Poštnina pavšalirana.
Soli. mladini in učiteljstva!
LCIO XXI
m
m
i
M
m
1
m
1
$
Slovenski Učitelj
Vrednih
Fort talar
1921 Številka 4
Glasilo jugoslovanskega krščanskega učiteljstva
Vsebina:
Pomožna šola in ljudske šole. A. Lebar	.	.	57
Iz moje beležnice. Janko Polak.............60
Delo Slomškove zveze v 20 letih............62
V boju za resnico. Fr. Silvester...........65
Listek.................................66
Kultura in književnost.................67
Društvena in stanovska kronika	....	70
Kg
m
M
SKLAD SLOMŠKOVE ZVEZE.
Prosen Cilka, učiteljica			. . K	20
Miklavčič Franja, učiteljica			* . »	10
Chladek Marija, učiteljica				20
Zupanec Ivana, učiteljica				40
Mattanovič Avgusta, šolska voditeljica .			20
Šerc Marija, učiteljica				20
	Skupaj .	. . K	130
Današnji izkaz		... K	130—	
Prej izkazanih..............................»	3419-90
Skupaj ... K 3549-90
V	Ljubljani, dne 1. aprila 1921.
Rožna ulica 41.	A.	Pirc.
NAČRT ZA PREIZKUŠNJO UČNE USPOSOBLJENOSTI NA POMOŽNIH ŠOLAH.
Člen 1.
Pravico do namestitve za učitelja(ico) na pomožnih Šolah prejme učitelj(ica) z dovršenim usposobljenostnim izpitom za pouk na teh Šolah.
Člen 2.
K temu izpitu imajo dostop strokovni učitelji, učitelji in učiteljice ljudske Sole z usposobljenostnim izpitom za ljudske šole in dvoletno teoretično in praktično pripravo na ljudski šoli. Od teh dveh let naj kandidat namanj eno leto deluje na pomožni šoli.
Člen 3.
Za izvrševanje strokovnega izpita je ustanovljen v okviru izpraševalne komisije za ljudske in za meščanske šole V Ljubljani poseben izpraševalni odsek za strokovni izpit pomožnošolskega učiteljstva.
Ta odsek sestoji:
a) iz predsednika izpraševalne komisije za ljudske in za meščanske šole;
b) iz voditelja pomožne šole;
c) iz Šolskega zdravnika (psihiatra);
č) iz učitelja(ice) pomožne šole;
d) iz ravnatelja gluhonemnice (ali njegovega namestnika).
Člen 4.
Rok za ta strokovni izpit je isti kakor za ljudske in za meščanske šole.
Člen S.
Prijave k preizkušnji je treba poslati tri mesece pred razpisanim rokom odseku izpraševalne komisije.
Prijava obsegaj;
a) svojeročni opis kandidatovega življenja;
b) izpričevala o dosedanjih izpitih;
c) dokazilo, da je kandidat najmanj eno leto poučeval na pomožni šoli;
čj zdravniško izpričevalo.
Člen 6.
Preizkušnja je teoretična (pismena in ustna) in praktična.
Člen 7.
Pismeno nalogo vroči kandidatu predsednik izpraševalne komisije, kandidat pa jo izdela z navedbo virov ter dopošljc izpraševalni komisiji 14 dni pred določanim rokom ustnega in praktičnega izpita.
Člen 8.
Ustna preizkušnja se vrši deloma na podstavi pismene naloge ter obsega nauke o vzgoji in pouku slabonadarjenih otrok glede na splošno vzgojeslovje in ukoslovje. Poleg tega mora kandidat dokazati svoje znanfe:
SLOVENSKI UČITELJ
GLASILO JUGOSLOVANSKEGA KRŠČANSKEGA UČITELJSTVA LETO XXII. LJUBLJANA, 15. aprila 1921.	ŠT.	4.
Pomožna šola in ljudska šola.
Anica Lebar.	(Kanec)
Tudi izpraševalna metoda po načinu ljudske šole se na pomožni šoli ne da rabiti ali vsaj ne prenese enotne cenzure. Vzgojno in učno delo na posameznem učencu se da le oceniti, če opazujemo ves in celoten njegov razvoj. S popolno neenakim znanjem so prišli otroci v pomožno šolo in v razred, kjer se nahajajo. Neenaki so si tudi kljub skupni uvrstitvi. Ocena celotnega dela v posameznem razredu zahteva od obiskovalca popolne poglobitve v to delo in zato mnogo časa. V pol ure ni mogoče niti ogovoriti in spoznati učencev, kar pa je neizogiben predpogoj vsake ocene. Tudi so učenci pri takih obiskih kakor tudi vobče v vsem svojem delu in znanju tako zelo odvisni od hipne dispozicije, da je sodba o učnem delu in otrokovem znanju prav malo zanesljiva. Na ljudski šoli, kjer so povsem enakovredni otroci v razredu, se seveda da presoditi delo in znanje na ta način. V pomožnih razredih pa je potrebno daljšega in globljega ocenjevanja,
Ta razmišljanja pa privedejo tudi do drugih potrebnih izprememb. Napredek svojih otrok na ljudski šoli izvedo starši potom šolskih naznanil. Ta način se je brez vsega nadaljnjega prenesel tudi v pomožno šolo. In vendar je to v obliki ljudskošolskih naznanil brez vsake koristi in vodi do čisto napačnih naziranj in predsodkov. Napredek pomožnošolskih otrok, zlasti prvih let, ni tak, da bi se dal oceniti z navadnimi redi. Brez ozira na to, da je treba vzeti oceno povsem subjektivno, bi morali prav pogosto rabiti en in isti red. In vendar je otrok medtem izvršil velikansko delo, ki ga v izpričevalu na nikak način ne moremo označiti. Nujna potreba bi bila, da ima pomožna šola posebna šolska naznanila, ki naj bi se ujemala z osebno popisnico. Kolikokrat naj pomožna šola izda šolska naznanila, se v celoti ne da določiti, vsekakor ne več kot dvakrat na leto, ker je razvoj teh otrok sila počasen. Vsekakor pa je smatrati letno šolsko naznanilo kot posebno važno listnico, ker je v njem označeno, koliko je otrok napredoval v primeri s prejšnjim letom. Tako izpričevalo ima namen v prvi vrsti obvestiti starše o delu njihovega otroka. Ker pa je učni obseg pomožne šole v posameznih razredih po vsebini in smotru zelo različen od onega ljudske šole, je treba v izpričevalu pomožne šole natančneje označiti otrokov razvoj in njegovo delo. Seveda vse to obsega osebna popisnica, ki je pa starši ne dobe v roke. Zato pa je treba, da dobe potom šolskih naznanil natančno poročilo o razvoju, napredku in delu svojih otrok.
