Poštnina plačana v gotovini
Izdaja Delavska univerza Domžale. KolooVorska c. 6, telefon 72-082. — Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel Kusar. — Teh. urednik Franjo Ravnikar. — Izhaja 2*krat mesečno. Cena 2,00 din. Letna naročnina 50,00 din. - Žiro račun 50120-603-5029. Tisk: Delavska univerza Domžale.
Domžale, 20. september 1975 LETO XIV-Št. 15
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
Pred pomembnimi odločitvami
V sedanjem obdobju nas čakajo mnoge pomembne naloge, ki bodo v bodočem našem življenju velike važnosti. Čeprav smo tudi v poletnih mesecih morali narediti marsikaj pri reševanju našega gospodarstva, pa nas sedaj čakajo dosledni razgovori o vsem tistem, kar bo odločilnega pomena za prihodnje leto in tudi za daljše obdobje.
Pred nami — delovnimi ljudmi in občani — so silno odgovorne in pomembne naloge. Ne bo odveč, če spregovorimo o nekaterih, ki so posebnega pomena.
PREDLOG DRUŽBENEGA PLANA OBČINE ZA OBDOBJE 1976-1980 je že med nami (posebna izdaja našega glasila) in zahteva, da ga oblikujemo tako, da bo v resnici načrtno usmerjal naš ekonomski razvoj in spravil v stvarne okvire tudi potrošnjo. V obsežnem gradivu je mnogo podatkov in nakazanih poti vendar se bomo morali odločiti za eno samo in to za tisto, za katero bomo resnično vedeli dvoje: da bomo sposobni uresničiti ekonomsko osnovo in da bomo trezno premislili, koliko bomo sposobni zgraditi z lastnimi sredstvi v prihodnjih letih, da pri tem ne bomo ostajali samo pri sprejetih programih, ampak tudi znali vrednotiti vsak dinar. Prevelike želje nikakor ne bodo uresničljive, zaradi tega dobro premislimo, kaj je tisto osnovno, kar potrebujemo in za kar se bomo samoupravno lahko tudi dogovorili.
OBMOČNI DRUŽBENI DOGOVOR O RAZPOREJANJU DOHODKA je bistvenega pomena za življenjski standard vsakega izmed nas, saj postavlja na nova izhodišča ne samo delitev dohodka, ampak tudi osebne dohodke ter združevanje sredstev za splošno in skupno porabo. Gradivo je med nami in nujno je, da ga ocenimo in da se dogovorimo o vsem, kar je povezano s storilnostjo, z gospodarjenjem, razširjeno materialno osnovo in iz česar izhaja naša ekonomska in socialna varnost.
DRUŽBENI DOGOVOR O IZVAJANJU KADROVSKE POLITIKE V OBČINI postaja sestavni del pri naših prizadevanjih na gospodarskem in družbenem področju življenja. Zavedati se moramo, da bodo naši cilji doseženi samo takrat, če bomo z razvojem materialne osnove znali združiti tudi človeka, ki bo razumel čas, predvsem pa znal premišljeno odločati o vseh nalogah, ki bodo postavljene pred njega. Tehnološki in ekonomski napredek morata najti svoje mesto v človeku — delavcu strokovnjaku in razgledanem' upravljalcu na vseh ravneh in področjih.
DRUŽBENI DOGOVOR O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV ZA GRADNJO DIJAŠKIH DOMOV odpira eno izmed tistih področij, ki smo jim do sedaj posvečali premalo pozornosti. Poleg tega pa se moramo zavedati, da bomo le s pomočjo družbe prišli do tistih kadrov v našem gospodarstvu, prosveti, zdravstvu in drugod, ki jih že sedaj nujno potrebujemo. Teh kadrov pa nimamo zaradi tega, ker nismo posvečali dovolj pozornosti tudi reševanju prostorov v času njihovega šolanja. Toda če povežemo to s kadrovskimi problemi, potem bo takoj jasno, da se zadeve medsebojno prepletajo in da imajo skupna izhodišča.
DRUŽBENI DOGOVOR O DRUŽBENOEKONOMSKEM IN IDEJNEM IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH IN MLADINE pa postavlja v ospredje široko razgledanost delovnega človeka — samoupravljalca v delovni organizaciji in krajevni skupnosti ter v vseh delegatskih sredinah. Samoupravni sistem, ki sloni na delegatskih razmerjih, bo lahko zaživel polno življenje samo tedaj, če bomo vsi usposobljeni zato, da bomo zavestno odločali o vseh zadevah, tako ekonomskega in družbenega, kot socialnega značaja.
Zakaj vse te misli? Ne zaradi tega, da bi zapletali naše življenje in odločitve, ampak zaradi tega, da bomo v razpravah lahko plodno sodelovali in da bodo sprejeti programi in dokumenti del našega hotenja in da bodo našli svoje mesto v naši zavesti.
Od tega, kako bomo sodelovali v razgovorih, kaj bomo prispevali h končnemu oblikovanju vsega našega bo v marsičem odvisna naša prihodnost, predvsem pa takšno samoupravno sporazumevanje, ki bo resnično naše. Drugače povedano: vsi smo oblikovalci programov, zato ne moremo in ne smemo stati ob strani, ker nam drugi ne bodo dali več, kot si lahko damo sami.
Sodelovanje na zborih delovnih ljudi in občanov pomeni naš doprinos h končnemu oblikovanju vseh samoupravnih odnosov v občini.
Občinska konferenca SZDL Domžale
OBMOČNI DRUŽBENI DOGOVOR O RAZPOREJANJU DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV
Osnove območnega dogovora o ustvarjanju in razporejanju dohodka, osebnega dohodka in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter o združevanju sredstev za skupne in splošne potrebe občine Domžale izhaja iz določb:
- Ustave SR Slovenije, ki v 143. in 151. členu določa pravice delavcev v združenem delu in drugih delovnih ljudi, da soupravnourejajo medsebojna razmerja, usklajujejo interese in urejajo odnose širšega družbenega pomena,
- Zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke, ki v 11. in 29. členu opredeljuje vlogo in pomen samoupravnih sporazumov oz. družbenih dogovorov za območje.
- družbeni dogovor o načelih in skupnih osnovah samoupravnega urejanja odnosov pri razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov ter združevanje sredstev za skupne in splošne potrebe in interese v SR Sloveniji.
- dokumenti skupščine SRS in občine Domžale o družbenoekonomskem razvoju in programu socialne politike,
- sindikalna lista kot skupen dokument sindikatov Slovenije, ki vskla-juje, oblikuje in dograjuje samoupravne sporazume in dogovore v organizacijah združenega dela.
Območni družbeni dogovor ureja:
- temeljna načela in obveznosti podpisnic dogovora.
- ekonomskosocialni razvoj občine,
- razporejanje dohodka,
- razporejanje osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov:
a) osebni dohodek, dodatki in nadomestila iz sredstev za osebne dohodke.
b) prejemki in izdatki, ki se štejejo med poslovne stroške,
c) izplačila, ki se nadomeščajo iz dohodka,
č) osnove in merila za delitev in uporabo sredstev skupne porabe:
- skupne in splošne porabe,
- porabe sredstev po posebnih sporazumih,
- izvajanje dogovora,
- organe podpisnic dogovora,
- ukrepe za izvajanje dogovora in ukrepov proti kršiteljem tega dogovora,
- postopek sklepanja in spreminjanja ter sprejemanje dogovora,
- posebne, prehodne in končne določbe.
S tem dogovorom se podpisnice obvezujejo, da bodo v naslednjih letih delovale tako, da bo s samoupravnimi sporazumi in v samoupravnih aktih o razporejanju dohodka in osebnega dohodka ter o gibanju, obsegu m strukturi skupne porabe zagotovljeno uresničevanje politike opredeljene z dogovorom o družbenem planu SR Slovenije in občine Domžale za obdobje 1976 do 1980 ter v neposrednih nalogah za posamezno leto, določenih s smernicami gospodarskega in družbenega razvoja občine ter določil tega dogovora.
Podpisnice se obvezujejo, da bodo s svojim delovanjem ustvarjale razmere, v katerih se bodo lahko delavci v TOZD, OZD, delovnih skupnostih in drugih organizacijah, (v nadaljevanju OZD) v (Nadaljevanje na 2. strani)
skladu z dogovorjenimi cilji družbenoekonomskega razvoja in ekonomsko-socialne politike odločali o razporejanju dohodka na podlagi svojih in skupnih interesov ter konkretnih informacij o ekonomskem položaju svoje OZD, njenih razvojnih programov, programov SIS in KS.
Delovni ljudje bodo svoje osebne in skupne interese zadovoljevali in usklajevali neposredno ali preko svojih samoupravnih organov oz. skupnosti po načelu vzajemnosti in solidarnosti tako, da se bodo vsako leto dogovarjali o osebni, skupni in splošni porabi.
Za uresničevanje ciljev tega dogovora se podpisnice zavezujejo sprejeti še posebne obveznosti in to:
1. Organizacije združenega dela bodo zagotavljale uresničevanje ciljev tega dogovora tako. da bodo
- sodelovale pri sprejemanju programov dela SIS in KS in sklepanju dogovorov ter sporazumov v obsegu njihovega financiranja,
- preko svojih delegatov spremljale realizacijo tega dogovora in sporazumov o obsegu in načinu financiranja skupne in splošne porabe,
- zagotavljale v okviru določil tega dogovora sredstva za dogovorjeno socialno varnost in življenjsko raven delavcev preko KS in SIS,
- namenjale dodatna sredstva po posebnih sporazumih skladno s sprejetimi programi in določili tega dogovora.
2. Samoupravne interesne skupnosti bodo zaradi uresničevanja menjave dela:
- vodile priprave programa dela in postopek za sklepanje samoupravnih sporazumov o teh programih ter o združevanju sredstev za njihovo financiranje,
- zagotovile popolno informiranje delavcev in delovnih ljudi o uresni-čcanju in realizaciji sprejetih programov in o uporabi sredstev,
- skrbele za racionalno porabo sredstev, ki so jih delavci OZD zagotovili za realizacijo sprejetih programov.
3. Krajevne skupnosti se bodo kot
del celovite družbene aktivnosti prizadevale
čim popolnejše uresničevanje in zadovoljevanje potrebnih življenjskih potreb delovnih ljudi in občanov, ki žive na njihovem območju,
- izvajanje programov in za njihovo financiranje,
- ustvarjanje takin pogojev življenja delovnih ljudi v KS, ki so rezultat dela delavcev v OZD,
- financiranje programov iz sredstev ustvarjenih z delom delavcev zaposlenih v OZD izven območja občine,
- razvijanje zavesti delovnih ljudi o pripadnosti po kraju bivanja, o njihovi pripravljenosti za skupno reševanje nalog in za solidno reševanje nekaterih skupnih vprašanj,
- razvijanje sistema informiranja o svojem delu in omogočanje vpogleda na celovito družbeno dogajanje v kraju in v občini.
4. Občinski svet Zveze sindikatov si bo v skladu z ustavno opredelitvijo vloge sindikatov v procesu družbenih dogovarjanj in samoupravnih sporazumevanj prizadeval v skladu s pokongresnimi sklepi:
-- da bodo imeli delavci v OZD možnost odločati o oblikovanju in razporejanju celotnega dohodka,
- za uravnavanje socialnih razlik,
- za čim popolnejše in objektivno informiranje delavcev v združenem delu,
- za vsklajeno rast družbenega standarda delavcev in njihovih družin,
- za enakopravnejši položaj delavcev v OZD na podlagi rezultatov dela,
- za večjo povezanost OZD in drugih organizacij združenega dela v KS in SIS,
- za učinkovito spremljanje izvrševanja tega dogovora.
- za medobčinsko dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje.
5. Občinska konferenca SZDL. se bo s svojo aktivnostjo zavzemala predvsem za:
- uspešno konstituiranje in dograjevanje delegatskih odnosov v SIS in KS,
- javno obravnavanje programov SIS in KS ter za celovito informiranje delavcev in delovnih ljudi o izvajanju teh programov,
- aktivno samoupravno delovanje SIS in KS,
- izvajanje nadzora o uresničevanju programov SIS in KS ter o vplivu delavcev pri odločanju o sredstvih po merilih in kriterijih skladno z določili tega dogovora in potreb posameznih SIS in KS.
6. Skupščina občine in njen pooblaščen organ bo v skladu s svojo odgovornostjo za uresničevanje družbenoekonomskega in socialnega razvoja s svojo vlogo pobudnika za vsklajevanje sklepov in akcij na vseh področjih, ki jih ureja ta dogovor, zlasti:
- obseg in način financiranja skupne in splošne porabe,
- vsklajevala v okviru dogovorjenih enotnih stopenj osebno, skupno in splošno porabo,
- predlagala potrebne ukrepe v primerih kršitve tega dogovora pristojnim organom.
Podpisnice so sporazumne, da se kot organ podpisnic tega dogovora formirajo oz. oblikujejo naslednji organi:
- zbor podpisnic,
- skupna komisija,
- koordinacijski odbor.
Zbor podpisnic sestavljajo delegati, ki jih izvolijo delavski sveti oz. zbori delavcev OZD za dobo 4 let. Vsaka podpisnica je v zboru podpisnic zastopana z enim delegatom.
Zbor podpisnic izvoli 15-člansko skupno komisijo iz vrst delegatov zbora podpisnic in 14-članski koordinacijski odbor, v katerega delegirajo o enega člana:
- izvršni svet skupščine občine,
- občinski svet Zveze sindikatov, občinska konferenca SZDL,
- skupnost KS občine,
- izvršni odbori posameznih SIS.
Sedež zbora podpisnic in skupne komisije je na Občinskem svetu Zveze sindikatov, medtem ko ima sedež koordinacijski odbor na občinski skupščini.
Uvozno-izvozna bilanca je brez dvoma eno izmed tistih osrednjih vprašanj, ki neposredno zadeva vrsto delovnih organizacij. Posebno je to vprašanje aktualno za tiste delovne organizacije, ki so vezane na velik uvoz reprodukcijskega materiala, Kaj ste ukrenili, da bi se stanje na področju uvoza in izvoza izboljšalo in kako izgleda iskanje domače surovinske baze?
TOKO - Stane ROZMAN. V naši organizaciji združenega dela imamo organizirane štiri TOZD, vendar pa je osnovno vprašanje dveh   in   sicer   Galanterije in
Stane ROZMAN
Usnjarne. Za Galanterijo lahko ugotavljamo, da je po sprejetih ukrepih zmanjšala uvoz za 50 %, za usnjarno pa ne moremo govoriti o tem, ker na domačem tržišču ni kož za predelavo in smo povsem odvisni od uvoza. Poleg tega pa tudi več ne razpolagamo s tehnološkimi vodami, da bi lahko sami strojih kože. Ravno zaradi tega smo v razgovorih s tovarno UTOK Kamnik, da bi prevzeh predelavo kož in s tem pokrivali to področje. Za galanterijo pa moram poudariti, da smo primorani na uvoz zaradi tega, ker gre v prvi vrsti za moderne artikle. Ta uvoz je največ vezan na Italijo, od koder tudi največ uvažamo.
Glede izvoza pa lahko poudarim, da smo ga povečali za 23 % in da že izvažamo več kot 30 % celotne proizvodnje. Pri tem bi pa rad opozoril tudi na neposredni izvoz, ki je povezan z delovnimi organizacijami Planika, Alpina, Prevalje in še nekaterimi drugimi. Sicer je ta neposredni izvoz težko izračunat, vendar bi izračuni pokazali drugačno ravnovesje med izvozom in uvozom. Skušali pa bomo to področje urediti. Stabilizacijski programi, ki smo jih sprejeli, so usmerjeni v to, da bomo skušali povečati produktivnost in tudi več izvažati. Istočasno pa si bomo prizadevali, da se bodo spremenili nekateri predpisi, ki nam sedaj onemogočajo izvoz v posamezne države, ravno zaradi manjkajočih delov za dokončanje posameznih proizvodov. Na vprašanje, na katero področje izvažajo, pa je tovariš Rozman povedal, da izvažajo 50 % proizvodnje na konvertibilno področje, ostalih 50 % pa na klirinško področje.
