domov ja, vendar pa nudi to preplavljeno ozemlje nepremostljiv j+*z za avstrijsko artilerijo. Vsled tega preplavljen ja je onemogočim vsak avstrijski poskus, da se prikradejo preko črte neopažeoo. Razen tejra iu razeu infanterij-skih črt v preplavljenem ozemlju so postavljene na vseli mogočih mestih male ali velike baterije-plavajoči monitorji so stalno v službi. 8 tem so pr**prečili sovražnika, da bi prevedel v pozicije svoje težke topove, s katerimi bi lah ko v vsakem slučaju obstreljeval Benetke. Vojna poročila. True translation filed with the post master at New York, X. Y. on Dec. IS. 191?. as required by the Act of October 0, 1917. London, Anglija, 17. deeembra. Ni nikakih posebnih poročil. Avjatika: Akoravno je bilo v soboto lepo vreme, je vendar zelo močan veter in megla v nižini ovirala poizvedovanje in artilerijsko delovanje. Mnogo strelov j** bilo tekom dneva oddanih na sovražne strelne jarke iu vrženih je bilo mnogo bomb na različne cilje, med temi tudi na dve postojanki z da lekosežnimi topovi jugozapadno od Lil le. Pozneje smo zopet bombardirali te topovske postojanke. T«-kom več poletov smo spri»»ili na tla tri sovražna letala, dvoje pa jih je bilo poškodovanih, da so bila izven kontrole. Ne pogr**šann. uobfuega našega letala. Paria, Francija. 17. decembra. -Vprizorili smo uspešen napad na sovražno črto južno od Quen-tina. Naše pat role so izvršile op^raei-Ije na desnem bregu Mozele in so Potovanje po obrambnem sis te mu Benetk ter ob dolenjem teku' pripeljale s seboj ujetnike, reke Piave. katerega si je ogle« 1 al j V Vogezih j«1 bilo živahno artile-j v okraju La Ta-1 poročevalec, mu je nudilo vse možnosti, da spozna situacijo. rijsko streljanje hur. Zavzetje Jeruzalema. --OOO- 1ATRKI 80 POSTAVILI TOPOVE POD OBZIDJE SVETEGA ME-STA. — TURKI SO POSKUSILI OBRNITI ANGLEŠKI ARTILERIJSKI OGENJ TAKO. DA BI POŠKODOVAL MESTO. — SLABO VREME. — OPOLZLA POTA. — BOJ ZA OLJSKO GORO. — JERUZALEM SO ZAVZELI Z BAJONETI. ooo True translation filed: with the postmaster at New York, N. Y. on Dec. 18. 1917. as required by the Act of October 6, 1917. London, Anglija, 17. decembra. Poročilo, katero je bilo poslano po aeroplanu,- daje podatke o padcu Jeruzalema in vhod v mesto. Pred zadnjim turškim napadom je bilo tako hudo streljanje, da se je kazalo kot da je sovražnik prepričan, da bo mogoče Angleže vreči z vrha, toda vsi njihovi napadi so bili krvavo odbiti. Turki so imeli močno črto zapadno, južno in severovzhodno od Jeruzalema. Bili so dobro preskrbljeni s strojnimi puškami in njihova artilerijo je obvladala vrhove, po katerih bi imeli Angleži prodirati. Nekateri turški topovi so bili postavljeni tik za mestnim obzidjem, kar je bilo za Angleže nemogoče, da bi jih obstreljevali, ne da bi poškodovali mesta. 4'Vsled hudegra naliva so bile eeste neporabljive''. nadaljuje po ročevalee, "medtem ko je oster vzhodni veter pretresel vojake do kosti. Zalagulni in prevozni pro- blem nas je tiral skoro v obup. Velblodi niso mogli hoditi po pol-zlih potih. Vendar pa je bila zaloga municije in hrane popolna. V noči 7. decembra, ko so se pričeli naši napadi, si se približali vojaki pod zaščito teme; londonske je videti bolj nepremostljiva kotjčete so prodirale z Nebi Samuela pa so gore. preko katerih si je iz- proti vzhodu napram Jeruzalemu vojeval sovražnik svojo pot. Te medtem ko so druge čete stopile naravne zapreke so še utrdili tako kot mogoče še niso utrdili nobene druge pokrajine na evropskih bojiščih. človeška iznajdljivost je prekosila pri tem samo sebe glede plavajočih trdnjav, oboroženih z velikimi topovi, ki so skrbno zakriti pred prežečLmi aeroplani ter se pomikajo od točke do točke. Sovražniku ne nudijo nobenega cilja, a kljub temu vendar vedno za- z zadeyumi takozvanrga ladjedelnega odseka. Razisko- pontonske mostove preko Piave. Izurjeni inženirji so izrabili vsa- li bodo vzroke zakasnjeja pri pridobitvi ladij. Raziskali)ko pičico trdne ziHnljc v obširnem bodo tudi napredovanje pri gradnji zrakoplovov. Washington, D. C., 17. decembra. — V poslaniški zbornici je bil«, sprejeta danes s 282 glasovi proti 128 glasovom resolucija glede amandementa k zvezni ustavi, ki prepoveduj« trgovanje z alkoholnimi pijačami v deželi. ■ močvirnatem ozemlju severno od Benetk ter postavili na te točke velike in male baterije v polnem soglaaju z oddaljenostjo od avstrij srkih črt. Pazijivoet artileristov glede o-pazovanja sovražnikov nikdar ne preneha. Liti inženirji pa so tudi presekali nasip«, ki ao prej kontrolirali ▼oda, ko je namen je bilo preplav-U—js laltoh wain tar j* iapra- -■--Tn»i sklepom separatnega miru ali pa s končanjem vojne. Toda ena stvar ;> gotova: Rusija je težko večji fak-lor v teh pogajanji!? v Brest-Litovsku kot je v vojni Lenin, Trocki in njihovi sofanatiki imajo samo eno ambicijo, da sklene mir v tej vojni in da prično potem svojo razredno vojno. Posledice tega bo disorganizacija in prepir, na katerem se bo Rusija dolgo lečila. Avstrija želi del Ukrajine, ki ne bo privolila v nobe ne tozadevne pogoje in Sibirija, dasiravno je daleč od vojne, bo skorogotovo tudi nasprotovala miru, ki bi zahteval prevelike žrtve. Vendar pa se domneva, da je vseeno priložnost, da >«-ne bo sklenil separatni mir, pred vsem zaradi tega, ker Nemčija ne bo stavila boljševikoni zadovoljivih pogojev. Vse je odvisno od tega. kako zelo v resnici želijo centralne države mir, kakoršnega je mogoče skleniti s sedanjimi ruskimi voditelji. Ako želijo tak mir in bodo v to privolili tudi pruski vojni gospodje, tedaj ga ne more nič prepiv-čiti. — ' ; Poloficijelno poročilo, katero je bilo prejeto z Dunaja pod ponedeljkovim datumom, pravi: Vlade Avstro-Ogrske, Nemčije, Bolgarije, Turčije in Rusije bodo kakorhitro mogoče po premirju pričeli z mirovnimi pogajanji. Zdaj se vrši izbiranje pooblaščencev in ker še niso prišli, so delegat je za premirje pričeli formalna mirovna pogajanja. London, Anglija, 17. decembra. — Petrograjska zveza železničarjev, kakor pravi Reuterjevo poročilo iz Pe-trograda, je prijela brzojavko, ki pravi, da so maksimali-stiČne čete napadle v Odesi arzena!,, kjer je bila zbrana ukrajinska Rada. Uradn>i Rade so poklicali ukrajinske čete, ki so nastavljene v Odesi. Te čete so naskočile ma-ksimaliste, ki so bili v cestnih bojih premagani in na obeh straneh so bile številne izgube. Mornarji črnomorskega l^rodovja so se tudi vdeležil biojev. Pozneje so se mornarji Črnega morja razdelili; veči-tia se je pridružila Ukrajincem, ki so preprečili, da bolj-ševiki niso mogli poslati iz Odese čet proti Kaledinu. Posebno poročilo listu "Post" pravi, da ni potrdila za boljseviško oficijelno poročilo prejšnjega tedna, v zadevi aretacije generala Kaledina. Položaj v južni Rusiji je še dalje temeu in poročila prihajajo v presledkih in si nasprotujejo. K ikor se poroča, je bila železniška in brzojavna zveza v pokrajini donskili kozakov, kjer so se vršili boji, pretrgana. O bojih v bližini Harkova se poroča v naznanilu, ki je bilo v petek pisano v Petrogradu, na "Daily Mail", rečeno pa je, da je Harkov sam miren. lajšali nesrečo za kar ^o imeli a-meriški fon m m m Vej)* za vse leto ... $3.50 Za pol leta......$2.00 * ~ f? &ojaxx umoftA/rs n "olai vhodi" _^ ______ŠJ »Amen aMrnom u«v*un v mutuia obUtai "GLAS NARODA" (SloTenUn Daily.) < ' * ' Owned and published by the 9L0VEHI0 PUBLISHING COMPART rttAfne WAKW1. PrMdwit LQTTffl BENgDIK. Tmwwr Plan* of BaatjMaa at Um corporation and addreaaea of »*>o»« officers: Kl> Oortlandt Wtr—< Borough of New Tork City. N. T. Aa oelo kcto r+lim Mat m Ameriko j Za celo leto ra mesto New fork $8.00 lo Canado....................$3 60 Za pol leta za mesto New York.. 8.00 Ea pol leta.................... 2.00 Za fetrt leta aa mesto New York 1.80 Za Mrt leta .................. 1.QQ Za inosemstvo «a celo leto...... <00 •PUH NABODA" lakaja vsak dan lzvn>mii nedelj ln pravnika*_ "GLAS N A k O D A" ("Voice of the People") laaaet treqr day except Sundays and Holiday* _BnbacHptlon yearly <3.80. 4dt ^ftiwoMst an tcnHMSt. Doplal brev podpisa in osebnosti ae ne priowojejo. Denar naj ae bUcoToll pogiljatl po — Money Order. Pri spracnembi kraja naroflnlkoe prosimo, da ae nam tudl preJB&Ja Mrattfle naznani, da hitreje najdemo naslovnik«. ■; Doplaom ln poitljatram naredite ta naslov: "GLAS NABOD JT Oortlandt St.,___New Yorf City. Telefon : 28TO Cortland t. ' IKS&Žs** Pariška konferenca. -ooo—— True trafelation filed with the postmaster at New York, N. Y. on Iiee IS. 1917. ah ntjuiifd by the Aet «tf October ti, 1917. Previdno unit*je ne izjave polkovnika House, daiie \ javnost glede niedzaveziiiske konference v Parizu ter nje uspehov in sklepov, upravieujejo mnenje, tom operacij komiteja, kateremu b<> načeloval Oscar C. Crosby, pomožni za-kladniški tajnik. Mi-d številnimi prednosti mi, katere je uživala Nemčija. odkar je njena vlaričela z vojno, ni bila nobena bolj važna, kot enostnost namenov, ki je vladala vsa podjetja, s katerimi je bila za po sij ena Nemčija v družbi svojih zaveznikov. Slišno enotnost pa je bilo težko doseči med zavezniki Namimi. Kl jub temu pa so priznavali vsi zavezniki ter neizmerno višje sile držav, ki se bore proti kajzerju, da ni mogoče proizvesti polnega učinka, dokler ne navdaja onih, ki vodijo zadeve, duh kooperacije. l)a se proizvede sodelovanje ali kooperacijo ter polom nje v sporazumu tudi dejanja demokratičnih sil za 3 a j več je potrebe ter za dosego zmage v ekonomskem ozi-ru, .j* pariška konferenca že dosedaj izjavila mogočen upliv, kojega reakcijo bo občutiti na bojni fronti ter tudi v presenetil vem ustroju industrije ter transportaeije, ki sta zaposljeni za bojnimi črtami. Poročila, ki jih prinaša polkovnik House, so zelo razveseljiva. Našel je vojake demokracije sigurne glede zmage, ter prebivalstvo, ki jih podpira, odločno in zvesto. Vsled te^a zamore dati pogum Ameriki z besedami, da ne bodo narodi, s katerih zastopniki je sedel skupaj, poskusili napraviti nemško ustrojenega miru. -ooo Ne bo božičnega miru. True translation filed with the postmaster at New York, N. Y. on Dec. lft. 1917. «8 required by the Act of October 6, 1917. Polkovnik House, k i se je vrnil v Združene države z zavezniške konference v Parizu, je, kot po navadi, glede mnogih stvari zelo molčeč, toda je zgovoren v dveh zadevah, ki so velike važnosti: Zastopniki so se zedinili v resnici v vsem. Naša misija je imela velik uspeh. Nikdar nismo razpravljali o miru. O miru ni bili ni-k.ike pripombe. Tistega dne, ko je polkovnik House prišel v Ameriko, ,ie prišel iz Berlina migljaj preko Ženeve, da namerava cesar Viljem staviti končno, mirovno ponudbo svojim sovražnikom enkrat pred Božičem; pri tem je njegov namen staviti na nje idgovornost za prelivanje krvi 1918, Avtokratična vlada, centralna ali pa s silo, karkoli govori o miru o Božiču, je naztmaj manjše važnosti kot pa. kadar govori aH pa dela v vojni zadevi ob drugih sezi-jah. Doma pa se pričakuje ta gledališka igra, kot pred letom, da obrne svojo pobožno željo na svoje lastne sebične namene. Avtokracija nima j>ojma o Božiču, razun za kak Harbarieni triumf militarizma, ko je v poletju pred tremi leti pričel si delati pot skozi Belgijo v Pariz. Ker pravi možje, ki so se zbrali v Parizu, niso imeli v mislih miru in dobre volje &amo za en dan, temvee za vedno, zato niso razpravljali o ničem drugim kot o vojni. Institucija, ki je na svojo odgovornost in s svojimi zločinskimi nameni pričela to tragedijo, želi sedaj, senzacionalno in sentimentalno, razpravljati samo o mini in o nič drugem, ter apelira na človeško mišljenje iii čustvo in vedno svojim žrtvam. Nekateri ljudje v Berlinu bodo varani e .tem, kar se bo pzttrt&vljftlo za lučmi pred gledališkim odrom Božični j r*"r"T mini« a runrr^ raitw liko v zvezi z Betlehemom in jaslicami. Toda sklenjeno je bilo, da ne bodo glasniki razglasili premirje avtokraeije o božičnem času, ali pa sploh kedaj. Mir, za katerega se bori kristjanstvo, ne sme biti nemški mir, ki je okrašen s prazničnim zelenjem in zlatom. Ta mir mora biti resničen. : Državni obrambni svet. a True translation filed with the post . master at New York, N. X. on Dec. 18. 