V	premislek mal osnutek:
Poleg navadnih datov in ocen v vedenju, redu, snagi, pazljivosti, pridnosti v šoli in izven šole, o šolskem obisku, zamudah in odsotnosti in njenih vzrokih obsegaj šolsko naznanilo še naslednje podatke:
Veronauk: Udeležba pri službi božji:
Prejem sv, zakramentov:
Pripovedovanje bibličnih zgodb:
Prisvojitev verskih resnic:
Računstvo: Številni obseg:
Označba računskih operacij:
Čitanje in pisanje:
Čitanka:
Označba beril:
Način čitanja:
Prepisovanje čitalne snovi:
Narek:
a) besedni:
b) stavkovni:
Lepopisje:
Govor: Govorne napake:
Pripovedovanje:
a) povedanega:
b) čitanega:
c) doživljenega:
Domoznanstvo:
a) Zavedanje v kraju:
b) Zavedanje v okraju:
c) Zavedanje na zemljevidu:
d) Popis živali, rastlin in rudnin domačega kraja:
Tehnični predmeti:
a) Petje:
b) Risanje:
c) Rokotvorba:
d) Ročno delo:
e) Telovadba:
Posebna poročila staršem:
Tako šolsko naznanilo je tudi za učitelja važno. Iz njega je razviden razvoj in vse delo. Shranjeno je tudi za poznejšo porabo važno in služi kot dopolnilna priloga osebne popisnice. Nov razredni učitelj dobi na ta način takoj vpogled v dosedanje delo in lahko nanj nasloni svoje delo.
Seveda teh izprememb mnogi ne bodo odobravali, zlasti ne oni, ki zahtevajo, da morejo in morajo pomožne šole hoditi z ljudsko šolo v enakem koraku ter tudi sicer zahtevajo od njih enakega dela in enakih uspehov.
f ■	'W
Da pa doseže pomožna šola oni smoter, ki si ga je postavila, mora porabljati svojim posebnostim primerna sredstva. Zlasti tu pa se pokaže tudi posebnost pomožnošolske didaktike.
Razvoj pomožnega šolstva gre povsod svojo pot naprej, kljub oviram nepoklicanih, kljub poizkusom onih, ki hočejo javnost napačno informirati. Naraščajoče število pomožnih šol in razredov po vseh državah pa ni nikako predbacivanje ljudski šoli, da ne doseza zadostnih uspehov. Povsod naj bi se sprijaznili z dejstvom: pomožna šola je potrebna naprava za vse one, katerim način dela ljudske šole ne prinaša uspehov, in ravno radi tega je tudi za občino, deželo, državo in človeško družbo blagonosna naprava. Vsi pa, katerim je to treba, naj bi spoznali, da je pomožna šola v bistvu sorodna ljudski šoli, vsled načina in posebnosti svojega dela pa povsem različna: z lastnim ciljem, lastnim načrtom, lastnim učnim in vzgojnim postopanjem. Na ta način pridejo pomožnošolski otroci, učitelji in sploh vse pomožnošolsko delo do svojih pravic.