SLOVENIJALES - Božidar HABIČ. Naša delovna organizacija izvaža 80 % celotne proizvodnje in smo do sedaj izvozili za 2 milijona osemsto tisoč dolarjev na zapadno tržišče. Lahko rečem, da smo našli takšno tržišče, ki je tudi sprejemljivo za naše proizvode, to je dobili smo predvsem tisto prebivalstvo, ki ima dovolj veliko kupno moč. Osnovno, kar smo pa storili, pa je to, da smo močno znižali udeležbo delovne sile v proizvodnji in da približno 42 % proizvodnje predstavlja strojno delo. S tem pa ustvarjamo tudivečjo akumulacijo, ki se je od lanskih 6 % povečala na 10%.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Pogovor za okroglo mizo
KAKO REŠUJEMO SEDANJE STANJE NA PODROČJU GOSPODARSTVA
Zaradi tega, da bi bili naši delovni ljudje in občani bolje seznanjeni s problemi, s katerimi se veliko ukvarjajo v delovnih organizacijah glede same stabilizacije in sedanjega gospodarskega stanja, smo sklenili, da pripravimo razgovor za „okroglo mizo". Na ta razgovor smo povabili nekatere predstavnike delovnih organizacij in jim zastavili posamezna vprašanja. Razgovora so se udeležili Jerislav CURKOV — Helios Domžale, Stane ROZMAN - Toko, Božidar HABIČ - Slovenijales Radomlje, Srečo BERGANT - Induplati Jarše, Slavko BAJEC - Tosama, Herman BREZNIK - Filc Mengeš, dr. Ludvik KOVAČ - Zdravstveni dom Domžale, in predsednik Izvršnega sveta tovariš Vilijem DRŽANIČ. Tako organiziran razgovor bi naj bil uvod v stalno obliko prikazovanja in izmenjave medsebojnih mnenj na gospodarskem in tudi negospodarskem področju v naši občini.
Uvodne misli je povedal predsednik IS Vilijem DRŽANIČ, v katerih je poudaril, da so naše delovne organizacije že od vsega začetka pristopile k posameznim ukrepom, ki imajo stabilizacijski značaj. Ugotovil je, daje bilo na teh področjih že veliko narejenega, da pa stvari niso bile dovolj posredovane predvsem neposrednim proizvajalcem, ki v bistvu nosijo breme celotne gospodarske stabilizacije. Poleg tega je opozoril na nekatere odklone glede na izhodišča družbenoekonomskih gibanj v letošnjem letu. Poudaril pa je tudi, da je to verjetno najbolj primeren način, da se seznanijo vsi z vsemi problemi in da na izkušnjah nekaterih skušajo tudi sami uvajati nove ukrepe.
Prisotnim je bilo postavljenih več vprašanj, ki neposredno zadevajo gospodarjenje v sedanjem času.
Udeleženci razgovora za „okroglo mizo", ki ga je sklicalo uredništvo Občinskega poročevalca
V planu izvoza smo si zadali nalogo, da bomo izvozili za 3 milijone dolarjev svojih izdelkov in v to so usmerjeni tudi naši napori. Pri naših prizadevanjih pa je odprto vprašanje cen surovin, ki so se v zadnjem obdobju močno povečale. To povečanje pa ni samo pri nas, ampak se pojavlja tudi v Sovjetski Zvezi in zapadni Evropi.
Božidar HABIČ
Naša usmerjenost gre tudi v tej smeri, da bi v prihodnjem letu dosegli cene iz leta 1974, katere smo morali v letošnjem letu znižati za približno 11 %, da lahko konku-rečno nastopamo na zapadnem tržišču. Vsa naša prodaja gre neposredno preko trgovcev, ki jih imamo v Ameriki.
HELIOS - Jerislav CUKROV. Kemična industrija je brez dvoma tista panoga industrijske proizvodnje, ki je v največji meri odvisna od uvoza reprodukcijskega materiala. Trenutno uvažamo 70 % vseh surovin in to 60 % iz konvertibilnega področja in 10 % iz ostalega sveta. Dejstvo je, da doma ni primerne surovinske baze in da tudi tista, ki obstoja, po svoji kvaliteti ne zadostuje kvalitetam, s katerimi bi lahko nastopali na zapadnem tržišču.
Jerislav CUKROV
Izvažamo največ na vzhod in si prizadevamo, da bi lansko poprečje med izvozom in uvozom z 1 : 3,3 spremenili na 1 : 2, kar v bistvu predstavlja 10,% večji izvoz. Poleg tega smo si v programu zadali plan, da bomo izvozili za 20 % več izdelkov, kar predstavlja 900.000 dolarjev. Ravno tako smo sprejeli plan, da zmanjšamo uvoz od 20 milijard SD na 12,5 milijarde SD. Veliko pričakujemo tudi od tega, ko bo stekla nova proizvodnja umetnih smoL Posebno vprašanje pa predstavlja
izdelava in predelava škroba. Prizadevamo si, da bi dobili na domačem tržišču od 30—40 tisoč ton krompirja, ker bi s tem lahko nemoteno poslovali. Pri tem pa se odpira vprašanje kvalitete samega kiparja, kajti sedaj lahko izkoriščamo samo 16 %, vse ostalo gre pa v odpad.
Na podlagi sklenjenih pogodb pričakujemo, da bomo dosegli postavljene cilje, posebno še zaradi tega, ker imamo organiziranih 9 koordinacijskih odborov, ki sproti spremljajo gibanja tako na svetovnem trgu, kakor tudi zasledujejo produktivnost v sami delovni organizaciji.
INDUPLATI Srečo BERGANT. Induplati ima precej negativno bilanco, ker ima posebno proizvodnjo. Ena tretjina proizvodnje gre za potrebe JLA. Kljub temu smo si zadali plan, da bi povečali svoj izvoz za 25 %, vendar o uspehu nismo povsem prepričani, zaradi omejitev, Jci so prišle v zadnjem obdobju. Te omejitve se nanašajo predvsem na barvila, ki nam onemogočajo določeno vrsto proizvodnje. Poleg tega je prisotno dejstvo, da celotna naša proizvodnja sloni na bombažu, to je 80%. Kljub temu, da v zadnjem času skušamo na domačem tržišču dobiti bombaž, pa vendar ta ni tako kvaliteten, da
Srečo BERGANT
bi posamezne artikle lahko izvažali. Poleg tega pa tudi nas, kot ostale delovne organizacije prizadene neposredni izvoz in v bistvu ne moremo priti do tega, da bi dosti zmanjševali uvoz. Pri izvozni politiki pa so v zadnjem obdobju že prodrli na tuja tržišča, saj smo izvozili določene artikle v Irak, sedaj pa se pogovarjamo tudi s Kuvajtom. Prizadevamo pa si.da bi skupaj z drugimi dosegli spremembo obstoječega sistema, kjer bi s tem naša proizvodnja lahko nemoteno potekala.
TOSAMA - Slavko BAJEC. Prvotni naš cilj je bil, da izravnamo uvozno-izvozno bilanco in da pokrijemo celotno tržišče gfede izdelave filtrov. Stanje se je bistveno popravilo zaradi tega, ker smo postali edina delovna organizacija v Jugoslaviji, ki izdeluje filtre za cigarete in v celoti pokriva potrebe tobačne industrije. V lanskem letu smo uvozili za 7,6 milijard SD, v letošnjem letu pa smo planirali uvoz za 9 milijard. Vendar pa smo temu sorazmerno planirah tudi
Slavko BAJEC
izvoz. V lanskem letu je samo priliv od uvoza znašal 3,3 milijarde SD, v letošnjem letu pa 11 milijard SD. Letos lahko ugotavljamo, da imamo index izvoza 600 %, uvoz pa se bo v letošnjem letu povečal samo za 40 %. Močno si prizadevamo, da bi ta medsebojna razmerja še povečali in si ustvarili še večjo akumulacijo.
FILC - Herman BREZNIK. Čeprav smo majhna delovna organizacija, smo v lanskem letu izvozili za 300.000 dolarjev blaga na zapadno tržišče, kar predstavlja 30 % naše proizvodnje. Za letošnje leto smo predvidevali večji izvoz, vendar smo šele sedaj prišli do tega, da bomo podpisali pogodbo za 1 milijardo SD izvoza. Močno si prizadevamo, da bi zmanjšali uvoz, ravno tako pa tudi dvignili samo produktivnost, ki je začela upadati predvsem zaradi povečanja izostankov z dela. V mesecu juniju in juliju zasledujemo 10—12 pro-centno zmanjšanje proizvodnje, vendar gre to tudi na račun dopustov. Tudi v naši delovni organizaciji ugotavljamo vprašanje neposrednega izvoza, saj mnoge naše proizvode kupujejo Zavodi Crvena zastava in pa tudi JLA.
Herman BREZNIK
Glede na to, da so nas prizadeli nekateri ukrepi, premalo proizvajamo in nas kupci v zadnjem času celo iščejo. Zaradi tega pričakujemo, da se bo tudi stanje na področju izvoza v prihodnje izboljšalo.
Zaposlovanje je v resoluciji predvideno z 2 % rastjo. Podatki pa kažejo na to, da je bilarast 4 %. Kako ocenjujete to glede na sprejeta stališča, da je potrebno predvsem s produktivnostjo povečati proizvodnjo?
Konkretno je na to odgovoril predstavnik delovne organizacije TOSAMA, kjer se je zaposlenost povečala za 4,5 %, vendar se je istočasno povečal tudi fizični obseg proizvodnje za 13%, realna rast proizvodnje pa se je povečala celo za 320 %.
KOVAČ dr. Ludvik
Ostali, razen Helios, niso povećah zaposlenosti, vendar pa so v razpravi načeli bistveno vprašanje, ki izvira iz tega naslova, to je odsotnost z delovnega mesta zaradi bolniškega staleža. Ker ta odsotnost v zadnjem času predstavlja za nekatere delovne organizacije zelo visok odsotek (tudi do 14 %), je v razpravi osvetlil nekatere probleme s tega področja direktor Zdravstvenega doma Kovač dr. Ludvik.
Opozoril je na to, da je zasledovanje bolniškega staleža povezano z nekaterimi splošnimi pojavi, kot so sezonsko delo doma in pa tudi vprašanje produktivnosti odnosno stabilne proizvodnje v delovnih organizacijah. Bolniškemu staležu velikokrat lahko iščemo vzroke v ekonomskih situacijah in pa v tem, da je med zaposlenimi veliko polproletariata, ki skuša reševati svoje probleme tudi v prvi vrsti doma. Osnovno vprašanje pa je pri tem nastalo takrat, ko je bil sprejet zakon, da delovne organizacije krijejo 30 dni bolniškega staleža in to mnogi delavci izkoriščajo. Po njegovem mišljenju bi zdravnik lahko dajal 3-5 dni bolniške, kar bi bilo dovolj, da bi se pokazalo, ali gre za hujše bolezensko stanje, ali pasamo za bolezenski pojav. Druga verjetno nesprejemljiva zadeva pa je ta, da se zdravniki splošne prakse ne morejo dovolj posvetiti posameznim pacientom zaradi tega, ker pregledajo na dan od 40-60 pacientov in to nikakor ne morejo biti sistematični pregledi.
To vprašanje pa je pogojeno tudi v odločitvi, da zaposleni lahko prosto izbirajo zdravnika in da gre v tem primeru večkrat tudi za subjektivne zadeve, ki čestokraf z boleznijo nimajo kaj dosti opraviti. Ne smemo pa pozabiti pri tem, da so specialistične službe preobreme-je ne in da posamezni roki za preglede trajajo tudi po več mesecev. Iz tega jasno izhaja, da so bolezenski dopusti dolgotrajni in da se velikokrat dogaja to, da so ljudje do 30 dni v staležu in da jih
(Nadaljevanje na 4. strani)
zdravniki rešujejo tako, kot smatrajo, da je to potrebno. Glede na to, da so nekateri prisotni izrazili pomisleke tudi na komisije, ki dovoljujejo daljši bolniški staž, je bil dr. Kovač mnenja, da v bistvu do komisij prihajajo samo tisti, ki so resnično bolani.
Te probleme pa bo verjetno težko rešiti v samem zdravstvenem domu, kajti, če bi imenovali tričlanske zdravniške komisije za tiste, ki hočejo simulirati bolezen, potem nimajo pravne osnove in je to vprašanje potrebno rešiti v regiji, če ne celo v republiškem merilu.
Posebno poglavje pa je v naši občini zobozdravstvo. Prihaja do tega, da v zobozdravstvenih ambulantah odklanjajo delavce nekaterih delovnih organizacij in vse izgleda, da imajo nekateri privi-ligiran položaj. Dr. Kovač je poudaril, da je zobozdravstvo pač finančno tako urejeno, da dobi določeno vsoto denarja, ko pa ta vsota poide, pa v bistvu ostane brez sredstev. V kolikor je pa prišlo do tega, da so zdravniki odklanjali tiste paciente, ki so prihajali v ambulante zaradi bolečin, pa naj delovne organizacije pismeno dajo vodstvu Zdravstvenega doma, ker bo le-to poklicalo vse prizadete na zagovor. Zavedati se moramo, da je zdravstvena pomoč eno, druga zadeva pa protetika odnosno popravljanje zob. Opozoril pa je tudi na to, da bo verjetno najboljši izhod iz nastale situacije, če bodo povsem zaživele obratne ambulante, na katere bodo imele posamezne delovne organizacije lahko večji vpliv.
Prisotni so se strinjali s tem, da je potrebno to vprašanje širše obravnavati, nikakor pa ne brez predstavnikov gospodarstva, kajti tudi sredstva, ki jih združuje zdravstvo v bistvu izhajajo iz delovnih organizacij in so družbena sredstva.
V zadnjem času lahko ugotavljamo, da je na področju gospodarstva vedno bolj prisotna nelikvidnost* Ker ta neposredno vpliva na splošno porabo na negospodarskem področju, nas zanima, kakšno je trenutno stanje in s kakšnimi ukrepi je mogoče v prihodnje vplivati na poravnavo medsebojnih obveznosti?
Predstavniki gospodarstva gledajo na ta problem s širšega zornega kota. Kajti nelikvidnost je v prvi vrsti pogojena v pomanjkanju stalnih obratnih sredstev in premajhni akumulaciji, manj pa v medsebojnem zadolževanju. V sedanjem stanju lahko zasledujemo tudi to, da s posameznimi samoupravnimi sporazumi, obveznimi dajatvami in drugimi sporazumi stalno po procentih obremenjujemo gospodarstvo in ta stalna obremenitev vpliva tudi na to, da so žiro računi delovnih organizacij večkrat prazni. Vse premalo se zavedamo tega, je poudaril tovariš Srečo Bergant, da trošimo znatno preveč sredstev glede na ustvarjeno realizacijo. Ta pojav bomo lahko zasledovali vse dotlej, dokler ne
bon«) popolnoma razumeli tega, da moramo nujno ustvarjati določena sredstva akumulacije in da se moramo obnašati tako, kot gospodarska situacija narekuje.
Glede na to, da likvidnost v gospodarstvu vpliva tudi na negospodarsko področje, pa se moramo zavedati da bo tuđina tem področju potrebno pristopiti k stabilizacijskim ukrepom, kajti zavedati se moramo, da je celotno področje negospodarstva v celoti odvisno od gospodarske moči in večanja produktivnosti. Nikakor pa ni dopustno, da bi toliko časa obremenjevali gospodarstvo, da bi začeli naj eda t i lastno substanco, ki tvori njegovo osnovo.
Z vprašanjem likvidnosti pa so močno povezane tudi cene, ki v sedanjem času doživljajo prevelike spremembe in neskladja. Sicer se to področje počasi ureja z zveznimi predpisi, vendar še vedno obstoja del negotovosti.
Nahajamo pa se tudi pred tem, da bo potrebno reševati problem lastnega tržišča v velikih trgovskih centrih. Svoječasno so v naši občini o tem že veliko razpravljali, vendar pa do realizacije tega ni prišlo.
Verjetno bo potrebno ponovno razmisliti o „shoping centru", ki bo lahko reševal določene probleme in ki bo slej ko prej postal nujnost. Drug vzrok za to pa lahko iščemo tudi v tem, imamo dobro razvite trgovine in da naši kupci kupujejo predvsem v Ljubljani in drugih centrih. Premalo pozornosti verjetno posvečamo tudi dnevni migraciji delovne sile, to je tistim 4000 delavcem, ki se vozijo na delo izven občine. Tudi ti zmanjšujejo kupno moč in s tem vplivajo na gibanje in rast prometnega davka,
katerega se napajajo določene dejavnosti.
V resoluciji so predvideli velike investicije, ki naj bi dolgoročno vplivale na razvoj gospodarstva v naši občini. Vemo, da so se spremenili pogoji investiranja in zato nas zanima, kako je sedaj s posameznimi investicijami?
TOKO. Predvidena investicija je prvotno bila ocenjena na 1,2 milijarde SD, vendar je kasneje sam predračun narasel na 2 milijardi SD. Poleg tega je ta investicija predvidevala tudi za 1 milijardo SD strojne opreme. Elaborat je bil v celoti pripravljen, dobili smo 1 milijardo SD kredita, ob lastnih sredstvih pa navezujemo pogovore z gradbenim podjetjem BETON, da bi dal določena sredstva v našo investicijo. V kolikor nam bo uspelo zbrati vsa potrebna sredstva, potem bomo predvideno investicijo lahko izpeljali, saj bomo imeli 1,5 milijarde SD efektivnih denarnih sredstev. To vprašanje bo rešeno v najkrajšem času.
