PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBOGILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Leto 1. štev. 173 - Cena 3.- Ure TRST, torek 4. decembra, 1945 Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni St. 1-1. Tei. St. 93806,93807,93808. Rokopisi ae ne vračajo Oblast v Federativni iz ljudstva in ljudski republiki pripada ljudstvu izvira jugoslovanski tisk Je objavil načrt ustave Beograd, 3. Tanjug. — Današnji i jugoslovanski tisk objavlja nažrt ustave federativne ljudske republiko Jugoslavije, ki ga je načelno in v bistvu odobrila jugoslovanska avezna vlada. Ministrstvo za konstituanto je poverilo posvetovalnemu odboru strokovnjakov nalogo, naj izdela načrt za ustavo nove Jugoslavije, Ministrstvo za konstituanto je proučevalo načrt na osnovah, po katerih je izdelalo načrt, ki ga bo jugoslovanska, vlada predložila u-stavodajnl skupščini. Istočasno s tem objavlja jutranji tisk poročilo ministrstva za konetituanto, ki razlaga pomen in vsebino načrta za ustavo nove Jugoslavije in vabi vse državljane, vse politične, socialne, znanstvene, tehnične in druge organizacije in ustanove po vsej državi naj pošljejo ministrstvu svoje opombe in predloge glede objavljenega ustavnega načrta. Ministrstvo za konstltuanto je tudi pozvalo urednike vseh listov, naj odstopijo kolikor mogoče prostora za to diskusijo ljudstva o konsti-tuanti. Ministrstvo za konstituanto bo predložilo vse predloge in mnenje odboru za izdelavo ustave pri obeh domih ustavodajne skupščine, da bi »e seznanila in upoštevala predloge in mnenja te javne ljudske diskusije o ustavi, ki je prva te vrste v politični zgodovini ljudstev in naše dežele. Da bi se ta diskusija o us te vi mogla pravilno razvijati, podaja ministrstvo za Ustavodajno skupščino v objavljenem poročilu osnovna načela in splošno vsebino in pomen nove ustave: 1) osdutek ustave nove Jugoslavije je po svoji vsebini juridicna slika naše nove socialne in politične stvarnosti. Osnutek potrjuje in dar je pravno obliko vsem važnim in pomembenim spremembam, ki so se dogodile v življenju naših narodov, tor formulira pravne pridobitve težke in zmagovite osvobodilne borbe rtsSih narodov. Ustava vsebuje med drugim potrebne organizacijske in pravne pogoje in oblike za pravičen razvoj in neizbežne spremembe ter pridobitve. 3) V državnem organizmu je prišlo do temeljnih sprememb v od- r.ošajih med jugoslovanskimi narodi. Iz države ne enakopravnih in zasužnjenih narodov je bila ustva-jena svobodna skupnost enakopravnih narodov. Tako potrjuje ustavni osnutek pravno novo aravo, kot prostovoljno skupnost enakopravnih narodov, v katerih je bilo narodnostno vprašanje popolnoma odpravljeno. 3) Osnutek ustave podaja osnovna pravna, gospodarska ln socialna načela. Naš ustavni načrt se v tem razlikuje od večine obstoječih ustav. Tako je bila skupinam izkoriščevalcev odvzeta oblast in predana ljudstvu. Gospodarski odnosi go dobili popolnoma nasprotno vlogo, kot so jo imeli v starem jugoslovanskem sistemu političnih odnosov. , Ustavni osnutek priznava in potrjuje vse osnovne pravice državljanov, tako individualne kot politične, istočasno pa daje politične in materialne pogoje, da bi ljudstvo s posredovanjem svojih predstavnih organov, ne le izvoljenih, temveč tudi z izvršno oblastjo, dobilo vsa materialna in druga sredstva, da se res lahko poslužuje svojih državljanskih pravic. 4) Odnos med ljudstvom in oblastmi v novi Jugoslaviji se je spremenil na ta način, da med njimi ni več nesporazumov, temveč politična in organizacijska enota. Oblast izvira v federativni ljudski republiki Jugoslaviji iz ljudstva In pripada ljudstvu. Ljudstvo izvaja svojo oblast * posredovanjem izvoljenih predstavnikov, v organih ljudskih oblasti, v vaseh, mestih, okrajih, okrožjih in višjih državnih organizacijah, 5) Eno izmed temeljnih načel državne organizacije je načelo enotne oblasti. Ljudsko enotno oblast izvajajo predstavniški organi državne oblasti, ki jih ljudstvo voli in kontrolira in iz katerih more odpoklicati posamezne člane. Ta načela ae odražajo v vseh organih oblasti. Upravna oblast je prepuščena vesti izvršnih organov, vladi in izvršnim odborom, ki so izvoljeni in odgovorni skupščinam in ljudskim odborom. Skupščine in ljudski odbori volijo tudi sodišča, katerim poverijo izrekanje pravice na neodvisen način. Ta enotna oblast je mogoča zaradi dejstva, ker so v ljudskem življenju nove Jugosla- vije uresničena vsa osnovna demokratična načela, ki se odražajo v ustavi federativne ljudske republike Jugoslavije. Ta ustava odraža nov tip resnične ljudske demokracije. 6) Osnutek ustave vsebuje bistvo novih ustanov in ureditev, glavno orožje ljudske demokracije. Najprej potrjuje republikansko obliko države. Nato loči cerkev od države, Cerkvi je s tem zagotovljena pravica do izvrševanja verskih obredov, državljanom pa je zajamčena popolna svoboda veroizpovedi. Ustavni osnutek podaja osnovna načela in osnovne državljanske pravice, politične, socialne in kulturne. Sodišča so Izvoljena, neodvisna, ljudska in podrejena samo zakonu. Javni tožilci poslujejo kot vrhovna kontrola delovanja sodišč. 