Zdravstvena pedagogika je po dolgih letih svojega dela končno priznana kot samostojna stroka, ki stoji poleg normalne pedagogike na povsem ločenem posebnem temelju in ima mero svojega dela in zmožnost svojega razvoja povsem v sebi. Dr. Heller, Dunaj, piše v svojem delu »Grundriss der Heilpadagogik«: »Slaboumni otroci niso le v intelektualnem razvoju za več let zaostali, temveč so tudi psihično drugače organi-zovani kakor normalni. Vsled pomanjkljivega razvoja aperceptivne zmož-. nosti, vsled enostranske izobrazbe delnih spominov, vsled omejenega čuvstvenega življenja zlasti na polju čutnih občutkov nastane pri njih psihično stanje, ki se ne da primerjati neposredno z duševnim življenjem normalnih otrok. Razne vrste tipičnega slaboumja otroške dobe strogo ločujejo to duševno življenje od normalnega,« Enako stališče zavzema tudi tajni svetnik Sieber, Berlin: »Ljudska šola more le tedaj uspešno vfšiti svojo nalogo, če ji odvzamemo skrb za moralno in duševno manjvredne učence. Seveda pa ni smatrati naprav zdravstvene pedagogike le za raz-bremenljevalno sredstvo ljudske šole. Te naprave imajo smoter v sebi, ker imajo tudi svoj lasten pomen. Svoje koristno stališče napram ljudski šoli so pokazale zlasti v tem smislu, ker so zanesle razvoj zdravstveno-peda-goških idej v kroge, ki doslej niso uvaževali njih potrebe (skrbstvo, socialnost, prosveta). Saj so nastale iz prepričanja, da je treba v šoli uvaževati naravo in potrebo otrok. Z razširjanjem teh misli so vsekakor tudi pomagale izpeljati sistem novodobne šole, ki je ravno praktična izvršitev teh misli. Pa tudi drugače delujejo zdravstveno-pedagoške naprave zelo koristno. Napredek raziskovanja otroške duše, zdravstvene vzgoje, pridobitev novih izkušenj na polju nazornega, samotvornega in delovnega pouka so deloma njihova zasluga. Vse izkušnje, ki si jih pridobe te naprave, koristijo posredno tudi ljudski šoli. Poseben znak teh naprav pa je socialna poteza, ki jim je lastna. Saj so socialno delo ljubezni v pravem pomenu besede. Zahtevajo celo srce, polno ljubezni za najnižje, najmanjše,
najrevnejše. S svojim socialnim delom pa spodbujajo in priganjajo k enakemu delu tudi druge. Vrednost zdravstveno-pedagoških naprav leži uprav v delu, ki ga opravljajo: v praktičnem delu v njih, v znanstvenem delu zanje.«
Iz moje beležnice.
Janko Polak.
(Dalje.)
4.
Če hočemo, da dobi otrok čut za dolžine in širine, se ume, da je treba za to mnogo vaj v merjenju.
Izprva vadimo samo na oko, t. j. dolžino in širino ocenijo otroci samo na oko. Vajam na oko pa slede vaje s posebno pripravo za merjenje dolžin in širin; tudi to pripravo si naredi lahko vsak otrok sam; zakaj ta priprava ni drugega, nego lesena paličica, dolga 20—30 cm in svin-čnikove debelosti; vsak otrok si jo lahko vreže v ti in oni meji.
Oddaljene predmete merimo s paličico tako-ler Z levim očesom zamižimo. V desno roko vzamemo paličico. Desno roko iztegnemo predse. Paličico namerimo taka, da pokrije rob, katerega merimo. Vrh paličice mora segati ravno do vrha roba, ki ga merimo. Do spodnjega konca roba pa pridemo tem potom, da pomikamo palec tako dolgo ob paličici doli, da leži vrh palca na spodnjem koncu roba," ki ga merimo. Ob tem merjenju pa moramo opozoriti učence in učenke takoj na to, da ni nikjer zapisano, da morajo biti črte na skici ravno tako dolge, kot smo jih dobili na paličici; lahko so tako dolgo, lahko so pa tudi daljše in krajše, t. j. 2, 3, 4 . .. krat daljše, nego so na paličici, ali pa samo J/2f Vn« Vi ■■ ■ na paličici dobljene dolgosti. Samoposebi se ume, da moramo učence in učenke opozoriti tudi na ta, da če so povečali, oziroma zmanjšali, dolžino, morajo v istem razmerju povečati, oziroma zmanjšati, tudi širino. Spretnost v merjenju pa dosežejo učenci in učenke le tedaj, če meri o mnogo na oko in na paličico ob predmetih, po spominu in upoštevajo ob tem navodila, dobljena potom korekture v masi, kar najnatančneje; zakaj površnost se ne obnese nikjer, najmanj pa se obnese ista ob risanju in slikanju,	*
Ko so se navadili učenci in učenke merjenja, pa se naj vadijo tudi grupiranja; zakaj ravno ob grupiranju predmetov spoznajo učenci in učenke, da za risanje in slikanje še ne zadostuje samo poznanje dolžine in širine, temveč da je treba ob tem poznati tudi medsebojno razvrstitev predmetov, t, j. njihovo lego. Da dobe učenci in učenke ob merjenju dolžin in širin čut za vodoravno in navpično smer, tega, tako upam, mi ni treba poudarjati še posebej. Mnogokratne vaje jim razbistre oko tako, da opazijo tudi male izpremembe, ki jih izvrši učitelj v svrho preskušnje.
Poudarjam iznova, da je treba mnogo takih vaj; zakaj urno spoznavanje v menjanju smeri je za risanje in slikanje velikega pomena; saj ravno smer, dana na skici z nekolikimi črtami, nam pokaže prav jasno dvigane proti nebu, padanje proti zemlji, tekanje, skakanje, suvanje itd.
Natančno poznanje vodoravne in navpične smeri pa je važno tudi zaradi tega, ker ti dve smeri uvajata učence in učenke v spoznavanje poševne smeri.
Spoznavanje poševnih smeri — s pomočjo vodoravne in navpične smeri — nas uvede v viziranje, ki pa je nekaj čisto drugega, nego je merjenje; zakaj ob merjenju nam gre za velikostno razmerje predmetov, pri viziranju pa nam gre predvsem za to, da določimo kot, ki ga tvori poševna smer na vodoravno in pokončno smer.