1917. as required by the Act of October 6, 1S)17. Albany, N. V., 17. decembra.— i Državni obrambni svet je prejel . Lz TVaslung-tojia poročilo o grajenju ladij in soglasno z željo guvernerja AVijitinana se objavlja sledeče: i Zadnjo soboto v novembru se j. je dogodil v Seattle dogodek, ki • je velike militaristic ne važnosti Izpuščena je bila kulja. trgovska ladja SG0U ton, zgrajuna iz naj-bolj.se ga jekla s hitrostjo 11 voz- . lov na uro. Končana je bila ravno { 78 d ni j pozneje. ku je bilo postavljeno podladje, ter je bila prva ladja, ki je bila zgrajena po | k on trakta, katerega je postavila: i vladna mornariška zasilna korpo-l racija. m - . < I o je samo ena izmed .">4 ladij' ( ravno iste velikosti, ki so v kon traktu. V primeri z ameriško lad-j J ' Leviathan" je ladja z S800 to-' • nami majhna, dasi se mora prej t izprazniti 4.">0 tovornih voz, pred-. . no je naložena in vlak s 45tJ vozovi je dolg tri in pol milje. V prejšnjih treh tednih v novembru je bilo 30 drugih ladij dogotovljenih -za to korporaeijo. Menjavajo se v velikosti od 2900 do 10,475 ton. V Ameriki je še več drugih privatnih ladjedelnic, katere je vlada prevzela dne 4. avgusta. i Zaplenjenih je bilo skupno 426 ladij ter se je ukazalo, da se delo pospeši. Od teh jih je bilo končanih. To so vse ladje zadostne velikosti povprečno s 7800 tonami. j Večina zaplenjenih ladij se nahaja v stanju. Id bo kmalu dovršeno. Redkokdaj mine en dan, da ne bi bila pridejaina najmanj ena ladja k mornariškim virom zaveznikov. Prva izmed 373 lesenih lsdij, katere" je naročila prva mornariška korporacija, je bila le nekaj fini zadej za prvo jekleno ladjo, ki je bila spuščena v morje. Vptdj^I se je sistem, ki kontro- ' lira gobanje ladij in omogočuje , uradu popolno znaaije, dan za dnem. o bivanju, okoliščinah ter i zap osi trnje vsake ladje, ki se nahaja pod njegovim nadzorstvom. Ta urad kontrolira ladje e nekako enako natančnostjo kot odpo-siliattolj vlakov kontrolira gobanje vlakov svoje divizije. j Jekleni trust z biljonom dolarjev ni največja trgovina. Morna j riški urad je večji. Kongres je do- I ▼oliL da potroši 1 biljoin 800 mi- j ljonov dolarjev. Pennsylvania že- j leznica je vredna manj kot polo- I vice te^p. Razun 426 ladij, katere | je ta urad zaplenil, gradi tudi I Stolom ladij&ke korporacije 8S4 I Ladij po avojerm kontraktu. Med I Umi j« m jeklenih, 375 lesenih I m 50 Bir^nik J I riMpi ImLm. kise r^t so bi- fl / le naročene v prvih dneh morna riskega urada. Razsežnost tega problema se more šele razvideti. ako se .pomisli, da se morajo graditi ob strani z grajenjem velikega števila terpednih rusileev ter j drugih ladij, katere je naročila mornarica. Zdaj se izvršuje naj-vočji ladijski problem v zgodovini Združenih držav; ladje vseh vrst od lovilca podmorskih čolnov dalje se dogotovijo v polovičnem času, kot pa se je gradilo prej. V štirih mesecih, ki bodo končani marca 1918, bo ladijska i korporacija izdelala en miljon ton ladij. To bo ton iža, ki je tako velika, kot je bila Hambung-Amerika črta eaio leto preti vojno, iu Hamburg-Amerika črta je bil čudež mornariškega sveta. Cel program te korporacije zahteva :40t) ladij s skupno tonažo 8 miljonov 363 tisoč 80S: vse ladje morajo biti koiičane 1. januarja 3919. Dopisi. Brooklyn, N. Y. , Torej se je "mežnar" zbudil in rekel, da gre zvonit. In res je šel ter vlekel za vrv toliko časa, du je *4Zvon" zapel in zapel je uiar-tkikatero Lz ''vaških lin"'. Tako bo tudi ''Brooklvnski Zvon"' v svojem starem laboru 193 Knickerbocker Ave. 29. decembra zapel svojo pesem pod lepo opremljenim božičnim drevesom in zazve-nela bo pesem "Sveta noč. izlivaj ti". Sveti Miklavž bo delil pridnim otrokom darila, katera je 'Zvon* že naročil. Torej, predsednik Tomaž, pri-poročal bi Ti. ua pripelješ oiiiv-njeni večer i»ol tueata svojih malih, ki pri Tebi kar mrgolijo, jaz bom pa svoje, pa jih bo polna dvorana. Za vsakega bo dovolj zabave, katere pri Zvonovih prireditvah nikoli ne manjka. Torej na svidenje v aohjpto 29. decembra 1917. Ludvik Muc. tajnik. Pueblo, Colo. Iz Pueblo je dosedaj šlo k vo- jakom okoli 60 Slovencev in kot se čuje. jih bo prišlo za božične praznike nekaj domov. Pled nedavnim časom je "i»oslal pismo mladi rojak Mr. Jos. Buli, sorodnik slovenskega misijonarja Right Rev. Msgr. Buha, iz Honolulu na Hawajskem otočju, kamor je bil poslan kot izučen mehanik. Sporočil je tudi dr. Snedec, da je srečno prišel na Francosko. Dr, , Snedec je bil rojen v Pueblo iz | spoštovane rodbine Snedec, ki :nut trgovino v Pueblo in je bila i ena prvin, ki se je v tem mestu j naselila. Oba rojaka sta šla prostovoljno k vojakom. Mr. Buli je zelo težko zapustil svojo mater I vdovo Mrs. Buh. drugi pa, dasi mlad, pa je na glasu kot zdravnik prve vrste, še težje svojo mlado j soprogo in čvrstega malega sinčka. j V tukajšnji okolici se še precej i dt bro dela. samo a- mdotopilni eah se zadnje čase ne dela vsak dan. Vsem rnjakom in rojakinjam ž«4im vesele božične praznike in srečno novo leto 1918. Matija Pogorele. NAZNANILO. Sklepom zadnje redne mesečne seje Podp. Zveze Slov. Fantov iu potom pravil S. H. Zveze naznanjam vsem članom našega društva, da se bo vršilo letošnje glavno zborovanje v nedeljo, dne 23. decembra točno ob 2. uri popoldne v navadni dvorani. Na tej seji se bo volil novi odbor za leto 1918. Članstvo je naprošeno, posebno pa oni člani, katerih celo leto ni pri seji. da se te seje z vso gotovostjo vdeleže. Vsakega člana jc sveta dolžnost, da se take važne seje vdeleži in po svoji volji voli v društveni odbor sposobne člane. I>a se izvoli dober odbor, je treba gledati na to, da se prepreči načrt vsakega eastilaenega, kakor tudi onega, katerega namen bi bil njegov las-tni interes. Društvo je lepo napredovalo do danes v članstvu, kakor tudi v finančnem oziru. Dolžnost članstva je, tla tudi v bodoče varčuje in pazi na svojo lastnino. Vse cme Člane, kateri majo kaj pri društvu poravnati prijazno opomihjam. da to store pri tajniku na domu, kajti mene ne bo na glavno sejo. Vzrok je, ker sem pobit. Vsi člani so liaprošeni, da plačajo assesment za mesec december vsaj najkasneje do 28. decembra, tako da bo možno »lati ČL&te knjige novemu odboru ob pravem času. Vsi oni »člani, kateri so, ali mislijo, da bodo v kratkem poklicani k vojakom, so prošeni, da se zgladijo pri tajniku, da mi bo možno poročati na glavni odbor o pravem času. Rojaki, kateri Še ne spadajo k nobenemu društvu, so vabljeni, da pristopijo k našemu, kater ospada k zanesljivi organizaciji Slov. 11. Zvezi. Zavarujete se lahko za večjo ali manjšo svoto posmrtnim . za poškodbe, kakor tudi za bolniško podporo. Na novega leta dan, 1. januarja 1918. priredi Pod Zveza Klov 3'antov letno veslico. Rojaki so vabljeni, da nas posetijo v pobiern številu, \sako leto je bil na tej veselici lep uspeh, kar se tudi sedaj pričakuje. John Kambich, tajnik. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH Važno za vsakega. KADAB želite izvediti za naslov svojih sorodnikov, KADAR želite dobiti delavce ali pomoč v gospodinj-prijateljev ali znancev, stvuitd. KADAB želite prodati posestvo, farmo, lote, hišo, po- KADAR želite dobiti delo za sebe ali svojega prija-hižtvo, trgovino itd, telja ali znanca, KADAR želite objaviti krst, ženitre, žalostinko itd. KADAR želite objaviti društvena rabite vselej "GLAS NARODA" "4LAS NARODA" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mesto, v vsakem trga in v vsaki mali vasici v Zedinjenih državah, kakor tudi v Canadi itd. "GLAS NARODA" je najpriljobljeiiejSi lit najbolj razširjeni slovenski list na svecn. "GLAS NARODA" je razposlan naletov štirih in pol miljona (4,500.000) iztisih in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje. CENE 80 8LEDE6X: Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane $L00 Enkratno iskanje dela stane............. $0 30 Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota ' Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke itd.stane.....................—$1.00 ali kaj enakega stane...............$1.00 Enkratno iskanje delavcev stane............$1.00 Enkratno društveno naznanilo stane______~ $( 50 Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. Naročilom je poslati vselej tudi denar. —T**.: "GLAS NAROD A" 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. Hojaki, vpošterajte naie geslo, da ne »prejmemo Bojakom svetujemo, kadar kaj kupujejo ali pa oglasov, ako jih spoznamo sa dremljime in ■ te« Ta- »aročajo, da se prepričajo ča je oglas v našem liatn rnjemo naie naročnike pred ranimi sleparji, katerih Je vsepovsod dovolj. ročfflh po poštt t Amerikanci kade nemške in av-itrijike cigarete. True translation filed with the post master at New York, N. T. on Die. IS. 1917. as required by -the Aet jf OeU>ber U. 1»17. Z ameriško armado na Francoskem, 17. decembra. — Ameriška ekspedicijske čete kadijo nemške in avstrijske cigarete. Prodajajo dve vrsti nemških cigaret, imenujejo jih ''Boche smokes". Ena vrsta nosi ime neke berlinske tvrd-ke, drujja pa je bila izdelana v Sarajevu. Ko so se cigarete pokazale, so povzročile veliko presenečenje, dokler se ni zvedelo, da s., jih dale francoske oblasti, ko se je pokazalo, da je ameriška zaloga cigaret majhna. Francozi so zajeli cigarete začetkom vojne iu od tedaj so jih imeli spravi jem- v skladišču. Požar v Rockefellerjevi hiši. Cleveland, Ohio, 17. decembra. V hiši Johna 1>. Rockcfellerja v Forest llill v East Clevelandu, ele-velandskczn predmestju, je nastal 0 polnoči požar, ki se je razširil s tako naglico po štirinadstropni stavbi, da se domneva, da je bil ogenj podtaknjen. Bilo je nemogoče rešiti kako hišno opravo in mnogo dragocenih oljnatih slik iu preprog je bilo uničenih. Škoda samo na poslopju znaša 50 tisoč dolarjev. Rockefeller je stauov.d v tej hiši vsako poletje. Pershing odredi praznike. True translation filed with the post master at New York, N. Y. 011 Dec. 18. 11)17. as retired by the Aet of October 8. 1917. Z ameriško armado na Francoskem. 