7) Osnutek ustave zagotavlja pravico in svobodo za ustave ljudskih federalnih republik, da sj v ckvlru svoje neodvisnosti in svoje kompetence urede svojo organizacijo v skladu z značajem in s potrebami ljudstva v'posameznih federalnih enotah, Ustavodajna Skupščina Je Izrekla zaupnico zvezni vladi Beograd. — V soboto je bila druga skupna seja Zvezne skupščine in Doma narodov Ustavodajne skupščine pod predsedstvom Josipa Vidmarja in Vladimirja Simiča. Navzoči so bili vsi ministri Zvezane vlade z ministrskim predsednikom maršalom Josipom Brozom Titom na čelu. Predsednik Vidmar je sporočil, da je ob proglasitvi Zvezne ljudske republike Jugoslavije prejela Ustavodajna »kuščina ogromno število pozdravnih brzojavk iz vseh krajev. Nato je predsednik Josip Vidmar sporočil, da je minister za konstituanto predložil skupščini zakonski predlog o predsedništvu Ustavodajne skupščine. Predsedništvo Zvezne skupščine Kaznujte nacistične zločince Na razpravi v NlSrnbergu bodo podali obtoinlco angleiki tožilci V gnezdu nemškega nacizma v Kilrnbergu traja sedaj že Štirinajst •%?» razprava proti nemškim nacistom glavnim poveljnikom in voditeljem, ki so povzročili milijonske žrtve. Se nikdar doslej v zgodovini se ni zgodilo, da hi biH voditelji napadalne države postavljeni pred sodit če in sojeni kot vojni zločinci. Popolnoma soladnokrh.no v m časa vojne dajali povelja za množična n M jan ja ujetnikov in za nečloveško postopanje z interniranci. Ti so bili h številke, ki so vsak dan izginjale is »piskov in je ostajal za njimi tc ie pepel iz krematorijev. Povsod, kamor je irtgel nemški nacist s svojo zločinsko roko, je pustil sledove svojega sadizma. Po zaslugi srnjih voditeljev jo nemški narod ,zgubil vest. Postal jo narod merilcev in požigalcev, postal je narod, ki ga je preklinjalo na stoti-sofe motor, katerim je ukradel najdražje, im ki ga je preklinjala vsa Evropa. Po vsej Evropi, ki so jo zasedli, nadeti, slišimo imena Dachau, Urschiciiz, Mathausen, Belsen; imena, ki so dolga leta vojne pomeni-a le eno — gotovo smrt. Nacist: so ubijati, morili in požirali, toda vse tc zato, da bi doee-'d| ln spolnili pohlepne želje aro-:«ga vFiihrtrrjd* i« njegovih pajacev. Ubogali so na vsak migljaj vojih voditeljev. Nacist jv postat •od v j jan pes, ki pa je bil mere., i„ c ubogal samo takrat, ko mu je ■kazovgl njegov predpostavljeni. Ribbentrop je rekel, da je treba ožgati Poljsko. Hitler je dejal rojim generalom, da bo na Poljče poslal oddelke z mrtvaško gla-o jSS oddelke) da bodo tam neu-i: i/jcno iztrebili gsv, kar je polj-ko narodnosti. Hitler je dejal, i« a,- jo on rekel, so njegovi generali vedli. Nemški nacisti so ncusmi-zn€s jim sodijo — ne sodijo ri -i.f rodili drug«. Danes iščejo dokaze o njihovi krivdi. Ce bi oni bili sodniki in kdo drug kri-veo, tedaj bi ne bilo razprave. 7,e .zdavnaj bi trohnela trupla obtožencev. Tako pa se še vedno norčujejo, tako Hess s svojim varanjem še vedno vodi za nos sodišče. Kupa zločinov pa je prepolna, preveč vpije svet po maščevanju. Zahteva kazen. Kazen, ki mora enkrat za vselej pokazati vsem, da zločini n® ostanejo neplačani, pa naj jih stori preprost rojak ali vi sok voditelj. Milijoni nedolžnih žrtev nacizma, vpijejo v »vetu: eKaznujte nacisti-•- ne ' zločince h. Niirnberg, 3. — Jutri bodo pri zastopanju obtožbe ameriškim javnim tožilcem Bledili britanski tožilci. 20 nacističnih obtožencev bodo obtožili, da so zagrešili »zločine proti miru*. Tako bodo jutri pričeli izvajati britanske načrte, ki imajo namen pospešiti razvoj razprave v Nurn-bergu. Buzpr&va se je. pričela že pred 14 dnevi in se je zakasnila mnogo bolj, kot so predvidevali. Iz dobro poučenih krogov poročajo, da je po britanskem mnenju razlaga obtožnice bile. predolga in preveč podrobna, Menijo, da so sir Artley Shaw-ci-oss, vodja, britanskih tožilcev ln njegovi Bodelavc! za branje svoje obtožnice določili tri ali štiri dni. V tem času. bodo tožilci sodišču predložil! obtožni material, ki vsebuje dokaze o pripravah na Hitlerjeve vojne oti napuda na Poljsko Pa do spopada vojsk v Evropi. Namestnik ameriškega tožilca Sid-ney Alderman bo danes zaključil ameriško obtožbo o zaroti, ki le imela namen Izzvati vojno. Predložil je 70 listin kot dokaz, kako je nacisfčna Nemčija zasedla češkoslovaško ter jo uporabila kot odskočno desko za nadaljnje osvo-jltve. , # Britanski tožilci bodo predložili okupno okrog 180 dokumentov, med katerimi so izvirne kopije pogodb, ki so J**> obtoženci prekršili. Sir Hartley 8rawcross bo večji del jutrišnjega zaslišanja porabil za to, da bo skušal dokazati, kako »o Nemci izvedli izdajalski napad na Poljsko, ki mu je potem sledt-vojha proti AnglH’ Franciji, la Danski, NorvcSki, 1 giji, Luksemburgu Grčiji. E**5!" Jugoslaviji in in Doma narodov so predložili tudi zakonski predlog o poslovanju na skupnih sejah Ustavodajne skupščine. Nato je predsednik Josip Vidmar sporočil, da je predsednik Zvezne vlade maršal