PoStnlna plačana v gotovim Izhaja vsnk petek ol) 17. Stane mesečno po pošti 5 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na5-50Din,zainozemstvo lODin Račun pri poštnem čekovnem zavodu 10.666. Cena 1.50 Din RidakclJH in uprara: Celje, Strossmayerjeva ulica št 1 pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Štev. 44. Celje, petek 30. oktobra 1936. Leto XVIII. Naš dobri narod »Eden največjih neprijateljev naše- ga naroda je in ostane demagogija, s katero ga zasipajo razni ,prijatelji\ Narodni ,prijatelji' prihajajo iz dneva v dan v naše vasi in laskajo, hvalijo ter povzdigujejo vse, kar v vasi vidijo in slišijo. ,Njih navdušenje za naš dragi narod', za,žuljaste roke', za ,svet- li opanek' gre tako daleč, da je naš narod v marsičem zaostal, v čemer mu ni bilo treba zaostati. To vse pa samo zato, ker ti .prijatelji', ki hodijo po vaseh iz dejmagoških razlogov nočejo ali ne smejo povedati, da so tudi na vasi zla, napake, pomanjkljivosti in neznanja, ki so že sramota za ves naš vek. Treba samo pogledati v naše dnevno časopisje, ki poroča iz naših vasi naravnost nezaslišana divjaštva in škandale. Oče je ubil sina, sin ubil o- četa ali mater, brat je razklal bratu glavo, dva sinova sta pretepla očeta ali deda, dvoje vasi se je pobilo, da je bilo več mrtvih itd. Takšnega divjaštva in zverinstva ni bilo v našem narodu niti takrat, ko je cvetelo hajduštvo in raz- bojništvo, ko še niti primeroma nismo imeli toliko šol, prosvetnih in gospo- darskih ustanov in ko tudi nismo ime- li še toliko ,prijateljev' naroda, ki švi- gajo po vasi ter moralno, materialno in politično ,dvigajo' narod. A kaj naj rečemo o dejstvu, da imamo kraje, ki so le nekaj kilometrov oddaljeni od sedežev najbolj vnetih narodnih ,pri- jateljev', pa v teh krajih kmetovalci še prav tako delajo, ko pred nekoliko veki...« Tako piše »Jugoslovenski Lloyd«. K temu pripominja »Trgovski list«: Ceprav ta članek ni mišljen na na- še slovenske razmere, vendar velja tu- di za nas le v prevelikem obsegu. Kaj smo samo letošnje leto doživeli v Slo- veniji divjaštva, to presega res že vse meje. In čas bi že bil, da se začne si- stematičen boj proti temu divjaštvu in zverinstvu in da se ne dopušča, da bo izraz »naš dobri narod« res sarno še smešna beseda. Prav tako pa je tu- di že skrajni čas, da začnemo zopet enkrat misliti na zboljšanje svoje kmetijske proizvodnje. Tudi tu je tre- ba pogledati resnici prav brezobzirno v oči in zaradi ljubega rešpekta pred najštevilnejšimi volilnimi kroglicami ne gre, da bi se hvalilo še naprej to, kar ni vredno hvale, temveč samo ostre graje. Ce n. pr. danes tožimo, da se naš iz- voz težko uveljavi na tujih trgih, po- tem je razlog tudi v tem, ker ni naše blago tipizirano, ker ne moremo nu- diti večjih količin res enakega blaga, ker naše blago kratkomalo ne ustre- za zahtevam tujega trga. To se je po- f, kazalo pri lesu, to se je pokazalo pri sadju in pri živini in to se je pokazalo tudi pri deželnih pridelkih. Kakor je danes položaj, bi n. pr. mogli mi red- no zalagati z mesom vso angleško gar- nizijo na Malti, toda kje jemati živino, da bi izpolnili vse pogoje. In vendar bi bila ta živina plačana tako dobro, da bi se živinoreja takoj rentirala. Vse nič ne pomaga! Včasih se je treba tudi zameriti, ker ni človeka, ki bi vedno prav delal. In če ne dela kdo prav, potem je tisti njegov resnični prijatelj, ki mu pove, da ne dela do- bro, ne pa tisti, ki ga hvali, ker ve, da ne mara slišati kritike. Ce bomo vedno delali le tako, da se nikomur nič ne za- merimo, potem bomo kmalu vsi v po- polnem mrtvilu zalezli v popolno gni- lobo. Ce je res, da ljudje neradi slišijo o svojih napakah, pa je tudi res, da vsi mnogo raje delajo prav ko napačno. Gre torej le za to, da se najde primer- na oblika, kako povedati narodu, da dela bolje in da tudi živi dostojneje. Mislimo, da bo najbolj učinkovit nauk, ki ga bo občutil kmetovalec, da pride iz njega samega. Zakaj se torej še ved- no ne ustanove kmetijske zbornice? Ko je bil objavljen načrt o novih kmetij- skih zbornicah, smo nastopili proti te- mu, da bi plačevali kmetovalcem drugi stanovi njih zbornico. Tudi zato mo- rajo kmetovalci sami plačevati kme- tijske zbornice, da jih bodo občutili kot svoje in da bodo raje izpolnjevali to, kar jim bo predpisala njih zbornica. Samouprava ni le politična pravica, temveč tudi eno najbolj učinkovitih vzgojnih sredstev in tudi zato je po- J trebno, da postane kmetijska zbornica j čim prej resnica. Nikakor pa seveda nočemo reči, da bi bil sedanjega zla kriv le kmetova- lec in da bi samo na vasi vladale tak- šne razmere, kakor jih opisuje član- kar v »Jugoslovenskem Lloydu«. Tudi med drugimi stanovi je dosti zla, tudi v mestih se vedno bolj kopieijo napa- ke. Toda zlo na deželi je najbolj ob- j čutljivo, ker dotok z dežele dviga me- sta in jih vzdržuje. Preje smo dobivali z dežele zdrav in moralno krepak do- tok, sedaj pa je takšnega dotoka ved- no manj in tako se kriza vedno bolj povečuje. Zato pa manj slavospevov na naš dobri narod, pa več dela in pouka, da se narod rcs dokoplje do blagostanja in da bo živel ne samo dcbro, lemveč tudi lepo in v skladu s tradicijaini, ki žive v naši pošteni kmetski hiši. Občinske volitve v dravski banovini V nedeljo 25. t. m. so bile volitve v 225 občinah dravske banovine. Volil- nih upravičencev je bilo 153.751, volilo pa je 97.276 volilnih upravičencev. Povprcčna volilna udeležba je znašala torej 63.27%. Od teh 97.276 volilcev jih je glasovalo za JRZ 70.820. Te po- datke prinašamo po uradno objavlje- nem poročilu in prosimo naše cenj. či- tatelje, da bi se ne obračali zaradi teh številk na nas glede podrobnih pojas- nil in da bi nam ne pošiljali v tej za- devi svojih domačih poročil, ker jih žal ne moremo objavljati. Rezultati v celjskem srezu: Braslovče: Vol. uprav. 