16. decembra. — Vrhovni poveljnik ameriških čet v Franciji general John J. Pershing jo v generalnem povelju, ki je bilo izdano danes, razglasil božične in novoletne praznike. Povelje pravi, da se ne muc o-pravi jat i ta dva dni nobeno delo, ki ni neobhodno potrebno, j " — — - Prosim rojake v ruskem, tnmeo-skein in ituljanskem iijetniš! vu: ] če kdo kaj ve o mojih dveh bratih FRAN' V iu TONETI: | MAJCEN. Dtunu sta iy Zairrn 1 da. pošta Škocijnn. Dolenjsko. Kdtrt* iziioil rojakov-ujetnikov kaj ve o njiju, naj mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa suma oglasita s', »»ji zdaj oinoženi sestri: drs. l.eopoldine Peter.-?, U20 - :{rd Ave., I>urango. Colo., J r. S. \n eri-a. C18-20—12) Delavni zaslužek. ADMIRAL F. R. HARRIS, načelnik odbora za mornari ške pomole in ladjedelnice. Na ta ali oni način ne Kodi vy kemu krivica. To '"'tijemo dan na lan v različnih varijacijah. — Ce pregledamo prav jasno vso sestavo človeške družbe. moramo tudi tej premloti in vsakdanji trditvi urez ironije pritrditi. Ne godi se krivica le tlaieriemu delavstvu, temveč tudi bogatašu, lenuhu. Krivica je zelo širok pojem in [»ojavlja se v nebrojui različnosti. Krivični smo proti samim, proti bližnjemu, proti celotnosti hi na- Pri pre«oji delavskih problemov uas zanimati le dve vrsti vrstice. Kne krivice je deležno dan na dan delavstvo v vprašanju delavnega easluika, drugo krivico čuti ua »voj način kapitalizem. Prva krivica jemlje delavstvu vsako možno*t do poltenega življenja, človeške eksistence, druga krivica znižuje profitno rato kapital L/ma. Krivica, katera se godi iolavstvu, j« zločin na večini trpe fega človeštva, domišljena krivica, katero trpi kapitalizem, je pa le po^ku»no iz jedna cen je nepravičnega ekonomskega položaja različnih razredov človeške dražb«. Prva krivica živi torej v spozna, vanju in trpljenju človeštva, druga pa predstavlja le manjšanje profita, a tudi to le navidezno. Vendar pa je t teh dveh krivicah veliko sorodstva. A to sorodstvo je ostudno, nesramno. Primirjati se da a človekom, ki išče svojega sorodnika le ▼ onem »lučaju, ko ga zamore izrabiti v svoje sebične namene. Tu. di krivica, katero trpi kapitalizem, najde le v onem slučaju svojega sorodnika krivice, kadar ima tvojo nesrečo naložiti ua slabejša ramena svojega izmozganega dela* stva. i Kateri je toraj glavni znak tega sorodstva in glavni razloček obeh krivie? Edino ta, da zamore kapitalizem krivico, katera se mu jt i dogodila, prenesti na druga rame. I na, a delavstvo nima nobene moz-' no+»ti krivi«*«, katera se mu godi dan na dan, lažje prenašati, nima možnosti najti izhoda, da se otrese krivično naprtenega trpljenja. Zakaj nef Kaj zapira delavstvn j pogled, kaj delavstvo tako zdo | slabi, da se čuti napram kapitalizmu slabejegaf Odgovor ni težak! I)elav*t\ u uedumtaja inteligence manjka mu onega širokega obzorja, s katerega bi lahko presojal narodno - gospodarske vrednosti, kakor so: delo in delavni zaslu- V trenotku pa, ko delavec bistre* spozna dela in delavnega zaslužka, v trenotku, ko bo \»e delavstvo znalo razdeliti blagovno produkcijo v njene t»-meljno člene, bode pripravljeno vreči današnjo družbo. S tem trenotkom bode konec pravljice, da je delavstvo prešla-bo, da prevzame samo vodstvo in inicijativo blagovnega proizvajanja. A danes je gotovo, da delavstvo trpi v vprašanju delavnega zaslužka velike, brezobzirne in življenja nevredne krivice. To ni nika-ko demagoštvo, to ni nikako preti-ranje! Treba je le odpreti oči in vsakdo pregletda to nebrojno raznovrstnost krivice. Ali je že bil kdo naših narodnih in krščanskih borite 1 je v v pr« m o go kopne m rovu ob delu T V teh zaduhlih rovih, brez zraka, brez lu'i, koplje delavec premog, dan na dan, brez konca. Zanj ne sije solnce, zanj ne bije ura! Število voz, ki jih ima na dan napolniti, mu je edino merilo; ne čuti več znoja, ne briga za preteče nevarnosti! t\ tudi škripljejo okoli njega lesene oj>ore, ki prete vsak trenotek zagrebsti ves rov. Četudi wteji do kolen v vodi, četudi pretc strupeni plini, on misli le na število napolnjenih voz, ker drugače mu podjetnik ua plačilni dan utrga gotovi znesek od bornega za-služka. Opazoval sem te ljudi ob ozpla-eevanju. Z obraza sem jim hotel brati njih občutke, jezo ali veselje, zadovoljstvo ali razoeranje. A kako sem se motil! Komaj da je trenil očesom! Smrtna hladnost .ie njegov izraz — seveda, saj je že v rovu imel natančno preraču-njeno, kako malo vreden je ves njegov trud. Le sem ter tja je kdo zaškripal z zobmi, stisnil pesti, dobil je manje nego je pričakoval obraz pa je miren, zgubljen. In vendar bi moral dobiti delavec, kateremu se je odtrgalo pri zaslužku, preje več nego manj, a-ko na bi krivica sestavila mezdne tabele. Vzroki zmanjševanja delavnega poru, leže v neizdatnosti premogovne plasti, v pomanjkljivem številu jamnih voz, v nepopolnosti organizacije obrata, katerega zavira >ksatno poslovanje, v udretju vole itd. Vse to so momentin, ki zahtevajo od delavca, kopača, po-ivojeni, potrojeni napor. Njegov ta., luže k pa je kizen, utrgan je me-Bdi Vsakokrat ko sem opazoval t* j udi, videl sem. da so le tedaj za- Jovoljni, ko so v mokrem, nevarnem rovu, kjer je vse trpljenje v r.noju zakopano, kjer ni časa za iruge skrbi, kakor za črno plast, preteče nevarnost! — Kdo še ni čital Cankarjevega "hlapca Jerneja", da ne bi zata lil v sebi žalosti in jeze! Oni, ki rid i povsod le rožnato pravico vzklikne: to je bilo — danes ni ^*eč te krivice! A vendar hodi ta krivica še danes enako ošabno po deželi, le da »o jo oblekli v moderno haljo. Ali je v resnici odpravljeno suženj->tvot Le stopite tja med ljudstvo v kraje oddaljene od mest in trgov! Najdete pastirje, hlapce, dekle, ki delajo od solnčnega vzhoda do trde noči, pozimi in poleti, s znojem v obrazu in ki ne dobe za to garanje nrkakega plačila. Tu ni delavnega reda, poselskega počitka — in zaslužek T Zadovoljstvo je doseženo s par fraklji žganja ob nedeljah, v najboljšem alučaju ? litrom vina in novo obleko za Veliko noči Na ta način se trpljenje obleče v žamet in krivica potopi v nezavesti alkohola! V spominu mi je nadaljna slika ki se mi je nudila vsako soboto na večer. V nasprotni hiši je stanoval podjetnik, ki je barantal s slabo sezidanimi hišami, delavskim stanovanjem namenjenim. Ko je na vozil na stavbisče dovolj materja-la, starih oken in vrat, stare opeke, napol gnilega, črvivega lesa najel 3 do 4 zidarje in deset do petnajst bosanskih težakov. Vsako soboto je bilo na njegovem domu izplačevanje tedenskega zaslužka. Ko sem prišel iz službe ob peti ali pol šesti uri, sedela je ob hiši cela partija teh težakov in čakala na gospodarja in svoj zislužek. Čakali sq in gledali v gospodarjevo okno. Dve, tri štiri ure! Končno je prišel izza gozda, nekaj življeuja je trenilo v gručo in gospodar je švignil v svojo hišo Kmalu se je prikazal za šipami in zaklieal ime. Poklicani je pristopil k oknu iu v tem trenotku se je prikazala skozi okno pe Spisal Charles Dickens. sL _ Za "Ola« Naroda" prevel G. P. PRVO POGLAVJ K. Marley-ev duh. M ar ley je "bil m rtov jn s tem h»V'emo pričeti. O tem ne more' biti nobenega dvoma. Potrdilo glede njegovega pokopa je podpisal duhovnik, cerkvenik. po-grebnik in najodličnejši žalujoči. Podpisal ga je Scrooge in njego-vii ime se je na borzi rešpektira-lo, kamorkoli ga je zapisal. Stari Marlcy je bil tako mrtev kot kak vratni žebelj. Le dobro pazite! Nočem sicer reči, dn rma vratni žebelj kaj jh)-sebno mrtvega na sebi. Jaz sam bi se skoro nagibal k mnenju, da je žebelj v krsti najbolj mrtvi kos železa na svetu. Modrost naših prednikov pa lezi v tej primeri in naše nesvete roke jih ne smejo lam moliti, ker drugače ti trpela domovina. Vsled icga naj se mi dovoli, da s posebnim poudarkom ponovim, da je bil Mar-ley tako mrtev kot žebelj v durih. ALi je Scrooge vedel, da je bil mrtev? Seveda je vedel. Kako bi pač moglo biti drugače 1 Scrooge in on sta bila skozi ne vem koliko let trgovska družabnika. Scrooge je "bil njegov edini izvršitelj oporoke, njegov edini ad miaistrator, njegov edini dedič, edini prijatelj in njegov edini žalujoči. In ^elo Scrooge ni brl vsled žalostnega dogodka tako strašno grnjen, da bi ne bil celo ua dan pogreba izvrsten trgovec ter proslavil ipogreb z zelo dobro kupčijo. Omenite v Marleyevega pogrebnega dne me prinaša zopet nazaj k početku moje povesti. Brez vsakega dvoma je, da je bil Marley mrtev. To si je treba dobro zapomniti, drugače se ne more v povesta, katero hočem povedati, zgoditi ničesar čudovitega. Če bi ne bili j>opolnoma trdno prepričani, da je oče Hamleta mrtev, še preetno se pričenja žaloiera, bi ne bilo najti nič posebnega v njegovem nočnem izprehodu ob ostri burji na zidov jih njegovega lastnega gradu. To bi ne bilo nič čudovito kot če se kak drug gospod v »rednji starosti odloči iti na iz-prehod na kak zračen. prostor, re cimo na pokopališče, da presoneti s tem svojega sina-siabiča. Scrooge ni dal izbrisati imena Marlev-a. Se leta nato je stalo nad vrati skladišča "Scrooge in Marley". Firma je bila znana pod imenom Scrooge in Marley. Včasih so imenovali Jjudje iu ga še niso poznali, Serouge - a Scrooge, včasih pa M al ley. On pa je slišal na oba imena, kajti to mu je bilo vseeno. O. to je bil (pravcati krvoses, ta Scrooge! Bil je to požrešen, pohlepen. stiskajoč in skop star grešnik. Trd je bil kot kremen, iz katereea ni še nobeno jeklo iz-■bilo žairke iskre. Tesar pa je bil. zadovoljen s seboj in «am zase kot kaka oitriga. Mraz v njegovem ancu je oledcnei tudi njegove stare pot&^e, še bolj poostril nje-irov oistri nos, napolnil njegovo lice z gubami, napravil hojo trdo, oči rdeče, tenke ustnice še bolj modre m mraz je tudi zvenel \t njegovega krakajoeega glasu. Mrzla slana je ležala na njegovi alavi, njegovih obrvih ter kratkih, a močnih ščetinah njegove brade. Zunanja vročina ali mraz sta malo vplivala na Serooge-a. Nobena g or kotui gu ni mogla ogreti, noben mraz pretresti. Noben veter ni bolj rezek kot je bil on, noben padajoči sneg bolj v skrbeh glede svojega "namena, nobena ploha manj dostopna kaki prošnji. Slabo vreme mu ni moglo ničesar storiti. Najhujši dež, sneg ali toča so se mogli postavljati le na en način, da so boljši od njega : — ti so dali večkrat v pre-obiliei, a tega ni storil Scrooge , nikoli. ( i Nikdar mu ni stopil kdo na cesti nasproti, da mu reče s prijaznim obrazom: '— Dragi Scrooge, kako vam gre : Kdaj me boste enkrat obiskali? — Noben berač ga ni naprosil za kako malenkost, ; nobeno dete ga ni vprašalo, koliko je ura, in noben moški in nobena ženska ga ni nikdar vprašala za pot. Celo pes slepca ga je najbrž poznal in če ga je videl prihajati, je pocukal gospodarja za suknjo, naj stopi v hišo ter | majal nato z repom, kot da hoče i reči: — Nobeno oko je boljše kot pa hudobno oko, slepi gospod! Pa kaj je to brigalo Serooge-a? , To mu je ravno ugajalo. Sam hoditi svojo pot po stezah življenja, (polnih gneče, vsakemu človeškemu občutku reči: — ostani proč — Veliko je stvari, ki bi mi lahko koristile, katetrih pa nisem porabil, to vem. — je odvrnit nečak. — Božični čas pa je ena teli stvari. Zagotovo pa vem, da sem Božič, kadar je prišel, neglede nn češčemje, ki smo ga dolini njega svetemu imenu in izvoru, vedne smatral za dobri ča*, ljubi čas, za čas odpuščanja in usmiljenja, za edini čas, ki ga poznam v dolgem letnem koledarju, ko odprejc ljudje v* soglasju svoja zakrknje na srca tor zrejo na druge ljudi kot da so resnično potni tovariš proti grobu, ne pa bitja čisto druge vrste, ki hodijo čisto druge (pot. In raditega, stric, čeprav mi ni še nikdar prinesel koščka zla ta ali srebra, pa vendar mislim da mi je storil dobro in da mi št bo in raditega pravim: Bog gt blagoslovi! | Pomočnik izunaj v svoji sobi j* nehote zaploskal. Trenutek po zaieje pa je spoznal nespodobnost svojega vedenja, pobrskal oglji ter ugasnil za vedno zadnjo iskro — če daste od we be le se er glas, — je rekel Scrooge, — bostt praznovali Božič z izgubo svoji službe. Ti si pa zelo mogočen go vomik, — je dostavil ter se obr nil proti nečaku. — Čudno se m: izdi, da te še niso poslali v parla ni elit. — Ne bodite hudi, stric. Obe dnjte jutri pri nas. ' Scrooge je rekel nekaj, da bi gii ' videl pogubljenega, vendar pa st ni doBti jasno izrazil, j — Pa zakaj, — je rekel nečak j— zakaj S j — Zakaj si se oženil? — j-. vprašal Scrooge. ! —Ker sem se zaljubil, t — Ker se je saljubil! — jt mrmral Scrooge, kot da je to edi na stvar na svetu, ki je še bolj smeftna kot pa veseli Božič. — Lahko noč! — Pa, stric, saj me niste tudi preje nikoli obiskali. Zakaj bi bij torej to vzHok, da me sedaj ne ob iftete? Slov. pevsko podporno društvo "ZVON" BKDSt y CLEVELAND (NEWBTJBG), OHIO. gbaonki* - PmdMdnlk: JOŽEF BLATNIK, 8683 m. 82. St^ Cleveland, Oblo. Podpredsednik: OUST 8TRAJNHK, 803 B. «3. St., Cleveland, Oble. Tlalnlk: ANDREW ŽAGAR, 8704 EL 78. St., Cleveland, Obla Pod tajnik: ANTON GORBNOL 7728 On|e Ave., Clveland, Oblo, Blagajnik: MIKE VRCKK, 8684 EL 78. Cleveland. Obla ' Ihplwlkarlca: ROZ1 MAUKR. 