HELIOS. Od predvidenih investicij v letošnjem letu ne bomo mogli realizirati vsega. Brez dvoma pa nam bo uspelo do konca novembra usposobiti objekt za izdelavo umetnih smol, katerega predračunska vrednost je znašala 2,1 milijarde SD, sedaj pa bo znašala
3,5 milijarde SD. Celotna investicija je finančno pokrita.
Za ostale investicije smo pripravili prioritetni red. Tako bomo v letošnjem letu investirali določena sredstva v skladišče, ker so skladišča velikega pomena, ker razpolagamo z nekaterimi občutljivimi surovinami. Pri tem pa se močno zavedamo, da smo ena izmed tistih delovnih organizaci, ki bo morala zaradi zastarelega strojnega parka veliko investirati in rešiti predvsem obstoječe objekte v TOZD Domžale.
TOSAMA. Osnovno vprašanje, ki nas tare, je vprašanje skladišč. V letošnjem letu bomo uspeli usposobiti skladišče s površino 4.000 m^, za kar bomo porabili 1,4 milijarde SD. Investicija je v celoti pokrita.
V nadaljnjem programiranju imamo projekt za gradnjo proizvodne hale. Ta projekt ocenjujemo v višini 3,5 milijarde SD in upamo, da jo bomo v prihodnjem letu tudi izpeljali. Predvidevamo pa tudi približno 2 milijardi SD investicij v strojno opremo. Osnovni problem pa še vedno ostaja odprt, to je upravno poslopje in pa prostor za družbeno prehrano. Sedanji prostori so nemogoči in ne dopuščajo več normalnega poslovanja.
FILC. Zaključujemo investicijo v vrednosti 700 milijonov SD, ki nam je omogočila predvsem skladiščne prostore.
V zadnjem času si prizadevamo, da bi skupaj z gradbeništvom prišli do večjih vlaganj in to za izdelavo izolacijskih materialov po znani francoski firmi. Ti dogovori potekajo v sklopu delovne organizacije Jugotekstil in pričakujemo, da bomo skupaj z gradbeništvom lahko izpeljali predvideno investicijo ter s tem v veliki meri vplivali na potrebe po izolacijskem materialu, ki se kažejo v gradbeništvu.
Vse dosedanje investicije so bile v celoti pokrite.
SLOVENIJALES. Investicije v objekte smo v glavnem zaključili, sedaj pa bomo skušali investirati 1,5 milijarde sredstev v strojno opremo, kar bi omogočilo boljši in kvalitetnejši tehnološki proces in s
tem tudi cenejše artikle. Prepričani smo, da bo ta investicija v prihodnjem obdobju uspela.
Glede na to, da v nekaterih delovnih organizacijah istočasno s stabilizacijskimi programi načrtujejo tudi ustanavljanje novihTOZD, smo vprašali direktorja delovne organizacije TOSAMA tovariša Slavka BAJCA, kako je s tem vprašanjem pri njih?
Tovariš Baje je poudaril, da se v zadnjem času na osnovi analiz pripravljajo za ustanovitev TOZD in imajo dve varianti. Po prvi bi naj imeli 3 TOZD in skupne službe, po drugi pa 2 TOZD in skupne službe.
Na koncu posvetovanja je predsednik IS tovariš Vilijem Držanič predlagal, da bi takšne „okrogle mize" v bodoče še organizirali tudi s predstavniki ostalih delovnih organizacij. Sicer je bil na ta razgovor vabljen tudi predstavnik PAPIRNICE Količevo, vendar se zaradi zadržanosti in razgovorov okrog njihove investicije teh razgovorov ni mogel udeležiti.
Zaradi tega je bil sprejet sklep, da je taka neposredna oblika razgovorov koristna in da jo bomo tudi v bodoče organizirali. Predstavniki gospodarstva so izrazili željo, da bi se čimpreje sestali po vprašanju KOLEKTORJA čistilne naprave, za katero so močno zainteresirane posamezne delovne organizacije, ker je njihov tehnološki postopek povezan z odvajanjem odpadnih voda. Poudarili so, da je dosedanje vlaganje mrtva investicija in da je potrebno to vprašanje čimpreje rešiti, ker bodo s tem rešeni mnogi problemi tudi rekonstrukcij in investicij v delovnih organizacijah na območje naše občine.
Uredništvo OBČINSKEGA POROČEVALCA bo poskrbelo, da bomo o vseh problemih večkrat spregovorili in skušali tako seznanjati naše delovne ljudi in občane z gospodarskim stanjem in življenjem na območju naše občine.
Razgovor vodil: Karel Kušar
NOV MOST V BIŠČAH
7
Narasle vode Kamniške Bistrice so jeseni 1973. leta porušile mnoge mostove južno od zvezne ceste na Viru. Do sedaj je bil zgrajen nov most v Domžalah, ki je povezal zapadni del občine z Ihanom in s tem z Zasavjem, vendar so nekatere vasi južno od Štude ostale brez povezave. To je bilo najbolj boleče v Krajevni skupnosti Ihan, kjer so mnoga kmetijska posestva ostala ločena in tudi za same prebivalce in delavce se je pot neprimerno podaljšala.
Zaradi tega si je Krajevna skupnost Ihan dolgo časa prizadevala, kako bi povezala razdvojena bregova tudi v Biščah. Občani so resno pristopili k akciji in skušali problem rešiti sami, vendar jim to ni uspelo.
Izvršni svet pri skupščini občine je konec meseca avgusta razpravljal ponovno o nastali situaciji in sprejel sklep, da predlaga skupščini občine, da pomaga KS s sredstvi v višini 1 50.000 din in to iz rezervnega oziroma sklada za elementarne nesreče.
S temi sredstvi bo mogoče usposobiti nov most in tako povezati sedaj pretrgano cesto, ki so jo občani s krajevnim samoprispevkom že tudi asfaltirali. Tako bodo vsaj delno odstranjeni problemi, ki so bili skoraj dve leti predmet mnogih razprav na sejali krajevnih organizacij in sveta KS ter na zborih občanov.
Ta povezava pa bo skrajšala tudi pot delavcem, ki se vsakodnevno vozijo na delo v delovne organizacije in spodbudila vse dejavnike, da bodo tudi v bodoče reševali vse probleme, ki se pojavljajo na njihovem območju.
L. R.
Razprava o problemih uvoza in izvoza
Izvršni svet pri skupščini občine Domžale je pripravil razpravo o vprašanjih uvoza in izvoza za delovne organizacije na kamniško—domžalskem območju. Te razprave sta se udeležila član Zveznega izvršnega sveta tovariš Janko Smole in generalni sekretar Gospodarske zbornice Slovenije tovariš Lojze Fortuna. V razpravi so sodelovali direktorji večjih delovnih organizacij iz Domžal in Kamnika, prisostvovali- pa so tudi predstavniki obeh izvršnih svetov, oba predsednika skupščin in člani občinskih družbenopolitičnih organizacij iz obeh občin.
V uvodnem delu razprave so   treba uvesti selektivno politiko za
predstavniki posameznih organizacij združenega dela opozorili na nekatere bistvene probleme, ki zadevajo gospodarjenje v njihovih delovnih organizacijah. Tako je direktor INDUPLATI tovariš Srečo Bergant v svoji razpravi poudaril, da novi devizni režim močno vpliva na samo proizvodnjo, ker vse delovne organizacije — ne glede na proizvodnjo — izenačuje, kar vpliva na pomanjkanje reprodukcijskega materiala. Čeprav se v kolektivu zavedajo, daje preprečevanje uvoza določenih reprodukcijskih materialov nujnost, pa ne morejo razumeti tega, da so prepovedali uvoz takih surovin, ki jih v Jugoslaviji ne izdelujemo. Zaradi tega prihaja do težkih pojavov znotraj delovne organizacije, ki jih sicer skušajo reševati z večjim izvozom tudi na nova tržišča, to je predvsem v skandinavske države.
Direktor delovne organizacije TOSAMA Slavko Bajec je povedal, da jih trenutna prepoved uvoza nekaterih surovin ni prizadela in to zaradi tega ne, ker so imeli zadostne količine materiala. Čeprav so močno povečali izvoz, pa niso zadovoljni s sistemom na področju devizne delitve, ker dobijo na izračunano kvoto 100 + 20% na lanskoletni izvoz samo 75 % uvoza. To pa ne zagotavlja nemoteno proizvodnjo. Posebno je to še vprašljivo zaradi tega, ker tudi menjava dolarja 1 :0,5 v njihovem konkretnem primeru ni stvarna in ne zagotavlja toliko sredstev, kot v prejšnjih letih. Osnovna misel, ki izhaja iz razprave tovariša Bajca pa je, da je potrebno urediti devizni sistem tako, da bo povsem jasen in da je
posamezna področja gospodarstva.
Direktor delovne organizacije UNIVERSALE Matija Svoljšak je opozoril na problem, ki se pojavlja na klirinškem področju izvoza, to je v države Vzhodne Evrope, ker gre za prenizko menjavo dolarja, saj znaša samo 16,35 din. Opozoril je tudi na to, da so licence na področju konfekcijske industrije poglavje zase in to predvsem pri ženski konfekciji. To je pa posledica dosedanje prakse, ker predpisi na tem področju niso bili primerno urejeni. Poudaril je tudi to, da pomeni zmanjševanje uvoza za vsako ceno in večanje izvoza vprašanje rentabilnosti dinarskega poslovanja samih delovnih organizacij.
Tovariš Stane Rozman — direktor delovne organizacije TO KO, je poudaril, da v celoti razumemo obstoječe devizne predpise, vendar pa imamo občutek, da so bili premalo preštudirani in da niso bile upoštevane vse surovine, ki neposredno prizadevajo predvsem predelovalne delovne organizacije. V bistvu gre za to, da je sedanja situacija pogojena tudi z mednarodno situacijo, vendar pa se moramo zavedati, da ne moremo izpolniti izvoznih pogodbenih obveznosti, če ne moremo uvažati nekaterih artiklov, ki jih ne izdelujejo naše delovne organizacije. Dejstvo je da Toko predstavlja v usnjarski industriji Jugoslavije enega izmed največjih tovrstnih proizvajalcev, saj je soudeležen kar s 7 %. Poleg tega je opozoril, da mora njihova delovna organizacija zasledovati modne novosti, ki pa prihajajo iz Kalije, s katero pa nimamo   najbolje   urejenih med-
Član zveznega izvršnega sveta
tovariš Janko Smole sebojnih trgovinskih odnosov. Poleg tega je opozoril, da carinske dajatve močno bremenijo izvoz in da tudi takse vplivajo na to, da ne morejo konkurenčno nastopati na zapadnem tržišču in kritično ocenil tudi to, da vse predolgo traja predno zvezni organi dajo soglasje za uvoz določenih reprodukcijskih materialov.
Varšek Miro - direktor PAPIRNICE Količevo — je postavil vprašanje, kako je z njihovo investicijo, ki je bila v bistvu skoraj v celoti pripravljena že pred sprejetjem novih predpisov na področju deviznega poslovanja. Sprašuje se, zakaj je tudi njihova investicija prišla pod udar predpisov, čeprav so bile vse zadeve že preje urejene.
Predstavnik delovne organizacije SV1LANIT Kamnik je opozoril na to, da se pojavljajo velika neskladja pri uvozu opreme, ki bi lahko bistveno pripomogla k povečani proizvodnji. Ravno tako je opozoril na isti pojav, ki se pojavlja v Induplatih, to je na uvoz sintetičnih vlaken, ki jih pri nas ne izdelujemo. Na splošno pa meni, da sprejeti ukrepi ne bi smeli biti tako ozki, saj ne morejo uvoziti opreme niti za 15 milijonov S din, kar bi za njih pa pomenilo veliko povečanje proizvodnje.
Direktor SLOVENIJALES Božidar Habič je opozoril na težko stanje na področju lesne industrije, čeprav 80 % svoje proizvodnje izvažajo. Toda sredstva, ki jih dobijo za ta izvoz, so minimalna in predstavljajo komaj 20 % potrebne vsote. To pa brez dvoma ustvarja negotovost za nadalnjo poslovanje.
Del udeležencev posvetovanja o zunanjetrgovinskih odnosih, ki sta ga vodila član Zveznega izvršnega sveta Janko Smole in generalni sekretar Gospodarske zbornice SRS Lojze Fortuna
Direktor HELIOSA Jerislav Cukrov je opozoril na nekatere pojave na področju kemijske industrije. Gre zato, da doma ni razvita surovinska baza in da so v veliki meri odvisni od uvoza. Čeprav so lansko leto izvozili v Sovjetsko zvezo 45 % svoje proizvodnje, pa je letošnja zahteva za še 20 % povečanje v bistvu prehuda, ker verjetno ne bodo našli tržišča za tako povečan izvoz. Načel je vprašanje posrednega izvoza, to je uporabe njihovih lakov v tistih industrijskih panogah, v katerih izdelujejo končne izdelke (lesna industrija, Gorenje itd.). Če bi to upoštevali, bi kaj kmalu izenačili neskladje med uvozom in izvozom. Odprto pa ostaja tudi vprašanje predelovanja škroba. Sedanja situacija je zelo vprašljiva in bi bilo potrebno v razprave o „zelenem planu" vnesti vprašanje pridelovanja krompirja. Trenutna situacija je taka, da je domači krompir neprimerno dražji, kot pa krompir iz uvoza. Ta neskladja bo nujno potrebno odpraviti, ker drugače ni mogoče dobiti zagotovila, da bo proizvodnja nemoteno potekala.
Direktor delovne organizacije TITAN Kamnik je ponovno opozoril na uvoz opreme, ki bi močno vplivala na povečanje njihove proizvodnje in produktivnost. Čeprav skoraj ničesar ne uvažajo, pa jim zvezni organi ne dopuščajo uvoza te opreme.
Poleg teh vprašanj je bilo odprtih še veliko drugih, ki predvsem zadevajo samo poslovanje na podlagi sprejetega deviznega predpisa. Prisotni so menili, da je pri reševanju njihovih zahtev v veliki meri prisotna tudi še birokracija, ki se pojavlja pri reševanju njihovih vlog za posamezne repromateriale.
Tovariš Janko Smole je na vrsto odprtih vprašanj skušal odgovoriti izhajajoč iz tega, da so taka srečanja nujno potrebna, ker v pravi luči pokažejo dejansko stanje v delovnih organizacijah. Brez dvoma je bilo do sedaj premalo narejenega na področju informiranja, je dejal tovariš Smole, ker bi tako že preje prišlo do odstranjevanja nekaterih neskladij, ki se pojavljajo v uvozno—izvozni politiki. Opozoril je na to, da so štartne osnove nevzdržne, ker ne upoštevajo prejšnjega izvoza in da bi morali tiste delovne organizacije, ki so več izvažale drugače obravnavati, kot tiste, ki so začele z izvozom šele sedaj. Poleg tega pa se moramo zavedati tega, da je naša politika izvoza bila vse preveč usmerjena samo v zapadne države in da je tako bila pod neposrednim vplivom gospodarske recesije in seveda visoke produktivnosti nekaterih zapadnoevropskih držav. Strinja se s tem, da sprejeti devizni ukrepi ne bi smeli biti sistem, ampak da so lahko samo v veljavi določen čas, dokler se ne sanira področje na posameznem tržišču. Opozoril pa je na to, da ni več mogoče prenašati dejstva, ki ga postavljajo zapadnoevropske države, da mora biti uvoz in izvoz v razmerju 1:5,
(Nadaljevanje na 6. strani)
in seveda, da to ruši vse ekonomske sigurnosti med posameznimi državami. Tudi vprašanje vzhoda bo potrebno podrobno proučiti in se dogovoriti o novem načinu obračunavanja. Predvsem pa bo treba preiti na boljše proučevanje trga v državah v razvoju in pa v nekaterih skandinavskih državah, ker so možnosti zelo velike.
Pri kreditiranju našega gospodarstva iz tujih virov do sedaj nismo izkoristili vseh možnosti, predvsem iz držav v razvoju. Vzrok temu so brez dvoma zapadnoevropske države, ki hočejo sedaj namesto naftne prevlade imeti denarno. Vendar pa bomo morali prebiti ta začaran krog, to pa bomo dosegli lahko samo tako, da se bomo pojavljali v posameznih državah, ko bomo dobro preračunali tržišče.
Iz razprave posameznih predstavnikov je razvidno, da je problem uvoza opreme eden od bistvenih v našem domžalskem in kamniškem gospodarstvu. Zaradi tega je tovariš Smole poudaril, da gre tukaj za nekatere prioritetne panoge, ki so že navedene v resoluciji o družbenoekonomskem razvoju Jugoslavije in ki jih bo potrebno spremeniti, če ne odgovarjajo več dejanskemu stanju. Strinja se s tem, da ni več dopustno prenašati 26 — 28 % carinske dajatve in 14 % takse, ker to znaša 40 %, kar pa močno vpliva na dinamiko domačega gospodarstva, predvsem pa izravnave dinarske bilance.