852, volilo 591 (69.35%), Franc Plaskan 187 gla- sov (2 mandata), Avgust Svajger 404 (16). Gomilsko: Vol. upr. 268, volilo 227 (85%), Josip Sketa 113 (3), Anton Rančigaj 114 (15). • Griže: Vol. upr. 683, volilo 503 (74%), Franc Košak 260 (15), Josip VeligovŠek 243 (3). Kalobje: Vol. upr. 305, volilo 172 (58%), Miha Salobir 11 (0), Jakob Erjavec 161 (18). Sv. Peter: Vol. upr. 408, volilo 341 (83.70%), Andrej Cetina 165 (3), Ste- fan Sedminek 176 (15). Škofja vas: Vol. upr. 1138, volilo 671 (59%), Anton Okorn 190 (2), Josip Samec 481 (22). Teharje: Vol. upr. 1152, volilo 754 (65%), Vinko Berdev 235 (2), Franc Dimec 510 (22). Vojnik - trg: Vol. upr. 292, volilo 243 (83%), dr. Rudolf Mikuš 129 (15), Leopold Klančnik 114 (3), , Zalec: Vol. upr. 304, volilo 225 (74%), Rudolf Lorber 155 (16), Vinko Vabič 70 (2). Izjava Podpisani Penič Anton, nosilec kandi- datne liste, ki jc bila izvoljena pri ob- činskih volitvah dne 18. oktobra 1936 v občini Zusem, srez Smarje pri Jel- šah, izjavljam in potrjujera, da naša kandidatna lista ni bila vložena pod firmo JRZ, niti ni bila nikdar mišljena kot JRZ lista, še manj kot kaka ofi- cielna JRZ lista, kakor je bila napačno proglašena, pač pa je bila sestavljena kot izrazito opozicionalna »Gospodar- ska lista«. Zusem, dne 25. oktobra 1936. Penič Anton. Politični pregled p Občinske volitve so končane. Z na- prednega in nacional;\ega stališea smo z njihovim izidom lahko zadovoljni. Kljub najtežjim razmeram se je na- predni in nacionalni živelj na vsej črti moško uveljavil. Izid bi bil lahko še ugodnejši, če bi se v nekaterih občinali ne pojavili malenkostni osebni spori, ki so močno škodovali napredni stvari. Ce iz kakih volitev, lahko iz teh na- prednjaki črpajo nauk, da je samo v njihovi trdni slogi moč. Sprti in razbi- ti ne pomenijo ničesar, složni in pove- zani med seboj v trdno falango pa predstavljajo napredni elementi mogo- čen činitelj, ki ga bo moral v bodoče vsakdo upoštevati. Svoje dni je bil na- predni živelj količina, na katero se je lahko zrlo s posmehom in ki se jo je tudi lahko preziralo, danes pa je ta živelj faktor, ki ga more prezirati sa- mo še — slepec ali pa tepec. Zato lah- ko zremo v bodočnost z vsem zaupa- njem, v katerem so nas utrdili in okre- pili naši junaški volilci. Hvala in pri- znanje jim za njihov zares moški na- stop! p Dostojanstvena izvedba volitev. Delavci, nameščenci, državni uradniki in vsi odvisni ljudje, ki si prej iz stra- hu za ljubi kruhek niso upali priti k ljudstvu, ker njihovi predstojniki tega niso pustili, so spoznali, da je sedaj res služba eno, glasovanje pa nekaj čisto drugega in da glasovanje ne bo prav nič vplivalo na mero in kakovost nji- hovega kruha. Svobodno so šli tja, ka- mor jih je že nekdaj srce vleklo. — To dragoceno ugotovitev je zapisal »Slovenec« na uvodnem mestu dne 27. oktobra 1936, ko razpravlja o občin- skih volitvah m pravi, da je v nedeljo narod govoril. p Povsod večina. »Slovenski gospo- dar«, list ljudstvu v pouk in zabavo, je Jugoslovensko nacionalno stranko že ponovno pokopal in opravil nad njo običajne pogrebne obrede, kakor se to pač spodobi katoliškemu tisku. Pa nam spet znova oznanja, da je bil 25. okto- ber dan sodbe in obsodbe za JNS in njeno družbo. Zaradi volitev v pred- sedstvo Narodne skupščine in senata pa izreka javno zahvalo g. Jevtiču, da nam je poskrbel /a tako dobre po- slance. Za tako priznanje bodo sloven- ski poslanci, v kolikor so se poboljša- li, »Slovenskemu gospodarju« gotovo prav hvaležni. p Kandidatna lista JNS z 1200 pod- pisi. »Jugoslovenska Pošta« poroča: »V petek 23. t. m. je vložil na sodišču kandidatno listo za občinske volitve nosilec liste JNS za Pale pri Sarajevu Stjepan Lučič. Zanimivo je, da je li- sto podpisalo nič manj kakor 1200 občinar je v-volilcev.« p »Samouprava« in opozicija. Beo- grajska »Samouprava«, glavno glasilo JRZ, piše v svoji številki z dne 29. t. m. o vprašanju koncentracijske vlade in pravi: »Vlada g. dr. Stojadinoviea je dobila v vseh naknadnih volitvah ogromno večino občin v razmerju 87, 84 in 70% ali v narodnem jeziku reče- no: štiri petine naroda so ji v svobod- nih volitvah izglasoval© svoje polno zaupanje ... V konoentracijski vladi, v katero se vstopa po dokazani raoči v, narodu, bi vsa gospoda iz združenc o- pozicije z vsemi svojimi 9 strankami in strančicami težko mogla dobiti port- felj ministra za — telesno vzgojo in še kaj ... Ali točnejše, vsaka skupina bi dobila kvečjemu eno četrtino port- felja ...« p Zalec — stara liberalna trdnjava. Zalec je lep trg v Savinjski dolini, znan po širokem svetu kot sedež hmelj- ske trgovine. Vsled prizadevanja skrb- ne občinske uprave se razvija v mode- ren trg, ki priča o veliki podjetnosti, ki je lastna Zalčanom. Kljub letom tež- ke krize v hmeljarstvu si je Zalec o- hranil svoj ponos in svoje značajno lice, saj so šli mimo njega že drugi viharji. »Slovenec« ga po krivici nazi- va »staro liberalno trdnjavo«, pa pri tem pozablja, da se v Zalcu udejstvu- je bivši Mačkov kandidat, poznejši predstavnik Ljotičevega reformnega gibanja g. Vinko Vabič, ki je bil to- krat nosilec čiste JRZ liste za Zalec, ki ji pa Zalec res ni izkazal zaupanja. V »Slovencu« je zmagala kompromis-i na JRZ lista z dosedanjim. županom g, Rudolfom Lorberjem na čelu. Tako smo zopet enkrat zadovoljni vsi, svet, ki čita časopise in sešteva zmage, Za-< lec pa tudi, ker si takih zmag še kai1 želi. p Občinske volitve so bile preteklo nedeljo tudi na Hrvatskem. Z izjemo ene občine so povsod zmagale liste biv- še Hrvatske seljačke stranke. p Novo redno zasedanje senata ia Narodne skupščine je bilo otvorjeno v soboto. V senatu so senatorji dr. Kra- mer in tovariši predložili predsedstvu senata načrt zakona o tisku, ki ga je sestavil klub senatorjev JNS. Senator dr. Kramcr je utemeljeval nujnost predloga z govorom, ki so ga senatorji JNS ponovno prekinjali z viharnim o- dobravanjem. Notranji minister dr. Ko- rošec je odklonil nujnost predloga. Na- to so bili izvoljeni stalni, po poslovni- ku predpisani odbori. V smislu dose- ženega sporazuma je bila povsod vlo- žena samo ena lista. Tudi Narodna skupščina je izvolila stalne odbore. Za člana finančnega odbora je bil izvoljen tudi narodni poslanec g. Ivan Prekor- šek. p Stalni skupščinski odbori. Kakor vsako leto, je Narodna skupščina zo- pet nanovo volila stalne odbore: imu- nitetnega, verifikacijskega, administra- tivnega, odbor za prošnje in pritožbe I ter finančni odbor. Poslanski klub JNS je v skupščini postavil samostojno kandidatno listo, za katero je klub sklenjeno glasoval in dosegel v vseh odborih s svojimi glasovi (60) pri- merno zastopstvo po 4 člane, v finanč- I nem odboru, ki je najvažnejši, pa 6 članov. Izmed naših slovenskih poslan- cev sta bila iz kluba JNS izvoljena v finančni odbor kot redna člana narod- na poslanca gg. Ivan Mohorič in Ivan Prekoršek. Iz delovnega kluba je bil izvoljen v finančni odbor izmed Sloven- cev g. dr. Lovrenčič, slovenski JRZ poslanci pa so v finančnem odboru za- stopani po g. dr. Kocetu. p Romunski kraalj Karol II. je s pre- stolonaslednikom Mihaelom in zuna- ] njim ministrom Antonescom oficielno obiskal Prago. Ob priliki tega obiska je bilo ugotovljeno popolno soglasje Male antante v vseh mednarodnih vprašanjih. Jugoslovenski predsednik vlade in zunanji minister pa je obiskal ! Ankaro, pri čemer je zopct prisla do izraza enotnost Balkanske zveze, ki predstavlja skupno z Malo antanto mogočen