Tito poslal Zvezni' skupščini ostavko svoje vlade, katera se glasi: »Ustavodajni skupščini federativne ljudske republike Jugoslavije. Vlada, ki ji imam čast predsedovati, je bila sestavljena marca meseca tega leta na podlagi sporazuma med Narodnim komitetom osvoboditve Jugoslavije in kraljevsko vlado v Londonu. Ena glavnih nalog te vlade je bila pripraviti in izvesti volitve v Ustavodajno skupščino. Vlada je te in druge naloge izvršila in mislim, da bo ta visoka zbornica sprejela ostavko vlade, da bi s tem bilo temu visokemu narodnemu predstavništvu čimprej mogoče izvršiti naloge, pred katerimi stoji*. Predsednik ministrskega sveta demokratične federativne Jugoslavije, maršal Jugoslavije Josip Broz Tito, 1. r. Beograd, 30. novembra 1045. Predsednik Josip Vidmar je nato dal besedo predsedniku vlade maršalu Titu. Ko je maršal Tito stopil nar govorniški oder, so vsi poslanci vstali in ga dolgo časa pozdravljali. Izjava maršala Tita Predsednik Zvezne vlade maršal Josip Broz Tito je spregovoi-il: «Visoka zbornica? Imel sem za dolžoost, da danes na tem mestu sporočim odstop vlade, ki je bila ustvarjena na podlagi sporazuma med Narodnim komitetom osvoboditve Jugoslavije in Kraljevsko* vlado v I,oodonu z začasnim značajem in z nalogami, kakor so: nadaljevanje vojne, mobilizacija vseh ljudskih sli, ki naj bi razširila osnovo zbiranja vseh ljudskih sil naše dežele za olajšanje zmage nad skupnim sovražnikom s tem, da vodi redne posle ln da pripravi volitve za to današnjo Ustavodajno skupščino. Mislim, da je vlada te svoje naloge izvršila, ln pričakujem vaše mnenje o tem. K temu morem pripomniti samo to, d? ;e vlada prisegla ljudstvu in d, •<; bila odgovorna samo ljudstvu in da mi je zato v tem večjo čast, ker laliko dane« tukaj pred vami sporočim odstop te vlade. Vaša naloga je, da tukaj sklenete in najdete rešitev, ki bo najprimernejša in najboljša za. korist naše dežele. Zahvaljujem se za dosedanjo pomoč, ki jo je ta vlada prejemala od Začasne narodne skupščino, od vodilnih ljudi te dežele in od narodov Jugoslavije. Vsi narodni poslanci so vstali ln burno pozdravljali maršala. Zaunnlca vladi Nato je »pregovoril poslanec Vladimir Nazor in predlagal sledečo resolucijo: »Izražajoč Zvezni vladi pod predsedstvom maršala Jugoslavije Josipa Broza Tita priznanje za njeno dosedanje delo pri vodstvu državnih in ljudskih zadev na podlagi pridobitev narodno osvobodilne borbe v času, ki je pomemben za izgradnjo ln organlzaoijo državnega in ljudskega življenja, odloča Ustavodajna skupščina na skupni seji obeh zborh^naslednje: Ustavodajna skupščina federativne Budske republik« Jugoslavije n* sprejema odstopa Zvezne vlade in ji izraža zaupnico za nadaljnje delo* (vsi poslanci so vstali in z dolgotrajnim odobravanjem izrazili svoje soglasje s predlogom Vladimirja Nazora). Predlog je bil enoglasno sprejet in s tem ostaja Narodna vlada maršala Tita še naprej ne. svojem mestu. Govoril je nato podpredsednik Zvezne skupščine Moš«, Pijade, ki je poročal o delu predsedstva AV-NOJ-a in začasne narodne skupščine ter prebral seznam zakonov in odlokov, ki so bili objavljeni do danes. Ustavodajna skupščina je soglasno odobrila vse zakonske odloke, ki so bili izdani pričenši od II. zasedanja do dneva sestanka Ustavodajne skupščine. Sprejet je bil nato zakonski predlog o predsedstvu Ustavodajne skupščine in zakonski predlog o poslovanju pri skupnih sejah Ustavodajne skupščine. Nato so bile volitve predsedstva Ustavodajne skupščine. Za predsednika je bil soglasno izvoljen dr. Ivan Ribar. Enoglasno so tudi Izvolili 35 članov predsedstva, med njimi, maršala Tita. Volivne priprave v SZ Moekva, 2. — V Moskvi, Leningradu ter v drugih mestih in krajih Sovjetske zveze so se pričela imenovanja kandidatov za okrajne volivne komisije. Več kot milijon ljudi, ki sestavljajo volivne komisije, bo delovalo v 150.000 volivnih okrajih, vzpostavljenih na ozemlju Sovjetske zveze. Milijoni sovjetskih državljanov, delavcev, kmetov in razumnikov je pričelo z organiza-ciekimi deli pred volitvami za Vrhovni Sovjet ZSSR. List »Izvcstja* piše, da bodo razvili člani volivne komisije delo v skladu s Stalinovo ustavo in vo-livnlm zakonom. Predstavnik F,AM~a pri predsedniku vlade Atene, 3. Tass. — Predstavniki EAM-ovih strank Sariton, Kirkos in Kritiais so se zglasili pri podpredsednikih vlade Suderosu in Sop-phosu in jima sporočili politične zahteve EAM-a spričo potrebe po demokratizaciji dežele. V zadnjih dneh levičarski tisk sicer podpira vlado, vendar jo kritizira zaradi njene oklevajoče politike. Posebno ostro kritizira izjavo ministra Ren-disa, da ne obstoji problem amnestije za člane gibanja odpora- V uvodniku pod naslovom »Generalna amnestija* poudarja »Elefteri Ela-da*, da je Rendis v najvažnejši stvari amnestije celo bolj nazadnjaški. kot ministra Kopuloe v rojalistični fašistični vladi. List zahteva, naj vlada izjavi svoje stališče o tem problemu in naj razjasni Ren-disovo stališče. Govoreč o izjavi vojnega ministra, da mu ni nič znanega o obstoju rojalistične