SPLOSNE DELEGACIJE
Izjeme med izjemami
Ob volitvah bomo oblikovali predvsem posebne delegacije, redkeje združene delegacije, splošne delegacije pa samo izjemno
Ker si mnogi obtant in deiav-ci 5e vedno niso popolnoma ns jasnem, kakšne delegacije bo-
"in letcs rr~- * - -' ' -- ' -enkrai na ki,-
j-i- ,-, . oblikovanjam delegacii ,-n AupSčinesamoupravnih In-iBresnih skupnosti, ki so bila sprejeta na seminarju v Porto-rožu in na aej) predsedstva RK SZOL Slovenije.
Prlprave na volitve nalagajo posebno odgovornost krajev-nim konferencam SZDL in osnovnim organizacJjamsindi-kata v tozdih za pravilno in naj-bolj sprejemljivo odločitevgle-de oblikovanja delegacij
Zakon o volilvah in delegira-nju v skupSfiine v 42. členu do-loča trl mozne variante obliko-vanja delegacij in sicer:
-  posebne   delegacije   za skupščine posameznih samou* pravnih  interesnth skupnosti. ki Imajo najmanj po S Članov.
-  združene   delegacije   za dve ali več samoupravnih inte-resnlh skupnosti za katere se interesi v SIS povezujejo   Te delegacije imajo najmanj 7 čla-nov.
-  splošna    delegaclja   za skupičine vseh samoupravnih interesnih skupnosti, ta deie-gacija ima najmanj 10 Članov.
Sprejeta so bita naslednja IzhodlSCa in usmeritve:
1. V vseh temeljnih samou-pravnih organizacijah in skup-nostih kjer obstajajo kadrov-ske, organizacijske in druge možnosti.naj se dosledno obli-kujejo posebno delegacl|e za skupžčme posameznih samou-pravnih mteresnih skupnosti Združene delegacije za skup-ščine dveh ali več samouprav-nih tnteresnih skupnosii se izvolijo le v izjemnih primerih na podlagi analize dejanskih možnosti, ki mora upoštevati velikost oziroma prostorsko razprostranjenost in število prebivalcev KS aii zaposlenih delavcev v tozdu. Seveda pa število prebivalcev ali zaposle-nih ne sme biti edino merilo na osnovi katerega se bomo odlo-čati o oblikovanju delegacij, pač pa moramo upofitevati tudi politično in samoupravno ra-zvitost odnosov v KS ati tozdu.
-  Sptošne    defegacije    za skupSčine samoupravnih inte-resnih skupnosti pa naj bi izje-moma oblikovaii le v tistih KS ali tozdih, kjer dejansko nlso
zagotovljene nikakrSne druge možnosti.
Te rešitve se bodo postužili v
1........-¦¦-   -"Upnostih   z   maj-
rlom prebivalcev _j. ._-__ijpoaiftnm vtoztsm;
2. v pnmerih, da se bodo v TSS odloČill za obllkovanje zdruienih delegacij, morajo to odlofiitev utemeljiii in zagoto-vitt, da bodo med seboj pove-zovali sorodna in med seboj povezana podrofija družbenih dejavnosti. če so le možnosti. naj bi lorej oblikovali posebne delegacije in sicer za naslednje skupŠČine SlS: vzgoja in izo-braževanje, raziskovalna de-javnost, kultura, zdravstvo in socialno varstvo.
V SIS socialnega varstva pa se povezujejo SIS socialnaga skrbstva, otroškega varstva, pokojninsko-invalidskega  za-
varovanja, zaposlovanja in sta-novanjskega gospodarstva.
Ob votitvah bi bito potrebno izvoliti posebnodelegacijotudi za področje telesne kulture.
4. Svojo odločitev o obliko-vanju delegacij morajo delovni Ijudje In občani zapisatl tudi v slatut ali drugi samoupravni akt
Posebej je treba poudariti. tlml mmtnvWHnMtm xrr^mr*ixmmiim SZDL ali smdikata pravico sprožiti pri sodiSču združene-ga dela spor kadar menila. da v temeljni samoupravni skupno-sli odločitev glede vrste dele-gacij ni ustrezno upoštevala ra-zmer in pogojev.
5- Bolj kot doslej bo pri po-vezovanju delovanja delegacij prišla do izraza vloga deiavskih svetov in svetov krajevnih skupnosti, ki bodo morali prev-zeti vlogo povezovalcadelega-cij na enotnih izhodiščih, prav tako pa se v proces medseboj-nega usklajevanja neposredno vključujejo tudi 00 sindikata in KK SZDL