blok miru in varnosti. p Sporazum med Nemčijo in Italijo je bil te dni dosežcn ob obisku itali^ janskega zunanjega ministra Ciana v Nemčiji. Sporazum vsebujc m. dr. pri- znanje italijanske okupacije Abesinije s strani Nemčije, boj komunizmu in Zenevi, izključitev sovjetske Rusije iz vsakega sodelovanja na evropskem te- j renu, priznanja španske nacionalistič- ne vlade v Burgosu, sodelovanje Nem- Reklamna prodaja za jesensko sezijo! Sukno za obleke in površnike, volneuo \ za kostume in damske plaSče, odeje in po- steljnino, mo5ko in žensko zi>nsko perilo kupite po zelo nizkih j:cnah pri tvrdki FRANC DOBOVICNIK, CELJE Stran 2. » N O V A D O B A « Stev. 44. čije in Italije pri reševanju vseh srcd- njeevropskih vprašanj ter izboljšanje odnošajev z Malo antanto, posebno z Jugoslavijo. j p V Španiji so nacionalistične čete i prodrle že v neposredno okolico Mad- j rida. Rdeči garv isti beže v velikem številu k nacionalistom in se jim pre- i dajejo. V Madridu je dosegla zmeda svoj višek. Domače vesti d Premestitve veterinarjev. Preme- ščenih je v državni veterinarski službi večje število slovenskih živinozdravni- kov v razne kraje naše širne domovi- ne. Gosp. Maksim Sribar iz Celja v Gračanico v Bosni, dr. Ceh iz Ljub- ljane v Sarajevo, Alojz Skof iz Ljuto- mera v Bugojno, Franjo Golar iz Skof- je Loke v Donje Lapče, Viktor Gleria iz Ljubljane na Cetinje in tako na- prej. K sreskemu načelstvu v Celje pride veterinarski svetnik Josip Supar iz Bosanskega Broda. d Doscdanja uprava in starešinstvo Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije sta bila z odlokom ministra za telesno vzgojo te dni odatavljena ter imenova- na novo starešinstvo in uprava. d Polovična železniška voznina za o- biskovalce Logarske doline. Logarski dolini je bila končno po neštetih inter- vencijah in prizadevanjih Tujskopro- metne zveze v Mariboru priznana ugod- nost po § 11. železniške tarife in sicer od 1. novembra t. 1. dalje. Kakor zna- no, imajo po tem paragrafu vsi obi- skovalci po 7-dnevnem bivanju brez- plačen povratek po železnici, morajo pa kupiti pred odhodom pri Putniku ali pri kolodvorski blagajni potrdilo o bi- vanju, ki stane 2 Din. Inozemci tega potrdila ne potrebujejo in je meroda- jen le dan prestopa državne meje, ki je vpisan v potnem listu. Obenem j.e ministrstvo za promet razširilo vozne olajšave tudi na obisk novih domov na Pohorju in sicer: za obisk hotel-pen- ziona >^Lobnica« na Smolniku pri Ru- šah in koče na Kremžarjevem vrhu. S tem so odpravljeni hudi nedostatki v našem tujskem prometu na bivšem Stajerskem. Naši neumorni Tujsko- prometni zvezi iskreno čestitamo k te- mu lepemu uspehu. d Odločen nastop kmečkih dcklct. Pred kratkim je bila v Vojniku seja okrožnega odbora društev kmečkih fantov in deklet za vojniško okrožje. Na tej seji je kmečko dekle Zalika Ir- šičeva s Frankolovega razložila, kak- šna nesreča je, da se gospodinjska šo- la prestavlja iz St. Jurija ob juž. žel. tja gori za avstrijsko mejo. Omenila je, da so v celjskem srezu trije bano- vinski svetniki in da ni nobeden ukre- nil potrobno, da bi ostala gospodinj- ska šola še nadalje v St. Juriju. Kriti- zirala je ženske organizacije, ki niso nastopile proti temu, da se narodno premoženje prestavlja sem ter tja, ne glede na to, ali je to narodu v korist ali ne. Iršičeva je tudi predložila re- solucijo, ki protestira proti premestit- vi gospodinjske šole iz St. Jurija in zahteva vzpostavitev stare gospodinj- ske šole za kmcčka dekleta v St. Ju- riju ob juž. žel. Resolucija je bila spre- jeta soglasno in poslana na pristojna mesta. Tudi po hribih se že svita! d Protest Zagrcba zaraili onesnažo- nja Save po TPD. Iste nevolje, ki jih doživlja Celje vsled onesnaženja Sa- vinjo po odpadkih iz raznih industrij- skih obratov, ima tudi Zagreb in vse Posavje zaradi pomanjkanja čistilnih naprav v revirjih Trboveljske premo- gokopnc družbe. Podvzet.a ie v Zagre- bu velika akcija, da se to nevzdržno stanje odpravi. Upamo, da v Celju to vprašanje glede Savinje ni zaspalo in da bo v kratkem povoVjno rcšeno. d Naša trgovina z jNemčijo. Na tr- govski konferenci, ki se jo vršila rned jugoslovensko in nemsko delegacijo v Draždanih, se je ugotovilo, da je obo- jestranski klirinški saldo izravnan in da je vsled našega povočancga uvoza iz Nemčije nastala na»a pasiva v izno- su 102 milijonov dinarjev. Dosežen je sporazum o izvozu naše pšenice in ko- ruze v Nemčijo. Na konferenci je bilo tudi ugotovljeno, da gre ena četrtina celokupnega izvoza iz naše države v Nemčijo. d Umrl je v Ribnici na Dolenjskem v ponedeljek zvečer v 97. letu ataro- sti g. France Burger, oče notarja g. Franceta Burgerja v Celju in gimna- zijskega direktorja g. Antona Burger- ja v Kočevju. Uglednemu možu bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje! d Umrla je v četrtek ob 1. ponoči v Dolenji vasi pri St. Pavlu pri Preboldu zadeta od kapi posestnica ga. Julijana Randlova, roj. Natkova, sestra poštne- ga ravnatelja v p. g. Franja Natka v Celju. Pogreb blage žene bo v soboto ob pol 10. dopoldne iz hiše žalosti na župno pokopališče v St. Pavlu. Pokoj- nici bodi ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje! d Ustanove iz podpornega sklada Vi- teškega kralja Aleksandra I. Zedinite- lja za podpiranje osiromašenih iii one- moglih bivših pripadnikov Zbornice za TOI. Zbornica za trgovino, obrt in in- dustrijo v Ljubljani razpisuje za leto 1936. za uboge onemogle bivše svoje pripadnike in njihove vdove ustanove po 100 Din. Prošnje naj se pošljejo Zbornici za trgovino, obrt in industri- jo v Ljubljani do 20. novemBra. O- premljene morajo biti z dokazi kakor tudi s potrdilom občinskega urada in pristojnega združenja, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrše- val, pa je sedaj ne izvršuje več, ker zaradi onemoglosti ne more več delati in je obubožal, odnosno, da je prosilka onemogla uboga vdora bivšega zbor- ničnega pripadnika. Prošnje onih, ki niso izvrševali samostojno kakega obr- ta ali trgovine in torej niso nikdar bi- li zbornični pripadniki, ne prihajajo v poštev. d Dotok nemških turistuv za prihod- njo zimsko in lctno sezono zagotovljen. Tujskoprometna zveza »Putnik« v Ma- riboru nam sporoča, da je bil v Dres- denu o priliki jugoslovensko - neraških trgovskih pogajanj dosežen sporazum tudi glode neinških turistov in nam je nemška vlada, trenutno kot edini dr- žavi, odobrila za nemške turiste zne- sek 6,000.000 mark in sicer 500.000 mark meseeno, to pa na tak način, da se ostanek enega meseca lahko prene- se na prihodnji mesec. Ta znesek od- govarja približno 84,000.000 dinarjern, tako da bo v prihodnjih 12 mesecih najmanj 