Posebno priročna priprava za vadbo viziranja je gibljivi pravokot; tudi tega si naredi lahko vsak otrok sam; za to pripravo ni treba drugega, nego dve deščici, ki sta 20—30 cm dolgi, 2—3 cm široki in do % cm debeli. Deščici položimo drugo vrh druge tako, da krije druga drugo popolnoma. 2—3 cm pod gorenjim vrhom naredimo skozi obe deščici luknjico. V luknjico vtaknemo kosec žice, ki jo na obeh koncih zavozljamo s kleščami in s kladivom na tesno pritrdimo; pritrdili pa moramo žico tako na tesno, da ostane — če jo dvignemo v to smer — ena deščica v vodoravni smeri, rte da bi jo morali z drugo roko podpirati; in pravokot za vadbo viziranja je gotov.
Ko viziramo z gibljivim pravokotom ta in oni predmet, ki visi pred nami v poševni smeri, viziramo vedno tako, da zadene Spodnji desni ogel (konec) predmeta na pokonci stoječo deščico, zgornji desni ogel (konec) predmeta pa na vodoravno ležečo deščico; in tako vidimo prav jasno vse poševne smeri — pred nami visečega predmeta — in njihove odnošajc do vodoravne in pokončne smeri gibljivega pravokota.
Sicer pa določujemo poševne smeri lahko tudi s paličico za merjenje,
o	kateri sem govoril zgoraj ob določevanju dolžin in širin; a ob določevanju poševnih smeri s paličico moramo učence in učenke opozoriti na pravilno držanje palice, to je da nam ob tem ne gre za polaganje paličice ob robeh in za premikanje palca ob nji v določevanje dolgosti in širine, temveč da nam gre ob tem za določevanje kota, ki ga tvori poševna smer proti navpični smeri in poševna smer proti vodoravni smeri.
Zelo priročna priprava za vadbo viziranja je tudi okvirček; tudi tega si naredi lahko vsak otrok sam; in sicer tako-le: Iz lepenke izreže otrok tablico v velikosti 15 cm X 9 cm. Ko ima otrok tablico, pa ji naj izreže okence v velikosti 7 cm X 4 cm. Ob vodoravnih (daljših) straneh okenca naj prilepi otrok zgoraj in spodaj 2 cm širok pas iz lepenke, a prilepi ga naj samo v širini 1 cm; 1 cm širine od ravnokar omenjenega pasu pa naj ne bo prilepljen; to pa zaradi tega, da premikamo zatvornico, ki jo naredimo okencu, komodno semtertja, t. j. od desne proti levi, pa tudi od leve proti desni. Kadar vizirajo učenci in učenke na okvirček, ga morajo
držati pred seboj, t, j. tako, da gledajo skozi okence in da ležita vodoravno daljši stranici okenca. Okvirček je treba od sebe odmikati, oziroma k sebi primikati tako dolgo, da pride predmet natanko v okence, ki ga z zatvornico lahko povečamo ali pa pomanjšamo. Vaje na okvirček so za-raditega tako hvaležne, ker vidi otrok predmet, ki ga vizira, res tako. kot bi bil vdelan v okvir.
*
Velikega pomena za risanje in slikanje je tudi vaja za določevanje dveh enakih polovic. Te vaje vršimo najlažje ob predmetih, kot n. pr. zvoncu, steklenici, metulju, listu itd. Dobro pa opazuje otrok enakost zgoraj omenjenih polovic le tedaj, če delitev izrazito markiramo s črto, in če delitev — kjer le mogoče — tudi v resnici izvedemo. Oko, ki smo ga v določevanju dveh enakih polovic dobro vadili, ob risanju in slikanju niti trpeti ne more, da bi bili dve polovici, ki morata biti docela enaki, različni, t. j. ena večja in ena manjša.
Na nekaj pa bi ob teh vajah še posebno opozoril in to je, da moramo otrokom ob teh vajah dopovedati, da stoje vse povprečne (vodoravne) črte normalno na črti, ki tvori ob delitvi predmeta v dve enaki polovici njegovo os, t. j. na črti razpolovičarki (pokončni), ki gre po sredi predmeta, določenega za deljenje. Temu in onemu bo morda izraz normalno nejasen; no, z besedico normalno ni povedanega prav nič drugega, nego to, da tvori vsaka povprečna črta, ki teče preko zgoraj omenjene osi (črte razpolovičarke) tam, kjer zadene nanjo, in tam, kjer se loči od nje, pravi kot, t. j. kot 90°.
Vaje ob predmetih dveh enakih polovic so posebno važne z ozirom na risanje ornamentov; in ker igrajo listi ob risanju ornamentov posebno važno vlogo, in pride ob risanju ornamentov v osnovni narodni šoli produktivna moč učencev in učenk še posebno do veljave, se mi zdi, da ne bo odveč, če izpregovorim o risanju in slikanju listov še nekoliko besedi.
(Dalje prih.)
Delo Slomškove zveze v 20 letih.
(Konec )'
Leta 1913 so podružnice Slomškove zveze prav marljivo delovale. Idrijska podružnica je zborovala 23. januarja s predavanjem Gostiša, »Socialne dolžnosti ljudske šole«; 19. junija z zopetnim predavanjem Gostiša »Dvestoletnica pragmatične sankcije«. Kamniška podružnica je zborovala, združeno s predavanjem tov, Primožiča »Kaznovanje otrok« 13, februarja, nato 8. maja s predavanjem tov, Malenšek »O vplivu domišljije na človeka«, 19, junija s predavanjem župnika Bernika »Spomini z evharističnega kongresa na Dunaju«, 4. oktobra in 19. novembra s predavanjem