vojaške lige, piše list: «V teh devetih dneh nismo videli niti enega dejanja vlade, ki bi pokazalo, da vlada razume svoje demokratične naloge. Vidimo, da je vlado prevzel strah, da ne bi ujezila desničarskih elementov*. »Risospastis* objavlja članek voditelja komunistične stranke Zaha-riadisa, ki pravi, da. so reakcionarji prav tako trdno zakopani v svojih jroložajih, kot kdaj koli po prej in da s« poskušajo okoristiti z oklevanjem vlade in preiti v ofenzivo. Zahariadis poudarja, da mora vlada izbrati med ljudstvom in reakcijo in da bi jo poskusi, najti srednjo pot, pripeljali v slepo ulico. Za-b8riadis izjavlja, d« vlada doslej ni ničesar storila v tOm oziru. Ni dvoma, pravi članek, da vključuje vlada demokratične elemente z resničnimi in odkritosrčnimi demokratičnimi nameni. Kar jih ovira, je vladino oklevanje in dejstvo, da vlada nima ljudske podpora. Vlada mora dobiti ljudsko podporo z večjo demokratičnostjo*. Zahariadis zaključuje, da se mora vlada razširiti z vključitvijo EAM-ovih predstavnikov. Po 25 letih slovensko gledališče v Trstu V veliki dvorani gledališča «Fenice» je bilo otvorjeno Slovensko narodno gledališče za Slovensko Primorje in Trst s Cankar - Delakovo kolektivno dramo «Jemejeva pravica*. Do zadnjega kotička napolnjena dvorana je otvoritev navdušeno pozdravila in igralce nagradila z burnim odobravanjem in ploskanjem. Ob otvoritvi je član gledališča tov. Turk Danilo-Joco pozdravil gledalce in prečital pismo, ki ga je poslal Slovenskemu narodnemu gledališču največji slovenski pesnik Oton Župančič. seh upravnih poslov v njej. Bilo nam je od vsega početka jasno, da jo bilo tako utemeljevanje zpolj pretveza, za katero so se skrivali povsem drugačni nameni, ki jih je znala uveljaviti v okviru upravnega sistema in aparata Zavezniške vojaške upraw peščica reakcionarnih elementov, političnih in gospodarskih prisklednikov ter ostankov fašizma proti volji ogromne večine prebivalst-va v deželi, predvsem pa proti pravim političnim, gospodarskim in socialnim interesom vsega ljudstva. Pravimo pretveza, ker se prav sedaj, po skoraj šestih mesecih nove vrhovne uprave o deželi i« še posebej v poslednjih mesecih, odkar ljudstvo po svojih demokratično izvoljenih organih svoje oblasti no more več izvajati, jasno kaže oekl vrsta znamenj, kako so bila takratna utemeljevanja dejansko brez vsake podlage, iz trte izvita, kako se je skozi nje prozorno odražala namOra, da se ukrepi Zavezniške ‘vojaške uprave, ki so bili že načelno v nasprotju s sleherno demokratično rešitvijo političnih, u~ pravnih in gospodarskih vprašanj naše dežele, naravnost načrtno usmerijo proti volji in v škodo ljudstva. Zamtm bi iskali v tistih prvih, toliko oklevetanih dneh, ko jč po osvoboditvi poslednjega dela Primorske po Jugoslo-vanski armadi v deželi zavladala od ljudstva izvoljena in potrjena ljudska oblast, primera, ko bila ta oblast dopustila, da bi se enemeu samemu italijanskemu prebivalcu v deželi skrivil las, da bi se mu tudi la »a drobeo utesnila kakršna koli njegova narodnostna ali drugačna pravica zgolj zaradi njegovega italijanskega porekla. Kaj se pa dogaja ta čas ie samo s okviru izdajanja novih osebnih izkaznic in celo kljub vsem ponovnim javnim tolmačenjem zavezniških načelnih ukrepov in postopkov, kakor jih je podal ‘višji častnik pri Zavezniški vojaški u-pravi polkovnik Boicman. Kar se dejansko dogaja, ne vedo le prizadeti prebivalci mesta in dežele, marveč je tisk že dovolj javno razkrinkal vse prevare in zlorabe posameznih organov po pristojnih urbdih. In prav tako ve že poslednji človek v tej deželi in tudi izven nje, kaj se ta čas počenja s sloxjenskimi in jugoslovanskimi zastavami, pa naj se pri tem še tako do pike izpolnjujejo zavezniški predpisi o zustavah na javnih poslopjih. V nič mla-njši meri ve tudi že ves svet, kdo sc po Trstu in Gorici — pa vrh vsega še pod zaščito, javno ponaša z ostudnimi izpadi in histeričnimi popevkami proti vsemu, kar je v čast narodu, ki prav tako biua že tod svojih' 1300 let, pa čepr-av je bil še toliko zatiran, ponižan tn izkoriščan le zaradi tega, ker je slovenski. 4Pa bi upravičeno radi vedeli, Maj se je tam v drugem delu naše dežele, onstran Morganove črte, tudi sarmo v sanjah komu zazdelo, da bi s kakršno koli izkaznico premeteno skušal izločiti iz vrst tam-kajfnega prebivalstva tudi enega samega Italijana, samo zaradi tega, ker je Italijan. Kdaj je kdo tam samo poskusil pomisliti na to, da bi italijanskemu prebivalstvu ob kakršni koli priliki prepovedal manifestirati z zastavami italijanskih narodnih barv. Ali pa oelo — i* to tudi po vsem zlu, ki ga je pretrpelo slovensko ljudstvo v teh krajih v času fašizma, pa tudi v dobi pred njim samo z gesto, kamoli z besedo in popevko žaliti, kar je italijanskemu prebivalstvu sveto za Obnavljanje ialesnl-ikih poslopij V Sloveniji je bUo med vojno razdejanih 830 železniških poslopij. Železniška uprava je organizirala najprej obnavljanje poslopij, ki so nepogreSljiva za vzdrževanje prometa. Ta poslopja so danes vsa pod