25.000 do 30.000 Nemcem o- mogočen obisk naše države, ki je v Nemčiji kot turističen cilj silno pri- ljubljena. Kakor znano, je lani obiska- lo Jugoslavijo 29.160 gostov s 145.387 prenočninami. Tujski promet je za pri- hodnje leto vsaj v tej višini zagotov- ljen. d Ccnena potovanja v Nemčijo. Nem- ška železniška uprava je v svrho po- speševanja tujskega prometa do kon- ca leta 1937. podaljšala veljavnost 60- odstotne znižane vožnje na nemških železnicah, ki velja za vse inozemce ob najmanj sedemdnevnem bivanju v Nem- čiji. Kuponske vozne karte za Nemčijo so veljavne tri niesece, morajo se pa za odhod in za povratek pred nasto- pom potovanja nabaviti v oficielni ju- goslovenski potniški pisarni »Putnik«, kjer si lahko potniki nabavijo tudi cenene klirinške marke. Na ta način je postala Nemčija ena najcenejših dr- žav za potovanja. Vse informacije in prospekti, tudi za divna zimska poto- vanja, ki jih prireja Hamburg-Amerika Linie, se dobijo v pisarnah »Putnika v Mariboru in Celju. d Novi radijski naročniki, sporoeile še danes Vaš naslov upravi »Našega vala«, Ljubljana, Knafljeva ul. 5, ki Vam dostavi brezplačno na ogled en izvod revije. »Naš val« prinaša polsg stalne programske priloge na 32 stra- neh in točnimi in pregledno urejenimi programi vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, srednjih in dolgih valovih še važne in pestro ilu- strirane prispevke iz radijskega, gleda- liškega in filmskega sveta. Dalje ima vsaka številka »Našega vala« operno prilogo s točno — za radijske poslu- šalce prirejeno — vsebino oper, ki jih prenašajo domače in inozemske od- dajne postaje. Posebna zanimivost pa je razprava dr. Waldemarja Wasielew- skega »Telepatija in jasnovidstvo«, ki jo prinaša »Naš val« v nadaljevanjih. Druge stalne rubrike v »Našem valu« so: Radijski kotiček s slikami važnej- ših radijskih sodelavcev, Izza kulis o- pere in drame s slikami iz naših gle- dališč, Kaj se izve iz filmskih atelje- jev s slikami iz filmskega sveta, Foto- kotiček, zabavni in literarni prispev- ki. Nova stevilka prinaša še sledečc važnejše prispevke: Na grobovih našili prednikov, »Konjeniška patrola« v Ijubljanski drami, Naša opera, Nove slike iz filmskega svcta, Willy Birgel- dirigent v »Poslednjem akordu«, Mo- dest Musorgski: Boris Godunov. Ste- vilka ima 40 strani in je opremljena s številnimi ilustracijami. ii Blasnikova Velika Pratika za leto 1937. je zopet izšla. Ta naš ljudski koledar je med Slovenci najbolj pri- ljubljen in domač. Celo naši izseljenci ga radi naročajo, ker jih spominja na domovino in mlada leta. Cena ene- mu izvodu je 5 Din. Dobi se v tiskarni J. Blasnika nasl. v Ljubljani Breg 10—12 in v trgovinah. Poleg Velike Pratike je izšla tudi Mala pratika za 1. 1937., ki velja samo 2 Din 50 par. Ta je razširjena zlasti na Stajerskem, kjer se je doslej neupravičeno šopiril nemški »Bauernkalender« iz Gradca. d Osnutek novega Jugoslovenskcga občega državljanskega zakonika je iz- dalo Društvo slušateljev juridične fa- kultete v Ljubljani v obhki dobro iz- delanih skript. Osnutek stane 60 Din in se naroča pri Društvu slušateljev juridične fakultetc na univerzi v Ljub- ljani. Pošiljamo po povzetju. .Dunajska vremenska napoved za soboto 31. t. m.: Tudi na severovzho- du Avstrije bodo padavine ponehale, ponekod se bodo oblaki razgrnili, na hribih bo jasno in toplejše vreme, v nižinah pa jutranji mraz in megla. Celje in okolica c Kot volilni komisarji, postavljeni od vlade, so fungirali v nedeljo 25. t. m. na voliščih v celjskem srezu sledeči gg.: v Braslovčah dr. Alojzij Voršič, odvetnik v Celju; na Gomilskem Vinko Prelog, tajinik Ljudske posojilnice v Celju; v Grižah prof. Mirko Bitcnc iz Celja; v Kalobju Franc Zdolšek, trgo- vec v St. Juriju ob juž. žel.; v Skofji vasi Josip Kroflič, faktor m strojni stavec v Mohorjevi tiskarni v Celju; v Št. Petru Anton Knap, suplent-pri- pravnik na gimnaziji v Celju; na Te- harju dr. Zdravko Kalan, odvetniški pripravnik v pisarni dr. Ogrizka v Ce- lju; na Svetju prof. Janko Preskcr iz Celja; v Vojniku Anton Fazarinc, tr- govec v Celju; v Zalcu Viljem Koren, pristav pri predstojništvu mestne po- licije v Celju. c Mestno avtobusno podjetje v Gclju, ki mu načeluje g. Anton Fazarinc, ir- govec v Celju, je bilo preteklo nedeljo izredno močno zaposleno — zlasti v Vojniku in v Skofji vasi. Ako se bo promet in naval na avtobuse tako raz- veseljivo krepil, sc bo nabava novih avtobusov, ki jih je mestno podjetje iz- vršilo, tudi polno rentirala in bodo ovr- ženi pomisleki in kritike, ki jih je po Celju zaradi tega bilo že dovolj. c Zlata poroka-. V soboto 31. t. m. bo obhajal naš ugledni znanstvenik, zgo- dovinar, šolnik in etnolog g. vladni svetnik Erailijan Lilek v Celju zlato poroko s svojo plemenito gospo sopro- go Emo. Visoko spoštovanima zlato- poročencema iskreno čestitamo k lepe- mu jubileju in jima želimo še mnogo let sreče, zdravja in zadovoljstva! c Koncert godalnega kvarteta iz Dresdena. Svetovno znani kvartet iz Dresdena bo priredil v sredo 11, no- vembra v Celju komorni koncert, na katerem bodo znamcniti umetniki iz- vajali onega izmed najlepših Beethove- novih kvartetov op. 127, dalje Smeta- novo nesmrtno delo t. j. kvartet »Iz mojega življcnja« ter godalni kvartet L. M. Skerjanca. Koncert bo brez dvo- ma visoke umetniške vrednosti in iz- reden dogodek za Celje. Vabimo k ude- ležbi. Podrobnosti bomo še objavili. c »Jugoslavija in najnovcjše razmer- je sil x Sredozemskem morju« je na- slov predavanja, ki ga bo priredil tu- kajšnji odbor Jadranske straže v sre- do 4. novembra ob 20. na Ljudskam vseučilišču (meščanska šola). Predaval bo g. dr. Branko Vrčon, publicisl iz Ljubljane, ki bo podvrgel podrobni a- nalizi antagonizem velesil v bazenu Sredozemskega morja, kakor se ta po- javlja v najnovejšem času, od zavzetja Abesinije dalje do španskih dogodkov. Ta splošni problem, ki leži še vedno na mizah vseh evropskih državnikov, bo navezal še posebej na položaj sredo- zemskih držav, zlasti manjših, ki sto- je v vplivnem območju vsakega izmed glavnih protagonistov, ozirajbč se pri tem še prav posebno na položaj naše države. To zelo aktualno predavanje priredi Jadranska straža kot spomin- sko proslavo na dan 31. oktobra 1918., ko so zaplapolale na ladjah Jadran- skega morja naše narodne zastave in ko je s tem prišlo v naše roke tudi naše morje, ki ga moramo še danes braniti. In baš s tem v zvezi je tudi to predavanje. Zato vabimo vso našo jav- nost, da se tega predavanja v obilnem številu udeleži. c Zanimivo predavanje. V sredo 4. novembra ob 20. bo predavala v mali dvorani Narodnega doma naša mlada in že znana pesnica Ruža