V razpravi je sodeloval tudi sekretar Republiške gospodarske zbornice in poudaril, da je v sedanjih predpisih premalo prostora za posamezne marže, ker bi večji maneverski prostor odpravil marsi-
katera nesoglasja, ki se sedaj pojavljajo. Poudaril je tudi to, da je ocena nekaterih pravilna, ko pravijo, da je sistem ustvaril del birokracije in da je pri reševanju vlog prisoten tudi subjektivni faktor. O vseh teh vprašanjih bo razpravljalo tudi predsedstvo CK ZKJ in tudi Gospodarska zbornica bo posvetila temu vprašanju več pozornost.
Na koncu so bili izoblikovani posamezni zaključki in to v tem smislu, da se vsi problemi, ki neposredno izhajajo iz uvozno— izvozne problematike prenesejo na zvezne organe in se posredujejo tudi posameznim organom pri republiški gospodarski zbornici. To pa pomeni, da bo potrebno takoj pristopiti k izdelavi takšnih deviznih predpisov, ki bodo omogočili planiranje proizvodnje za prihodnje leto na dokaj realnih osnovah, kajti drugače si ne moremo predstavljati izpolnjevanja pogodbenih obveznosti, ki jih sklepajo delovne organizacija na področju zunanje trgovinske menjave.
Take razprave bodo še potekale in potrebno bi bilo, da bi odprli razpravo še o ostalih vprašanjih in to v prvi vrsti o vprašanju cen in o tem, kako razbremeniti s posameznimi predpisi gospodarstvo, da bo sposobno slediti razvoju na svetovnem trgu in si ustvarjati akumulacijo za svoj nadaljnji razvoj.
V zaključnih besedah je predsednik izvršnega sveta tovariš Vilijem Držanič poudaril pomembnost takih izmenjav izkušenj in takega pristopa k reševanju obstoječih gospodarskih problemov, ne samo v domžalski občini, ampak na celotnem kamniško — domžalskem območju.
Ku
Aktiv komunistov delavcev
Aktiv komunistov — delavcev iz neposredne proizvodnje je na svoji 3. seji razpravljal o uresničevanju nekaterih stališč, ki so bila sprejeta na prvem in drugem zasedanju. V bistvu je šlo za pregled opravljenega dela in za izvrševanje nalog, ki si jih je aktiv zadal v programu, ki ga je sprejel ob svoji ustanovitvi. Na samem aktivu je bilo odprto več vprašanj, ki neposredno zadevajo delo samega aktiva, predvsem pa vpliv članov ZK na dogajanja v delovnih organizacijah, to je v tistih sredinah, kjer delajo in živijo.
Osrednje vprašanje, o katerem je bilo veliko govora, je bilo posvečeno vprašanju informiranosti v delovnih organizacijah. Ugotovitve namreč kažejo, da ta informiranost še ni takšna, kakršna bi morala biti in da tudi interna glasila delovnih organizacij v celoti ne obravnavajo problemov tako, kot bi jih morala. Drugo bistveno vprašanje pa je informiranost članov ZK o delu samoupravnih organov in v zadnjem obdobju predvsem o ukrepih glede stabilizacije gospodarstva.
Čeprav sta bili za oceno tega stanja imenovani dve komisiji, pa vendar rezultati kažejo, da je delo šele steklo in da rezultati niso povsem zadovoljivi. Zato je bil sprejet sklep, da je potrebno s to akcijo še nadaljevati in doseči to,
da bodo vse samoupravne strukture v delovnih organizacijah dobro informirane in imele svoj vpliv na dogajanja.
Ko je tekla razprava o organih samoupravne delavske kontrole, je bilo ugotovljeno, da so ti organi bili sicer ustanovljeni, vendar pa kljub temu, da so bili seznanjeni z osnovno problematiko svojega dela, niso še povsem zaživeli. Ugotovljeno je bilo, da obstojajo nejasnosti, kaj je v sedanjem času delo komisij in da se je preveč enostransko usmerilo samo na reševanje nekaterih problemov, ki zadevajo življenjski standard zaposlenih, ne dotikajo pa se odprtih ekonomskih in kadrovskih vprašanj, ki so često-krat zelo pereča.
Glede na to, da se nahajamo v mnogih razpravah glede reševanja
Seja aktiva delavcev neposrednih proizvajalcev v delovni organizaciji
HELIOS
nastale gospodarske situacije, bi se morali člani ZK bolj vključiti v te probleme in skušali na eni strani vplivati na odstranjevanje slabosti, na drugi strani pa se tudi zavzemati za dosledno izvajanje politike nove organiziranosti znotraj delovnih organizacij.
Aktiv komunistov je tudi kritično ocenil stanje v tistih delovnih organizacijah, v katerih še vse predolgo samo razpravljajo načelno o posameznih vprašanjih in ne sprejemajo konkretnih sklepov. Tu so prišle do izraza misli glede ustanavljanja TOZD v večjih delovnih organizacijah, v katerih je samoupravljanje in tudi delitev še vedno odtrgana od neposrednega odločanja samih proizvajalcev.
Glede kadrovske politike je bil aktiv mnenja, da je potrebno posvetiti več pozornosti sprejemanju novih članov v vrste ZK. Čeprav so prišli do izraza nekateri pomisleki glede visoke članarine, pa je po mnenju sekretarja komiteja Občinske konference ZKS Domžale tovariša Milana Narata to širši pro-
blem, ki ga že dalj časa odpirajo na medobčinskih posvetih. Vendar pa to ne bi smelo vplivati na to, da bi se aktiv komunistov neposrednih proizvajalcev kadrovsko ne krepil in da bi slabila njegova moč ter da bi ne bili njegovi vplivi prisotni pri reševanju vseh problemov v delovnih organizacijah.
Po daljši razpravi je bil sprejet sklep, da bo aktiv do konca letošnjega leta obravnaval problematiko naslednjih področij:
— stanovanjsko politiko in problem stanovanj za delavce,
— delegatski sistem in poglobitev njegove vsebinske vloge,
— samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje ter usmerjanje tega področja tako, kot je to predvideno v izhodiščih ustave.
Na koncu posvetovanja je sekretar aktiva tovariš Gavramovič predlagal, da se za njegovega namestnika izvoli Janez Jeglič, ker bo osebno odsoten, vendar mora pa delo aktiva tudi v bodoče nemoteno potekati. ar
KLUB PRIJATELJEV HK JESENICE DOMŽALE-KAMNIK V BRNU NA ČEŠKEM
V okviru hokejskega društva Jesenice deluje na območju občine Domžale in Kamnik klub prijateljev H K Jesenice s sedežem v Mengšu in Stranjah. Na ustanovnem občnem zboru spomladi letos, je bilo med drugim sklenjeno, da se v avgustu organizira obisk priprav jeseniških hokejistov v Brnu na Češkem.
Obljuba prijateljem je bila izpolnjena in tako je 15. avgusta odšlo na tridnevni izlet 42 navijačev iz Domžal in Kamnika. Izlet je odlično pripravil „Viator" Domžale.
Med vožnjo do Bratislave se je v avtobusu razvil spontan razgovor o razmerah jeseniškega hokeja in pa jugoslovanskega nasploh. Razgovor sta povezovala urednik jeseniškega časopisa „Železar" Jože Vari in novinar jeseniškega radia Dragoje-vič Dušan.
Brez zapetljajev smo prestopili avstrijsko-češko mejo in prispeli
pred hotel Bratislava. Po ogledu mesta smo naslednje Jutro nadaljevali pot v Brno. Čeprav nismo poznali poti smo ob dogovorjenem času, t. j. ob 10. uri prispeli k Zimnem stadionu in „ujeli" 10 minut treninga hokejistov. Po dobrem kosilu v restavraciji „Opera" je bila tekma med Jesenicami in mladinci Brna. Jeseničani so srečanje izgubili 6:9. Pri tem je treba upoštevati, da so mladinci Brna bili že 2 meseca na leto in to 8 ur dnevno.
Po večerji je bil organiziran „prijateljski večer" s hokejisti v varieteju Rose Marie. Ob prijetnem vzdušju in kramljanju z igralci, smo zapeli tudi več slovenskih narodnih pesmi.
Drugo jutro smo si ogledali celotni trening hokejistov in videli, da so fantje priprave na novo sezono resno vzeli. Ob slovesu smo sklenili, da bodo taka srečanja v bodoče pogostejša.
Trener Vlastimil Bubnik je vsem udeležencem stisnil roko ter zaželel srečno pot.
In še to, cena tridnevnega izleta je bila samo 700,00 din. Razliko do 1.100,00 dinje kril klub.
57 solidarnostnih stanovanj
V četrtek, 4. septembra je Samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki že dve leti uspešno deluje pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Domžale, organizirala manjšo slovesnost, na kateri je bilo razdeljenih 57 odločb o dodelitvi
vse navzoče in v svojem nagovoru med drugim dejal:
„Slavnosti s takim dnevnim redom in tako vsebino, kot je današnja, niso prepogoste ne le v Domžalah, ampak tudi v širši in ožji naši domovini. Podeliti odločbe za 57 stanovanj je velik, še
Se podpis ob prisotnosti Slavka Hrena za novo stanovanje
stanovanj iz solidarnostnega sklada. Ta stanovanja so dobili na podlagi III. javnega natečaja posamezni prosilci. Predsednik samoupravne enote tovariš Janko Ukmar je najprej pozdravil vse prisotne, med njimi predsednika skupščine občine, predstavnika predsedstva Občinskega odbora ZZB NOV tovariša Borisa Lenčka, predsednika skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti tovariša Ivana Deržiča in predstavnike BIRO 71 ter Gradbenega podjetja BETON. V svojem nagovoru je poudaril, da je to velika in pomembna humana akcija, s katero skuša ta enota reševati najbolj odprte probleme mladih družin, borcev in socialnih primerov s solidarnostnimi stanovanji. Povedal je tudi, da je bilo za izgradnjo teh stanovanj potrebnih 1 milijardo 700 milijonov SD sredstev, ki so jih zbrali delovni ljudje in upokojenci v naši občini.
Predsednik skupščine občine tovariš Jernej Lenič je pozdravil
bolj pa pomemben dogodek za tiste, ki odločbe in stanovanja predajajo, za vas, ki boste stanovanje dobili in prav gotovo je to uspeh tudi za vse tiste, ki,so delali in pripravili projekte ter za izvajalce gradbenih del. '
Marsikomu od naštetih pomeni to nov življenjski dosežek, življenjski uspeh in zmago. Dovolite mi, da ob tej priliki izrečem še nekaj misli.
Prav današnji ekonomsko in politično dovolj zapleten čas, ko si prizadevamo stabilizirati naše gospodarstvo, umiriti cene, izboljšati zunanjetrgovinsko bilanco, normalizirati investicije, povečati delovno storilnost na vsakem delovnem mestu, varčevati na vseh področjih - nas ponovno spominja, da ima vsak delovni človek in občan določene in odgovorne naloge.
Človek pa je toliko bolj sposoben premagovati težave in napore čimbolj urejene ima pogoje dela in življenja. Veliko premalo smo se
Na sliki vidimo dobitnike novih solidarnostnih stanovanj. Pri delitvi sta prisostvovala tudi predsednik skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti Ivan Deržič in predstavnik predsedstva Občinskega odbora ZZB NO V Boris Lenček
zavedali in premalo spoznali, da stanovanje ni samo potrošniško blago izmerjeno s kvadratnimi metri in plačano po določeni ceni. Danes se predobro zavedamo, da pomeni stanovanje veliko več. Danes se dobro zavedamo globoke vezi med stanovanjem in delovno storilnostjo, med stanovanjem in med urejeno družino, normalno rastjo, razvojem in vzgojo otrok, zavedamo se, da je stanovanje neposredno povezano z družbeno politično rastjo in ponašanjem človeka in da ima stanovanje velik pomen pri rasti in oblikovanju človekove osebnosti
temu, da je bilo v zadnjih petih letih zgrajenih 1798 stanovanj in da načrtujemo v obdobju do leta 1980 nadaljnjih 1675 stanovanj.
Ne pozabite, da prejemate veliko družbeno imovino, za katero ste odgovorni sami sebi in vsem delovnim ljudem naše občine, ki vam žele v novih domovih prijetno bivanje in najboljše počutje. Nova stanovanja naj bodo topel dom in prijetni prostor vam mladim, ki si ustvarjate svoje družine in vam, ki boste v njih iskali kanček mirnega življenja po prehojeni življenjski poti."
Tako lahko ugotavljamo, da je
Stolpiča B in C, v katerih je 57 novih solidarnostnih stanovanj
Predsednik komisije za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj tovariš Sandi Rihtar izroča odločbe o novih stanovanjih
Zaradi tega je vrednost 15 eno-sobnih, 30 dvosobnih in 12 trosobnih stanovanj še toliko večja; ko dobivate v uporabo to družbeno imovino, se zavedate, da to pomeni tudi v denarju veliko vrednost - 1 milijardo 700 milijonov SD, da pa je ta vrednost velika tudi zato, ker predstavlja nov uspeh socialističnega načela solidarnosti skoraj 16 tisoč zaposlenih delavcev in upokojencev, ki na osnovi samoupravnih sporazumov združujejo sredstva v naši občini Zato ne pozabimo, da je taka slovesnost istočasno slavnost zmage samoupravljanja in socialističnih medsebojnih odnosov.
BIRO 71 kot projektantska organizacija in BETON Zagorje kot izvajalec del sta veliko prispevala k
bilo v zadnjih dveh letih v Domžalah dano iz naslova solidarnosti 134 stanovanj mladim družinam, borcem in socialnim upravičencem.
Glede na to, da gre za velika denarna sredstva in za veliko vrednost novih stanovanj v soseski ob Kidričevi cesti, je predsednik enote tovariš Janko Ukmar opozoril tudi na to, da naj stanovalci čimpreje organizirajo hišne svete in v celoti poskrbijo, da jim bodo stanovanja služila kot prijeten dom in da naj jih smatrajo kot del svoje lastnine in jo tudi tako čuvajo.
Na koncu slovesnosti pa je predsednik komisije za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj tovariš Sandi Rihtar izročil odločbe prejemnikom novih stanovanj. ar
Mladi brigadirji iz Domžal
V letošnjem letu je republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije organizirala kar štiri mladinske delovne akcije in sicer: Haloze 75, Kozjansko 75, Suha krajina 75 in Brkini 75. Naša občinska konferenca ZSMS je sodelovala na treh MDA. Konec meseca maja je v drugo izmeno na MDA Kozjansko odšlo 11 brigadirjev iz naše občine. To so bili mladi iz delovnih kolektivov in sicer iz: INDUPLATI 3, PAPIRNICE KOLIČEVO 3, MLINOSTROJA 2,' LEKA 1, TRAKA 1 in MOJCE LUKOVICA 1.
Brigadirji so na Kozjanskem gradili lani začeto cesto in kopali
jarke za vodovod. Stanovali so v edinem pravem brigadirskem domu v Sloveniji in dosegli zelo lepe uspehe, tako na delovnem področju, kot na področju interesnih dejavnosti.
V mesecu juniju je v majhno vasico Hinje v Suhi krajini odšlo 9 brigadirjev, ki so sestavljali IX. SNOUB brigado, katere nosilec je bila OK ZSMS Grosuplje. Tokrat so bili mladi iz naslednjih kolektivov: PAPIRNICA KOLIČEVO 2, INDUPLATI 1, SLOVENIJALES 1, MENINA 1, HIDROMETAL 1, AVTOSERVIS 1, TOKO 1, TOSAMA 1. Mladi brigadirji so tri tedne na skalnatem zelo težkem
Udeleženci pohoda po poteh A VNOJ 75
terenu kopali vodovod. Sprva je bilo precej težav z miniranjem, ki pa so se po obisku predstavnikov OK uredile. Omenim naj, da so predstavniki OK ZSMS obiskali brigadirje na vseh treh akcijah, se z njimi pogovarjali o delovnih razmerah, o življenju v brigadi in o njihovem udejstvovanju na interesnih področjih. Komandant IX. SNOUB brigade je bil Franc Vidic iz Domžal. Poleg skalnatega terena pa je brigadirjem nagajalo tudi slabo vreme tako, da niso dosegli tako lepih uspehov, kot bi jih sicer. Brigadirji so izdali 2 številki brigad-nega biltena, v katerem so spregovorili o svojem delu, življenju in vtisih iz brigade.