8622 R. 82. St.. Cleveland. Oble. NADZORNI ODBOR: t^ MART GLIHA, 8606 H. 78 St., Cleveland. Oblo. .. _ MARTIN MARTINSBK. 8559 £L O. St, Cleveland. Obla. . FRANK VRČEK, 8684 E. 78. St.. Cleveland. Oblo. BOLNlfiEI NADZORNIKI: JOHN FONDA. 7826 Burke Ave., Cleveland. Oblo. FRANCES ZABUKOVEG, 8684 B. 78. St, Cleveland. Oblo. TKAT AKt LUDVIK GRUDEN, 8684 Bi 78. BL, Cleveland, Obla. 1 Bela ee vtB pno nedeljo v meeecn ob 0. url dopoldne v Flote rl rmnL 8611 1 8L 8t Cleveland. Obla — Lahko noč! — Jaz ne potrebujem ničesar od vas, ne zahtevam oloj pomočnik s petnajstimi 'šilingi na teden ter z ženo in otroci, pa ti govori o veselih božičnih ! praznikih! Šel bom v Bedlam. : (Norosnica v Londonu.) i Pomočnik je medtem, ko je spn stil nečaka ven, sprejel v sobo dve dsrugi osebi. Bila sta dva lepo oblečeaia gospoda, ki sta seda-j, s klotxuki v rokah, stala v pisarni -Serooge-a. Imela sta knjige in papirje v rokuh ter se priklonila. — Scrooge in Marley, domnevam, — je rekel eden izmed gospodov, ki je pogledal na neki se-iznarn. — Ali inwm čast govoriti z Mr. Scrooge ali z Mr. Marley? — Mr. Marley je že sedem let mrtev, — je -..t?kel Scrooge. — U mrl je ravno danes pred sedmimi loti. J — Ne dvomimo, du bo njegov •preživeli družabnik prav tako radodaren, — je rekel gospod ter pri tem izročil svoje poveriluo pismo. j — Na ta slovesni daai leta, Mr. ' Scrooge, — je rekel gospod ter 'prijel za pero, — je bolj kot po-1 navadi zažaljivo. da se vsaj neko-1 liko skrbi za revne ljudi, ki se ; naihajajo v tem času v veliki stiski. &tevilnim tisočem manjkajo celo najbolj potrebne stvari, sto-j tisočem pji najbolj potrebne udob-■ nosti življenja. — Ali ni nikakih jetnišnic i — je vprašal Scrooge. j — Preobilica jetniauie, — je re-ikei .goapod ter zopet položil pero. — In hiralnic ter revnrh hiš?— 'jo vprašal Scrooge. — Ali še obstajajo f — Seveda, — je rekel gospod — VendaT pa bi želel, da bi se jih manj uporabljalo. ! — Prisilne delavnice in postav , glede revnih so se d polni moči,— 'je rekel Scrooge. — Vse imajo polne roke dela. — Tako? Po tem sodič, kar ste sprva rekli, sem so že bal, da jih | nekaj ustavlja v njih koristnem teku, — je rek nil Scrooge. — Veseli me slišati to. — V prepričanju, da so komaj v stanu dati telesu ali duši ubogih krščanskega krepila, — je odvrnil gospod, — sc nas je nekaj tflbralo za uprizoritev ibirke, da I nabavimo za uboge živil in kurjave. Ta čas smo si rzbrali, ker je I to pred vee mi drugimi Čas, ko se pomanjkanje najbrkikejŠe občuti ter se bogati najbolj veselijo. Kako csvoto naj zapišem ! — Nič, — je odvrnil Scix>oge. — Torej želite ostati neimenovani. — Želim, da se niu pusti pri miru, — je rekel Scrooge. — Ker me vprašate, kaj želim, je to moj odgovor. Jaz se sam ne veselim I ob Božiču ter tudi nimam sredstev, da bi s svojim denarjem de- lal veselje postopačem. Jaz do-pri nese ni svoj delež k zavodom, katere sem imenoval. Ti stoneji; dosti tn komur giv slabo, pa naj gre tjakaj. — Veliko jili ne more iti tja in drugi bi rajše umrli. — Če bi rajše umrli, — je rekel Scrooge, bi biio dobrr.. da storilo ter zmanjšajo prekšrtevilo prebivalstvo. V splošnem, mi boste že oprostili, pa ne vem ničesar o tem. — lJa vendar lahko izveste, — j«- rekel gospod. — Me prav nič ne briga, — je odvrnil Scrooge. — Zadostuje, če razume človek svoj lastni posel ter se ne meša v zadeve drngih ljudi. Moj posel mi vzame ves moj ras. Lahko noč go spoti je! Ker sta jasno izprevidela, kako brezuspešni bi bili vsi nadaljni poskusi, sta se gospoda odstranila. Scrooge pa je zopet sedel k svojemu delu, s povečanim mnenjem o samem sebi ter z boljši tu razpoloženjem kot .ponavadi. Medtem pa se je megla tako ^go&tila, ter se tako stemnilo, da so letali ljudje naokrog /. gorečimi bakljami ter svetili pivd vo-izovi. Stari stolp, kojega mrmrajoč stari zvonec je vedno zrl u. starega gotičnega okna na Scrooge-a, je postal neviden ter udarjal ure m četrtinkc v oblake s tresočim se odmevonu Mraz pa j j fK>stajal vedno rezkejši. V glavni ulici, na vogalu, sc je popravljalo plinovc ee\~i in delavci so si napravili velik ogenj v železni kušari. Krog tega ognja je bilo zbranih par raztrganih moških in dečkov, ki »o stezali roke naiii, da molim. Nikdar ne čutim potrebe iti v cerkev, nikdar nimam težkih misli ali kakega o-' • itanja, kakega kesa v svoji du^i, ker ne verujem. — — Nesrečne*! — je zakričala mati ter i^kuiala so mu izviti, ali njegove roke no jo trdno dr/aLi ter nadaljeval je mmo in žalostno: j — Mati. \ ulito, jajc res ue ve 1 ■ ... ' rujeui, %akor verujete vi, jaz re-» m molim Ali, in«ti, če bi dejali iu »*e dela', da verujem, bi lagfd.l in če bi se silil moliti brez notra-; nje potrebe, bi bil hinavec. Matij dajte, ra/umejt - me! Jaz vam no-, »en \/eti va*e vere, norem vam vzeti v a v • tolažb« . ki jo najdete v molitvi. Jaz veni. da je vse to potreba vašega srr*a in vaše daš«'. da je ni h in a vike misli v vas. Kar je vam sveto, boui medno spo-| at »val, četudi ni sveto meni. Mati glejte, % as sin sem iu v resnici vas imam rad. Ali h lin iti se ne mo-i rem, no morem neKjij trditi, česar! ni. Jaz vas samo prosim, da nic ne kolnete m ne zametnjete, ker sem odkritosrčen, ker ne lazem, ker ravnam po svoji vesti, ]>o svoji d lisi.— Opustil je ujcue roke in se dotaknili z desnico svojih pi-sL Bilo »tri je nel ako lahko in sveto, kakor nekdaj, ko je kakor majhen deček prihajal od spovedi.: 1'util je, da je čist pred se&oj; v duši mu je postajalo mehko iu milo. — 5iati, saj med nama ne gre ira to, kaj verujete vi in česa nc( verujem jaz. Med nama gre samo za to, da ste vi moja mati in jaz. va# sili, smno za to gre, da naju! ima Hpajati in naju spaja medst-' bojna ljubezen in spoštovanje. I Mati, štiri leta v;»;> videl in' jaz upam, da boiu vsaj vam do-brodoMet v -tej hiši. — PripognH se je in ji pogledal v obraz, oblit od solz. Neprestano, je jokala m njene koščene, od ciela ras leave in žuljave roke soj bde vse mokre. Njemu se je milo storilo teh rok in sr©e se mu je papoiuilo ljubezni in spo^ovanja. J — Mati! — iu tedaj ga je vprašala mati z ntvpopisljrvo grozo v glasu: — In ti ue moliš.' — — Ne, mata! — — In ti nisi bil pri velikonočni spovedi? — — »Ne, mati i — — Oh, j«z nosit oiuea, zakaj sem H rodila! — iuttil — /airkmi jc pred nio na kolega ter jo objel Vso dv&o je vsilil v; i pogled iu v*e srce je položil v to , ime. i Mar i pa je dejala: . --In duhovnike zaničuješ? — — Samo tiste, ki to zaslužijo; ne vse. — ' Jok je zadušil vsako daljiio besede*. Ko se je zopet nekoliko pomirila, je odrinila sina in dejala; — Prav so imeli gospod kap- | lan i Izgubljen si! Pusti me, ti ni-! več moj sin! — Skočil je pokoneu hi bilo mu je. kakor da je kdo vse najlepše nje-trovega sfea in njegove duše po-; mandral v blato. 1 — Kdo je rekel, da sem izgubljen f - j — Clospod kaplan. Takrat, ko I si pisal proti veri in duhovnikom. — Opominjala se je, da je napisal enkrat nekak članek proti kleri-j kalizmu. I . — lu kaj šef — I — O, prav so imeli! Bolje bi mu bilu. da je oslepel pri priči,j kakor da je to napisal, so dejali joh, bolje bi ti bilo, da nisi bil nikdar lojen ! — , Hotel je wrojiti, ali še enkrat | se je premagal. — Mati. vi mi to pravite, vi?! Vi uii to pravite, zdaj, ko sem po1 j štirih letu h prišel domov, ko , ne bodete menda nikdar več vi j deli f! — — Oj, saj bi mi bilo iaglje, da' te nikoli več ne vidim, kakor daj moram slišati take utvari iz tvo-' jilt ust 1 — j: Udšla je z jokom jji on je ostai sam. Ha, lia, to je torej dobil za tisto svoje polno srce! Sram ga je bilo! pred samim seboj, lia, ha, zdaj je . doma! Vsi so ira veseli, vsi so ga1, lipo pozdravili! Tujoc je, tujec'] lastili materi. Kje je ljubezen VA] ^iino daUaj dogean, to jim je srce.i, Niti tut; dobre, blage besede mi , slišal. Otrdelo je v s*; v njem w zdelo se mu je. kakor aeijrš si in L ».•ddaltues v toplini domačega og-J4 hjišč:i. Vse te je veselo, v vsakem j j očesu čitaš ljubezen. t lia, ha! , Bridko mu je bilo, bridko.. } bridko... L Vrgel se je na tla in zaplakalj k.ikor malo dete, ki je samo in' t:'>ogo ostalo na svetu. Že leta ni|j jukal. ali danes je moral- Saj bil doma brez doma. I Zaprl se je. ter eeli dan iu celo j noč je gledal skozi odprto okno, ( kdo ve kam, / bolečim, raztrganini srcuiu. # * # Drugi dan ,ic šel v gozd. Celo«1 dO|Mildne je bliKlil okrog. Opol- 3 dne je v neki gostilni pdl malo . vina s či lim kruhom, potem se je ' vrnil nazaj proti domači vasi. Na 1 parobku nad vasjo je legel pod 1 ■smreke, ter sc zagledal v to pokra- 1 jino. To je bil še njesgov gozd, to 1 jc oila št njegova dolina, to so j bila še njegova polja. Tam zadaj ' je st.ila na griču bela cerkev, ne bo je bilo visoko in globoko, jas-| J no in praznično. In kako čudovito »o .se slikali temni hribi od te ( blesteče modrine, kako čudovito se je belila vas med poljem. Tam 3 onkraj vasi pod goisdpiii na prost ranem pašniku so pa Lili dečki smrečje.. Mirno sc je dvigal zlato- 1 rumen pLamcn v toplem ozračju, prozorni dim je brzo izginjal pod ; sr.!rekami. Vžgal jo suho biinovo 1 vejo pred seboj. Gorela je brez dima, a dihalo je pxijetno in mamljivo. Ivo je tako-le nekdaj kurit •ua paši, —- vi Iskal u\ ukal, rezal pokalke iz b.t'gy iu pekel krompir... Kje - tudi časi?... Doli, v vasi je zaiuj..l ]>es ali zakikirikal bojevit ]»ctelin, zacinkalo zvo^.»ee ob gov« li, zaplakal otrok i— V4»e le je slišalo seua goii pridušeno in sanjavo. L*»fpava!i so ga ti daljui odmevi. 