Lucija Pe- telinova o »Občutju zakoreninjenosti odnosno brezdomovinstva glede na du- ševni razvoj mladega človeka«. Prire- ditelj Klub Primork vabi k šlevilni u- deležbi. c Frcdsnanje o Oeškoslovaški. V to- rek, na predvečer češkoslovaškega na- rodnega praznika, je priredilo Ljudsko vseučilišče skupno z JC ligo v Celju v risalnici meščanske šole dobro obi- skano predavanje o Ceškoslovaški. Po pozdravnih besedah predsednika Ljud- skega vseučilišča g. vladnega svetnika Lileka je g. prof. Jan Sedivy iz Mari- bora ob predvajanju lepih skioptičnih slik prikazoval in opisoval zgodovin- ske, kulturne in pokrajinske znameni- tosti Prage, Brna, Bratislave, Košic, Ružomberoka, Nitre, Podkarpatske Ru- si itd. Gotovi izpadi na naslov izvestne države pa vendarle niso spadali v ok- vir tega predavanja, ki je imelo sve- čano obeležje ter ni dopuščalo pojasnil in debate, ki bi bila potrebna v inte- resu stvari za nas vse, ki tako lahko gremo v svojih sodbah preko najtežjih domačih in mednarodnih gospodar- skih problemov. Ob zaključku je spre- govoril predsednik JC lige g. dr. Hra- šovec nekaj iskrenih besed ob narod- nem prazniku bratske republike. c Odlikovanje. Predsednik češkoslo- vaške republike je odlikoval g. prof. Janka Orožna v Celju z redom Belega leva V. stopnje. Cestitamo! c Petje na pokopališčih. Združeni moški zbori Celjskega pevskega dru- štva, »Oljke« in »Celjskega Zvona« bodo zapeli na Vse svete ob 15. žalo- stinke na okoliškem, nato pa na mest- nem in vojaškem pokopališču. Skupna pevska vaja bo na Vse svete ob 13.30 v Narodnem domu. Pevci se prosijo, da bi se vaje točno in polnoštevilno udeležili. c Zdru/eni moški zbori Celjskega pevskega društva, »Oljke« in »Celjske- ga Zvona« bodo imeli drevi ob osmih v Obrtnem domu skupno pevsko vajo za petje na pokopališčih o Vseh sve- tih. c Avtofousni promet o Vsch svetih. V svrho nemotenega razvoja prometa bo stavila mestna občina tudi letos o Vseh svetih občinstvu za obisk obeh pokopališč potrebno število avtobusov na razpolago. Odhodi po potrebi izpred kolodvora. Kino METROPOL Celje prinaša I Oktobra Najnovejši Merkurjev tednik ! | 30. ČAROBNI ZVOKI 31. (Das Schioss In Tlandern) IIov. F''m prikazuje velike dogodke \z bitke ¦ za Flandrijo* Je poln prekrasnih me- lodij, katerih lepoto podčrtavajo s svojo interpretacijo Martha Eggerth, Paul Hartmann, Georg Blexander in drugi Novembra 2- DEKLICA \l SCHWARZWALDA 3> (Schwar/.vva!dmadel) Ljubavni roman lepe vaščanke in mla- dega dijaka. Lepe pokrajinske slike. Narodni običaji Novembra 4. CIRKUS SARAN 5« V vrtincu cirkuškega življenja. V glav- nih vlogah kralji stneha: Pat in Pa- tachon, Hans Moser, Leu Slezak, Adele Sandrock Matineje: 30. okt. ob 16. 31. okt ob 16. 1. nov ob 10 30 in 14. Moj nst jle?J9i dan Poje Joseph SCHMIDT Štev. 44. »NOVA DOBA« Stran 3. fflHfflEBfP71* 1 [ Zdaj so \ srajce'veli- j Ikoboljbele! { Ti že zeio dolgo nisi zahtevala denar-a za novo perjlol_____ Kako je fo, 6a je Tvoje pa- v.1 rilo vedno takosnežnobelo ,; ^^Tv in kai^r novo? ¦ hi To je moja fajnost: Samo zares dobro ]ed;na;o r:.<.'o pvro j periio čisto, prizanesijivo in sivelrsc- | belo: ! SCHfCHTOVO XMIIO JELEN ZA NAMAKAMJE 2EM5KA E-iVALA c Krajevna protltuberkulozna 1?ga v Celju je letos poslala v počitniške kolonije 10 revnih, slabotnih in jetiki podvrženih otrok. Stroški za letovanje teh otrok so znašali 5000 Dšn. Po izjavi zdravnikov so se otroci v počitniških kolonijah (na Pohorju in Jadranu) dobro popravili. Liga podpira tudi jetične bol- nike z živili in skrbi, da potrebni redno dobivajo v dispanzerju pneumothorax. Protituberkulozna liga zbira fond za zgradbo zavetišča jetičnih bolnikov v svrho izolacije in preprečitve okuženja zdravih. Da se zgradba takega prepo- trebnega zavetišča čimprej uresniči, bo iiga pobirala od 1. novembra dalje po inkasantih mestne elektrarne (gg. Maksu Goležu in Karolu Peeru) prostovoljni mesečrsi dinarski prispevek za zgradbo azila ietičnih bolniko^. Za vsak me- sečni dinarski dar bo dal inkasant da- rujoči stranki nabiralni listek kot proti- potrdilo. Kdor bi dal več, naj zahteva od inkasanta toliko nabiralnih listov, kolikor dinarjev je v ta namen daroval. Uprava lige se obrača do vseh dobro- srčnih meščanov, ki }\m ]e mar lastno in narodovo zdravje, s prošnjo, da bi ne odklanjali nabiraicev. c Referent za osnovne šole v mini- strstvu prosvete g. Erjavec jc pretekli teden obiskal zopet več šol v celjskem srezu in dajal učiteljem potrebna na- vodila. Tako skrbna vnema za napre- dek Ijudske prosvete je resnično vse- ga priznanja in omembe vredna. c O Vseh svetih in na vernih duš dan bo društvo Rdečega križa pobiralo na obeh pokopališčih prostovoljne darove. Odbor vljudno prosi vse obiskovalce grobov, da bi počastili spomin dragih pokojnikov z darom za Rdeči križ. c V starokatoliški kapcii bodo v po- nedeljek 2. novembra, na Dušni dan, tri maše. Začetek ob pol 8. zjutraj. c Uradni dan Zbornice za TOI za Ce- lje in okolico bo v torek 3. novembra od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici. c Koncert Godbenega društva pošt- nih uslužbencev v Celju bo v soboto 14. novembra ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma pod pokroviteljstvom upravnika celjske pošte g. inspektor- ja Antona Boca. Po koncertu bo pro- sta zabava. c Sahovska tekma Olovec : Celje 5:5. Celjski šahovski klub je odigral 24. t. m. zvečer v vrtni dvorani Hotela »Evrope« drugo mednarodno šahovsko tekmo Celove:Celje. Goste iz Celovca, 20 po številu, ki so prispeli ob 19. v Celje, je pozdravil v imenu mestne ob- čine podžupan g. Stermecki. Za po- zdrav se je zahvalil celovški mcstni svetnik g. prof. ing. Popperl. Po skup- ni večerji se je pričela tekma na 10 deskah pod spretnim vodstvom g. ing. Marjanoviča. Tekma se je končala v razmerju 5:5. Izmed Celjanov so do- segli Cijan, Modic, Peterman in Smi- govc po 1 točko ter Furlani in Kocmur po pol točke, izmed Celovčanov pa Eisendle, Walther, Schellander in Trapp po 1 točko ter Popotnik in Ke- ber po pol točke. »Deutscher Schach- verband« v Celovcu, ki ga je bil Celj- ski šahovski klub letos v juniju v Ce- lovcu prcmagal v razmerju T{A-2Yi, se je na drugo srečanje temeljito pri- pravil. V nedeljo so si gostje ogledali mesto in napravili izlet na Stari grad. Po skupnem kosilu je spregovoril ce- lovški rnestni svetnik prof. ing. Pop- perl v slovenščini nekaj prisrčnih be- sed v slovo. Ob 16. so gostje z lepimi vtisi in spominl zapustili Celje. c Tečaj za rezervne oficirje. Koman- <3a mesta v Celju bo priredila v času od 2. novembra do 28. decembra tečaj za rezervne oficirje, skupaj 17 preda- vanj. Predavanja so namenjena