streho. Trenutno obnavljajo at# zgradb in 45 stavb, med drugim voda« stolp«, kurilnic*, tovarn*. njegov narodni Čut iat xcuvtstf Vprašanje »ase je problem naših Sol. Zavezniške oblasti se same zavedajo, da ta problem tudi s čisto tehniške in organizacijske pedagoške plati še davno ni rešen, da njegove obče kulturne politične strani sploh ne vzamemo n poštev. Medtem pa v drugem delu naše dežele, ki je pod kontrolo vojaške u-prave in kjer vladajo demokratične ljudske oblasti — kljub vsem očitkom tržaških reakcionarjev tn da-Hjonskih šovinistov — že davno redno deluje nad 100 italijanskih Šol, pa čeprav je ozemlje narodnostno mnogo manj mešano, pa ne le tostran proslule Wilsonove črte, marveč tudi daleč preko nje 'in ne U v krajih, ki jih imajo italijanski šovinistični imperialisti dan za dnem rta jeziku, marveč povsod, kjer je dovolj šolskih otrok za ljudske in količkaj potrebe po srednjih šolah. Oblake prahu je te dni dvigneta vsa pisana šovinistična druščina po svojih političnih in strokovmk organizacijah, ker so se pojavili po javnih urhdih, povsem u skladu a načelnimi, čeprav še zmerom pomanjkljivimi ukrepi Zavezniške vojaške uprave, ljudje, ki znajo uradovati in poslovati tudi v slovenščini, kakor to zahteva razmerje obeh narodnosti, ki ju skupno življenje v mestu tira k znosnemu, sožitju. Mar je mogoče najti take po zavezniških vidikih usposobljene uradnike med dosedanjimi italijanskimi državljani, katerim pripisujejo — pač spet z dovolj prozornimi nameni — izključno pravico do namestitve po državnih in drugih javnih ustanovaht Mar ni znano ie vsemu svetu, kaj šele sami tržaški reakciji, da takih uradnikov — Blovenoev, italijanskih državljanov, ni, ker jih spričo zlo-' činskih ukrepov fašističnega režima in tudi spričo njenega lastnega, prizadevanja pri izvajanju teh u-krepov že pred davnimi leti ni več moglo biti? V ostalem pa bi radi vedeli, koliko Je med temi na novo nameščenimi uradniki po tržaških državnih in drugih javnih ustanovah takih Slovencev, ki so, ne glede na stroje državljanstvo, resnični domačini, ki so izšli iz vrst ljudstva, ne pa morda bili iz njegovih izločeni kakor plevel od zrna, ker so si omadeževali čast in poštenje s svojim zločinskim sodelovanjem e okupatorjem, skupnim sovražnikom vseh pravih Italijanov in Slovencev pa tudi vseh zaveznikovi Tudi to je vprašanje zase. In prav v okviru šolskih namestitev je ljudski tisk v zadostni meri opozoril vse dobronamerne zavezniške faktorje rta to drugo plat reakcionarnega zvona, ki bije po njej enako pisana reakcionarna družba zaplotnikov, kolaboracionistov in oelo vojnih zločincev, ki tako previdno, a vendar drzno nastopa v imenu demokracije, pa čeprav jo je še tako spačila in onečastila, ter pod zaščito napačno Širokogrudnih in naplačno poučenih zavezniških oblasti. Italijanski šovinisti so od Sasa do Sasa oelo tako predrzni, da s tega vidika navidezno in sila orokavičeno očitajo Zavezniški vojaški upravi, češ da se — kakor nekoč oblasti blag op obojno Avstrije — podpirajo Slovenci v borbi proti Italijanom, Naj bodo pomirjeni. Sovi-nistični elementi v Avstriji, ki so sc znali enako kakor italijanski lažni iredentisti vsiliti zaveznikom v vrste njihovih upravnih organov, pač niti zdaleč ne podpirajo Slovencev v borbi proti Nemoem na Koroškem in rrendar so razmere im zavezniška politika v praksi tam do pike enake tukajšnjim prilikam in tukajšnjim metodam. Celo veo: Organi zavezniške vojaške uprave v danih primerih naravnost sabotirajo zavezniško politiko tu ukrepe. V rokah imamo konkretne podatke, kako se na še-leznici namerno onemogoča redno razpošiljanje naših ljudskih lislou, po deželi, pa čepi av je zavezniška vojaška upravo odobrila njih izhajanje in so vsi drugi možni predpisi pikolovsko izpolnjujejo ter so vse poštne pristojbine točno poravnane. Radi bi pa tudi vedeli, aU se je mar onstran Morganove črte v drugi polovici naše dežele na osnovi državljanstva alt bolje kar naravnost na osnovi narodnosti, kdaj postavljalo •vprašanje državnih uradnikovi Ali je bilo v teh poslednjih šestih mesecih, kolikor so bile namestilo« t> skladu z dejasiskimi potrebami upravnega aparata v deželi, le kdo odpuščen ie službe zgolj zaradi tega, ker jo bil Italijani Stotine železničarjev, učiteljev in drugih naaneičenoev onstran Morganove črte glasno priča o nasprotnem, pa čeprav jo med njimi večji-na takih, M nttt pa rodu niso ie teh krajev. •* njih. usodo je bistveno, da si niso umazali ne rok »s časti v sodelovanju 9 iaeistidn-. n okupatorjem. PRIMORSKI DNEVNIK — * — 4. decembra 1945, Primorska pozdravlja repukliko Proslave, povsod proslave. V Tolminu, Herpeljah, v Kopru, Nabrežini, v Sežani, v Tržiču, v Gorici, v Trstu. Povsod slave Primorci zmago jugoslovanskih narodov, obletnico drugega zasedanja AVNOJ-a, zasedanje Ustavodajne skupščine, proglasitev republike. «Ob priliki otvoritve zasedanja nove, od ljudstva izvoljene Ustavodajne skupščine, se nase ljudstvo s ponosom spominja zgodovinskega zasedanja AVNOJ-a v Jajcu, kjer so bili položeni