13 sveži, močan, j a vernim- topli zrak, to liEtneujc 1 Krekovih who v nad njiaj in to aolnee, te jasne, smejoče se bane, ki »o polnile dolino. Izginila mu je zavest in trdno je S0I11- ce sc je že nagibalo za hribe, ko se je prebudil čil in okrepčan. — Pa -e vendar odpočijem doma! — jo m lil pol žalostno, poi i vedelo. Sel jc doli v va&. Ni hotel iti (aiezi za vrtovi, po cesti je šel sre-j [di v^. Neprijetno niu je bilo i ono pozdravljanje in vpraševa- nje; ali ker mora biti, naj pa bo bolje prej kot pozneje.. Vas je oživelar Pred hišami sc stali kmetje, stari in mladi, ki sc ravnokar prišli s polja. Ženske sc hitele *po vodo in pripravljat večerjo. Otroci so razgrajali in razposajeno letali semtertja. Čreda se jc razmistila po vasi, zarožljale so hlevske duri, par kletev sc je culo. Takoj pri prvi hiši so ga vstavili. Kako in kaj? Kje je bil, kaj je dftlal. kako se mu godi, kaj hoče biti. kdaj m kje? Če je zdrav, i če so doma veseli, izakaj ni hotel pravzaprav študirati za gospoda, kako se mu doma dopade itd. Cela ploha! Videl je nekaj znanih deklet — zdaj so bile že udado že n^ prehitro uvele in p reran o o-starele. Kake lepote so bile svoj čas! Zdaj so imele upala, blida lica, utrujene poglede, oblačile so se zanikamo in govorile so, kakor da so že starke. Same nadloge! Dela dosti, malo veselja. Alt, kje so dekliška leta! Zaslišal se je otroški krik iz hiše, kaka deklina pa je zakričala: Mleko kipi! Zabela se piili! In od bežale so vse ■prestrašene. Videl je mlade može, s katerimi je nekdaj fantova!. Gnali &o živino napajat, važno kadili iz kratkih vivčkov ali pa či-kali cesarski tobak za štiri krajcarje in ošabno pljuvali okrog sebe. Bili so že vsi .gospodarji, imeli so že vsak svojo družino. Toneta so vsi nekako prezirljivo pogledovali. — Na kaj pa študiraš, kaj / — — Na doktorja jezičnega. Na advokata. — — Viz, viž... Jaz imam namreč pravdo. Zaradi meje. Ozreti me hočejo, ali jaz -se ne dam. Po mapi iuiam, \eš, toliko... — in začela se je noskončna povest, katero jp moral poslušati Ko je na koneu svetoval znancu, naj odstopi od tožbe, razsrdil se je ta: — Saj nisem norec, hudiča! — in ko se je Tone odmaKiiil par korakov, slišal je za seboj: — Vsi so ciniki, ti škrici gosposki! Je že :mega videl, pa me hoče zdaj uio-i viti. Ne boš, Jaka! — Stara ženica ga je srečah:: — Jcmenista Korošcev" Ali so ^e postarali. — Podala mu je ro-j ko ju pozdravila sta se gostobe- j »eduo, vprašala se po zdravju, potrdila, da lota hitro t-eko, po-! Leiu je ženica ljubei>-nivo pristavi- j La: — Pa šUoda zanje, tako so; ilobri iu prijazni!. Takega gowpo-j ia ue najdeš v devetih farah. Iuj kakšno veselje za našo vae! Kak-iua čast! Škoda, škoda. Seveda ni v salv poklican... Pa brez zamere! In pa kaj oglasijo naj se fpri nas, dobre hruške imamo. — Odhitela je. On pa se je bradko! nasmehnil. Ženk'a ga je še *'oia-kala'', kakor takrat, ko je bil še v semenišču. Drugi so ga zopet tikali. Ah, da, na to ni mislil, lz-kazil je domači vasi veselje, ni delal east i svoji fari. Dobra volja mu je prešla, bil je emučen od vsega tega vpraševa-1 iija in pozdravljanja, potrt in ža loste« je stoi>il v očetovo hišo. { ŠedeAi so pri večerji vsi domači in dekla. Mati je položila še za njega cinasto žlk-o na mizo, ko je prišel. Segel j«? parkrat v skledo, u mu ni dišalo. Vsi so molčali, resno in fiho se je jedlo. Ko sc končali in odmolili, so ženske odšle v kuhinjo, oče se je nekam iz-cubil, menda k sosedu, ostala sta sama z bratom. Nihče ga ni ogovoril ali vprašal, kje je bil čez lan. — Pojdiva na vrt, — je rekel l>rat- In sila sta- — Kod si pa hodil? — — V gozdu sem bil in po hribih. -- — Da te to veseli! Jaz sem mislil, da si bil v trgu. Kaj »i pa de-Lal tam? — — Nič. Hodil sem in gledal o krog. Dopade se mL Danes je bil lep dan. — — Samo vroče je bilo. Jaz sem ves »poten, kakor da bi bil zbit, -je rekel brat in legel na klop. — -Človek celi dan dela kakor črna živina. — Tone je slišal nekako očitko v glasu, pa je molčal. — Lepo vam je pa vseeno, vaan šiudiranmi, — je godrnjal brat. — Ge bi bil jaz takole na tvojem mestu! — — Ni tako lepo, kakor si misliš. Vsak ima svoje skrbi. In ja^ jih nimam malo. In delati moram tudi, čc hočem biti živ, in morda še težje kakor ti. — — Han. Jaz ne vem. Ali meni ni lab ko, t o vem. —: JPosadil se je. Slovensko RepuMkansko Združenje. SEDEŽ V CHICAG1, ILL. Izvrševalci odbor: Frank Bostich, Filip Godina, Frank Kerže, Martiu V. Konda, [Etbin Kristan, Anton J. Terbovee, Jože Zavertnik. Nadzorni odbor: Ludvik Benedik, Matt Petrovič, Frank Veranič. Centralni odbor: John Ermenc, Ivan A. Kaker, Ivan Kušar, Anton Motz, Frank Mravlja, Jacob Muha, Matt Pogorele, John Rezel, Joseph Stcblaj, Frank Šavs, Frank Udovich. Andrew Vidrich, Stefan Zabrie, Leo Za krajšek, Anton Zlogar. {OPOMBA. — Zastopniki organizacij ia listov, ki se dozdaj še še niso priglasili, postanejo člani centralnega odbora, čim se pravilno prijavijo in izjavijo, da se strinjajo s temeljnimi načeli S. K. Z. _ Naslov za pisma in denarne pošiljatve je sledeči: Anton J Terbovee P. O., No. 1, Cicero, III.) VABILO NA SHODI llojaki v Conemaguh. Franklin, Johnstown, Lloydell, Diuilo, ter ostale naselbine v okolici Johns-towna, ste uljudno vabljeni na shod, katerega sklicujejo lokalni zastopniki Slovenskega Republi-čanskega Združenja, pooblaščeni p0 svojih krajevnih društvih, ka-l ter i se bode vršil dne 22. decembra t. 1. ob S.-uri zvečer, v Slovenski ,dvorani DRUŠTVA SV. ALOJZIJA, V CONEMAUGH, PA. Na shodu bode poleg drugih, glavni govornik v nalašč za ta shod povabljeni nam obeeznani slovenski govornik in pisatelj, neupogljivi prvoboritelj za pravice delavstva in svojega naroda, g Et-, bin Kristan iz Chicage. Rojaki! Vsled napovedi vojne Avstro-Ogrski, od strani Združenih držav, v katerih sedaj živimo, smo prišli Slovenci v precej kritičen trenutek, in ker mnogo naših rojakov ne razumeva današnji položaj, vsled tega se je uvidelo potrebo sklicati shod, na katerem naj se pojasni stališče Slovencev, ki bi ga morali zavzemati v sedanjosti, priporočamo, da se shoda sleherni udeleži, posebej še isti, ki niso še državljani Združenih držav. Pridite poslušati moža, ki ima dolgoletne izkušnje za seboj, in ki Vam bode raztolmačil pomen Slov. Rep. Združenja, katero Vam bode znalo mnogo koristiti, v času Vašega bivanja v tej deželi. Pridružite se vsi kot prijatelji velikega ameriškega naroda, in pomagajte po možnosti v delu za osvoboditev svojega lastnega naroda j onstran oceana. Vstopnina na shod je prosta. Rojaki! V soboto, 22. decembra t. 1. vsi na shod! f • Zastopniki za S. R. Z.: [Andrej Vidrich, za S. D. P. Z. iu S. 1». Dr. S. B., Štefan Zabrie. za Slov. Izobr. Dom, Ignaz Orožnik, za dr. Delavec, Mihael Rovanšek, za dr. Sv. Alojzija, Frank Dremeli. z* dr BoritP1! sL-HnatnH; j NAZNANILO IN ZAHVALA. j Z žalostmi m Srcem naznanjam, da je due 23. novembra po kratki bolezni za veeno v Gospodu zaspal moj nepozabni soproir oziro-, ma oče j JOŽEF VIRANT. ) Pokojni je bil doma iz Iga, vas Tomišelj na Dolenjskem. Tukaj zapušča mene žalujočo soprogo in j S sedmero nedorastlih otrok in dva j "brata. Bil ie član društva sv. Bar-] jbare št. 19 SHZ., društva Aurora I št. 4:i sNPJ. m društva Owls. j Pri tej priliki vsem zahvaljujem, kateri so se vdeležili pogre-i ba, posebno pa društvu sv. Jožefa 'in zimskemu društvu Zvezda. Ob-j enem sc zahvaljujem tudi za j krasne vence vsem darovalcem oziroma društvom. Naj v miru počiva. Žalujoči ostali: Anna Virant, soproga. Joseph, Anton in Frank, sinovi. Anna, Angela, Marie in Julia, hčere. - Aurora, Minn., 12. dec. 11*17. OPOMIN. Vse tiste, ki mi kaj dolgujejo, prosim, da poravnajo svoj dolg, kor drugače jih obelodanim s polnimi imeni v vseh listih; to se tiče tudi tistih v Denver j u. Joseph Prijaitu, 5232 Wash. St., Denver. Colo I TT • • • \ sa .pisma po 1. januarju 1!)1S naslovite na nori naslov: Joseph Prijatu, 448.3 Logan St., Globeville. Colo, j ! OPOMIN. j Vsi oni, kateri so mi dolžni za board, naj mi do 15. januarja (.plačajo, drugače jih bom s polnim imenom obelodanila po vseh časopisih. Moj naslov je: Mrs. Helen Pogačnik, • 7:i0 Maple St., Bridgeville, Pa. (18-19—12) Iščem svojega prijatelja MATIJO PA.V&IČ. Doma je iz vasi Reka pri Cerknem na Primorskem. Prosim ga, ako to bere, naj mi piše in posije svoj na-tančeai naslov. Zaeno pozdravljam vse znane o iai prijatelje širom Amerike. — Tony Kacin, E. Amderson Store, Kinzua, Pa. f (18 -20—12) Posebno naznanilo. ^»fc^-r Gow4rtek, mJh U SpeelaJlst, j* prin—1 • ■atoinj v CUrtbtl tm m> taMtolw stroj« m adravUcnJ« bolnih md ia §m. TttaJ bo udtUml tati mh>c ufli adniVUmJa. kakor srn 3* uporsblj*! v — f-r'tff* kMnllroh v Bvrog* Poto» Un M tmfiuno alfi m atraU ta praiAčo vnko babo ooobo a X-kiki brapUM ako m potf pot« pri nj«n vteTltt. Vmmo |o. feia la kofeo Vaa Jo afttfU. ot kako Oolco ste Ca bolal: pridi t« k tm i illl !■■ Ivoatettota te »okatlt mm. ka ww aa vam atorim. ' AM "»ate W .....prtkSUt oil imata katort jr ' 11 i E i^«, y niroiote s> ■•Mm no Mhrl- k^l^^ta B j 'j evot velikega *pee» cefe. an v areaarte. ■ SST^tenkT«"* JMrokT Ravma- H tarfcL to nlktfe m tlaam, «iavoboi» «a- M * D I nudil teko tepo ** prtjet Nefilate kri. lJ QtjMjll II lika bolnim moMdn bolečine In letava. I I SoiS^Nujee V» SSStSipuSS \XJr A v ZA $1000.00 X-2ARK9V SE RAN ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJI AKO STE BOLNI« miti takoj te pootlta m natanko pretakati po tm apodanate; potem >nftii ftMI aa V«le pcave bata« in ako morote oabtTtti. MJcsor taptk In M« sla* 10 pqahwnra eeatae prelaKkTO lzt učealb metod, kateitk oo poAitaJt t eookem rto «a|n. Klogiiil ndltal »troji, katere J« nabral o eaeb Mov mta, tvorijo najpopel aolf ta mJMUH umd v Um maota. Tukaj morete najti mnafo Cndodelnlb atrojev « doaaOeJo eroj maon, ko tm drn«o nI ve« pnipajilii Je ▼»■■a*, kaka S» Veh Moaaa; oko avain Uenver. tolo.: Louis AndoUiJi La p rank Skratrttt Leadville, Colo.: John Hočevar. Pneblu, Colo.: Feier orng, J oba Germ. Fvank JaneeU ln A Kochevar Satida, Colo, la okolica: -oca., Ocstelio. Somerset. Colo.: Math. Kerneij Cliiiloo, LndL. JLambert Bol skar. ludianapoiia, IncL: Alois Uudmxa. Aurora, UL; Jernej B. Ver bič. Ctucaso, ilk. jua. lio^ue, joe. UU«t-Ui Frank Jnrjovec. Joliet, UL: Frank Bamblch, Frank Lanrich ln John Zaletel. La Salle, HI.: Matija Komp. LiTtngHlon, UL: Mlh. Clrar. Maecoutak, UL: Fr. Au^uatln. Nokomia, UL la okolica: Matk Galahek. North Chlcaco, m. ia okolica: Aatoa Kobai ln Math. Oerln. So. Chicago, UL: Frank Čeruo. Springfield. OL: Matija BarborUL Waokesao. UL in okolica: Matk Ugrin In Frank Petkovgek Cherokee, Kana.: Frank Reflaoia Franklin. Bans.: kran* i>eskov»*. Frontenae, Sana, la ok.Jca: Uo* klrm in Frank Kerne. Kansas Ctty, Kaos. 3 Geo. Bajuk la Peter SchneUer. Bingo. Kana.: Mike Pencil. Kitzmilter, Md. la okolica: Frani vodoplrec. Baltic, Midi.: M. D. Llkovlch. Calumet, Mich, in okolica: M. 9 i Kobe, Martin Bade ln Pavel Shalta. ' Chltholm, Minn.: Frank Govže, Jak Petrlch say. Mina, la okolica: Ivan Goufle, •js. J. PeaheL Anton Poljanec in IjuxUs M. PeroSok. ■wktk --Lome Gov?9 la JurlJ CoCaa. Gilbert. Minsk la okolica: L. Tassl, Hfbhing, Minn.: Ivan PouSe. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlch. St. Loola, Mo.: Mike Grabrlaa. KWa, Mont.: Gregor Zobea Gnat Falls, Mont.: Math. Urlch. Bonadna, Moot.: Tomafi Penila. Gowanda, N. X.: Karl Starnlfia. little Falls, N. I.t Frank Gregoarki Barkertoa. O. la okolica: Mat> Kramar. Bridgeport. O.:* Michael Kočevar. OoUiaweod. O.: Math Slapnlk Qeroland. O.: Frank Saksar. Jakot uehevc. Chas Karllngar. Frank Meb In Jakob Besnlk. Lorain, O. ia okolica: Louis Balam In J. Kamie. NOeo, O.: Frank KogovSek. twinpU^o, O.: Anton KlkeiJ Oregon City,Or eg.: M. Justin ia 2 I dlolej. AHesaeny, Pa: M. Klartrh. \mbrfdge. Pa.: Frank Jakfia Beeenm. Pa.: Loola Hribar. Blroaal Ina, Pa fee okolico: Aata Uavea Bnrdlac, Pa. la ekoUcai Jofec Denser. CanonBbnrg. Pa.: John KokHeh. , vojnoj Jan Marija Plojhar. Češki spisal Julij Zeyer. (Nadaljevanje). Deklica je prestrašila, videč temno senco na njegovem čelu. NepreiuUuo je ležal z zaprtimi očmi. Zadelo jo je to kakor bodalo Ali ni bil podoben mrtvecu? S lii-tro kretnjo se je obrnila od nje ga. Hala se je, da bi ne zapazi njene ginjenosti, ko bi odprl oči Vstala je, kakor bi si hotela natr gati šopek vijolic, in je stopala počasi z griča. Ko je čutil, da sc je oddaljila, je odprl oči in tedaj jo je videl klečati deli med cvetjem. "Kako je mirna", si je mislil 4 Ko mene več ne bo tukaj, ah, te daj natrga mirna kakor sedaj vijolic in jih gotovo položi na moj grob.... prvo, drugo leto.... Po ineje.... Oh, naravno je to, di name pozabil Že zdaj se priprav lj« ua moj odhod! 'Pojasnilo do buno tam, kamor hitimo vsi.* temi besedami me j«- hotela tola /iti, pripravlja me na smrt. Nje na krasna duša jc polna vere, k" hi jo rada kot uteho kanila tudi \ mojo!.... Vi s njen današnji go v or je imel znake uspavanja. Da da — mi je hotela reči: prijatelj j bodi močan, vdaj se v svojo uso do! Glej, jaz sein močna." In je začel v svoji krivičnost: čutiti nekaj zlobnosti podobnega Njen uiir ga je rauil in njena si la. — Katarina ni slutila njegove mu ke in njegove bolne razdraženo sti, ki je nastala hitro in nenadnt kakor krč. Počasno se je vračala » kitico vijolic. Jan Marija je zopet zatisnil ot* Ln se delal, ko da je zaspal. Ba1 se je izpregovoriti, nejasno je slu til, da bi govoril trp^o in da j« krivičen. Dozdevalo se mu je to, pa ni imel moči, se ohrabrit5. Katarina je sedela nedaleč o** njega ter zrla zamišljeno nanj. — Dolgo je ležal nepremično. Dre mlje je mislila. Zdelo se je tako torej jra ni hotela motiti. Njegov obraz je bil sedaj spokojen, ker Jan Marija se je začel vendar po mirjevati, m ki poluspanee ga je /a hip rcfc prevzemal, ker slabotno je bilo njegovo telo. Katarina je dolgo gledala da I jo, na nebo, menila je, tla bi njei uprti pogled vznemirjal njegot spanec. Naposled so se vrnile nje ne oči zopet k njemu. "Kakor b bil mrtev", ti je šepetala in se stre Tisti hip je zaigral spečemu nezavesten ustuev ua licu. "Kakšen mir na njegovem obrazu , je preudurja.a Katarina. — ' V-u njegova oložnost je izginila liki senca. Kako je sedaj krasen! II vala tebi, s!a-e zgolj simboli smrti f Da, on je »m rt za nekaj ur. i ('mu sr torej bati onega dolge-' ga spanja. Če nam je to kratko ta-J ko žalostno!----Kje je sedaj nje rovg duša ?. ,.. * Ti odpočivai, i»na' gre na pot —— ti spiš, po svetu ona ipre b«deč\ Tako stopi v onih verzih, ki me mikajo čimtlalje bolj J m«" tolažijo in prepričujejo..„.' A ko nas spaiu-e reši \scL skrbi le /•u-usiio, smrt pa za večno, kako mno pač nehvaležni, ko pravimo: 'sveti, sladki spanec!' in ne tudi: 'sladka, sveta smrt'?" Za korak se je približala spečemu. ''Da", je šepetala, "ljubim te sladka, sveta smrt. Tvoja krasota, tvoj veliki mir, tvoja Boga polna veličastnost mi sveti tu raz to če-o, ki si nanj že pritisnila svoj pečat. Življenju sem rekla: glej, to je mož, ki ga ljubim, zanj hočem živeti! A življenje se je odvrnilo in reklo: tega moža ni v mojem domu. O £f'Cta smrt, sedaj ti pražim : glej, to je mož, ki ga ljubim, ž njim hovrein umreti.... in ti se ne odvrneš kakor je storilo življenje----" Stresla se je. V globini vesti jo je zbodlo očitanje. S kakšno pravico je smela trkati na vrata smrtnega doma? Se, ona ni smela iti ž njim. Niti smrt je ni marala! O, bila je kruta, kakor je bilo kruto življenje. 3ba sta jo hotela ločiti od nje ^a.... Ti je bilo trdo.... Katarina je zaplakala iu Jan Marija se je probudil iz lahkega Kiluspanja. Nagloma je sedel, rde čiea je izpreletela njegov obraz in jrozničava razburjenost ter boleh-■ia malodušnost sta potresli ž njim iki s trst jem. "Ah"', je kliknil, "U me že objokuješ kakor pri pogrebu." '"Ne, ne", se jc branila plaho zmedeno in slabotno. "Oii, meniš, da ne vem tega?" ie govoril brezumno v polovičnem leliriju. "Misliš, da ne čitam v tvojih očeh. da te utrujam, da hlepiš po olajšavi, misliš, da v očeh tega Luiggija, ki ga sovražim, ni jasno napisano, da čaka že vsak lan mojega konca, ki se bliža ta co počasno?" C dtil je, da je krut erivičen, grozno,nehvaležen, toda trla ga je blazna obupuost. Katarina se je tresla jh> vsem :ivotu, zgrudila se je poleg njega in mu obvila z rokama vrat. 4'Bodi miren", je prosila. 44Ne kele me tvoji očitki, ti veš, la mi leiaš krivico. A njemu tudi." "Ravnaš z menoj kakor z otrokom! To ne potraja dolgo, si mi-diš in prenašaš. Dobra si, vem. in az sem hudoben. Toda tvoja do brata, tvoj mir prihaja odtod, ker je hladna tvoja ljubezen. Jaz t< ljubim, Katarina, kolikor je moč resnično ljubiti; v večni zauiak njenosti, blazno, obupno, z nijem m peklom v duši! A tvoja ljube ten" — obmolknil je. V oči mu je gledala. " Nehvaležnik", je rekla iu sol ze so jo polih, "moja ljubezen je močnejša, ker ume prenašati". Iu glava se ji je pod neizmerno težo bolesti sklonila na prsi. Jan Marija jc divje, obupno ra plakal. Njegov kes je bil tako ve lik kakor poprej njegova krivicam*. "O, Katarina", je prosil. 44Ali mi moreš odpustiti? O, ko bi vede la, kakšne muke prenašam! Kata riua, ti veš, da ne morem živeti! In ti, ti me pozabiš. To ni očitek, zg^di se x'asoma, vem, čez dolgo časa... . no zg«»di se.___Pač vem da postneš nekdaj njegova, Lui gijeva----To pač ni očitanje! On ti- zasluži bolj nego jaz, prav storiš. in jaz vaju blagoslavljam! — Toda, Katarina, to so vendar mu- MOŠKE BOLEZNI UST Dr. Koler najstarejši sloven, taki tdravnik, specialist v Pitts-bnrghn, ki ima 28-lctno skušnjo v zdravljenju vseh moških Hydrocele ali kilo zdravim r 30 urah in brez operacije. Bolezni mehurja radi katerih nastanejo bolezni v križu in hrbtu in ostala bolezni te vrste zdravim s gotovostjo. REVMATIZEM, TRGANJE, ZASTRUPLJEN JE KRVI, BO LEČINE. OTEKLINE, ŠKRO ; VLB IN DRUGE KOŽNE BOLEZNI, ki nastanejo radi ns-tiste krvi, ozdravim v kratkem času, da ni potrebno ležati. Jas Slovenski zdravnik. rabim 606 in 904 za krvne bo- tmmL Ur m dum are: Vsak dia od 0. ure sjntraj do 8. ure svete; v petkih od 9. zjutraj do 5. popoldne; ob nedeljah od 9. zjutraj do 1 popoldne. Dr. KOLER, 638 PENN. AVE., PITTSBUIOI. PA. ke brez konca! Tebi postanem legenda, nekdaj bos svoji hčeri pripovedovala z ginjeuostjo in z u-smevom. kakor je tebi pravila tvoja mati o onem godbeniku na Če-i škern. Zopet se završi nekaj takšnega. kakor je biia legenda o tisti roži." In je plakal, da se mu je sesedalo srce. Katarina je molčala. Neizmerna bolest jo je povalila skoraj na tla Da, da, takšno je bilo življenje. Io niso bile fantazije, nekakšno irrozničavo sanjarstvo. kar je prenašal, to je bila resnica! Vsaka bol »e sčasoma pomiri, vsaka ! Tudi njej izpuhti kakor prespane .sanje ta neizmerna strast, v kateri je živela, in to veliko bolest zaradi ijegovc smrti preboli kakor vsak lru«r. to veliko bolest, neizmerno kakor je bila njena ljubezen! In ljudje hvalijo prirodo zato. kei lam jc dala naposled pozabljenje! Ona jo je zato ta, trenotek sovražila. Odvzeti ji njeno bolest, to se ji je zdel svetokradež v njenem sr-;u. 1"polno se je vzravnala. "Jane Marija", je rekla z moč lini glasom, čudovito trdnim in ilavnostnim. "Jaz verujem v Bora in pri živem Bogu ti prisegam la se motiš." Presenečeno in vprašujoče j< rledal nanjo. "Nikdar ne bom Luigijeva in ie koga drugega", je rekla Katarina in dvignila roko k prisegi. Prijel jo je za roki. "Ne prisegaj!" je kliknil. — 'Nočem, da bi žrtvovala svoje življenje mojemu spominu. Nočem, la bi žalovala do smrti. Želim da • i srečna! Odvežem te vseh priseg. Strahopetec sem. Ne, bil sem -trahopetee, toda sedaj, ta hiu ni-*em več! Ti, ti si me rešila. Vrni a si mo samemu sebi, Katarina, s tem. kar je zakrivila bolezen, ne Dbtežuje moje duše! Izpovcm se ti vseh svojili grehov; v posled lji dobi sem zavidal Luigiju. Teži-a me je dovršenost njegove duše. njegova sila je težila mojo slabost Katarina, blazen sem bil. V moj »•ročici se je zgodilo, da sem postal tako nizek, tako podel. Ali, ne u inein niti ljubiti, nikogar nisem nego sebe.... Ne, ne! Krivico si lelain, lažem. Sedaj, ta hip to zo >et čutim, da sem te ljubil kljub ;voji podlosti in otroški slabost7 u te hočem vredeu biti vsaj v teh >oslednjih treuotkih svojega živ 'jenja." Katarina mu je položila glave la ramo, toda izpregovoriti ni mo rla. Na smrt so jo utrudili tolike-.-i silni občutki in njeno srce je bi o kakor v kleščah. "Ne smrt, ani->ak življenje je grozno", si je milila. "Zakaj me ne ume, ki ga iubim!" In precej zatem si jc o •itala to misel. "Ne, ne", si je re via v globini duše, 44on me ljubi, > tem ni dvoma, iu vsa njegova mota iu krivienost prihaja samo iz njegove neizmerne ljubezni... [n njega naj izgubim in živim da-je!".... Stisnila se je tesneje k njemu n sta .sc držala v nemem objemu .... "Pojdiva domov", jc rekla ko-uečno, "soluce začenja preveč žga> ti." S temi besedami jc bil čar razdrt. Vračala .-ta se iz sanj v treznej- ši svet----Želela je biti sama bre*. prič. Nihče je ni smel videti, in posebno ou, on ne, ako je naposled začela omahovati pod pezo svojega križa. Jan Marija jc vstal in sta se napotila domov. Tudi on ie hrepenel biti brez prič, liotel je zbrati svoje moči, hotel je jasno v sebe gledati in tam citati, hotel je izrvati iz svojega Srca vse, kar je bilo tam divjega in bolnega. Čutil je, da se bliža kriza njegove usode, z grozo je čutil, da se v kratkem zgodi ž njim nekaj novega, čudnega, česar do slej ni videl, ne slišal. Kaj? Zadr-geta I jc kljnb tej nanovo pridob ljeni energiji____Stopala sta molče noter do doma. "Nočeš na vrt!" je vprašala ko sta sstala ob vhodu. "Ne, Katarina", je tiho odgo vociL "Grem v svojo sobo, poči jem se in se popolnoma pomirim Potem prkkuu k tebi na tegaso če tam. I ■ "£oLpvo, šaiotlu t* Jbcim tam." je odvrnila in j4a s« ločila. Ona je ktial* w> stopnicah zgor in vač ni zadrievala solz, k On je šel počasao v evofo sobo SLOVENSKO-AMERIKANSKI zalete 1918. Razen koledarskega dela ima še slede5o vsebino: Pesem. 1 Normalni potek ruske revolucije. Važen zgodovinski dokument. f Rusija. Popolen pregled svetovne vojne. | Nemški cilji in Rusija. Praznik v Petelinji vasi. I Padec rodbine Romanovcev. Prag. I Prednost brzojava. Problem Alzacije-Lotarinške. f Pesem jetnikov. Ukradeno pismo. I Kozaki in njih vojska. Bed. f Litvinski kmetje. Veliki dobitek. f Nevidna poslanica. Razno o otrocih. I Buchara. Doživljaj francoskega turnalista. | Čudne pogrebne določbe. Venizelos. 