prven- stveno onim častnikom, ki se priprav- ljajo za kapetanski izpit. Udeležijo se pa lahko teh predavanj tudi ostali re- zervni častniki. Točen program preda- vanj je razviden iz razglasa, ki je na- bit na uradni deski. Informacije dobijo zainteresirani pri vojaškem oddelku mestnega poglavarstva, odnosno pri pododboru UROIR v Celju. Oni ki se žele predavanj udeležiti, naj se takoj prijavijo mestnemu poglavarstvu od- nosno UROIR. c Žetev KmrtL V celjski bolnici so umrli: 23. t. m. 8-letni delavčev sin Branko Kučiš iz Prišlina pri Humu ob Sotli, v ponedeljek 17-letna gdč. Dra- gica Vidrihcva, hčerka polkovnika g. Otona Vidriha v Vranju in vnukinja pokojnega celjskega narodnega borca g. Ivana Rebeka, v četrtek zvečer pa v starosti 65 let višji sodni oficial v p. g. Franc Weitz \z Celja. Pogreb g. Weitza bo v soboto ob 16.30 iz mrtva- šnice na mestnem pokopališču. V me- stnem zavetišču v Medlogu je umrla v ponedeliek 71-lctna mestr.a reva Aloj- zija Behnova iz Celja. N. p. v m.! c Poškoflbam je podlegel. V zadnji številki Pmo ¦oorožali, da ie prišol 80- letni posestnik Karl Kroflič s Straže pri Tehariu 22. t. m. pod voz, pri oe- mer rau je kolo zdrobilo prsni koš in. ga poškodovalo tudi po glavi. KroClič je 23. t. m. zvečer v celjski bolnici pcdlegel poškodbam. c Za veeerno šolo Društva absolven- tov trgovskih šol v Celju vlada letos izrodno zanimanje. Do sedaj so bili o- tvorjeni štirje tečaii nemškega in fran- coskega jezika, h katerim se je prija- vilo skupaj preko Goemdeset intere- scntov. Z novembrom se bodo pričdi še tečaji nemške konverzacijc, italijan- skega in angleškega jezika tcr moder- nega kartotečnega knjigovodstva. Oiii, ki nariieravajo katerega toh tečajcv obiskovati, pa se še niso priglasili. naj to sto.re do sobote 31. t. m. pri g. Sem- rovu na Cankarjevi cesti. Zlasti so vabljeni brezposelni in nepremočni ab- solventi trgovskih šol, ki so učnine oproščeni. c Razglas o razpoložljivem sad«em drev.r.i na banovinskih kmetijskih za- vodih je nabit na uradni deski v veži mestnega poglavarstva. c Svileni in krep papir, umetno list- je in cvetje prfooroča v veliki izbiri kn.iigarna in veletrgovina s papirjem K. GORICAR vdv., Celje, Kr. Pe- tra cesta 7—9. c Nočno lekarniško službo ima od 31. t. m. do 6. novembra kr. dvorna lekarna »Pri Mariji pomaga.i«. c Gasilska in reševalna četa Cefje. Od 1. do 7. novembra ima službo IV. vod, inspekciio poveljnik g. Košir. c Kino Union. Petek 30. t. m.: »Na zadnji postaji«. Sijajna veseloigra po gledališkem komadu Karla Notija. V glavnih vlogah Pavol Horbiger, Marija Andergast, Hans Moser in Oskar Si- ma. Predigri: zvočni tednik in kultur- ni film. — Sobota 31. t. m., nedelja 1. novembra: »V znamcnju križa«. Mo- numentalen velefilm iz mučeniškega življenja prvih krist.-fanov v starem Rimu. Režija: Cecil B. do Mille. Pred- igra: zvočni tednik. — Ponedeljek 2., torek 3., sreda 4. novembra: »Praški študent«. Velefilm po slovitem roma- nu H. H. Ewersa. V glavnih vlogah Adolf Wohlbruck, Dorotea Wieck in Teodor Loos. Glasba: Teo Mackeben. Predigra: zvočni tednik. Škofja vas. Veselje nad spreobrnje- njem v Skof ji vasi je vsesplošno, samo še ni popolnoma jasno, ali so takega uspeha bolj veseli v Skofji vasi sami, kjer je bila godba iz Trnovelj in poka- nje topičev, ali pa se vesele tega svoje- vrstnega uspeha gospodarstveniki in politični voditelji v Celju gg. Mihelčič, Fazarinc, Gologranc, Dolinar. Skofjo vas je letos zadelo precej nevolje. V zgodnji pomladi smo dobili na občino revizijo, kateri je sledila razrešitev žu- pana in vse občinske uprave. Tik pred volitvami pa je upravno sodišče odlok banske uprave o razrešitvi razveljavi- lo. Pa nas je zadela poleti huda toča, ki nam je uničila naša polja, po to5i pa sta nas obiskala gg. ban in sreski načclnik. Pa je dospelo lepo semensko žito, pa še koruza za revno prebival- stvo, pa velika regulacijska dela na potoku Hudinji v Smarjeti, da so prišli bre7.poselni do skromnega zaslužka. Za volitve je sestavil dosedanji župan spo- razurano nestrankarsko listo, nato je bila postavljena še ena domača sporaz- umna lista. Od teh je pa v nedeljo zma- gala prva lista kot JR.Z lista, druga je pa kot JRZ lista ostala v manjšini. Bivši župan g. Kožuh je bil v nedeljo ponovno izvoljen v občinsko upravo, pa bo pri nas spet vse dobro, upanje je splošno, da bo še boljše. Hudinja pa trga kar naprej plodno zemljo od Šmarjete proti Skofji vasi in se ne meni za volitve in za zmage. Ljudje so brez zaslužka in brez kruha. Ta teden se pričakuje že prvi vagon koruze, re- gulacijska dela pa so se že pričela, da se tako pravočasno zavarujejo obrež- ja, prepreči še večja škoda in omogoči revnim ljudem nekaj zaslužka. Gledališče MESTNO GLEDALIŠCE V CELJU Petek 30. oktobra ob 20.: »Za narodov blagor«. Proslava 60-letnice Cankarje- vega rojstva. Gostovanje ljubljanske draine. Abonma. :: 60-Ietnico rojstva Ivana Canijarja bo proslavilo Mestno giedališče v Celju drevi ob osmih. Po slavnostni bescdi kritika prof. Franceta Koblarja bo lju- bljanska drama uprizorila Cankarjevo komedijo »Za narodov blagor«. Letalski napad na Celje V torek ob 14.26 so začeli v Celju zvoniti cerkveni zvonovi in piskati to- varniške sirene v znak, da je pričako- vati v teku pol ure nevarnosti letal- skega napada. Takoj je bil ustavljen ves promet, ljudjc so se skrili v stano- vanja in zaklone, zaprli so vse trgovi- ne in okna. Ob 14.46 je bil dan alarm s piskanjem siren, zvonenjem zvonov in tremi streli, ker so bili opaženi trije »sovražni« avioni, ki so leteli od Laš- kega proti Celju. Takoj so stopila v ak- cijo vsa sredstva aktivne in pasivne obrambe. Z Miklavškega hriba in hriba sv. Jožefa je začelo vojaštvo obstrelje- vati sovražne bombarderje, ki so me- tali eksplozivne in plinske bombe na kolodvor in prostor pred kolodvorom, na železniški most, na magistrat in na prostor pred magistratom, na vojaš- nico kralja Petra in na improvizirano barako na prostoru za starim okrož- nim sodiščem. Poročevalska služba v mestu je dala podatke o delovanju so- vražnih bombarderjev. Po ugotovitvah glavnega odbora za obrambo pred le- talskimi napadi so stopile v akcijo e- kipe za detekcijo, desintoksikacijo, za- meglitev, za odkopavanje ruševin, sa- niteta in gasilci ter prostovoljna poli- cija v zvezi z mestno policijo, orožni- štvom in vojaštvom. Vsi so bili oprcm- Ijeni s plinskimi maskami. Ulice so za- meglili, ugotovili strupene pline in razplinili ulice, odnesli »ranjence« in jim nudili prvo pomoč ter pogasili >>go- reča« poslopja. V desetih minutah so bili bombarderji odbiti in so odpluli v smeri proti Vojniku in St. Juriju ob