temelji svobodno odločujoče ljudske oblasti nove JugeSlavipe, tako pišejo Nabrožin-ci uvodoma v svoji brzojavki, naslovljeni Ustavodajni skupščini. «Dve leti po zgodovinskem zasedanju AVNOJ-a je Ustavodajna skupščina na svojem prvem zasedanju s proglasitvijo republike u-resničila upe jugoslovanskih narodov. Ljudstvo Tržiča organizirano v UAIS-u, veseleč se te novice, izraža upanje, da bo z jugoslovanskimi narodi, s katerimi se je borilo za dosego demokratičnih pravic, adruženo živelo v federativni ljudski republiki Jugoslaviji«, se glasi brzojavka trži* kepo prebivalstva. »Borimo se z gotovostjo, da bomo tudi mi v morda »e daljnji bodočnosti uživali tisto svobodo, ki jo že danes uživajo jugoslovanski narodi«, pravijo med drugim trži/tki delavci v brzojavki, naslovljeni maršalu Titu. Tudi žene se vesele skupno z jugoslovanskimi ženami proglasitve republike. Narodno osvobodilna borba je dala tudi njim možnost soodločati v organih narodne oblasti, zato oni danes z vso pozornostjo zasledujejo vse zunanje In notranje politične dogodke. Ob priliki proglasitve federativne ljudske republike Jugoslavije so MŠBisto: žene poslale brzojavne čestitke tov. Kardelju, V brzojavki pišejo; j Danes se zavedamo bolj kot kdaj poprej, da kri naših sinov ni tekla zaman«. Tržiake žene pa brzojavila jo Ustavodajni skupščini: »Narodi Jugoslavije so si z borbo priborili oblast, ki jim danes o-mogoča korakati po poti obnove ln napredka, zato italijanske in slovenske žene Tržiča z neizmernim navdušenjem sprejemajo novico o proglasitvi federativne ljudske republike Jugoslavije«. Mladina polaga vse svoje upe v novo svobodno republiko. V #jej vi di tisto državo, ki bo dala svoji mladini vse možnosti razvoja in ki jim bo omogočila, da ostanejo hrabri, svobodni ljudje. Pionirji iz Vrtojbe pri Gorici so poslali maršalu Titu naslednjo brzojavko: .Kralj Peter ni pomagal našim bratom, našim materam, našim očetom v času hude partizanske vojne. Bil je v Londonu, vi pa ste bili v borbi, vi ste se borili z našimi očeti. Sedaj ga je ljudstvo v' Jugoslaviji odklonilo in volilo vas, kar smo tudi mi želeli, ter smo sedaj zelo veseli, naš preljubljeni očka, maršal Tito. Mnogo, mnogo čestitk«. Nešteto je brzojavk iz vseh krajev Primorske. Tudi Osvobodilni svet za Trst jo je poslal Ustavodajni skupščini; »Osvobodilni svet za Trst Vam kot izraz ljudske volje našega mesta, pošilja naprisrčnej-še čestitke ob priliki proglasitve federativne ljudske republike Jugo- slavije, ki bo pod vodstvom maršala Tita vodila narode k tistemu cilju, za akterega so se borili«. Pri proslavah, ki so se vršile po vsej Primorski, je sodelovalo vse primorsko ljudstvo. Dolgo pot so naredili tolminski hribovci, da so se udeležili skupne proslave v Tolminu. Starčki so ponosno nosili zastave v povorkah. Prepevale so žene, vzklikala je mladina, vse, vse se je veselilo velike zmage jugoslovanskih narodov/ Od Triglava do Jadrana Mladinski dom »Toneta TomIiia“ Na dan obletnice Otobrske revolucije so v St. Petru na Krasu ot-vorili Mladinski dom Toneta Tomšiča. Uprava narodne imovine je dala v ta namen na razpolago Wln-dlschgraetzov dvorec v St, Petru, katerega, pa je bilo potrebno opremiti in popraviti, da.dostojno sprejme zapuščeno deco padlih borcev. V štirinajstih dneh Je bil dvorec s pomočjo vseh množičnih organizacij ln vojske na pobudo organov narodne oblasti pripravljen za sprejem otrok. Komanda Vipavskega vojnega področja je dala na razpolago 130 postelj, kuhinjsko posodo in pribor. Borci podoficirji in oficirji iste Komande so se obvezali, da se bodo tedensko odrekli enemu obroku hrane in ga poslali v dom. Rdeči križ je -prispeval posteljnino, hrano ln šivalni stroj. U-prava narodne imovine je darovala žimnice, krtače in kuhinjsko posodo, lesne industrije v Ilirski Bistrici pa so izgotovile in darovale domu potrebno opremo za jedilnico, dnevno sobo in kuhinjo. Gospodarsko politična komisija pri Poverjeništvu pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora je darovala odeje in brisače. Primorske žene pa so naredile okrog 300 parov copatk, da so otroci imeli takoj toplo obutev, kakor hitro so prišli v dom. Sentpeterske žene, mladinke ln delavci so z veliko požrtvovalnostjo očistili dom in ga pripravili za sprejem otrok. Tako se je primorsko ljudstvo najlepše oddolžilo spominu padlih borcev. Narodna oblast pa bo skrbela ne same za socialno zaščito naraščaja v tem domu, temveč tudi za to, da iz teh otrok vzgoji poštene in zavedne ljudi, ki bodo ponos svojemu narodu. Udarniško deio v coni B Na Kovačevem Rovtu pri Idriji so sklenili vai prebivalci X. rajona, da bodo speljali elektriko do gostilne Bačnar. Za organizacijo tega dela so določili tov. Mrak Marijo, ki se je s posebnim veseljem lotila dela. Tov. Marija Je prihajala v mesto vsak čas, kadar je bilo potreb- Dve obsodbi in ena oprostitev Na Izrednem sodišču se je včeraj vršila razprava proti agentu policijskega inšpektorata v ulici Bel-losguardo, policijskemu radio-tele-grafistu Perruglio Renzo. Kljub