Julija je v Brkine odšla brigada Dolomitski odred, s katero je na MDA Brkini 75 odšlo kar 13 Domžalčanov, večina jih je bila iz 00 ZSMS Dijaški dom, nekaj pa tudi iz Poklicne kovinarske usnjar-sko-galanterijske šole v Domžalah. Komandant te brigade je bil Brane Žagar iz Domžal. Skupaj z brigado Jeseniško-bohinjski odred z Gorenjske je naša brigada dosegla najlepše uspehe od vseh tako na delovnem, kot na področju interesnih skupnosti. Brigada je ob koncu akcije prejela tudi posebno priznanje od Obalno-kraške konference ZSMS.
Če ob koncu vseh mladinskih delovnih akcij potegnemo črto pod udeležbo mladih iz naše občine na MDA, ugotovimo, da smo prvotni plan udeležbe mladih presegli. Mladi iz naše občine na MDA niso predstavljali problemov, bili so dobri delavci, kar kaže število udarniških značk in priznanj, ki so jih prejeli, udejstvovali pa so se tudi na interesnih področjih. Ugotavljamo pa, da skoraj ni bilo brigadirjev iz srednjih šol v naši
občini (Center srednjih šol), da ni bilo brigadirjev iz osnovnih organizacij ZSMS v krajevnih skupnostih in da se iz naše občine mladinskih delovnih akcij ni udeležil niti en študent. Kje je treba iskati vzroke? Ali v nezainteresiranosti mladih za take oziroma podobne akcije, ali pa v premajhni informiranosti članov 00 s strani vodstva. Občinska konferenca si bo morala v prihodnje še bolje prizadevati in še več storiti, da bo tudi iz teh sredin prišel kakšen brigadir.
Poleg delovnih akcij, pa so se v letošnjem letu mladi udeležili tudi nekaterih pohodnih akcij. Tako sta se dve brigadirki udeležili zvezne akcije Po poteh vrhovnega štaba SUTJESKA 75, o čemer smo že pisali, en brigadir pa se je udeležil slovenskega mladinskega pohoda AVNOJ 75. Skupaj še s 100 udeleženci je obiskal vse kraje, skozi katere je šla leta 1943 slovenska delegacija na II. zasedanje AVNOJ v Jajce. Obiskal je Bihač in še nekatere manjše bosanske vasice, v katerih je bil sovražnikov teror največji, brigadirji so obiskali Kozaro in pomagali na akciji ipd. Oba pohoda sta bila zelo uspešna in pričakujemo, da se bo v prihodnjem letu takih in podobnih akcij udeležilo več mladih iz naše občine.
Poleg teh velikih akcij pa ne smemo mimo vrste majhnih lokalnih akcij, ki jih mladi iz naše občine organizirajo v svojih sredinah. Tako je cela vrsta osnovnih organizacij v letošnjem poletju ob času stabilizacijskih ukrepov organizirala akcije v tovarnah — od čiščenja prostorov in okolice, do pomoči pri gradnji ipd. Mladi iz krajevnih   skupnosti organizirajo
(Nadaljevanje na 9. strani)
IVAN VIDALI
^_POIMENOVANJE CEST V MENGŠU_^
(Nadaljevanje iz 14. številke)
31
TRDINOV TRG se začenja pravzaprav pri začetku ceste skozi nekdanji Mali Mengeš ter obsega stavbe od Tonha do šole, župnišča ter nazaj do Vidalija, mojega rojstnega doma. Razen velike stavbe tovarne glasbil Melodije je na tem trgu še nekdanji hotel ali tudi stara pošta, stara šola, cerkev in pokopališče, sedanja Kržanovu hiša (Daničev gradič) in Trdinov spomenik, ki hkrati sklepa mengeški park - Staretov drevored.
Od stare šole se trg nadaljuje z Liparjevo cesto, izteka pa se na križišču B/ejčeve (proti Ljubljani) in Kidričeve ceste (proti Glavnemu trgu) ter Partizanske ulice (proti Domžalam).
Janez Trdina je vsekakor najbolj znan Mengšan. Pa tudi Mengšu se je tako oddolžil, kot doslej še nihče. Zato je prav, da nosi drugi mengeški trg njegovo ime.
Trdina je zagledal luč sveta 30. maja 1830 v premožni kmečki hiši, ki je stala na kraju, kjer je danes upravno poslopje tovarne Melodija. V Mengšu je zajemal v domači šoli prve vire učenosti in tudi prva ljubezen ga je veza/a na Mengeš. Pa ne samo to, Mengeš mu je bil tako zelo pri srcu, da ga je misel nanj spremljala skozi vse življenje in skozi mnoga njegova dela.
Ena temeljnih značilnosti Trdine je, da je imel izredno velik smisel, dar in nagnenjedo ljudskega blaga. V ljudskem izročilu temelji prav -zaprav vse njegovo delo. S svojim pisateljskim darom ga je le obogatil, oplemenitil in mu vdahnil sodobne težnje. Bistvo svoje umetnosti nam je razodel v besedah, ki so vklesane v spominsko ploščo na hiši, ki stoji na kraju, kjer je nekdaj Jjit njegov rojstni dom: „Trudi I sem se, da stare narodne nazore pomnožim in obogatim z idejami napredujočega časa".
Ne le, da naj bo dobrota poplačana in zlo kaznovano, izogibati se je treba lakomnosti, pokornosti nemški in cerkveni gosposki, pijančevanju, biti je treba zvest svojemu ljudstvu, svojemu prepričanju, slovenstvu, svobodoljubju in napredku. Tako kot je zanimanje za vse, kar je ljudsko in vse, kar je v zvezi z njim, je dobil v svojem domačem okolju, tako ima v Mengšu korenine tudi njegov demokratični nazor, njegovo navdušenje za svobodoljubje in narodoljubje ter vsak napredek.
Takšen je ostal Trdina vse življenje. Tako kot študent na Dunaju, profesor zgodovine v Varaždinu in na Reki, kjer se je moral zaradi svoje naprednosti in zvestobe svojemu prepričanju in ljudstvu v 37. letu življenja posloviti od profesorskega poklica in od pouka vedoželjne mladine. Naselil se je v Novem mestu in odtod hodil med ljudi po Dolenjskem, zlasti po Gorjancih, kjer je snoval svoje Bajke in povesti o Gorjancih, med vaške posebneže, potovke, stare pripovedovalce ljudskih pesmi in zgodb, med ponižne kmete, cigane, reveže, med dobre in slabe ljudi, na sejme in romanja. Na svojih dolgih pohodih je prisluškoval ljudski govorici. Nabral si je toliko lepih in klenih besed, da je rekel o njegovi govorici Ivan Cankar, da je Trdina naš edini resnični in največji narodni umetnik. V Novem mestu je tudi pokopan.
Trdina je svoja mlada leta preživel v Mengšu, vanj se je vračal, ko je hodil v šolo. Najlepša in najbrž tudi najbolj zadovoljna leta pa so mu tekla v Novem mestu, pod Gorjanci in na njih. Zato si ga lastimo, in to po pravici, oboji, Novomeščani in Mengšani.
Poglavitno njegovo delo so Bajke in povesti o Gorjancih. Napisal pa je med drugim tudi pripovedke iz Bistriške doline, novelo Arov in Zman pripovedko od Glasan boga, Verske bajke in več knjig spominov (Bachovi huzarji in Iliri, Moje življenje, Spomini). Z Mengšem so povezane nekatere pripovedke, kot Pričetek Mengša, Ogrinovo znamenje, Hudamos, v okolici pa se dogajajo Veronika, Drnovo in Jermanova vrata.
Prav neposredno pa govori o Mengšu in Mengšanih v svojih spominih in v pismih, ki jih je pisal zgodovinarju Antonu Koblarju, tedanjemu mengeškemu kaplanu.
Mengeš pa se mu je mimo že omenjene plošče ob 100—letnici rojstva oddolžil še s spomenikom in ploščo, ki z naslednjim izrekom dopolnjuje prvo: „Navdušenje za vsak napredek mi gori v srcu." Po njem smo po-
URADNI
VESTNIK DOMŽALE
LETO XIV - št.n
Domžale, 20. september 1975
PRILOGA OBČINSKEGA POROČEVALCA. GLASILA OBČINSKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DO M 2 A LE
(Nadaljevanje z 8. strani)
svoje akcije, ki so navadne« precej obiskane in v katerih sodelujejo tudi ostali delovni ljudje iz krajevne skupnosti.
Občinska konferenca ZSMS v letošnjem letu ni organizirala občinske delovne akcije in sicer zaradi tehničnih in finančnih težav, bo pa to storila v prihodnjem letu.
Ob zaključku lahko s ponosom ugotovimo, da v naši občini ni tako malo mladih, ki se ne bi vsaj včasih posvečali prostovoljnemu delu, da mladi radi pomagamo v akcijah tako v delovnih organizacijah, kot v krajevnih skupnostih in šolah, da pa starejši, pa ne vsi, ne najdejo dovolj razumevanja za take oblike delovanja mladinske organizacije.
Upamo, da se bo s podpisom samoupravnega sporazuma o mladinskih delovnih akcijah stanje izboljšalo. Že sedaj pa vabimo mlade, da se v prihodnjem letu še množičneje odzovejo in udeležijo mladinskih delovnih akcij.
Vera Grošelj
V primeru okvare na cesti se lahko poslužite »VLEČNE SLUŽBE«, ki jo opravlja Pavel Novak, Preser-je, Tovarniška 27. Radomlje, telefon (061) 72-784.
Izvršni svet skupščine občine Domžale, Občinska konferenca SZDL Domžale, Občinski sindikalni svet Domžale, Skupnost otroškega varstva Domžale, Izobraževalna skupnost Domžale, Kulturna skupnost Domžale, SITKS Domžale, Občinska zdravstvena skupnost Domžale, Občinska skupnost socialnega skrbstva Domžale in Skupnost za zaposlovanje Domžale, sklenejo
ANEKS K DRUŽBENEMU DOGOVORU
o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975
1. člen
Šesti člen družbenega dogovora (Ur. Vestnik SOb Domžale, št. 3/75) se spremeni in se glasi:
6. člen
1. Udeleženci tega dogovora si bodo prizadevali, da se bodo v letu 1975 zbirala sredstva za naložbe v dijaške in študentske domove, ki jih bo za ta namen združevalo gospodarstvo v okviru sredstev za stanovanjsko izgradnjo, štipendij ter iz drugih virov, kar se realizira v posebnem družbenem dogovoru in samoupravnem sporazumu.
Udeleženci tega dogovora ugotavljajo, da je realizacija samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev TOZD v letu 1974 za nepokrite naloge v vzgoji in izobraževanju, otroškem varstvu in krajevnih skupnostih, obveza podpisnikov za leto 1975.
Sredstva za financiranje nepokritih nalog v otroškem varstvu se zbirajo po stopnji 1,24 % iz dohodka TOZD po zaključnem računu za leto 1974 in sicer v višini do 3.275.780 din in so namenjena za dokončanje izgradnje vzgojno varstvenih ustanov v Jaršah in v Ihanu. Sredstva se zbirajo na žiro račun skupnosti otroškega varstva, št.
50120 -641-15--005.
Sredstva za financiranje nepokritih nalog v izobraževanju se zbirajo po stopnji 1,77 iz dohodka TOZD po zaključnem računu za leto 1974 in sicer v višini do 4.426.800.— din in so namenjana za dokončanje izgradnje osnovne šole v Dobu. Sredstva se zbirajo na žiro račun sklada za izgradnjo šolske mreže št. 50120-652-28031.
2. člen
Ta aneks začne veljati z dnem, ko ga podpišejo udeleženci.
Številka: Datum:
400-7/75 20.6.1975
PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej LENIČ, I.r.
imenovali nekdanjo dvorano v Mengšu in prvo kulturno-prosvetno društvo v Mengšu, planinsko društvo; zdaj pa nosi njegovo ime Trdinova klet.
Na Trdinovem trgu je, kot že rečeno, tudi pokopališče. Na njem so pokopani številni partizani, med njimi tudi narodni heroj Matija Blejc— Matevž, dr. Tine Zajec in drugi. Tu leži tudi pesnica Zorana, oče pesnika Maistra, Trdinovi starši in vrsta ljudi, ki jih je Trdina opisal, družina Stare in vmes tudi Trdinova prva ljubezen Francka Stare, Trdinov boter Danic, učitelj Dolenc in drugi, med njimi tudi nekaj Tirolcev, ki so se v
Mengšu in v Domžalah ukvarjali s slamnikarstvom, ter nekaj Čehov, ki so bili zaposleni v nekdanji pivovarni, vojaki iz prve svetovne vojne, zadnji rokovnjak Dimež in drugi. Razen Mengšanov počivajo na tem pokopališču še Topolci, Ločani, Dobenci, Trzinci, Jaršani, Rodičani, Rašičani ter dokaj veliko Domžalcev, ker je bil Mengeš včasih obsežna fara. J2
Od Trdinovega trga naprej proti Loki poteka LIPARJEVA CESTA. Sega vse do križišča pri Jelenu. Kakšne pomembne znamenitosti nima, edino druga hiša z leve, gledano proti Loki, je Liparjeva hiša. Tu se je rodil in živel Peter Lipar starejši, po katerem ta cesta nosi ime. Bil je s svojimi dolgimi in košatimi brki opazna osebnost zlasti, kadar je stopal na čelu Mengeške godbe, katere kapelnik je bil od leta 1901 do smrti 1952, torej polnih 51 let. Razen tega je bil še organist, pevovodja, gostilničar in dolgoletni mengeški župan. Njegov sin je znani pevovodja in skladatelj Peter Lipar mlajši, ki zdaj živi in dela v Kranju, drugi sin pa je bil zdaj že pokojni Ivan, ki se je ukvarjal med drugim tudi z zgodovino
N0B- 33
Liparjeva cesta se nadaljuje s TOMŠIČEVO CESTO. Ta se imenuje po Tonetu Tomšiču, narodnemu heroju in nazadnje organizacijskemu sekretarju CK KPS. Rodil se je 1910 v Trstu, padel pa pod streli italijanskih zavojevalcev 1942 v Gramozni jami v Ljubljani. Po prvi svetovni vojni so se starši preselili s Primorskega v Ljubljano. Po končani gimnaziji je študiral pravo. V stari Jugoslaviji je bil zaradi revolucionarnega dela štirikrat zaprt. Pod njegovim borbenim vodstvom se je v zadnjih letih pred drugo svetovno vojno utrjevala na Slovenskem KPS in se sno-
vala politična enotnost slovenskega ljudstva. Tik pred vojno so ga jugoslovanski orožniki kot ilegalca aretirali in med prevozom je uklenjen skočil z vlaka. Orožniki so ga ujeli in odvedli v ljubljanske zapore. Pred prihodom Italijanov so ga tovariši uspeli rešiti. Med okupacijo je neutrudno delal za NOB. Organiziral in snoval je med drugim tudi ilegalne tehnike in tiskarne, urejal Slovenskega poročevalca in vzgajal revolucionarne kadre. Decembra 1941 so ga Italijani zaradi izdajstva aretirali, mučili in končno ustrelili. Pokopan je v grobnici narodnih herojev v Ljubljani. Cesta ima ob desni strani proti Loki vrsto manjših hiš, ob levi strani pa se razprostira na območju od Cankarjeve ulice tja do loških njiv novo veliko naselje zasebnih hiš.
' 34
Od Tomšičeve ulice se odcepi HRIBARJEVA ULICA. Ime je dobila po Ivanu Hribarju, slovenskemu politiku in gospodarstveniku. Rojen je bil 1864 v Trzinu, umrl pa je v Ljubljani 1941, ko sije razočaran nad propadom stare Jugoslavije sam vzel življenje.
Na kratko je skoraj nemogoče opisati njegovo javno delovanje.
Po poklicu je bil finančnik, in sicer je bil ravnatelj banke in zavarovalnice Slavija v Ljubljani. Kot politik je bil liberalno-radikalno usmerjen. Bil je deželni poslanec, član Narodnega sveta v Ljubljani in Narodnega vijeća v Zagrebu, predvsem pa ljubljanski župan. V času njegovega župovanja je Ljubljana dobila vodovod, plinarno, elektrarno, cestno električno železnico, kopališče, zmajski most in Mestno hranilnico. Zavzemal se je za razširitev pravic šolstva, bil za ustanovitev slovenske univerze, deloval pri slovenskem Dramatičnem društvu itn. Književno se je v mlajših letih udejstvoval pod imenom Trzinski. Izdajal in sourejal je literarno revijo Slovan, ki je bila resen tekmec Ljubljanskemu Zvonu.