juž. žel. Ob 15.11 je bil dan z zvono- vi znak, da je nevarnost minila. Po- hvalno je treba omeniti, da je prebi- valstvo resno pojmovalo vajo in da se je vedlo disciplinirano, tako da poli- cjjskim organom ni bilo treba interve- nirati, Vaja je dobro uspela, edino po- ročevalska služba ni točno funkcioni- rala. Pri vaji je sodelovalo okrog 400 oseb. Ob 18.28 ie bil zopet dan znak ne- varnosti letalskega napada. Takoj so stooile vse ekipe v akcijo, v mestu pa so pogasili luči. Ker pa markirana le- tala tokrat zaradi teme niso našla Ce- lja in so odplula dalje, je bil dan znak, da je nevarnost minila, nakar so v racatu zopet zažarele luči. Pogledi dr. Milana Vid- marja na Ameriko S prvim svojim letošnjim predava- njem se je Ljudsko vseučilišče v Celju naadvse srečno uvedlo. Univ. prof dr. Milan Vidmar je znan po vsem svetu, poleg tega pa je še blesteč govornik, ki poslušalca »zagrabi«, in je, kars je seveda najvažneje, intuitiven mislec. Tako so imeli gostje Ljudskega vse- učilišča v ponedeljek res izrcden uži- tek. Dr. Milan Vidmar je povedal, da je njegova ponovna pot v Ameriko, s ka- tere se je šele v začctku tega meseca povrnil, v zvezi s problemi, o katerih je zadnja leta razmišljal. To pot je bil delegat naše države na svetovni konfe- renci o energiji, ki se je vršila v Was- hingtonu. Revolucija v mišljenju, ki je tudi v fisiki marsikaj preobrnila, kar je doslej veljalo kot naravni zakon, se še prav poscbno jasno javlja v gospo- darstvu. Amerika, doslej najbolj indi- vidualistična država na svetu, je izred- no poučen zgled, kako skuša tudi tu postati človek gospodar nad slepim na- ključjem. Saj človeško gospodarstvo v bistvu ni drugega kakor vsota dela po- sameznikov, usmerjena k ustvarjanju reda. Sistema pa sta dva: individuali- stični ali klasično kapitalistični in oni drugi, do katerega šele po tisoč potih prihajamo in ga trenutno še najbolje označimo z besedama: načrtno gospo- darstvo. Ce hočemo motriti Severno Ameriko z višjega zrelišča, moramo seči daleč nazaj — v dobo preseljevanja naro- dov. Tok se je valil nevzdržno od vz- hoda proti zapadu. Atlantski ocean ga je za nekaj stoletij zajezil in v onem zatišju je vzrastla evropska kTiltura. Pritisk pa ni prenehal, našel si jo pot preko oceana, našel zopet. tla za nove neizčrpljive možnosti. Toda izkazalo se je, da tudi te neizčrpne možnosti niso neizčrpne — meja je bila obala Tihe- ga oceana. In sedaj doživlja Amerika ono, kar je doživela Evropa v davnini, ko se je človeški val zajezil ob Atlant- skem oceanu. Mase se bodo morale u- Štednja je temelj sreče vsake rodbine in države ter njiju gospodarske svobode m sa- mostojnosti. Blagopokojni Viteški kralj A!eksander I. Zedinitelj v svoiern pismu Zvtzi hranilnic kralje- vine Jugosla-ije zu pro?lavo Medn.^rod- nega pra:-:nika štednj« 31. oktobra 1933. Stran 4. »NOVA D O B A « Stev. 44. miriti in iz te mase bo vzrasel nov svet, kar bo delo stoletij, kajti danes so še vsa ta ljudstva izkoreninjena. Ker pa so se sedaj pojavili v brezmej- nosti tudi ostri obrisi meja, bo treba ves dosedanji sistem zaobrniti v novo smer. Ta nova Amerika pa je že našla svojega apostola v predsedniku —¦ Rooseveltu. Tudi v Evropi se stari svet podira, kar vidijo vsi, ki so postavljeni na od- govorna mesta — z obeh strani se dviga novo — iz kaosa vstaja razum... Se ure in ure bi lahko predavatelj govoril — občinstva ne bi bil utrudil! Jubilej Kmečke hranilnice in posojilnice >ia Fran- kolovem Pred dnevi je minilo 15 let, odkar so ustanovili na Frankolovem pri Vojni- ku Kmečko hranilnico in posojilnico. Četudi obstoji zavod šele krat.ko dobo, beleži vendarle že lepe uspehe na go- spodarskem področju. Saj je imel ob koncu lanskega leta 111 članov, ki so prevzeli neomejeno jamstvo in katerih. deleži znašajo po 1800 Din. Rezerva je znašala ob koncu lanskega leta 49 ti- soč 030.70 Din. Na novo je bilo lani vloženih 46.972.13 Din, v istem času pa je bilo izplačanih 38.810 Din vlog. Vse stare vloge se izplačujejo po mož- nosti, ki odgovarja sedanjim razme- ram. Ker so vlagatelji uvideli, da jim gre ta zavod na roko in da izplačuje v mnogih primerih več kakor drug de- narni zavod, so pričeli redno vlagati in so s tem omogočili, da bo lahko pri- čel zavod že dajati manjša posojila in da kmetovalcem ne bo treba iskati za- vetja v zaščiti. To dokazuje, da je za- vod na zdravih temeljih. Zelo razve- seljivo pa je dejstvo, da ta denarni za- vod ni tožil ali rubil niti enega dolž- nika, marveč se je še vedno vse mirno poravnalo. Spomniti se je treba tudi ustanovi- teljev zavoda, ki jih že krije črna zem- lja. Ti so: prvi načelnik Dorainik Be- zenšek ter Anton Selčan, Franc Fijavž, Jernej Korošec in Gašper Krajnc. Da se je zavod ustanovil, je tudi zasluga pokojnega ravn. Janka Lešničarja, ki je na ustanovnem občnem zboru vz- podbujal ljudstvo in v njem vzbujal zadružni duh. Med živečimi ustanovi- telji pa še delujejo v odboru gg. Matija Potočnik, Martin Zeleznik, Juro Gojš- nik, Matija Podgoršek, Janez Krajnc in Karl Turk. Kot načelnik in tajnik Kmečke hranilnice in posojilnice na Frankolovem neumorno deluje g. Filip Snabl. Njegova zasluga je, da se je zavod povzpel tako visoko in da uživa ugled med prebivalstvom. Gosp. Snabl je že pred svojim prihodom na Fran- kolovo deloval kot član načelstva pri posojilnici v Bistrici ob Zili na Koro- škem. Zato so ga takoj ob njegovem prihodu na Frankolovo povabili k so- delovanju pri Kmečki hranilnici in po- sojilnici. Sedaj deluje kot načelnik in tajnik že 13 let v prospeh te zadruge. Geslo zavoda je: Zbiraj, množi in pomagaj bližnjemu, da bomo ramo ob rami nosili težave, kajti z vzajemnim delom se bodo temni oblaki razpršili in zasijal bo lepši, srečnejši dan. Sokolstvo Vesti iz celjske sokolske župe TeČaJI. Pri Savezu v Beogradu so se pričeli vrstiti razni tečaji. Tako se je vršil v času od 19. do 24. oktobra tečaj za vodnike naraščaja, katerega sta se udeležila po en brat iz Celjain Trboveli, v času od 26. do 31. okto- bra se vrši tečaj za vodnike dece, ki se ga pravtako udeležujeta dva Člana iz župe. Dne 2. novembra se otvori 14 dnevni obči tečaj za članice. Pose- čali ga !bosta sestri Zdenka Dolničar- jeva iz Trbovelj in Manca Korbanova iz Gornjega grada. Počenši s 16. no- vembrom priredi savezno načelništvo enotedenski tečaj za vrhunske telo- vadke. Tudi na teh dveh tečajih bo zastopana celjska sokolska župa. S temi tečaji si bo župa število strokovno usposobljenih vaditeljev in vaditeljic zopet pomnožila. Plenarna seja. V nedeljo 8. novem- bra bo v Narodnem domu v Ceiju plenarna seja župne uprave. Na dnev- nem redu je 10 točk. Strelske tekme. V nedeljo 