njegovemu lastnemu priznanju, da je sodeloval tudi pri patrulnih akcijah, je bil obsojen samo na štiri leta, 6 mesecev in 10 dirt zapora. Naslednja razprava je bila proti Terragnolo Umbertu, agentu Ovre in članu FRF, tovarniškemu ovaduhu, ki je delavstvo tudi pretepal ln se javil prostovoljno v Brigate Nere. Pri govoru tožilca, ki je podčrtaval njegovo kolaboracionistično vedenje že z dejstvom, da je bil pripadnik Brigat« Nere in kot tak v edinici, ki se je borila proti partizanom, je predsednik sodišča Ther-mes prekinil tožilca Okretiča, češ da po mnenju sodišča sama pripadnost takšnim edlnicam ne predstavlja zločina, ampak le škoda, ki je je pri tem komu povzročil. Tožilec gospod Okretič pa Je odvrnil: »To je mnenje sodišča, moje ne. Prostovoljna pripadnost edinici v sovražnikovi službi je zame jasen primer kolaboraolonizma!« Iz občinstva je todaj nekdo pripomnil: Zdi se, da kolaboracioniste na tem sodišču lahko obsodijo edinole, čc vstane mrtvi iz groba in priča proti morilcu.. Javni tožilec je zahteval 10 let kazni, sodišče pa je obsodilo obtoženca na 6 let, 8 mesecev zapora ta 8 leta nadzorstva po prestani kazni. Obsodba je izredno mila, če upoštevamo, da je celo obtežilna priča delavec Florlo Murato najprej izjavil, da po možnosti ne bi želel priati ker se boji obtoženca, ki je vedno pretepal delavce. Tretja razprava se je vršila proti Carli Zanette, ki je baje izdajala neek svoje židovske stanovalce. Ob tožena je živela s proslullma fašističnima pflclrjema in tajnima policistoma Boldrln ta Druso, s katerima je v različnih dobah imela ljubavne odnošaje. Javni tožilec O-kretlč je zahteval pričo, ki je stanovala v istem stanovanju, delal za 38 kot čevljar In ki bi lahko •pričala, ali so 8S-ovci prihajali k njej ali k obtoženki. Sodišče je tožilčevo zahtevo odbilo, nakar je tožilec v svojem govoru predlagal oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Sodišče je nato obtoženko re« oprostilo. Predsednik sodišča Thermes, to-1 žilec Okretič, branilci Franchini in | Turola. no nabaviti potrebni material. Vse ovire, ki so nastajale je premostila. V kratkem so postavili drogove in žice. Pri tem delu ao se tudi odlikovali mladina in pionirji, ki niso prenehali prej, dokler niso uresničili sklepa zbora volivcev in ni zagorela električna luč v X. rajonu. Ob otvoritvi razevetjave je tov. Mrak Marija imela kratek nagovor na občinstvo, se spomnila vseh težav ter omenila sodelovanje vsega ljudstva pri tem delu. Tudi uprava idrijskega rudnika je pomagala pri elektrifikaciji X. rajona. Napeljava elektrike se je izvršila v rekordnem času 1583 ur. Štiridesetletnica dela Včeraj »o v prostorih tovarne Adria« praznovali daiavct štiridesetletnico dela tovariša Veljak Josipa, ki j« 2. decembra 1908. leta prič prišel v tovarno kot običajen delavec. Dane« je strokovnjak v izdelavi mila. Sodelavci so mu česti-ta.M, izpili časo vina fta zdravje in mu želeli, da bi še dolga leta ostal med njimi kot dragoceni strokovnjak in učitelj. Za prvi otroški Bofii v svobodi 29. pr. m. po se v prostorih Sindikata kemikov v ulici Contl sestali predstavniki kulturnih, sindikalnih, gospodarskih organizacij ter socialnega skrbstva. Izvolili so Odbor, ki bo organiziral prvi otroški božič v svobodi. Zborovanje je o-tvoril tovariš Fertan. Pojasnil Je cilje obširne akcije ln po®val navzoče, naj prispevajo z vsemi močmi da bodo revni tržaški otroci imeli vsaj »rečen božič. V organizacijski odbor »o izvolili s'edeče: predsednik t*>v. Pogassi, podpredsednik Lantjeri, tajnik Milo in deset članov, ki predstavljajo SIAU, odbor ltalljansko-slovanskih antifašističnih žena, Enotne sindikate, tisk. Zvezo primorskih partizanov. mladino in kulturne krožke, V odbor bodo prišli še predstavniki Italijanskega rdečega križa, vojnih sirot, povojnega skrbstva. RKS in Opčin. Na ustanovno zlK>rovauje eo povabili tudi predstavnike vseh političnih strank ln vseh tržaških časopisov, ki pa se na žalost niso zborovanja udeležili. Otvoritev Ljudska univerze na Opčinah Opčine lahko zabel, žijo pomemben datum v svojem kulturno-pro-svetnem razvoju. Agilno -Prosvetno društvo«, ki od svoje ustanovitve marljivo in uspešno obdeluje kulturno njivo na Opčinah, je - v četrtek 29. t. m. z otvoritvijo ljudske univerze napravilo na polju narodne prosvete važen korak naprej. Iskreno je želeti, da ljudska univerza, kot prva ustanova te vrate v *t;žaškl okolici, popolnoma uspe in najde še mnogo posnemal-cev pri ostalih naših prosvetnih društvih. Otvoritev- se je izvrgla svečano pred polno dvorano * Prosvetnega doma«, s sodelovanjem domačega pevskega zbora. O značaju ljudskih univerz je v pozdravnem in uvodnem govoru poiočal tovariš dr. Tone Daneu, ter predal besedo tovarišu dr. IP po 500 gr, ki jih bo i-ozdeljeval«. tvrdka Haushrant, in 8 škatel »hlapele** mleka, ki bodo na l-aapola.go pri mlekarnah, kjer so »e potrošniki vpisali. 2. Otioci od 1-4 leta: 2 škatli zgoščenega mleka po 386 gr pri tvrdki Hausbrant, E škatel izhlapelega mleka v ml«-karaah. 