1 Glej »Slov. Učitelj« XXI., št. 11/12.
tov. Krmelj »Nekaj misli o novem šolskem zakonu«. Ljubljanska podružnica je zborovala 3. aprila in je predavala tov. Šerc »Petje v ljudski šoli«; 12. junija s predavanjem tov. Smrdelj »O slovstvu v višjih razredih«;
4. decembra s predavanjem dr. Lovro Pogačnika »Naša mladina po dovršeni ljudski šoli« in 30. decembra združeno z občnim zborom in predavanjem tov. Dragan »Telegrafija in teleskopija«. Gorenjska podružnica je zborovala 15. maja s predavanjem tov. Pleničar »O kroparski žrebljarski industriji«; 3. junija in 3. julija; 28, julija s predavanjem župnika Skubic »O duhu šolskih postav«; 2. oktobra s predavanjem prof. Komatarja »Stoletnica združenja Kranjske z Avstrijo (s skioptičnimi slikami) in 19. novembra s predavanjem tov.Petrič »Disciplina podpira pazljivost in obratno«. Notranjska podružnica je zborovala 17. aprila in je predaval katehet Dolenc »Cerkev in inteligenca« in tov, Miselj »O higieni v kmetskih domovih«; 5. junija s predavanjem I. Baloh »O Medvedovih pesmih« in Kapš »Marijini vrtci«; 3. julija s predavanjem tov. Grad in Kalan; 9. oktobra s predavanjem tov. Grad »Otroška duša — največji zaklad učiteljev« in 4. decembra s predavanjem kat. Ažmana »Negovanje simpatičnega nagona v šoli«. Litijska podružnica je imela zborovanje 15. maja s predavanjem tov. Samca »O ljudskem petju v cerkvi in o petju v ljudski šoli«; predaval je tudi tov. Lužar »O izberi in uporabi učne tvarine«; 19. junija s predavanjem tov. Lužar »O sodelovanju šole in doma kot glavnem pogoju dobrega šolstva« in 19. novembra združeno z občnim zborom. Vrh-niško-logaška podružnica je zborovala 29. maja združeno z predavanjem Smole »Planina in njene zanimivosti« in 18. oktobra s predavanji Štrekelj »Kako more učitelj spreobrniti skrajno nemarne in zandkarne učence« in Jurjevčič »Zbujaj v učencu samozavest«! Novomeška podružnica je zborovala 19. novembra združeno z občnim zborom.
Leta 1913 ob priliki katoliškega shoda se je vršil pedagoški kongres 26. avgusta v veliki dvorani hotela Union, katero je napolnilo učiteljstvo, prijatelji učiteljstva, gostje in častni gostje. Ob tej priliki je bilo pet obširnih in jako temeljitih predavanj: 1. Dr. Demšar »Katoliška etika kot voditeljica človeštva«. 2. Galovič — Zagreb »Učitelj in katehet«. 3. M. Kleinmayrjeva »Kako more šola sodelovati, da se utrdijo temelji socialnega reda«. 4. Ad. Otahal — Pfdbor »Verstvena vzgoja in stremljenje po brezverstveni šoli na Češkem«. 5, J. Grad »Katoliški učitelj«. — Naraščaj katoliškega učiteljstva je tudi zboroval ob priliki slov. katol. pedagogov. Tedanji referenti so ostali zvesti svojim načelom in delujejo kot pridni delavci v Slomškovi zvezi in mnogih društvih. Referati tega zborovanja so bili: M. Vunič »O religioznem in nacionalnem odgoju u pučkoj školi«, R. Pečjak »Šola in delavnica«, A. Smišič »Učiteljica — socialna delavka«, F. Bevk »Naši cilji in vzori«. — Po kongresu so se zbrali člani k duhovnim vajam, ki jih je vodil č. g. dr. Zdešar. Duhovne vaje učiteljic pa so v tem letu praznovale dvajsetletni jubilej. — Ljubljanska podružnica je priredila izlet svojih s članov na Rožnik 29. junija. O izletih drugih podružnic manjkajo poročila.
Delo vseh podružnic v tem letu je sledeče:
Idrijska	podružnica	2	zborovanji	in	2	predavanji
kamniška	„	5	zborovanj	in	4	predavanja
ljubljanska	„	4	zborovanja	in	4	„
gorenjska	„	6	zborovanj	in	4	„
postojnska (notranjska) ,,	5	zborovanj in 8 predavanj
litijska	„	3	zborovanja	in	3	predavanja
vrhniško-logaška	,,	2	zborovanji	in	3	„
dolenjska	„	1	zborovanje
Vse podružnice so imele	28	zborovanj	z	28	predavanji
in pedagoški kongres_________________1	zborovanje s	5_____„
skupaj torej...................29	zborovanj	z	33	predavanji
Leta 1914 se je začelo prav živahno	društveno	življenje. Vse podruž-
nice so tekmovale v izpeljavi svojih načrtov. A žal bil je samo začetek poln upanja; prišla pa je svet ovna voj ska, ki je na mah ukinila društveno življenje, prekrižala načrte, razkropila člane križem sveta. V prvi polovici leta so podružnice zborovale kakor sledi: Ljubljanska: 4. februarja, 12. februarja s predavanjem Dragan »Kako izračunati višino predmetov in oddaljenost zvezd« in 25. junija s predavanjem F. Terseglav »O oslabelosti volje« torej 3 zborovanja in 2 predavanji. Kamniška podružnica je zborovala 16, aprila. Vrhniška podružnica je zborovala 12. marca in je predaval Ziegler »O regulaciji učiteljskih plač«. Gorenjska podružnica je zborovala dvakrat in sicer 14. maja s predavanjem
I.	Cegnar »Kako si krščansko misleča učiteljica dobi ugled« in 25. junija s predavanjem dr. Cepudra »Versko-nravna vzgoja«. Kočevska podružnica je zborovala 2. junija in je predaval Pečjak »Na temelju očetne ljubezni«. Novomeška podružnica je zborovala 14. maja s predavanjem Jos. Verče »O vzgoji značaja v ljudski šoli«. —• V drugi polovici leta pa jc društveno življenje do cela prenehalo. Ni bilo več časa za tiho društveno življenje, moški člani so stopili v javnost z vsemi drugimi stanovi: na bojno polje, članice pa so ponajveč zastopale moške kot šolske voditeljice, sicer pa v mestu in na deželi povsod, kjer je bilo treba.