8. no- vembra ob pol 10. dopoldne se bodo pnčele na vojaškem strelišču v Celju župne strelske tekme. Doslej je prt- javljenih 7 vrst (Ce)je 2, Griže, Go- milsko, Šoštanj, Zagorje ob Savi, Zi- clani mosi). Tekme se bcdo nadalje- vale tudi popoldne. Savezni prosvetnl odbor je sklical za nedeljo 8. novembra v Beograd konferenco referentov za sokolska gle- daiišča, katere se udeleži tudi župa po svojem delegatu. Vestnlk sokolskih žup Celje in Kraiij. Izšla je 8. številka z uv-odnim člankom br. Srnertnika »Vaje z orož- jem«, ki bo r.edvomno vzbudil veliko j pozornost. Brat Beznik iz Kranja opi- suje župni zlet v Škofji Loki, brat Čepin pa župni strelski tečaj v Celju. j V tehničnem delu objavijata vadbeno | snov brata M. Prelog in S. Burja. Sledi objava izidov okrožnih lahkoatletskih tekem in poročilo br. FerenČaka o mladinskih tekmah na Dolu pri Hrast- niku. Številko zaključujejo aktualne vesti iz župne uprave in tehničnega odbora. Sport t V podsaveznem prvenstvenem tekmova:;ju so bili doseženi v nedeljo sledeči rezultati : v Mariboru Maribor: Ceije 2:1 (1:0), Železničar : ČSK 2:1 (1:1), v Celju Rapid:Atletik 6:0 (3:0), v Ljubljani Herrnes : Olimp 0:0, Amater : Reka 3:2 (0 :1), v Kranju pa Slovan :Korotan 2:1 (1 :1). Na tabeli mariborske skupine vodi sedaj Želez- ničar, na drugem mestu pa je SK Celje z istim Stevilom točk (6), a nekoliko slabšo razliko golov, dočirrt so Atle- tiki (prav tako kakor tudi Olimp na tabeli ljubljanske skupine) na zadnjem mestu. — m —: Celjski dijak v začetku tega stoletja (Spomini ob 25-letnici mature) (Dalje) Da sem bil slabo, preslabo priprav- Tjen za gimnazijo, se je kazalo vedno bolj. Prvi in drugi razred sem izdelal še nekako s pomočjo premestnih izpi- tov, v tretjem razredu pa se je usta- vilo. Tretji razred je bil po prejšnjem načrtu pač najtežji: latinščina je pri- čela s čtivom, grščina s pomočjo nem- ščine, v matematiki algebra, fizika v nemščini... Prof. Fon je izjavil takrat mojerau oeetu, da je popolnoma nemo- goče, da bi mogel s tem znanjem sle-r diti pouku v četrtem razredu, in je priporočal, da ponavljam tretji razred. To je uvidel tudi moj oče m me pustil ponavljati tretji razred, čeprav sem imel pozitivno spričevalo ob koncu leta. Namenoma omenjam, da sem tretji razred ponavljal, ko je nato šel študij brez večjih nesreč, ker mnogi starši obupujejo, če mora njihov sin kak raz- red ponavljati. Rad jim povem, da jft ponavljanje razreda za učenca včasm prava sreča, saj vidimo, kaj postane iz onih učeocev, ki se prerivajo iz razre- da do razreda po samem usmiljenju svojih profesorjev. Bolje je, da radi- kalno popravijo svojo zamudo in po- tem nadaljujejo šolo s polnim razu- mevanjem. Tako smo prišli v četrti razred, naj- višji razred slovenskega zavoda. Bili smo seveda največji gospodje in res smo se že dostojanstveno nosili in hneli svoje skrivno društvo, kajti da bi bilo mogočc dobiti dovoljenje za srednje- šolsko društvo — kakor je to danes mogoče —, na to v tistih časih ni bilo niti misliti. Pa kmalu je postalo drugače, ko smo prišli na ncmški zavod. Kako smo po- stali ponižni! Kar naenkrat smo se čutili tujce in nacionalno vprašanje je stopilo pred vsakega izmed nas v vsej ostrosti, kajti polovica tovarišev je bi- la Nemcev, vsi profesorji, razen uči- teljev slovenščine in verouka, so bili Nemci. Kako se nam bo pač godilo, smo se izpraševali, ko smo se selili na nem- ški zavod v 5. razred. Cclje je bilo takrat kakor mesto v pravljici. Gospodje so govorili po ce- stah in v lokalih nemški, kmetje, de- lavci in služkinje pa slovenski; šele pozneje je postala navada, da se tudi delovni sloji pogovarjajo v nemšČini med seboj, če so odvisni od nemškega gospodarja. Ta ločitev je bila v Celju tako ostra, da se celjski študentje v Gradcu kar nismo mogli temu privadi- ti, da govore priprosti ljudje tudi nemški. Nacionalna ločitev je bila tako ostra, da so imeli Nemci enako kakor Slovenci svoje lokalc, da, celo svojo cerkev in svoje pokopališče. (Dalje.) Ali ste že poravnali f oaročnino • fofopfironie arobov se vrši I. in 2. novembra Slika stane Din 10'— Naročila sprejema FOTO PELIHAN CELJE, RAZLAGOVA ULICA Naznanilo! Vljudno naznanjam, da OTVORIM 31. oktobra 1936 MODNO TRGOtflNO, Celje, Glavni trg 2 V zalogi vse vrste moškega, damskega in otroškega perila, nogavic, rokavic, soortnih iopic, samoveznic, naramnic, žepnih robcev i. t. d. SPEC3ALNA TRGOVINA moškega perila, izdelkov \?.. lastne tovarne. Za mnogobrojen obisk se cenj. občinstvu najtopleje priporoča ----------KAROL P A J K, modna ti»govina CELJE, GLAVNI TRG itev. 2 v hiši g. Josek Nalivna pen*esa 14-karntna zlata Din 50*— 14-karatna zlata, veliko pero » 80*— s steklcnitn peresom Din 20'— in 25*— Pelikan nalivno pero » 125'— in250'— TCnllgarna in trgovlna ¦ paplrfem *Frat*c LesltovšeK Celje, Glavnl trg 16 Vinof®č Marlja Hočevar Celje, Razlagova ulica 8a se nadalje priporoCa Drva za kurjavo suha bukova cepljena kakortudi obreatline od žage po najnižjih cenah dobavi tvrdka Ivan Sreboinjak \z št. IPetra v Sav. dol. Malo stanovanje 1 soba in kuhinja ali 1 mcblovana soba z uporabo kuhinje s e o d d a mirni stranki. Celje, Ce&ta na grad 6%. 5f. Za skladidče in pisarno iščem svetel suli prostor v sredini mesta Celja. Naslov v upravi »Nove Dobe« Uienec se sprejme v frizerski salon F r a j I e F.f Celjec Kra)ja Petra c 24, STANOVANJE obstoječe iz 4 sob s pritiklinami in vrtom, se tako) odda mirni stranki v popolnoma na novo preurejeni vili. Informacijc v trgovlni PLflVC V CELJU. Lepfr meblovan^ soba zelo svetla in dobro kurljiva, s posebnim vhodom se odda v vili. Naslov v upravi lista. HIŠA Z VRTONI obstoječa iz dveh sob, kuhinje in pritiklin se da s 1. decembrom čisti stranki v najem. Poizve se v upravi lista. Meblovana soba se odda. Naslov v upravi lista. Na hribu sv. Jožefa se odda dvosobno stanovanje s kuhinjo. Naslov v upravi lista. Išče se za 1. marec komfortno 4-5 sobno stanovanjc v mestu. Ponudbe pod šifro »Lepo stanovanje« na upravo lista. Franjo Dolžan • Celje Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, uociovodne instaSacije. strelovodne naprave Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke jpadajoča dela in poprauila - Cene zmerne — Pojtrežba toina In solldna Celjska posojilnica d. d. lr Celju V LASTNI HIŠl NARODNI DOM Slavnica in rezerve nad Dln 16,5ooooo#— Rupu)e inpro- valute Izdaja averenje za | izvoz blaga Sprejema hranilae vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno var- nost in agodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštani Urejuje Bado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Cetina. — Oba v Celju.