35
Od Liparjeve ceste se kot nadaljevanje Proletarske ulice razteza JELOVŠKOVA ULICA. Ulica poteka mimo Šetrava, nekdanjega samostana, in se končuje ob Cesti O F, kjer je postavljen star vodnjak in rastejo trije kostanji. Ta del Mengša kaže še izrazito kmečko podobo in bi kazalo kaj storiti, da bi vsaj majhen del Mengša obdržal svojo nekdanjo podobo. , (Nadaljevanje prihodnjič)
Odmevi, razprave in sklepi
na zborih delovnih ljudi in občanov
v krajevnih skupnostih
Območni družbeni dogovor
O RAZPOREJANJU DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV
V naših krajevnih skupnostih so v juliju imeli zbore delovnih ljudi in občanov po vprašanju aktualnih idejnopolitičnih vprašanjih ekonomskega in socialnega razvoja Jugoslavije.
Prvi vtisi so ugodni. Delovni ljudje in občani so po informaciji, ki jo je na vsakem zboru podal član občinskega koordinacijskega odbora, zelo zavzeto, kritično in z odgovornostjo razpravljali. Iz poročil je razvidno, da je razprava vsebovala predvsem dva dela:
Prvi del se kritično nanaša na vzroke, ki naj bi povzročili težko gospodarsko stanje v naši družbi.
- Drugi del pa je bil konkreten pristop k reševanju problemov v krajevni skupnosti.
Naj navedem nekaj skupnih ugotovitev krajevnih skupnosti:
1. V krajevnih skupnostih so kritično govorili o naši uvozni politiki. Uvažamo mnogo nekoristnih predmetov in kiča, ki ga naš delovni človek ne potrebuje. V Mengšu so zahtevali, da bi se moralo uvesti predvsem v trgovini take ukrepe, da bi se ne moglo samopašno in nekontrolirano uvoziti stvari, ki niso potrebne. Na ta način bi se vzpodbudilo domače proizvajalce določenih dobrin, ki jih moramo sedaj uvažati.
2. V zvezi z uvozom nekoristnega blaga je bilo v mnogih KS rečeno, da kršitelje že obstoječih predpisov preblago kaznujemo. Zanimivo je, da so mnogi udeleženci teh sestankov zahtevali strožje kazni za vodilne delavce v gospodarstvu, ki povzročijo velike škode delovnim kolektivom. Predvsem pa, da zelo blago kaznujemo povzročitelje gospodarskega kriminala.
3. Preveliko trošenje narodnega dohodka povzroča tudi prevelika administracija v naši družbi, je bilo poudarjeno na več sestankih (Lukovica, Dob, Vir, Prevoje) Za občino, so zahtevali v KS Preserje,
se mora napraviti analiza odstopanja takoj. Ostra diskusija je bila v KS Dob glede kvalitet programa na RTV, ki pa zaposluje ogromno delavcev, saj napoveduje skromen polurni program 5—6 napovedovalcev.
4. Na več zborovanjih je bilo govora tudi o izostajanju delavcev iz dela zaradi bolniških dopustov. Rečeno je bilo, da tudi zdravniki delajo pri tem napake, saj delavca držijo 30 dni v bolniški, ga pošljejo en dan delat in nato spet v bolniško. Nihče ni kritiziral resnično bolnih ljudi, kritika pa se nanaša predvsem na kontrolo bolnikov, ki da v več primerih niso bolni.
5. Izrečenih je bilo precej kritik na račun delegatskega sistema. Delovnemu človeku -delegatu v skupščini ni dana možnost popolnega odločanja, da preveč prevladujejo v skupščini strokovne službe, da se glasuje „post festum" itd. Rečeno je bilo, da je treba samoupravo prepustiti delavcem. V Lukovici so zahtevali, da se preverijo vse odobrene socialne podpore, priporočila za posamezne primere pa bo morala dajati posebna komisija sveta KS.
6. Na več zborovanjih je bil podan predlog, da bi kazalo opravičeno zaradi naftne krize ponovno uvesti potniški vlak Ljubljana — Kamnik.
Na vseh sestankih so ljudje povdarjali. da bodo podprli vse ukrepe, ki bodo vodili k stabilizaciji, da bodo ponovno pregledali plane KS in jih v septembru ob javni razpravi preverili in uskladili z možnostmi realizacije.
Drugi del razprav se je nanašal predvsem na notranje probleme KS in na to, kaj vse bi lahko v KS napravili. V mnogih KS so bili sprejeti predlogi o udarniškem delu (prostovoljnem), o zbiranju odpadnega materiala, papirja in steklenic, o mesečnih sestankih zaradi preverjanja stanja v KS itd.
Kdaj bomo dokončno rešili križišče Ljubljanske in Kamniške ceste, ki postaja posebno v „prometnih konicah" ozko grlo v prometu
Občinski svet Zveze sindikatov Domžale se je skladno z določbami zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu odločil, da da pobudo in predlog za sklenitev družbenega dogovora, s katerim se urejajo pravice in obveznosti delavcev s področja delitve dohodka, osebnih dohodkov in drugih prejemkov ter o združevanju sredstev za skupno in splošno porabo. Pobudo, predloge in mnenje sindikatov so delavci v združenem delu dolžni obravnavati in o njih zavzeti stališča.
S samoupravnimi sporazumi določajo delavci osnove in merila za razporejanje dohodka na sredstva za razširitev materialne osnove združenega dela, za rezerve, za dvig delovne storilnosti, ter za svojo osebno in skupno porabo tako, da se z razporejanjem zlasti:
- omogoča doseganje dogovorjene stopnje akumulacije -minimalni uspeh,
- krepi akumulativnost in reproduktivna sposobnost dela, razširja materialno osnovo združenega dela in dvig delovne sposobnosti,
- ustvarjajo ekonomski in drugi pogoji, ki spodbujajo interes za dobro gospodarjenje za racionalno vlaganje, za povečanje produktivnosti dela,
- uresničujejo materialni pogoji za socialno varnost in stabilnost delavcev.
Predloženi družbeni dogovor je osnutek celovitega območnega družbenega dogovora za območje občine Domžale, v katerem naj bi se TOZD, SIS, občinski svet Zveze sindikatov, občinske konference SZDL in občinska skupščina, skladno z 11. in 29. členom Zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke (V. L. SRS 26/73), skladno s stališči skupščine SR Slovenije o nadaljnjem razvoju krajevnih skupnosti v SR Sloveniji pa tudi Krajevne skupnosti dogovorih za:
- osnove in merila za določanje tiste višine osebnega dohodka in tistega obsega drugih pravic, s katerim se zagotavlja socialna varnost in stabilnost delavcev, ki je odvisna od splošnih razmer v občini, v kateri delavci delajo in živijo in ki odločilno vplivajo na njihov osebni in družbeni standard in na standard njihovih družin. Za približno enako delo, približno enako plačilo;
- osnovo in merila za oblikova-
nje in delitev sredstev za skupne potrebe;
- osnove za zagotavljanje sredstev za uresničevanje politike življenjske ravni v občini Domžale v skladu s programom razvoja občine Domžale;
- skupna izhodišča, merila in postopke, po katerih se bodo ravnali pri izpolnjevanju svoje obveznosti in pristojnosti, ki jih imajo pri uresničevanju postavk in smernic občinskega (regionalnega) družbenega plana in republiškega plana, ki zadevajo osebno, splošno in skupno porabo, politika življenjske ravni in socialne varnosti delavcev.
Komisija občinskega sveta ZS, ki je pripravila predlog osnutka, se je pridržavala sindikalnih stališč za dograjevanje družbenih dogovorov za območja o ustvarjanju in razporejanju dohodka ter delitvi sredstev za osebne dohodke in Sindikalne liste 1975 ter vse možne osnove in podloge, ki so lahko pripomogli k čimboljši vsebini Naloga predlaganih podpisnikov je, da v skladu z določbo 3. točke 13. člena zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke, obravnavajo predlog in najpozneje v 30 dneh od dneva, ko so predlog prejele, sporoče predlagatelju svojo odhčitev o vključitvi v postopek. Pismenemu sporočilu o svoji odločitvi naj pribžijo svoje mnenje ali predloge o eventualnih dopolnitvah dogovora. Odločitev o vključitvi v postopek za sklenitev družbenega dogovora zavezuje vse predlagane podpisnice, da sodelujejo v postopku do sklenitve tega dogovora.
Vabimo torej vse predlagane podpisnice, da na zborih delavcev oz. delovnih ljudi in na skupščinah SIS, krajevnih skupnosti in občine obravnavajo predlog dogovora (le-ta je bil poslan vsem predlaganim podpisnicam) in se o njem izrečejo.
Izvršne odbore osnovnih organizacij sindikata in konferenc pa pozivamo, da aktivno sodelujejo pri razlaganju in oblikovanju njegove vsebine.
Občinski svet ZSS Domžale
SLOVENIJALES Radomlje
proizvaja žagan les, jedilne in sedežne garniture
OBČINA DOMŽALE
po Biroju 71 Domžale, podjetje za projektiranje in urbanizem, stanovanjsko gospodarstvo in inženiring, Ljubljanska 110 a, Domžale
razpisuje
po 16. členu odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni vestnik občine Domžale, št. 11 /74 in 3/75) in 11. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66,20/71)
JAVNI NATEČAJ
za oddajo stavbnega zemljišča na področju stanovanjskih sosesk v občini Domžale za stanovanjsko gradnjo:
1. TRZIN-
1 parcela za gradnjo objekta za obrtno dejavnost za brezšumno obrt na parceli 835/2 v izmeri 1752 m2 Izklicna cena za komunalno ureditev znaša 250,00 din za 1 m2.
2. DOPOLNILNA ZAZIDAVA VIR OB KAMNIŠKI BISTRICI 8 parcel za gradnjo vrstnih atrijskih hiš na parcelah:
5616 v izmeri 659 m2;
5617 v izmeri 447 m2;
5618 v izmeri 630 m2;
5635 v izmeri 531 m2
5636 v izmeri 531 m2;
5637 v izmeri 595 m2;
5638 v izmeri 861 m2 5640 v izmeri 656 m2.
Izklicna cena za komunalno ureditev znaša po enoti 104.248,15 din.
3. DOPOLNILNA ZAZIDAVA VIR OB KAMNIŠKI BISTRICI
1 parcelo za gradnjo samostojne atrijske hiše na parceli 5655 v izmeri 896 m2.
4. Vsa zemljišča pod zaporednimi številkami 1 do vključno 3 so družbena lastnina.
5. Zemljišča se oddajo komunalno urejena. Komunalna ureditev zajema:
— pod zaporedno številko 1: pripravo, asfaltne ceste, vodovod, kanalizacijo, elektriko, javno razsvetljavo in primarno telefonsko omrežje;
— pod zaporedno številko 2 in 3: pripravo, vodovod, elektriko, asfaltno cesto, kanalizacijo s skupinsko greznico in ponikovalnico ter javno razsvetljavo.
6.0dškodnina za zemljišče znaša 40,00 din za 1 m2 in jo je treba plačati v 8 dneh po sklenitvi pogodbe o oddaji. Najboljši ponudnik bo pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja dolžan plačati pri SOb Domžale še davek na prekvalifikacijo zemljišča.
7. Stroški za pripravo in komunalno ureditev so izračunani iz predračunske vrednosti in jih je treba plačati v naslednjih rokih:
— pod zaporedno št. 1 do vključno 3 v 8 dneh po sklenitvi pogodbe o komunalni ureditvi. Končni obračun stroškov komunalne ureditve bo izvršen po tehničnem prevzemu zgrajenih komunalnih naprav.
8. Natečaja za pridobitev stavbnih zemljišč pod točko 1,2 in 3, se lahko udeležijo pravne in fizične osebe.
9. Na natečaju uspe najugodnejši ponudnik. Ugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi višjo ponudbeno ceno za komunalno ureditev.
10. Pismene ponudbe je treba vložiti na „BIRO 71" DOMŽALE v zapečateni ovojnici z oznako „JAVNI NATEČAJ". Ponudnik mora vplačati pri Ljubljanski banki v Domžalah varščino 5.000,00 din na račun 50120-781-26000 Biro 71 Domžale, ter odrezek o plačani varščini priložiti k ponudbi.
Neuspelemu ponudniku se varščina vrne, uspelemu ponudniku pa se vračuna v izklicni ceni za komunalno ureditev.
11. Začetek gradnje bo možen v šestih mesecih po podpisu pogodbe o oddaji zemljišča. Investitor pod točko 1 do vključno 3 mora zgraditi objekt do tretje gradbene faze do 31. 12. 1976.
12. Posamezni ponudnik sme za varščino 5.000,00 din vstaviti ponudbo na petih parcelah.
Natečaj pod točko 1 vključno do 3 je odprt do oddaje vseh parcel, posebna komisija pa bo ponudbe odpirala vsakih 15 dni.
O izidu natečaja bodo vsi udeleženci obveščeni z odločbami v smislu določil odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Domžale.
Vse informacije v zvezi z natečajem in splošnimi pogoji so na razpolago pri Biroju 71 Domžale, Ljubljanska 110 a. Splošni pogoji so sestavni del javnega natečaja.
BIRO 71 DOMŽALE Ljubljanska 110 a
LJUBLJANSKA BANKA - PODRUŽNICA DOMŽALE
Izvršilni odbor za stanovanjsko - komunalno kreditiranje Ljubljanske banke - podružnice Domžale objavlja
RAZPIS
dodatnih stanovanjskih posojil za dograditev ali doplačilo stanovanjskih hiš oziroma stanovanj, ki so v zaključni fazi.
Razpisana vsota znaša din 3,000.000. Izvršilni odbor bo dajal dodatna posojila po tem razpisu le za tista stanovanja oziroma hiše, ki so v zaključni gradbeni fazi in zanje investitor - kupec nima zagotovljenih sredstev. Posojilo bo odobreno le v tistih primerih, kjer bo stanovanje oziroma hiša sposobna vselitve v roku 5 mesecev od dneva tega razpisa:
Dodatna posojila lahko dobijo kreditno sposobni občani, ki so že dobili posojilo pri podružnici iz naslova:
- namenskega varčevanja v tukajšnji podružnici,
- namenske vezave domače ali tuje valute v podružnici,
- namenske vezave sredstev OZD, pod pogojem da je OZD, kjer je zaposlen, prenesla oziroma bo prenesla do 15. 1 1. 1975 izplačevanje OD na hranilne knjižice tukajšnje podružnice.
Izvršilni odbor bo dajal dodatna posojila za:
1) plačilo razlik med orientacijsko in končno ceno po pogodbah o nakupu stanovanj s pogojem, da bo občan z dodatnim posojilom poravnal celotno kupnino;
2) dograditev družinskih stanovanjskih hiš, ki so v zaključni fazi ter je gradnja v okviru vrednosti standardnega stanovanja v smislu Družbenega dogovora o uporabljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj.
Pogoji posojila so naslednji:
- višina posojila največ do 70.000 din,
- rok vračila kredita največ do 7 let,
- obrestna mera 4 % na leto.
V prošnji za odobritev dodatnega stanovanjskega posojila mora prosilec navesti:
a) Pri kreditih za nakup stanovanj:
- končno kupoprodajno ceno stanovanja s priloženim dokazilom,
- skupni znesek že izvršenih vplačil po virih sredstev,
- znesek že odobrenih posojil s podatkom o roku vračila in anuitetah,
— primanjkljaj sredstev ter znesek zaprošenega posojila z možnim rokom vračila.
b) Pri posojilu za dovršitev gradnje stanovanjske hiše:
- sedanja vrednost izvršenih in vplačanih del
— vrednost še potrebnih del in način finansiranja,
- znesek že odobrenih posojil, razčlenjen po posojilodajalcu z navedbo rokov in višino anuitet,
— predračun del ali materiala, za katerega namerava porabiti dodatno posojilo,
— znesek zaprošenega dodatnega posojila z navedbo možnega roka odplačila.
V obeh primerih predloži prosilec posojila popis že odobrenih posojil s strani banke ali delavne organizacije. Občan predloži tudi potrdilo o višini mesečnih prejemkov in obveznosti, s katerim je že obremenjen.
Za kreditno sposobnost se smatrajo še prosta sredstva do 1/3 mesečnega prejemka (upoštevajo se lahko tudi prosta sredstva zakonca).
Resničnost prosilčevih navedb in upravičenost do kredita bo preverjala strokovna služba banke, tudi na mestu gradnje.
Za sklenitev pogodbe in za zavarovanje posojila veljajo običajna bančna določila.
Prošnje za odobritev dodatnega posojila bo sprejemala LB -podružnica Domžale, kjer lahko prosilci dobijo dodatna pojasnila in potrebne obrazce.
Razpis traja do 10. 10. 1975. Vloge, ki bodo prispele po tem datumu, ne bodo upoštevane.
O odobritvi ali zavrnitvi prošnje za posojilo bo odločal Izvršilni odbor do dne 31. 10. 1975 in o tem obvestil prosilca.