1 Album. O postanku koledarja. I Krščanska svatba pri Kafrih. Nemški napadi s plinom. ! Večni koledar. Živali in aeroplani. ! Petelinji boji. Ruska revolucija. f Nekaj za gospodinje. Program ruske socijalistične stranke. ! Sala. Aforizmi. t Oglasi. Koledar krasi nad trideset slik, izmed katerih jih je skoraj polovica s soške fronte. Stane 35 centov. _ „ Naroča se pri: Slovenic Publishing Company 82 CORTLANDT STREET, - NEW YORK CITY, N. Y. Odložil je klobuk, se zgrudil v na-' slanjač ter si pokril obraz z roka-, ma. "Kaj se godi z menoj?" se jt vprašal. "Oh, nič posebnega. U-mirain. To je tako naravno." Toda nekolikokrat se je stresel in mu jc postalo neizmerno težko, neizmerno žal vsega, vsega. ... To svoje mladosti. t«*ga solnca. vseh stvari, vseh občutkov — tudi onih bolesti.... Nad vse pa mu je bilo žal nje. nje! Plakal je vnotranjo-sti, pr>.i so se mu dvigale, telo mu je krčevito drgetalo, pa ni ena solza mu ni stopila v oči. Vzravnal se je. "Naposled hočem biti mož!" si je glosno rekel. "Nu, da umrjem. Bog. daj mi moči. da bi mogel smrti gledati naravnost v obraz in bi se ne tresel! Ah, z Bogom, življenje!" Neka jasnost se je plat ko širila v njegovi notranjosti. Začel je pre mišlejvati o življenju, pa ne o o. nem, ki je ležalo že za njim.... Daleč.... kot stvar, ki je bila in je ni več.... 4'Kaj je bila moja napaka .' Zakaj nisem mogel biti srečen?" j«, hladno raziskaval po preteklosti. "O. to je jasno: nikdar nisem imrl dosti poguma, živeti, nisem se mogel prilagoditi v svet, ki je bi.' krog mene. Ta .svet pač smatra takšne ljudi moje vrste za sovražnike in jih preganja ali pa zaničuje. Življenje ima samo eno pot. ravno, odmerjeno, določeno. Korak od nje v stran — in beda tebi. ki si ga storil! Pogineš, kaj hoče življenje? Da bi šel po tej poti, ki ti jo kaže. in se ne oziral ne na levo -ie na pravo. In jaz ? Jaz tega nisem storil. Meni se ni ljubilo korakati po naznaeeni cesti slepo, pokorno, preteč serfi premišljeval o tem, kam drži. Nikdar nisem videl tega, kar je bilo blizu, dalja, nedoslednost me je mikala, vabi-'a. V to nedoglednosi sem padal, padal, kakor se popotnik, blodeč ponoči, prevrne v propast. Kdor zre v nedoglednost, pozablja, o čemer mislijo vsi, blodi za ciljem d neprestano beži pred njim. tistega imenujejo sanjača in v<"asi pesnika.... Umiram mlad.... Bog, zelo mlad. Pa moja duša sploh ni živela nikdar tukaj. Torej se morda izlušči v drugem življenju, .čigar razdoblja injjfcčiua ne morem niti slutiti, morda se tam či-sto razžge tista svetloba, ki je tu-' 'vaj le slabotno brlela v meni. Poezija je morda slutnja, ki postane tam resnica iu dejanje. Ne godrnjam več. Pesnik sem bil in Boga P8H ŽELODČNE BfejBBOLEZM' okorela jetra, žoičnica, zapeka, zlata žila, revmati- H zem, katar, naduha in funkcijonalne bolezni srca 8 56 -a^co vspešno zdravijo privatno na domu in z I Želimo, da se seznanite z našim znastvenin nači- I HHHB^^^BI^P^^^^^^^^^^H^Q^ nom zdravljenja na domu mnogih akutnih in kroničnih I bolesti; tudi nalezljivih in podedovanih bolesti, kakor B [{y&^^m^H^^H^^^^V^* nečiste krvi; slabe krvi; bolesti kože. otekle, zažgane, M nSHH bolne in občutljive delove; slabe, nervozne in obne- B /^.ijfei niogle kondicije; pomanjkanje energije, ambicije in B Vm\ ^V^a zaupanja; nadlogah iedvic in mehurja, ter veliko drugih I icVvm bolesti in nadlogah od katerih bolniki pogosto trpe. I Mofa^^^^^KSj^^ Zdraviliška knjižica, katera šteje i oselma - 96* strani, zastonj. I poslanica Pišite Se danes po to Ln>l2ico in u njej boste naili enostavna I i ' fakta v razuirJiivem. materinskem jeziku. Ta knjižica je zaloga I naoe. ^ znanosti in vsebuje inTormacije in nasvete, ki t« jih moral znati I i VV^J^N^ * vsak molki in vsaka ženska. Ako torej Hočete znati, kako bi do- I Zdim. <3a me pozna vsalri mof m bl'' n^aj svoje staro zdrav je in moč piiite takoj po to brez- I -^»^ki i-ca v tej d^e'.i, k s; era trpi na plaeno knjižico in zve< el. boste, kaj jc potrebno glede te ali ■ bolezni. Želim, da ir.e vsi kot V one bolezni. Nepošiljajte denarja! — pošljite samo vaše ime in ■ prljateli«—da vedo kdo sem jrz ka; aem naslov na spodnjerr. kuponu. Ne trosite dt-narja za kakšna nič- I Btorii ▼ preteklosti iti kaj delam sedaj. vredna sredstva, temveč čitajte to knjižice, katera je kažipot k suftravfu, in I "?3a cii-a vam .ahko Spn.:u;c. da3;m o»- črpajte iz nje pravočasne nasvete in podatke. Pri tem lahko zveste, na čem vi B dCJj Zt^A^LŽŽŽ ^ - « — -- obvlada tL | beli jjo do!—IK letih SMidiranja. razi.-kavanja in dela. Skrbno Dem proučil in acaliziral KtlDOIl Zfl DrCZDlaCDO kllflŽlCO vse tiete »tare. kronične iti globoko vkor- r W~ | ienmfT ki tat° 2drariio Zapištc vaše popolno ime in naslov, izrezite in pošljite nam se dane«. I in o k£tenh ima mnogo družiti zcravnikov r le povrf no znanje, ^elim, da mi vsak bo- ———————————————————————-—ff lan moški in vsaka bolna renska zaupa NATIONAL LABORATORY ] ST.-OJS teskoce in tajnosCa; makemu bom oal i pošten iiMvet. ker žetim. tU sem z vsakim * 1 ISO - I '3 W. Madiw« St.. Ch'cifo. 11!. ŽiTSrSST S G-P^ Prosim. m. takoj vašo ^V^o Kn.iaeo p^la™ m I noslaulco nadc. zastonj in poštnine prosto. iaii 601 —-......—..................................—.....I iT ' Metlo______________________________________Država_________________________B zahvalim za ta vir sladkih, veli-' kih in bolestnih občutkov. Boli ni'.', da to, kar je cvetelo v meni. ni j dozorelo, toda ne vdam se boli. ker upam, da to iznova in krasne-je vzevete v meni. Ah, Bog moj.; pripravljen sem na odhod odtod, j Naposled smrt. se tebe ne bojim! j Sladko je življenje, da, pa ti sij morda še slajša neero ono." j (Dalje prihodnjič). —- Listnica uredništva, Slovenski vojak Fr. K. v Camp HancocK, G?.., naj penije svoj naslov .Mis. Anna Flajnlk, .Maplewood Ave., Aiubrid^e, ki mu bo poslala kuj igo •'Sloven- ski fantie v Bosni in Hercegovini*'. J. N., R., Colo. — Ker se Združene države že na lajajo v vojni z Avstrije, ne morete tekom t^ vojne postali ameriški državljan. I Izgubljeni norveški mornarji. ! - j True translation filed with tli« ix»st j master at New York. N. Y. on I>ec. : IS. 1017. as rec|tiirer th»- Act of (.ktobcr li>17. London, Anglija, 10. deeombra. Uradno se naznanja, da j* Norv**-, ška tekom vojne izgnbila ">(X)0 mor narjev, kakor pravi neko poročilo iz Kristjanije. Rojaki naročajte se na "(jkis Naro-| 1.1". najvtč.ii slovenski dnevnik v Združi aili državah. KLETEV. Stara majka klice hčerko s jn a ga : 4' Marti, "-n-li rjuhe obelila ' ' Nisem! Nisem mogla do studenca, dragi mi je vodo grdo skalil. Majka, kolni ga. prekolni z mn1- r t rn obraz mu bil kot sneži, i gruda. i/ (vi naj mojih strela tre: i vanj. junaka, pade v grub n.ij k meni, v grob, I; nev« sti v postelj^ poročno! Bele ovce mu polje zakrile, j a s nje t a vsa brda in doline, nuj (k'>ek zateume mu solnce! - ... SLOVENSKO B —B bodp. Iruitvo sviti Barton —5— - Isl —E) JLA KMDVUmm DRŽAVE SEVERNE IMIIFII ' Sedei: FOREST CITY, PA. GLAVNI URADNIKI: PiedmOafk: F. B. TAUCHAH, 074 Abat; Ave^ Bork Sprtega, Podpredsednik: JAKOB DOLENC, box 181, Brooghtcn. Pa. fajnlk: F&ANK PAVLOVČIČ, box 647 Forest City, Pa. Pomoftni tajnik: AVGUST GOSTlftA, box 310, Forest City, Pa, Blagajnik: JOSIP MARIKČiČ, 5806 St. Clair Ave., Cleveland, Obla. PoSLoftni blagajnik in zaupnik: ANT. HOCHEVAR. RFD. Na 2 box 27, Bridgeport. Oblo. NADZORNI ODBOR: Predsednik nads. odbora: JOSIP PETERNEL, box 96, Wlllosk, Pa. L nadsornlk: JERNEJ HAFNER, box 65, Borilna. Pa. g aadaornlk: IVAN GROŠELJ, 885 E. 137th 8t^ Cleveland. OH« POROTNI ODBOR: Piadasdalk porot, odbora: MARTIN OBREŽAN, box 72, R. Mineral, Kaaa L porotnik: FRANC TEROPClC, R. F. D. No. 8, box 146, Fort Smltb, Ark, g poročnik: JOSIP GOLOB. 1916 Bo. 14tb St., Springfield. UL VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. URAHEK. 843 E. Oblo St Plttaborgk, Pa, Uradno glasilo: "GLAS NARODA**. 82 Coitiandt B U New York, R. 1. Cenjena droit t«, odroma njih uradniki so naprofcnl poftUJatl vaa de-ptaa direktno na glavnega tajnika ln nikogar drugega. Denar naj aa pa po* NUJa edino potom poftnlb. ekspresnlh ali bančnih denarnih nika- kor pa ne potrm privatnih dekor, na aaalot: Frank Pavlov««, Farmers 4 Miners Nstional Bank, Forest City, Pa. V slučaju, da Ov+rAfa drofttvenl tajniki pri porodim glavnega kske pomanjkljivosti, naj to nenadoma naznanijo urada glav. tajnika, da samote napako popraviti l Štirinajsto poglavje. poroka. Kara se št- ni veselila svojega popolnega uspeha. — Prav nič ni mislila na to, da bi se še pred poroko odpočila od svojih velikih fru-dov in naporov. — Skoraj prisilila «ra J*1- da jo ugodil njeni prošnji iu zdaj je bilo treba kovati železo, dokler je bilo še vroče. Kot znano, je bila že v Parizu preskrbela Leonov rojstni iu krstni list. — Isto je preskrbela tudi zase. Leon je odšel po svojih opravkih, Kara se je pa napotila v bližnjo francosko cerkev ter zahtevala duhovnika. — Duhovnik je vzel štolo ter se odpravil v cerkev, misleč, da se hoče dama izpovedati. Toda to ni bila spoved. Kara mu je povedala, da je prišla s svojim zaročencem v Ameriko in da se jima zelo mudi daljo na za pa d. — Predno se pa podata na potovanje, je po njenem mnenju boljše, da se poročita. Duhovnik ji je rekel, da je to seveda najboljše ter pristavil, da m« lahko poročita kadarkoli se hoeeta. Predno se je vrnila Kara v hotel, je kupila pri nekem zlatarju J dva priprosta prstana. Koeijažu*je naročila, naj jo čaka pred hotelom ter odpravila j v svoje stanovanje. Tam je sedel Leon in pušil ei^areto. — Leon. ali ue boš oblekel fraka 1 — ga je vprašala. — Zakaj" — Ali ni boljša ta obleka? — Ker ^ bova poročila. — islim. da bi bil frak boljši. — Poročila v,- bova * — m- je zasmejal Leon. Kara jra j,- resno pogledala iu mu pojasnila, kaj ji je povedal duhovnik. Ko mu j,- to pripovedovali., je začela oblačiti v čisto črno' '•bleko. — Toda la r>or».ki' je neumnost — je rekel Leon. — Tako poro-j je neveljavna. __(Dalje irt*ihodnjič.) I-eem svojega brata ANTON" A SAIN. podomače Slavdov iz Kiieiaka na Notranjskem, Pred dvenii leti sva Kila skupaj v To-j baseo. Colo. Prosim, da ogLa-si svojemu bratu: John Sain. Box 641. Verona. Pa (18 20—12) i Kada bi izvedela za naslov svoje matere MARIJANE BEXli-DIK. Al v o je kateremu rojaku znan nje naslov, je pro-šen. da uii ga javi. ali naj se pa sama oghasi na naslov: Nellie Bene-aick. R. 1. P>ox 63. Navlor. Mo. i (18-20—12) Gospodična Kara Roman iz pariškega življenja. Hector Malot. — Za Glas Naroda J. T. 2"» (Nadaljevanje . — Jaz ti bom >tala nasproti. Leon, — je rekla. — Iz tvojega o-i braza bom natančno prebrala, kaj nameravaš storiti. Na listini j.