Dne 2. junija 1914 je bila ustanovljena podružnica za kočevski okraj s sedežem v Ribnici. — Dne 14. junija Medvedov koncert v Kamniku. Nameravani občni zbor se vsled vojnih razmer ni mogel vršiti. — Protialkoholni odsek Slomškove zveze je 1. 1914 dvakrat zboroval in sicer 8. aprila in 20. julija. —• Ljubljanska podružnica si je 14. januarja ogledala tobačno tovarno, 30. aprila pa rudnik in steklarno v Zagorju. Novomeška podružnica pa je napravila poučen izlet v Črnomelj in na Grm.
Novo leto 1915 se je začelo in končalo brez vsakega društvenega skupnega življenja, le posamezne podružnice so imele svoje občne zbore in centralni odbor svojo sejo. Ob priliki občnega zbora ljubljanske podružnice je predaval prof. Šarabon »Preko Italije v Sicilijo«. — 21. decembra
1915 je zadela Slomškovo zvezo velika izguba: na bojnem polju je padel njen požrtvovalni, splošno priljubljeni in neumorni podpredsednik prof. Izidor Modic. Slomškova zveza se ga hvaležno spominja. — Izmed mnogih članov, ki so odšli na bojno polje, se jih veliko ni več vrnilo. Med prvimi je padel Fran Kuhar, nadučitelj v Pirničah, padel je tudi Emil Žan, učitelj na Viču. V tem letu je tudi umrla vrla članica Slomškove zveze, Marija Vider, učiteljica v Spodnji Šiški. — V septembru je Slomškova zveza vložila prošnjo učiteljstva za izredno podporo.
Leta 1916 je zborovala le novomeška podružnica in sicer dvakrat v februarju in marcu in je imela obakrat predavanje, prvič Grad »Kaj zahteva sedanja doba od nas«, drugič Ausser »Učiteljski poklic«. — V marcu je vložila Slomškova zveza prošnjo učiteljstva za enkratno podporo. V septembru je Slomškova zveza potom deputacije vnovič prosila za učiteljstvo draginjske podpore. — 10. maja je umrla pridna članica Nežica Detela. —
V	seji 9. junija je bil mesto padlega podpredsednika I. Modica izvoljen g. katehet Čadež. — Občni zbor se tudi v tem letu ni mogel vršiti.
Leta 1917 je zborovala novomeška podružnica dne 3. junija in je imela dve predavanji Štrumbelj »Mladina naša sreča« in Koželj »Gmotno stanje učiteljstva«. Istočasno je imela zborovanje tudi kočevska podružnica združeno s predavanjem Lj. Bajc »Slomšek in sedanja doba«.
Leta 1918 sta imeli samo ljubljanska in novomeška podružnica svoj občni zbor. S preobratom (v jeseni 1918) je nastopilo v mladi Jugoslaviji tudi na šolskem polju novo življenje. O tem primerjaj opis glavne skupščine v »Slov. Učitelju« 1918, št. 12.
V boju za resnico.
Fr. Silvester.
Pod tem naslovom bom podajal iz knjig, ki so mi na razpolago, pa tudi na podlagi osebnih skušenj tovarišem obeh spolov potrebno orožje. Naj ga uporabljajo čvrsto, odločno in samozavestno vsepovsod v domačem kraju, na shodih in zborovanjih, zlasti pa med vožnjo v železniških vagonih, ki so postali v zadnjih mesecih nesrečni razširjevatelji potvorjene resnice.
L
A: Vera je le za preprosto ljudstvo, ki nima višje izobrazbe — potrebno sredstvo, da se ohrani red. Izobraženci je ne potrebujejo.
B: Vera je resnična ali pa ne. Če je resnična, je potrebna tudi izobražencu. Ali bi ne bilo sramotno, da bi se uporabljala za vzdrževanje reda proti komurkoli — laž in slepilo?
II.
A: Vero so si izmislili duhovniki.
B: Odkod pa so duhovniki? Po vašem mnenju bi bili morali duhovniki eksistirati pred vero, sploh preden se \e častil Bog. — Z isto logiko lahko zatrjujete, da so si železnice izmislili — železniški uslužbenci.
III.
A: Moderna veda je preiskala vsemir, ki se giblje matematično natančno in nikjer ni zapazila Boga. Stvarnika torej ni.
B: Z največjo pazljivostjo poglejte v uro in njene sestavne dele in zaman bodete tam iskali — urarja. In vendar —.
IV.
A: Kaj pa je duša? Kako izgleda? Okroglo, četverooglato, zeleno, rumeno ali kako? Ne morem si je predstavljati, torej je ni.