3. Imetniki dodatnih nakaznic mleka (rožnate barve): 2 škatli zgoščenega mleka po 385 gr pri tvrdki Haushrant in 6 škatel »hlapeiega mleka v mlekarnah. 4. Delavci, ki so izpostavljeni nevar-noatlm zastrupljen)*: 1 kler razredčenega mleka, ki ga bodo delili pri mlekarski centrali v ulici Pascoli 10. Pradzvaaje Danes zvečer bo v prostorih Prosvetnega društva v Barkovljah predaval tovariš Morssoo »o treh datumih«. Vabimo vse tovarišice ln tovariše, da se predavanp« ude ležijo polnoštevilno. Pričetek Ob 30, uri. 5/r/te „ Primorski dnevnik" Posebno osebne Izkaznica Vee osebe, ki si »e niso nabavile posebne osebne izkaznice, po morejo dobiti od poned. 3. do petka 7. decembra v uradu ulica S Carlo št. 2 aa priimke z začetnim črkami A do M in od torka 4. do petka 7. decembra v uradu v ulici della Val le za priimke z začetnimi črkami N do Z, Uradne ure so od 8 do 12 in 15 do 18. Urad v ulioi della Valle za občinstvo je zaprt v ponedeljek 3. decembra. Opozarjamo, da bodo s tem zadnjim rokom zaključili izdajanje o-sebnih izkaznic, Kdor je ne bo Imel, bo luvznovan po določilih ukaza št. 14 Zavezniške vojaške uprave. Miklavicvanje v Barkovljah Prosvetno društvo v Barkovljah priredi v soboto 8. t. m. ob 30.30 uri v dvorani Športnega kluba Miklavžev večer aa odrasle s Izbranim sporedom. Opozarjamo vse udeležence, da s« spejemajo darila v pisarni Odbora do petka zvečer. RADIO »a torek 4. 7,16 poročila v slovenščini; 7.55 pestra jutranja glasb*. 10. prenos ta Vidma; 11. lahka glasba za godala; 12.28 reproducirana glasba; 12.45 poročila v slovenščini; 13.16 reproduciran* glasba; 13.30 jaaz orkeater Lutazri. 16. prenos ir, Vidma; 18. obvestila svojcem: 18.30 operetna glasba; 19. mladinska ura — Baaovioa (slov.); 19,20 razgovor o prosveti (slov.); 19,30 angleška lekcija; 20. poročila v slovenščini; 20.30 komorna glasba (slov.); 21. operna glasba; 21.46 glasbeni medaljon; 22.30 prenos Iz Vidma; 28.10 zadnje vesti v slovenščini; 23.20 nočno zabavišče. za »red* 5. 7. napoved časo — glasbe «* dobro jutro; 7.10 čitanjc sporeda v slovenščini; 7.15 poročila v slovenščini; 7.30 poročila v italijanščini; 7.46 koledar; 7.66 pesto* Jutranja glasba: 8.30 zaključek. 10. prenos Iz Vidma; 10.46 1*010-ulta v slovenJJhjij 13. napoved časa — poročila v italijanščini; 13.16 reproducirana glasba; 18.30 jazz orkester Luttasta; 14. pregled vesti; 14.15 zaključek. 16. prenos is Vidma; 18. glasbe za godala; 18.35 izložba instrumentov; 19. odred Jugoslovanske armade; 19.30 pestra glasba; 20. napoved časa - poročila v slovenščini; 20.10 Candldus prt mikrofonu (prano#); 30J0 poročila v Italijanščini; 20.30 oddaja, namenjena pesniku in pisatelju Ivanu Cankarju; 21. opereta (prvo dejanje); 11.40 predavanje; 21.96 IL ln IIL dejanje o-c reto: 23. napoved časa — zadnje ve*ti v italijanjčlnl; 23.10 zadnje vest! v slovenščini; 28,20 PREKLIC Politične klevete, ka eo se ra,-.-jale po Bazovici o tov. KOC.TA RAFAELU, so izkaz« le pr častnim razsodiščem kr. odbora k neresnične. Razsodišče je ugotov neoporečno delo Imenovanega tov ■ riša, ki je bilo v skladu s prizadevanjem Slovencev, otresti sc ok» patorja ln fašizm* in obsoja klevete. Razsodišče kr. odbora t3. t. m. je v visoki starosti umrl naž oče, »tari oča TOMAŽIČ JOŽEF, kmet Pokopali ga bomo danes na pokopališču pri Sv. Ani v Kanalu. Naj v rrvfru počiva. Morsko pri Kanalu, Ljubljana. 4. dec. 1945. ZAHVALA . Zahvaljujem se mm, ki »o n« katerikoli način sodelovali pri prekopu in pogrebu našega nepozabnega moža, očeta, tov. ALBERTA GRGIČ partizana. Posebno sc zahvaljujem RNOO ic Padrič, vaški organizaciji AF7, s prav tako pevcem ln godbi iz Trebi«. Padričo, 4.12.1945. Žalujoči žena, otroci in ostalo sorodstvo. Poizvedbe Nairro&am tovariše Sadar Franca ln Bab* Jofteta, bolničarja 8. brigade, 1U si* pokopala mojega moža ZOREC VINKOTA, roj. 19.1. 1912. v Bol juncu pri Trstu, s* točne)*! podatke o njegovem aačo.v nem grobu. Zobec Olga, Boljuncc pri Trstu.____ Kdor bi kaj vedel o JOŽETU PERHAVEC iz Prešernove brigade, naj javi staršem v Lokev ali na upravo »Primorskega dnevnika«. Kčot bi kaj vedel o tov. IVANU PERHAVEC (Peruzzi), ki je bil v diviziji «Sforaeeca«. zadnje vesti od 25.1.1943., naj javi družini v Lok«v 32 pri Trstu ali na upravo »Prt-morskega dnevnika«. Kdor kaj ve o DRMJOTU 91 RK. roj. 7.9:1921,, partizan, odpeljan i* soriških zaporov 26.8.1944. v Neni-oljo. na) >.vi družini Sirk Vinko, Sv. Križ prt Ttptu 311. MALIC PAVEL je bil odpelje n 8.12.1944. iz Corone* v Trstu v Nemčijo. Dne 18.3.1945. so ga videli v Damburgu. Kdor bi kai^ vedel 0 njem, naj sporoči Malic Danic'. Vrtojbo 1*1, Gorica. MALI OGLASI CISTA GALICA je zopet prispe'1 v manjši količini. Androna S. Em' mi* št 2 (podaljšek vla Univei-M'*’ 87-LETNI TRGOVEC želi posta*' stva s gospodično dobre n*r“v Ponudbe n* upravo »Primorsko dnevnika« pod It. 716. ŠIVALNI STROJ «9tager» s je"*' ■tvom, pisalni stroj »underatao® 1 prodom. Via Brunner t, IV. rnnreav drZŠtV* ,,VIŠ*** priredi v sredeta sv. i*r. »Cista vest-. grede se bo oglasU to MtklavS. Sledi P1** ______