Domžale, dne 9. 9. 1975 Izvršilni odbor za stanovanjsko
komunalno kreditiranje Ljubljanske banke - podružnice Domžale
SKUPŠČINA SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije je na 19. seji, dne 24. julija 1975 obravnaval poročilo o odpravi posledic potresa na Kozjanskem in v smislu 242. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije sprejel naslednji
sklep
Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije sprejema na znanje poročilo o odpravi posledic potresa na Kozjanskem in se z njim strinja.
Zbor združenega dela izreka vse priznanje delovnim ljudem in občanom, ki so sodelovali v tej solidarnostni akciji, kakor tudi članom republiškega koordinacijskega odbora za odpravo posledic potresa na Kozjanskem za izredne napore in uspešno delo v preteklem obdobju. Zbor združenega dela podpira tudi vse napore za nadaljnjo solidarnostno pomoč prizadetemu območju na Kozjanskem.
Številka: 22-15/75 ESA 300
Predsednik
Ljubljana, 24.7.1975
Štefan Nemec, 1. r.
Ho-ruk za Suho krajino
Suha krajina, vasice na skalnatem vinorodnem področju Dolenjske, je bila letos prvič gostitelj mladinskih delovnih brigad, ki so tu kopale jarke za vodovod. Občinska konferenca ZSMS Domžale, ki je v mesecu juliju poslala 10 brigadirjev na akcijo, je organizirala dve enodnevni prostovoljni mladinski delovni akciji.
Prvič smo šli 29. julija 1975. 26 mladih, največ jih je bilo iz osnovne organizacije ZSMS Vir in tov. Avbelj Franc-Lojko, smo se s kombiji in osebnimi avtomobili odpeljali v Hinje, kjer je brigadirsko naselje. Smolo smo imeli že na poti, ko se nam je malo pred Hinja-mi pokvaril kombi. Z malo zamude smo le prispeli do prijetno urejenega brigadirskega naselja, ki je sestavljen iz šole prikolic. Po pozdravu komandanta akcije smo dobili orodje, krampe, lopate, rovnice in se napotili na traso. Ker je teren skalnat, smo delali na tistem odseku, ki je bil že miniran. Z rokami in lopatami smo iz jarkov metali kamenje in prst in dopoldne je kljub zelo vročemu soncu hitro minilo. Po kosilu, jedli smo golaž s polento in solato, smo se vrnili na traso, kjer smo čistili jarke, ki so bili po našem odhodu pripravljeni za namestitev cevi. Tisti, ki smo se vrnili domov z avtostopom, smo se kar takoj odpravili, ostali pa so se še zadržali na MDA. Fantje so odigrali nogometno tekmo z bri-
Mladi so se zbrali ob spomeniku legendarne bitke na Sutjeski
gadirji, nato pa so se odpravili domov.
12. avgusta smo šli v Suho krajino drugič. Tokrat nas je bilo kar 57 in smo se peljali z avtobusom. Poleg 20 štipendistov skupščine občine Domžale se je akcije udeležilo tudi 5 vojakov iz kasarne Maršala Tita iz Ljubljane, s katero naša OK sodeluje. Odpeljali smo se že ob 6. uri zjutraj. Pričakal nas je naš rojak, sicer pa namestnik komandanta Franc Vidic, ki nas je seznanil z delom na trasi in povedal, da za vse ne bo dovolj orodja. Pobrali smo tisto, kar je bilo in šli na delo. Na trasi smo srečali vodjo centra za mladinske delovne akcije tov. Zlata Vogriča in na njegovo pobudo odšli po hišah za orodjem. Nekateri so z. orodjem odšli v jarke, drugi pa so čakali, da bi miner jarke zminiral in so potem metali iz jarkov kamenje. Tokrat nam je bilo vreme bolj naklonjeno, na trasi pa so nas obiskali tudi domačini, ki so nas pogostili s hruškami. Tokrat smo dobili tudi malico.
Kazalo je že, da bomo vse dopoldne v redu delali, ko je začelo deževati. Čakali smo, da bi nehalo deževati, pa ni, zato smo odšli z avtobusom v tabor, kjer nas je že čakalo kosilo. Po kosilu smo se menili za športno srečanje, pa iz
tega ni bilo nič, ker je bil popoldne organiziran kulturni program.
Ob 17. uri smo se vsi brigadirji zbrali v telovadnici, uvod je imel naš komandant Matjaž, ki je pozdravil vse zbrane. Najprej smo mi pripravili kulturni program, nato pa so nastopili še predstavniki brigade- Ivan Regent iz Obalne konference. Vsem je najbolj ugajala pesem novopečenega mešanega zbora iz Domžal pod vodstvom koprske brigadirke. Sledilo je tekmovanje komandantov v petju, ki ni najbolj uspelo, ker so bili vsi bolj tiho, nato pa skupna pesem in zaključek.
Kulturni program, ki je bil sicer zelo hitro sestavljen in precej improviziran, je zelo lepo uspel in bi še trajal, Če se ne bi morali posloviti. Šli smo v zbor, komandant Julij, ki seje končno le prikazal, nas je pohvalil in zaželel, da bi se še kdaj srečali. Mudilo se nam je, zato smo povečerjali, po brigadirskem slovesu od brigadirjev z obale in Ljubljane smo se odpeljali proti Domžalam. Vožnja je bila krajša in tišja, ker so bili nekateri kar precej utrujeni. V Ljubljani smo se poslovili od vojakov, v Domžalah pa odšli vsak na svoj dom s tihim zadovoljstvom, da smo tudi mi nekaj prispevali za Suho krajino. Vera Grošelj
Delegacija italijanskih borcev _v Domžalah_
V nedeljo, 7. septembra, se je leži v videmski pokrajini. Obisk
mudila v Domžalah na krajšem delegacije je organiziral odbor za
obisku delegacija borcev iz itali- mednarodne stike pri RK SZDL
janskega mesta Pasian di Prato, ki Slovenije in Republiškem odboru
Delegacija je na spomenik žrtvam položila tudi venec
ZZB NOV. Vodja delegacije je bil predstavnik za stike z zamejstvom tovariš Beltram iz Nove Gorice. Delegacija je obiskala Slovenijo z namenom, da se seznani s posameznimi kraji in da se tudi njihove borčevske organizacije spoznajo z velikimi proslavami ob 30-letnici zmage nad fašizmom. Občina Pasian di Prato bo namreč 28. septembra imela svoj občinski praznik posvečen 30. obletnici zmage nad fašizmom.
Delegacijo so v Domžalah sprejeli predsednik skupščine občine tovariš Jernej Lenič, predsednik Občinske konference SZDL tovariš Janez Vreček, predstavnik občinskega odbora ZZB NOV tovariš Avbelj Alfonz-Savo, in tovariš Srečo Berčič iz občinskih upravnih organov. Vodja delegacije, podžupan mesta, je seznanil predstavnike z namenom obiska, na kar je delegacija položila venec na spomenik borbe in dela ter si ogledala center Domžal. Nato je delegacija šla na krožno pot in si ogledala velike delovne organizacije v naši občini in se za krajši čas ustavila na osnovni šoli Josip Broz Tito na Roj ah.
Podžupan mesta Pasion di Prato je pred spomenikom imel krajši nagovor, v katerem je dejal, da je jugoslovanske in napredne italijanske ljudi v času II. svetovne vojne združevala edina misel, to je misel svobode in da je bil boj jugoslovanskih narodov tesno povezan z bojem italijanskih borcev. Tudi v današnjem času je želja po svobodi tista, ki ohranja trdne vezi med posameznimi narodi, kajti edina resnična pot k- napredku je pot sodelovanja in nenehnih prizadevanj za lepši jutrišnji dan.
Delegacija si je ogledala veličasten spomenik borbe in dela in vsi so bili prepričani, da so taki spomeniki dovolj zgovorna priča, da se dogodki pretekle vojne ne smejo nikdar več povrniti.
Na sprejemu v osnovni šoli Josip Broz Tito je tovariš Jernej Lenič v krajšem nagovoru seznanil delegacijo o značilnostih naše občine, se zadržal na njenem gospodarskem razvoju in tudi na tem, kako rešujemo probleme otroškega varstva in šolstva z ozirom na to, da ne moremo iz proračuna pokrivati vseh stroškov.
Nato je podžupan italijanskega mesta izročil predsedniku občine njihovo plaketo, naš predsednik pa njemu domžalsko. Člani delegacije so bili zelo navdušeni tudi nad pevskim zborom, ki jim je zapel nekaj pesmi, med njimi tudi eno v italijanščini.
Predstavniki delegacije so izrazili željo, da bi naša delegacija obiskala njihovo mesto 28. septembra, ko bodo imeli svoj občinski praznik. Želeli so, da bi med obema mestoma prišlo do pobratenja, kar bi še bolj povezalo obe sorodni pokrajini, to je Slovenijo in Julijsko krajino v Italiji. Želijo si stikov zaradi tega, ker borčevske organizacije vežejo isti cilji, to je neprestani boj za mirno reševanje medsebojnih sporov in za ohranjevanje miru v svetu.
ar
SREČANJE OB DVEH 2IVLJENJSKIH JUBILEJIH
Kulturna skupnost in Zveza kulturnoprosvetnih organizacij Domžale sta pripravili skromno slovesnost ob dveh življenjskih jubilejih in sicer ob 60-letnici prof. Milana FLERINA in 70-letnici Načeta VODNIKA. Na slovesnosti so se zbrali ravnatelji osnovnih šol in predstavniki Kulturne skupnosti. Oba jubilanta je v imenu Občinske izobraževalne skupnosti pozdravil tovariš Rajko Hafner, v imenu Kulturne skupnosti pa dr. Miro Stiplovšek.
Tovariš Hafner je poudaril velik pomen obeh slavljencev, ki sta kot prosvetna delavca dolga leta povezana s šolskim dogajanjem v naši občini, in ki sta vedno bila med tistimi, ki so skušali pomagati pri oblikovanju politike na tem tako pomembnem področju našega življenja in dela.
Dr. Miro Stiplovšek pa je v imenu Kulturne skupnosti med ostalim dejal:
„Današnjemu slavju, ko praznujeta zaslužena prosvetna delavca prof. Milan Flerin in Nace Vodnik svoja življenjska jubileja, se pridružujeta tudi Samoupravna interesna kulturna skupnost Domžale in občinski svet Zveze kulturnoprosvetnih organizacij. S tem želita poudariti, da se globoko zavedata tesne povezanosti medsebojnepogo-jenosti izobraževalnega in kulturnega dela. Naše šole so postale pomembna kulturna žarišča in v njihovih pevskih, dramskih, literarnih, folklornih in drugih sekcijah se učenci pod vodstvom svojih učiteljev uspešno posvečajo kulturnim dejavnostim. Če na eni strani ugotavljamo, da ponekod kulturne dejavnosti zaradi kadrovskih, prostorskih in drugih problemov še niso dosegle ustrezne ravni, pa na drugi strani lahko poudarimo, da so v marsikaterem kraju prav šole pomembni kulturni dejavniki in da uspešno sodelujejo na proslavah in prireditvah. Vsakoletne revije pevskih zborov, izdajanje šolskih glasil in druge prireditve so nazorno zrcalo prizadevnosti in uspešnosti dela šol na kulturnem področju. V želji, da čim tesneje povežemo kulturno delo na naših šolah s kulturnoprosvetnimi društvi in da dosežemo vključitev mladine po končani šoli v organizirano kulturno aktivnost v okviru ZKPO, je dala   Kulturna   skupnost tudi
pobudo za ustanavljanje šolskih kulturnih društev. Ustanovitev šolskih kulturnih društev na Osnovni šoli Matije Blejca v Mengšu, na Osnovni šoli Venclja Perka in Slandrove brigade v Domžalah ter na podružnični šoli v Ihanu v prvi polovici letošnjega leta, so hkrati z uspešnim začetkom delovanja Dekliškega pevskega zbora v Domžalah spodbuden rezultat teh prizadevanj. V šolskem letu 1975/76 pa pričakujemo, da bodo tem zgledom sledile tudi vse' ostale šole v domžalski občini. Ob tem moram poudariti, da si kulturna skupnost ves čas tudi prizadeva izboljšati materialne pogoje za kulturno delo na šolah in da bo to njena pomembna skrb tudi v prihodnje.
Kulturna skupnost Domžale in občinski svet ZKPO sta v zadnjem času prosvetnim delavcem, ki so se posebno odlikovali pri kulturnem delu, podelili tudi priznanja. Še posebej pa cenita vse tiste prosvetne delavce, ki se aktivno vključujejo tudi v krajevna kulturna društva ter v njih kot režiserji, zborovodje, pevci in igralci delujejo za uspešen razvoj kulturnih dejavnosti. Med tistimi, ki so se ves čas zavedali, da delo prosvetnih delavcev ne sme ostali vezano samo na šolo, temveč da se mora zliti tudi s širšim okoljem, sta oba današnja jubilanta, prof. Milan Flerin in Nace Vodnik. Kulturna skupnost Domžale jima je zato sklenila ob življenjskih jubilejih podeliti najvišje občinsko priznanje za delo na k u 11 urno prosvetnem področju, Kersnikovo plaketo, z naslednjo obrazložitvijo:
prof. Milan Flerin si je kot ravnatelj veliko prizadeval za uspešen razvoj kulturne dejavnosti na nekdanji nižji gimnaziji, na I. osnovni šoli in sedanji osnovni šoli Slandro-
ve brigade. V obdobju od 1950-1959 je uspešno vodil izobraževalno sekcijo pri delavsko prosvetnem društvu Svoboda Domžale, kije prerasla preko Ljudske v Delavsko univerzo. V tem času je organiziral številne izobraževalne tečaje in predavanja ter literarne večere in vodil ljudsko knjižnico. Velike zasluge za popularizacijo kulturne dejavnosti ima kot urednik Občinskega poročevalca, ki ga je urejal od prve številke 5. novembra 1962 do maja 1973.
Nace Vodnik je v vseh krajih svojega službovanja prizadevno sodeloval tudi v kulturnih društvih. Kot režiser je zlasti dolga leta deloval v prosvetnem društvu na Rovih in pod njegovim vodstvom so uspešno uprizorili tudi zahtevna dela. Bil je med pobudniki za ustanovitev pevskega zbora Društva upokojencev v Domžalah in pevskega zbora v Radomljah. Več let je zelo aktivno delal v Občinskem svetu Svobod ter opravljal tudi funkcijo podpredsednika. Kot ravnatelj pa je uspešno razvil kulturno dejavnost tudi na Posebni osnovni šoli na Homcu.
Profesor Milan Flerin se je zahvalil za prejeta priznanja in med drugim poudaril, da je delo prosvetnega delavca uspešno le takrat, kadar vidi, da njegovi učenci dosegajo v poklicnem življenju uspehe. Prosvetni delavci za svoje delo velikokrat niso iskali materialne osnove, ampak jim je bil življenjski cilj predvsem v tem, kako vzgojiti mladi rod in ga peljati v lepše življenje. Delo z mladino zahteva veliko odgovornost, delo na prosvetnem področju v širšem smislu pa pomeni tudi močno družbeno angažiranje in s tem odpovedovanje svojemu prostemu času. Vsi tisti, ki smo v teh letih zasledovali ta cilj, se zavedamo, da še nismo naredili vsega in da nas čakajo še
veliki problemi, ki jih bo potrebno reševati. Toda s skupnimi močmi bo mogoče odstraniti vse tisto, kar se sedaj pojavlja na naši poti. Predvsem pa se moramo zavedati, da tudi taka obletnica kot je moja, ne pomeni nobenega preostanka pri delu, ampak le vzpodbudno za še večjo zagnanost in za poglobljeno medsebojno razumevanje.
Nace Vodnik pa je v svojem nagovoru dejal, da je prijetno presenečen zaradi tega, ker se ga je Kulturna skupnost spomnila kot enega izmed tistih mnogih prosvetnih delavcev, ki so veliko življenja posvetili razvoju kulturne dejavnosti. Izrazil je prepričanje, da je tudi v zavesti vseh prosvetnih delavcev prisotna miselnost, da je kulturno življenje sestavni del vsakega prosvetnega delavca in da je dolžan na tem področju tudi delati.
Čestitkam se je v imenu skupščine občine pridružil tudi tovariš Lenič Jernej, ki je dejal, da sta optimizem in idealizem prosvetnih delavcev tista, ki omogočata premagovanje vseh težav in dajeta vsebino in smisel delu na tem področju. Taka srečanja pomenijo veliko notranje zadovoljstvo in pa ponazarjajo skrb drugih, da ne pozabljamo tistih, ki so ali še vlagajo svoje moči za napredek ne samo na šolskem, ampak tudi na ostalih področjih našega prosvetnega življenja.