B: Je-li Vaša pamet okrogla ali oglata, zelena ali rumena? Trdili vendar ne bodete, da pameti nimate. In Vaša pravičnost? Ali ima valjasto ali stožčasto podobo? In vendar verjamete, da eksistira pravičnost, četudi ne vselej in pri vsakem človeku. — Nadnaravne stvari si lahko mislite, ne morete si jih pa vedno zadovoljivo predstavljati. Isto je s človeško dušo.
oooooooooooooooooooooooooooo 0000090000000000000000000000 ooooooooaooooooo000000000000
Za ženske pravice.
Julij Slapšak.
(Dalje.)
Patriotična, narodna dolžnost je, da pozabi moški svoj »jaz« in dvigne žensko na sebi enako višino	državljanske svobode in	ustavnih	pravic; pa	tudi
njegova osebna in družinska	korist, da to stori.
Kdo je pogubil grški in rimski narod?
Češka filozofka dr, Olga Fischerova-Šramkova (»Slov, Gospodinja«, 1908, str. 61) piše: »V Antigoni, Efigeniji nam podaja klasična drama tipe, ki nam kažejo, kako visoke pojme je imel stari Grk o ženi. Tip Špartanke, ki je sinu, odhajajočemu v vojsko, govorila, kažoč na ščit: ali na njem, ali z njim! se je ohranil dolgo. Jasni grški duh je uvidel, da je harmonija med možem in ženo pogoj domače in javne sreče. Ko pa je jelo družinsko življenje v Atenah propadati, ko je postalo stvar špekulacije in kupčije, ko se je razvil heterizem, je padla s tem moralna sila družine in države. Atenska mladina je sicer veselo živela, a to je ubilo značaje. Domače ognjišče, čigar središče je žena, oni sveti ogenj, ki je vir domače in obče sreče, vse to je bilo oskrunjeno, uničeno. Spoštovanja do žene ni bilo več in Grška se	je bližala svojemu
koncu. — Na isto podlago	je bil stavljen stari Rim. Ženska	krepost je	bila
spoštovana. Ena sama mati je mogla rešiti Rim pred Koriolanom. Kdo ne pozna Kornelije, matere slavnih Grahov! Toda z grško kulturo je prišel tudi grški duh v Rim. Prostitucija se je širila, vrednost žene je padala, z njo vred pa tudi moč države. Kaj čuda torej, da je bila sreča mila onim narodom, ki so se čvrsti in zdravi vsipali od severnih strani. Propadla je rimska žena, z njo pa tudi rimska država!...
Pa tudi iz finančnega čuta, iz ozirov svoje lastne in družinske koristi, mora gledati moški na to, da dobi ženska svojo pravico.
OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOOj
Listek.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO l
,0000000000000000000000000000/^^5 >000000 000000000000000000000000 ooooo<w? ’ooooooooooooooooooooooooooooQ5jQ1
Čital sem nekje v Bebelovi knjigi »Zena in socializem« nekako tako-le: Na nekem otoku, imena mu več ne vem, je tak običaj, da si ženska voli moža; torej ravno narobe, kakor je.pri nas. In glejte si ondi moža: v vsem lišpu in nečimernosti se kaže, vse obesi nase, samo da ugaja ženski, ki je tam le preprosto oblečena. In pri javnem plesu (po Tolstoju) sede moški, okrašeni in našemljeni, in čakajo in upajo; ženski svet se pa sprehaja gor in dol, pa gleda in izbira. In kadar hodi ženski svet tako gor in dol po tem izbirališču, po tej »trgovini«, tedaj vzdihujejo ti moški ženitovanjski kandidatje v svojem srcu tiho, a vneto: Prijateljica, mene! Ne — mene! Ne teh tukaj — mene!...
Tako tam na otoku. In pri nas?
Faktum je, da so ženske tu kraljice, predmet opevanja in obožavanja, tam brezpravne sužnje. Kaj je temu vzrok?
0,	ženske prav dobro vedo, pravi Tolstoj (nekje v Kreutzerjevi sonati), da so moški navadno neresnični, kadar govore o visokih čuvstvih; da se tista visoka, poetična ljubezen ne vzbudi v moškem srcu vsled njenih vrlin in čednosti, ampak največ po njeni frizuri in kodrčkih, po barvi in kroju njene obleke, po zbližanju z oboževanko; da mislijo moški na njeno vnanjost, na njerto telo, kadar jo obožujejo. Zato pa, pravi Tolstoj dalje, bi koketa rajše videla, da jo dobi moški, ki ga hoče očarati, na laži, da ji dokaže brezsrčnost in malopridnost, kakor pa da bi jo videl v grdi, slabo narejeni obleki. 0, ženske to dobro vedo, zato pa znajo moža ugnati! Tako dobro ga znajo ugnati, da se potem' niti ne ve, kdo vlada, ali mož ali žena. Tako je čisto razumljivo, da trdijo nekateri: žena gospoduje! Drugi pa: ni res, žena je sužnja) Kdo ima prav? Tukaj pa moramo reči: Vsi! Zakaj ker je žena sužnja, zato gospoduje. To se sliši čudno, pa prosim, poslušajmo Tolstoja. On pravi: »Čisto kakor judje si pomagajo tudi ženske. Kakor se ti znajo odškodovati, tako tudi one. Vi hočete, naj mi samo kupčujemo. Dobro, mi kupčujemo le, a s svojo denarno močjo gospodujemo nad vami, govore judje. Vi hočete, naj smo me le predmet čutnosti. Dobro, smo, a vi ste naši sužnji, reko ženske.«
In to je le preveč resnično!	(Dalje	prih.)
Kultura in književnost
»Lira«, zbirka pjesama za muški zbor.