* bral Leon besede svojih upnikov. — Upniki iz-1 javljali, da gospa Haupoi* noče plačati dolga, da ga ne bo nikoli plaeala in da vsled tega namerava i/jiebiti svojega sina. — Torej vidiš, kakšno ulogo s<» igrali tvoji ntariši? l-eoii j. pe ji Leonova vprašanju skrajno čudna •dozdevala. Toda ona je že napravila svoj načrt in pri iz vršen ju t«'ga načrta ni poznala nobene zapreke. V rje m i mi. Leou. jaz nisem mogla več prestajati brez tebe. Ne tajim, da sc..» bila pri tem nekoliko sebična. — Bala «etn se namreč'tvojih upuiko\ Misel, da me bodo /aeeli nadlegovati, mi je postala nara'vnost neznosna. Ta misel in hrepenenje po tebi me je prignalo na krov parnika "Labrador". Zazdelo se mi je, da se je proti nama zarotil ves >vet ter naju oklenil ločiti. — In bala sem se, de niti tudi ti \ tein komplotu. - Jaz* - *e je /ačudil l^eon. -- Mogoče j, ta mi*el absurdna, toda bala vin se, da te je mati ! pregovorila. — Naprej ' — je zapovedal Leon. |i — Zdaj ti n«' boni ničesar več skrivala. — Ko sem odhajala iz Pahza, sem imela d*a namena: ali se poročiti s teboj in za vedno o stati pri tebi, ali »e pa enkrat vselej ločiti od tebe. — Ne boj se, jaz sem preskrbela vt»e |>otr»*bne listine za poroko. — Od prvega dne mojega potovanja pa do dane* uii je ponoči in po dnevi rojilo po glavi: poroka ali prelom! Poroka ali prelom! — In zdaj naj m odloči! — Hortenza, kako »i vendar mogla dvomiti o moji ljubezni* — Bila se m v strašnem položaju, moj Leon. — Najbolj nevr-jetna mi je bila misel, da me ti varaš. — Zdelo s** mi je samo, da ti i je mati z vso previdnostjo nastavila /anjke, v katere se boš prej-•li*!ej zapletel. — Poslušaj me, dragi Leon. — Poslušaj me, kaj ti adaj rečem. — Govori, drtiita Kara. — Povej, ali hočeš biti moj za ve iuo ali ne * — Osivel me ali me i pa uniči. — Od tebe je odvisno. Po teh besedah mu je začela »t rasi no poljubljati roke. — Pred Modiačem *e ue moreva poročiti, lahko se pa poročiva v cerkvi, pred usmiljenim Bogom. — Oh, lahko okleneva zvezo, ki bo močnejša kot vm» zveze, katere lahko oklenejo človeikc oblasti. — Oh, Leon, na kolenih te prosim, povej mi, kaj nameravaš. — Reci da ali ne. Pokleknit* je pred en j, objela njegova kolena in ga žalostno gledala v oči. — Leon, prosim te, daj mi &aiuo eno znamenje tvoje ljubezni au zaničevanja. — Poglej, pred teboj klečim in te prosim kot »e prosi Boga. — Zve/a. ki jo lahko skleneva, bo obstajala samo za naju in ga Boga. Njeni pogledi so govorili bolj jasno kot pa njene be>ede. Leon je molčal. — Zdaj Mm ti Vse povedala — j«- rekla. — Zdaj odloči. — Leon, reei mi eno samo le-sedo: — Jaz te ljubim! — Kolikokrat si že rekel tako. zakaj pa zdaj molčiš? Ko je to govorila, je bila \stula in si oblekla suknjo ter *e po krila. — Zatem se je začela približevati k vratotn. <•* Leon je šel za njo. Ko je položila roko na kljuko, ga je fe enkrat pogledala._Tako ata stala dolgo čas* v nekem nemem pričakovanju. Mednjič je^pa L^^ razkrilil^ roke^ter ae ji vrgel v naročje. ' 1V-: ' -"-T Kadarje kake drnitvo namenjeno kupiti bandoro, aaatav* vagal*, fodbaoe Inštrumente, kape Itd., aH pa kadar potrebujete are, verižice, prlvu*9> prstan« itd., ae kupite prej nikjer, da tudi nas aa eene vprašata. UpraJdiaJs * stane le ae. pa al bodeto prihranili dolarje. Osaljs vel vrat poHlJamo breeplafino. PlUte pea] IVAM PAJT. * CO., 4M Ckaatnnt OONEMAUOB. SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR. --ooo- Rojakom naznanjamo, da smo stopnikov. Dozdaj je naročenih Že sačeli razpošiljati Koledar. Rojaki I več kot 6000 iztisov. Te bomo naj v Clevelandn ga laho dobe pri po- prej razposlali. Ker smo tiskali Ko-irnžnici tvrdke Frank Sak- ledarja le omejeno število, opozar • or, 6104 St. Clair Ave., drugod jamo vse, ki ga hočejo imeti, naj ga Ou Ameriki pa pri večini naših za- tako i naroče Uredništvo. CENIK KNJIG kAterc ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Co rt la iid t St., New York, N. Y* POUČNE KNJIGE: Aiinov nemško-angl. tolmač- vezan —.50 Domači zdravnik v hrvatskem jeziku, vezan —.00 Hitri računar (nemško-angl.> vezan —.50 Poljedelstvo _.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vez. $1.00 Sadjereja v i»ogovorih —J25 Sehimpffuv nem^ko-slov. slovar fl.35 ŽABA*. \E LN RAZNE DRUGE KNJIGE: Hlpnotlzeni f—JS8 I>oli z orožjem ^ f—JiO Mesija 2 zvezka Odkritje Amerike |1.00 : Fegum in Lamberjrar --.35 , 1'od Roliom, 81. Večeru iee _.30 Postrežba bolnikom —.50 Slov. novele in 1 »ovesti —.30 Soeljalizem . f—J5 Soeijalna demokraelja ;—.10 Trtna uš in trtoreja ;— fmna il»inoreja —.60 Veiki alorensko-angleški tolmač $2.00 Trojka ^^ JN'arocilom Je priioCitl < '•' * - ./i-: ' u. h '' Vojna na Balkanu 13 zvez. $1.00 Zgodovina e. kr. pespolka gt. 17 s slikami _,00 Življenje uu avstrijskem dvoru . ali siurt eesurjeviča Rudolfa —.75 RAZGLEDNICE: Newjrorske, božične, velikonočne in novoletne komad po —.03 ducat _25 ; Alf>11111 mesta New York s kros-j nimi slikami _.25 | ZEMLJEVIDI: Avstro-Italijanska vojna mapa —.lr, Avf?tro-ogrski. veliki vezan _.50 ! Celi svet mali —.10 ' Celi svet veliki Evrope vezan* =—JS0 Vojna stenska mape $3.00 Vojni atlas _ Zemljevidi: Ala., Ariz., Colo, cat itd. po —.25 I Združenih držav mall _.10 ' Združenih držav veliki _J2S Združenih držav atenska mapa, na dragi strani pa celi svet $3.00 denarno rrednoat, bodisi ▼ gotovini, Pnitalaa Je prt veeh cenah ie vrafia- I Pozor, rojaki v njetnistvuS Rad bi izvedel /a moja a svaka .MŽEFA iti DAMJANA NOSE iz Velike Lese, p. Krka pri Za-tičLni na Dolenjskem. Nahajat 1 se v ruskem ali itaJjanskem irjcti»:itv:i. Prosim rojake-ujet-iiike. ako vedo za njune naslove, tla mi naznanijo, ker hi jim rad pomatral. — Joseipli Potler-žaj. o3SS St. Catharine Ave.. Cleveland, Ohio, U. S. America. <17-19—12) Cenjene rojake v ruskem ujetništvu prosim, če kateri izmed ve za mojega brata ANDREJA TOMIXC, ki se nahaja v ruskem ujetništvu že približni« tri lela. Doma je iz vasi M rane pri Postojni na Notranjskem. Ce kateri kaj ve o njem. prosim, da mi naznani na spodaj označeni naslov, i^a kar se že vnaprej zahvaljujem, ee pa slučajno sam eita ta oglas, naj se oglasi svojemu bratu: Fnuik Tomine. Box 283. Meadov.- l.amls. Pa.. C. S Ameviea (17-22—12) awawaafiBiEidijiitfiifewigiBiM i I Dr.LORENZ. j j Jaz sem edini slovensko govo-! reči si»erlalist moških bolezni e IPittsbu rghu, Pa. Lradne nre: dnevno od i*, dopoldne do 8. nre zvečer. V petkih od 9. dopoldne do 2. popoL V nedeljo od 10 dop. do 2. popoL DR. LORENZ. specialist moških bolezni, C44 Pena Ave. II. nadst. na uliee, Pittsburgh, Pa. HARMONIKE _ ; budisi kakršnekoli vrste izdelujem m : popravljam po najnižjih cenah, a delo ' trpežno in zaflesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 18 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravo vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu kakorSne kdo zahteva, brez uadaljnih vprašanj. JOHN WENZEL, 1(117 East Ctnd St., Cleveland, Ohie. POZOR ROJAKI ^m m N«jn»pe*nejB mssllo sa tcnik« Isss, Bator tudi sa moiks brk« ln brado. Od ta> gs mazila sraatejo v (tih tednih krasni aostl ln dolal luje kakor tudi cotlda krasni brki ln brada ln a? bodo odpadali la osiveli- Revmatlzera, kosti bol ali trsa-oje v rokah, nocsh in v križu, v aamlb dneh popolnoma ozdravim, rane, opekline, bule. ture. kraste ln arlnte, potne noče, kurja odeaa. ozebline v par dnevih popolnoma odstranim. Kdor bi moje alravlla i brez uspeha rabil mu j*"«" sa li.H 1 Pilite takoj po eenlk. ki aa takoj poatjsaa I sastcal- Kraaol Bepal KOL. C DAR sa Ma 1S1? ■utoni. JAKOB WAHOlO, 16703 Bonna Ave^ Cleveland, Oblo ,—- HAXHANTLO. Cenjenim rojakom v Chicago in sploh v državi Illinois naznanjamo. da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik Ja Ht —- ,. M ^ im SmBL,',-'' 'B n Mr. Janka Plaiko, Id je pooblaščen sprejemati naročnino sa "Glas Naroda" In isdajati toaadevna potrdila. On je pred latft ia večkrat prepotoval države, vi katerih so na£ rojaki naaaljenl in je povaod dobro pocaaa. Upati je, da am bodo Bi rojaki ▼ vseh oaft> A m rdcoj poaibaa K ksj ^a SLSTw f ;" . . I Kaaa bi izvedela za naslov svojili d ven prijateljev FIIANKA m IGNACIJA TURK. Doma *ta i/. Roj. lata St. Jernej, Dolenjsko. Frank Turk je bivai neka-ko pied šestimi leti v Milwaukee, Wis., Ignacij Turk pa nekje v Miehigauu. Proisim cenjene rojake šironn Amerike, ako K do ve za 11 ju naslov, da mi ga uaznani za kar se že vnaprej! prijazno zahvaljujem. V sluea-j ju. da sama citata ta oglas, sta] p rosen a. da se mi javita, imam poročati ve-'- važnih reei iz stare domovine, tieoeih se nju. Moj naslov je; Miss Antonia IAidič, :i688 K. 78. St., Cleveland, Ohio (17-19—12) I Prosim svojega prijatelja A\ UREJA KLEMENC, bivajoče I !ia v Jolietu. 11L, da mi p<»šlj* l svoj naslov, za kar mu bom ja-ko hvaležen. — Frank Rova 11. 903 Broad St., Johnstown, Pa (J 7-19—12) PRIPOROČILO. Na« zastopnik Mr. Dlvro PHZ-DIR ho obiskal rojak*, v Forest City, Pa., in okolici ter jc pooblaščen i/obirati naročnino za *4 Glas NarodaR<>jakoni prav toplo priporočamo. Cpravništvo Glas Naroda. _(13-12 v d)__ STATE DEPARTMENT OP LABOR BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION ščiti naseljence in jim pomaga Splošni nasveti, pojasnila in po moč zastonj. V vseh jezikih. Pojasnila. kako postati državljan in o državljanskih pravicah. Pridite ali pišite! Newyoriki urad: 230 Fifth Ave. Urad v Buffalo: 704 D. S. Morgan Building. - Iščem svojega bratranca JANEZA BAMBIČ. Dom« je iz laškega potoka, podomaee Ru-parjev. Pred 15. meseci se jc nahajal v Cheat Haven. Pa Prosim ga, da se mi oglasi, ker bi rada vedela, kje se /.d h j nahaja. — Slava Bambič, Box 222 Creighton. Pa. 118-20—12) POZOR, SLOVENKE! Katero veseli priučiti se slam-nikarski obrti, naj se oglasi pri Yo'mg Hat Company. 16 \V. 23 St., New York City, ali pa pri Mrs Pribil, 360 Dill P!.. Ridge wood. Brooklyn, N. Y. <17-19—12) IŠČE SE 300 MOŽ za delati drva pri Cleveland Cliff Iron Co. i'laea po !fl.75 od klai-tra (cord'. U«rzd je v ra\mini ter ni nil še sekan, in sicer v okolici Trenary ter tudi 11a Midway. Za podrobnosti in pojasnila vprašaj 1 te pri -. l.ouis Mikulich, ' (17-20—12; Fore»t Lake. Mieh 1 . IŠČEM .služkinjo Slovenko. Majhna dni žina. 2 leti staro dete za varstvo. Na starost se ne ozira ni. Plača dogovoru. \Vaik povrnem \ožne strošku, ako pri meni v službo saopi. Frank Bombah, Box 122, MeCurtain. Okla. v 17-18—12) Kje se nahaja uioj prijatelj JANEZ CEBIN? Zadnje p^'J'o mi je pisal iz Butte, Mont., in sedaj ne vtiiu, kje nahaja. Pro sim cenjene rojake, da ini naznanijo njegov naslov, ali naj se 'pa satu oglasi. — Jolui Maj-dič. Lock Box 106. Soulii Bur-gettatown, Pa. (17-19-12) ■PODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJ*. kateri imajo v rokah naaa potrdila u denarne poiiljatve. s itevilk* aii. icakor so ofnačene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej komoffoče svoj natančen naalov radi važne aadere. Pisma katera mm jim poslali, eo ae nam povrnila. T^rdka Frank Bakser, Bacha'k Frank Jankovio Mihae' Pintar No. 329639 330395 No. 830848 Bartol J. Kastelie John ilanch Math. No. 330783 No. 44708 No- 260622 Bear Dan Resman Frank No. 260638 Kovač Frank No. 44296 Beljan Ana No. 260641 Samide Frank No. 319997 Kožel Louia No 330721 Beeena May ICiaa No. 333307 3in6i5 john ^o. 330062 Lenaršič Joaiy No. 330762 Bobič Vajo No. 44555 Spaniček Ro«J No. 260583 p Božičkovič D juro Meden John No 328894 XT oeneoi No. 331014 Starčevič Jchmn' No. 260581 No. 331010 Braun Mary Tehler Anna No. 260643 No- 331355 No 32889« Dolar Valentin Mikolieh John 7urk Charlm No. 330086 No. 323252. No. 330351 Grgnrič Blaž Oswald Luiae i [Tan No. 260573 No. 260632 No 260647 Gubert Giuseppe Oswald Joe Turk Jernej No. 323065 No. 260621 No. >29741 MODERNO URFJENA Tiskarna Glas Naroda SB yUAKOVRSTNE TISKOVIN« 255 IZVJtitJJE PO NIZKIH PIXIE 9 9» DELO OKUSNO. • a * IZVRŠUJE PREVODI ▼ DRUGE JEZIKE i * i e • • MMBNon net DRUŠTVENA PRAVILA. OKROŽNICE — PAH7LETE. CENIKI L T. D. W9A namOU rodum MAI Siovenlc Publishing Co., . __M Oortlandt at, »wr T«gk, M. T.