Tudi uredništvo Občinskega poročevalca obema jubilantoma želi še veliko srečnih in zadovoljnih let, kajti oba sta tesno povezana s samim glasilom. Profesor Milan Flerin kot dolgoletni urednik, Nace Vodnik pa kot dolgoletni dopisnik. Uredništvo je prepričano, da bosta tudi v bodoče dobra sodelavca in v veliko pomoč pri nadaljnjem izhajanju našega glasila.
ar
DVE TEKMI - TRIJE POKALI
■ I
Profesor Milan Flerin in Nace Vodnik ob življenjskih jubilejih
Domžalski kegljači so ob letošnjem praznovanju 30. obletnice osvoboditve organizirali več tekmovanj. Tako je bil v počastitev VII. zbora srečanja gorenjskih aktivistov organiziran kegljaški dvoboj mestnih reprezentanc Domžal in Kamnika. Tekmovali so v disciplini 8 x 200 lučajev in to na kegljišču v Domžalah. Na tekmovanju so zmagali Domžalčani s 6444 keglji pred Kamnikom, ki je podrl 6424 kegljev. Najboljša posameznika sta bila Podbrežnik z 850 keglji in Končan z 853 keglji. Tako je pokal Telesnokulturne skupnosti Domžale osvojila keg-ljaška vrsta Domžal.
Ob tej priliki je bila izražena tudi želja, da bi v bodoče postalo to srečanje tradicionalno in, da bi vsako leto tekmovali za prehodni pokal.
To zamisel so kegljači izvedli že 27. julija, ko sta se ekipi Domžal in Kamnika pomerili na novem kegljišču v Kamniku. Seveda so pri tem Kamničani računali na zmago.
ker so bili prepričani, da jim bodo gledalci pomagali k uspehu. Toda na žalost se je izkazalo, da so domžalski kegljači kondicijsko bolje pripravljeni. Rezultat srečanja je bil 6352:6313 podrtih kegljev. Med posamezniki je bil najboljši Štrukelj z 831 podrtimi keglji in Šuštar z 833 podrtimi keglji. Tako so Domžale tudi v tej tekmi dobile pokal.
Prehodni pokal pa so tudi osvojili kegljači Domžal, saj je skupni seštevek pokazal, da so Domžale podrle 12796 kegljev, Kamnik pa 12737 kegljev.
Istočasno so se dogovorili, da bodo za prehodni pokal tekmovali vsako leto in da ga bo osvojila v trajno last tista ekipa, ki bo trikrat zaporedoma zmagala ali pa petkrat v presledkih. Tekmovanje bo organizirano tako, da bo ena tekma v Domžalah, druga pa v Kamniku, zmagovalec pa bo tisti, ki bo v skupnem seštevku dosegel več podrtih kegljev.
Jurij Vulkan
OBVESTILO
TVD PARTIZAN DOMŽALE obvešča, da je pričetek vadbe v telovadnici osnovne šole „Šlandrove brigade" po sledečem urniku:
Pričetek vadbe v ponedeljek, 22. septembra 1975.
Razpored vadbe:
Cicibani Pionirji Pionirke Mladinci Mladinke Članice rekreacija Člani rekreacija: Mlajši do 30 let Srednje starosti od 30 do 45 let Starejši nad 45 let
ponedeljek
16. - 17.
17. - 18.30
18.30-20 20. - 21
torek
17.-18.30 18.30 - 20
četrtek
17. - 18.30
18.30 -20. 20 - 21.
petek
17.-18.30 18.30- 20.
prostor in čas bo javljen naknadno 20. - 21.30
20-21.30
vodja
Cedilnik
Košak
Habjan
Ledener
Ledener
Habjan, Breznik
Kosec Vavpetič
Članice se lahko vključujejo v starejšo ali mlajšo skupino tudi po lastni oceni fizične pripravljenosti. Starše cicibanov prosimo, če se udeleže sestanka v času prve vadbene ure, dne 22. 9. 1975.
Vabljeni
TVD PARTIZAN DOMŽALE
FRANC VODNIK
3. avgusta smo iz Vira pri Domžalah pospremili na zadnji poti 53-letnega borca Franca VODNIKA. Njegova življenjska pot je bila težka že od vsega začetka. V številni družini sta služila kruh oče in mati. Po končani osnovni šoli se je šel Franci učit avtokleparstva. Kot mnoge druge je tudi Vodnikova družina spoznala nacistično krutost. Francija s sestro Marico so zaprli, družino pa izselili na Bavarsko.
Iz celovških zaporov so ga nacisti poslali kot vojaka na rusko fronto, kjer se je predal RA. Priključil se je brigadi jugoslovanskih prostovoljcev in z njimi odšel na sremsko fronto. Bil je dvakrat ranjen. Tovariški in borben, kot je bil je užival ugled in zaupanje pri borcih. Kasneje je bil tudi borec Ličke divizije; leta 1947 pa demobiliziran kot rezervni podoficir JLA. Za borbenost je prejel borbena odlikovanja.
In memoriam
Po vojni je postal upravnik Avto servisa na Viru. Veliko svojega truda je vložil v gradnjo današnjega Avto-servisa v Domžalah.
Množica ljudi, ki ga je spremljala na zadnji poti, je pomenila hvaležnost za njegova dela!
Zorman
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega nepozabnega
FRANCIJA VODNIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani, nam izrekli sožalje in darovali cvetje na njegov prerani grob ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Furlanovi, dr. Paulinovi, dr. Janežiču in dr. Pevcu, ki so lajšali njegove bolečine, gasilskim društvom, posebno še z Vira, pevcem, domžalski godbi in govornikoma Francu Zor-manu in Nejčetu Vrenjaku za poslovilne besede in Postaji milice Domžale. Vsem iskrena hvala!
Žena Angelca v imenu vsega sorodstva
VINKO FLIS
Pred kratkim smo na domžalskih Žalah pospremili k zadnjemu počitku dolgoletnega godbenika Vinka Flisa, ki so ga stari Domžalčani najbolj poznali pod imenom „Manen Vinko".
V godbene vrste se je vključil že kot mlad fant in
igral pri godbi celih 42 let, vseskozi mali bobenček. Po poklicu je bil trgovec. Veselje do glasbe je dobil pri svojem očetu Jakobu, ki je bil med ustanovitelji dom: žalske godbe v letu 1884. Čeprav samouk, je oče igral violino, čelo, trobento in klarinet, poleg tega pa tudi orgle.
Zato ni čudno, da se je tako rad vključil v godbene vrste. Redno je hodil na vaje in nastope, ki jih v dolgoletni dobi pri godbi prav gotovo ni bilo malo. Za glasbo je tudi sam navdušil sina Vinka, ki je postal profesor glasbe in sedaj že dolgo vrsto let uspešno poučuje na Glasbeni šoli Domžale.
Na njegovi zadnji poti so se od njega poslovili številni prijatelji in Domžalčani, godba, v kateri je tako dolgo deloval, ga je prav tako pospremila na njegovi zadnji poti in mu ob grobu zaigrala še zadnjo žalostinko, v imenu godbenikov pa se je od njega poslovil Ivan Loboda.
Bodi mu lahka domača zemlja.
Tone Ravnikar
DELO SAMOUPRAVNE KONTROLE V TELESNOKULTURNI SKUPNOSTI
Glede na to, da je bila, dne 1. julija 1975 druga seja samoupravne kontrole Telesnokulturne skupnosti Domžale in zato, da bi bile delegacije v TOZD, krajevnih skupnostih in telesnokulturnih organizacijah obveščene o delu samoupravne kontrole in o njeni oceni dela TKS, ki ga je podala, objavljamo zapisnik te seje:
PRISOTNI:
Dolenc Tone, predsednik, Ger-bec Franc, Ličen Evgen in Laznik Stane OSTALI:
Maver   Emil,  predsednik IO, Cvetek Radovan, sekretar
DNEVNI RED:
1. Delitev dela v samoupravni kontroli in program dela
2. Stališča o Informaciji IK CK ZKS
3. Zapažanja članov
4. Razno.
DELITEV    DELA    V SAMOUPRAVNI KONTROLI
Člani samoupravne kontrole so si razdelili delo v tem, da vsak član zasleduje delo posameznega organa skupnosti in sicer:
1. Dolenc Tone - Izvršni odbor
2. Gerbec Franc - Skupščino
3. Laznik Stane - Programski odbor
4. Ličen Evgen - Komisijo za šport s podkomisijami
5. Bore Metod - Ekonomsko - Finančno komisijo
Zadolženi posamezniki naj bi bili na bodočih sestankih poročevalci o delu organov, problematika skupnosti pa bo obravnavana skupno. S to delitvijo naj bi se delo samoupravne kontrole racionaliziralo.
Samoupravna kontrola predlaga Izvršnemu odboru, da do jeseni v Programski odbor kooptira dva nova člana glede na nezdružljivost članstva v samoupravni kontroli in drugih organih skupnosti. Sedaj sta člana Programskega odbora tovariša: Laznik in Gerbec.
PROGRAM DELA SAMOUPRAVNE KONTROLE
Člani samoupravne kontrole so sestavili program dela, ki obsega:
1. Uresničevanje delegatskih odnosov v skupnosti.
2. Uresničevanje programskih ciljev skupnosti.
3. Pregled finančnega in materialnega poslovanja klubov.
4. Delo aktivov komunistov TKO.
5. Tekmovalni sistemi - reorganizacija
6. Preciznejša razmejitev pristojnosti med posameznimi organi TKS.
STALIŠČA O INFORMACIJI IK
CK ZKS
Ta točka dnevnega reda se bo obravnavala na naslednji seji samoupravne kontrole kot edina točka dnevnega reda.
(Nadaljevanje na 15. strani)
TURISTICNA AGENCIJA Poslovalnica Domžale DELAVSKA UNIVERZA Domžale
VA
VIATOR
f		■>
		
	u	
	DOMŽALE	
<		/
LIST IZ TURISTIČNE BELEŽKE
V času ko pripravljamo ta novi izlet, še ne vemo ali bo naš prvi ,,Domžalski" izlet na Grossglockner uspel, kajti v tem trenutku je prijavljenih 28 ljudi, potrebno pa jih je najmanj 40. Pa nič hudega, če ne bo uspel, bo pa naslednji. Veliko je sicer povpraševanja, ker pa je to nov način za občane, verjetno še niste navajeni na „kupončke" in pri tem je za sedaj še precej problemov.
Pa poskusimo z naslednjim, kajti za to smer je v zadnjem času veliko zanimanja. KUMROVEC.
Enodnevni izlet v KUMROVEC bo zopet v soboto in sicer 4. oktobra 1975. Jesen je že tu in barve, ki jih dobiva narava, so vedno bolj romantične. Program izleta je naslednji:
Odhod izpred poslovalnice VIATOR v Domžalah bo ob 6,30 zjutraj. Pot nas bo vodila preko Trojan (rimskega Atransa) mimo Vranskega in Šempetra (kjer bo po želji tudi ogled rimskih izkopanin) do Celja. Iz Celja se bomo peljali do 35 km oddaljene ROGAŠKE SLATINE kjer bo daljši postanek, da se boste lahko odžejali s slatino,,,nežni" spol pa lahko nakupil obilico lepega kristala v trgovini Rogaške steklarne (tudi „kremšnite" imajo zelo dobre v slaščičarni). Od tu se bomo odpeljali v dobre pol ure oddaljeni KUMROVEC. Ogledali si bomo rojstno hišo predsednika TITA in nato odšli v novozgrajeni spominski dom na kosilo.
Po kosilu nas bo pot vodila do Čateških toplic, kjer se boste (po želji seveda) lahko okopali in od tam naprej v KOSTANJEVICO na ogled Forme vive. Domov se bomo vrnili v večernih urah, seveda upamo zelo zadovoljni.
Cena celodnevnega izleta v KUMROVEC je 205,00 dinarjev.
Način prijave je isti, prinesite kuponček, mi pa bomo rezervirali prostor v avtobusu za vas.
Peljali se bomo z MERCEDESOM, spremljal in vodil nas bo vodič, vračunana je organizacija, gostinske usluge po programu ter vse potrebne rezervacije.
Seveda pa se vas mora zbra'J najmanj 40, da se bomo odpeljali. Zopet pa vas čaka presenečenje I
Prijave bomo sprejemali do zasedbe mest, oziroma do 29. septembra 1975 v Turistični agenciji VIATOR Domžale, Kolodvorska ul. Vse informacije pa lahko dobite po tel.: 72 465. Posredoval vam jih bo tov. Bukovec ali tov. Juntes.
V pričakovanju prijetnega izleta, vas lepo pozdravljamo I
OBVESTILO
DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE
VPISUJE
do konca meseca septembra v naslednje izobraževalne oblike za odrasle:
— krojno-šrviljske tečaje — začetne in nadaljevalne,
— tečaje   kuhanja (gospodinjski tečaj),
— strojepisni tečaj,
— tečaj nemškega jezika — začetni in nadaljevalni,
— tečaj angleškega jezika — za odrasle in predšolske otroke,
— tečaj za snažilke,
— tečaj za skladiščno poslovanje,
— tečaj za voznike viličarje,
— večerno šolo za odrasle — 8. razred.
Vpišete se lahko vsak dan od 7. do 14. ure (razen sobote) v tajništvu Delavske univerze Domžale, Kolodvorska 6/1. nadstropje, kjer dobite tudi vse potrebne informacije. Telefonska številka 72-082. Še je čas, da se prijavite v posamezne oblike izobraževanja!
DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE
POPRAVEK
V Občinskem poročevalcu št. 10 je pri objavi članka „Zaključek pionirskih športnih iger" prišlo do napake pri podpisu k sliki, ki prikazuje podeljevanje odlikovanj. Priznanja ne podeljuje predstavnik TKS Domžale Radovan Cvetek, ampak „Predsednik komisije za šport LJUBO DOSTAL".
Tiskarski škrat nam je zagodel tudi pri razpisu za delovno mesto snažilke v Hali, „ker OD znaša 2.100 din" in ne 21.000 din, kot je bilo objavljeno.
Uredništvo se opravičuje za napaki!
ZAPAŽANJA ČLANOV
Člani samoupravne kontrole so opazili predvsem naslednje:
- da je obveščenost napram klubom dobra,
- da bi morala biti obveščenost napram delegatski bazi boljša in to z objavljanjem v Občinskem poročevalcu,
- na zapisnikih posameznih sej ni pregledov sklepov prejšnje seje - to pomanjkljivost je potrebno odpraviti,
- strokovna služba naj do naslednje seje pripravi kratko poročilo o uresničevanju delegatskih odnosov v skupnostih.
Naslednja seja bo v začetku septembra. ^
Priporočamo naše i/delke v lastni prodajalni v Jaršah
induplati
RAZPIS
Zdravstveni dom Domžale, TOZD ,,Službe osnovnega zdravstvenega varstva", n.sub.o. Domžale, Titov trg 1, razpisuje
JAVNO LICITACIJO
za prodajo sanitetnega avtomobila „Zastava 1300". Izklicna cena je 7.000 dinarjev. Licitacija bo v četrtek, dne 28. 9. 1975, ob 8. uri v ZD Domžale. Interesenti morajo pred licitacijo položiti 10 % od izklicne vrednosti na blagajni ZD.
Zdravstveni dom Domžale
VA
VIATOR
KUPONČEK VA-DU KUMROVEC
Priimek in ime: ...................................
Stalno bivališče: ...................................
Datum prijave: ...................................
Podpis: ...................................
Kupon velja za eno osebo I
u
OBVESTILO
Na podlagi 6. točke novodila o postopku z najdenimi stvarmi (Ur. list SFRJ št. 93/49) obveščamo občane, da imamo več najdenih koles, 2 mopeda, moško ročno uro in denarnico z gotovino.
Najdene stvari si lastniki lahko ogledajo vsako sredo med 13. in 15. uro pri oddelku za notranje zadeve SOB Domžale.
Iz pisarne Oddelka za notranje zadeve
KLJUČAVNIČARSTVO - Montaž« aluminija JOŽE H R O V A T DOMŽALE - Krakovska 25
ALG UM PREDPRAŽNIK, ki ga lahko dobite v Domžalah. Krakovska 25 Za cenjena naročila se priporočam I
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Jubileji Papirnice Količevo
1920 - 1935 - 1950
VABILO
Delovna skupnost PAPIRNICE KOLlCEVO obhaja tri pomembne jubileje:
40. OBLETNICO STAVKE KOLlSKIH DELAVCEV 25 LET SAMOUPRAVLJANJA 55 LET OBSTOJA TOVARNE
Panorama PAPIRNICE Količevo Proslava bo v soboto, dne 27. septembra 1975,,ob 10. uri pred tovarno.
Govornik bo član Predsedstva CK ZKJ in podpredsednik Izvršnega sveta SRS tovariš Roman Albreht.
Vabimo vse delovne ljudi in občane občine Domžale, zlasti pa bivše delavce Papirnice Količevo in udeležence velike stavke, da se včimvečjem številu udeležijo svečanosti na Količevem.
Družbenopolitične organizacije Delovna skupnost
občine Domžale Papirnice Količevo