Pod ovim če naslovom početi u najsko-rije vrijeme izlaziti pjesmarica, koja če u svescima po 8 do 10 pjesama, štam-panima u partituri, dcvnašati skladbe po-najbolji jugoslavenskih i drugih skladatelja, pisane za muške zborove. U toj če sfe pjesmarici osim davorija, herojskih i lirskih zborova, nalaziti i harmonizacije narodnih pjesama iz svih krajeva Jugoslavije, a ne če uzmanjkati ni šaljivi zborovi, poskočice, napitnice, nadgrob-nice i druge prigodne pjesme, koje če dobro doči našim pjevačima, a biti če uredjivana tako, da če svako naše pje-vačko društvo nači u njoj pjesme prikladne za svoj pjevački materijal. Ova bi pjesmarica imala ispuniti praznimi,
koju naša pjevačka društva več dulje vremena osječaju, pa zato preporučamo našim društvima i ostalim prijateljima lijepe naše narodne pjesme, da se na nju pretplate, jer če prema broju stiglih na-rudžba biti odredjena višina naklade. Cijena je svesku u pretprodaji 10 kruna (2 'A dinara), a za 10 i više primjeraka 8 kruna ili 2 dinara, a pretplatiti se može na više svezaka. — Novac i narud-žbe šalju se na adresu: D. Rebernjak, Zagreb, Iliča 35 (dvorište).
»Čas«, št. 1. in 2. (1. 1921) je v močnem zvezku strani 144 pravkar izšel. Tu hočemo navesti samo pregled bogate in aktualne mu vsebine: I. Razprave in članki: Ob smrti biskupa dr. Ant. Mahniča. Uredništvo »Časa«. Znanstvene
osnove katoliški dogmi. Vseučiliščni hon. nast. dr. Janez Fabijan Ljubljana. Oskrba vojn. oškodovancev v Sloveniji. Sestavil dr. A. Brecelj, načelnik invalidskega oddelka — Ljubljana. — Uzroci reformnog pokreta u Hrvatskoj. Kreši-mir Pečnjak — Zagreb. — Narodnostno vprašanje. Dr. A. Gosar, narodni poslanec v konstituanti. — Goriški memento. Kulturnozgodovinski pregled. Dr. Joža Lovrenčič. — Razmerje cerkve do države v Jugoslaviji, Dr. P. Angelik Tominec
O.	F. M, — Ljubljana. — Usoda slovenskega jezika. Bivši profesor E. Rakoivec sedaj župnik — Boštanj na Dolenjskem. — II. Iz našega kulturnega življenja: Evropski jezikovni problem. Prof. dr. Fr. Kovačič — Maribor. — Koroški plebiscit. Prof. dr. Gregor Rožman — Ljubljana. — Narodovo zdravje v Sloveniji. Družabno-zdravstvena študija. Napisal
A.	B. — Nešto k reformi srednjih škola. Prof. o. Bernardo Brixy, franjevac. — Zagreb, — Visokošolski študij v Italiji, Poroča Alojzij Res — Trst, — Pojasnilo: Dr. Josip Mal (k dr. Fr. Kosovemu »Gradivu za zgodovino Slovencev v srednjem veku« IV. zv.). — Jezikoslovje: Francoska slovnica, spisal prof. dr. Pavel V. Brežnik (Ivan Gruden). — Literarna zgodovina slovenskega slovstva. II. izdaja (dr. Iv. Pregelj). — Časopisi in revija: Život. — III. Kronika: Žalna seja Leonove družbe. — Opombe uredništva. — Toplo pa priporočamo, da se učiteljstvo naroči na »Čas« ter iz njega zajema duševno hrano. Saj moramo naročnino, ki znaša le 40 kron, za dijake celo 25 kron, le toliko razumeti, da mora »L. D.«, ki »Čas« zalaga, občutno doplačevati, da se stroški v tiskarni poravnajo. — »Čas« izhaja v 1, 1921 kot dvomesečnik na štirih tiskanih polah (64 strani) ter stane 40 kron, Ustanovniki (200 kron) dopla-čajoi za isto leto še 35 kron; dijaki pa dobe list, ako se jih najmanj 15 pod skupnim naslovom naroči, po 25 kron za isto leto 1921. Naročnino je treba poravnati naprej bodisi s položnicami bodisi s poštnimi nakaznicami pri upravi »Časa«, Ljubljana, prodajalna Katol. tisk. društva (prej Ničman), Kopitarjeva ulica št, 2. Zvezek (št. 1. in 2. 1. 1921), ki je izšel stane v prosti razprodaji 22 kron.
Tendencijozno pisanje »Narodne Prosvete« o katolicizmu. Organ U. J. U. »Narodna Prosveta« u Beogradu donosi (broj 8) ovu bilješku: Češki učitelji protiv Katolicizma: »Češko učiteljstvo podiglo je u poslednje vrijeme pravi ustanak protivu Rima i Katoličan-stva! Kroz sve češke učiteljske listove, a njih ima više, vodi se vrlo živa agitaj cija, da se narod češki oslobodi od Rima
i	Katoličanstva, koji su vekovima ugnje-tavali češki narod. 16. februara o. g. izvršiti če se prvi opšti popis ljudstva u češkoj republici po oslobodenju, i češki učitelji preko učiteljskih listova izvode lisnu agitaciju da se ni jedan učitelj na dan popisa ne zapiše kao pripadnik Ka-toličke vere i poslušnik Katoličke po-novštine, koja je spalila-Husa in proga-njala Komenskega i hiljadama drugih najboljih sinova češkoga naroda.
Oduševljeni agitatori daju na znanje, da, koji se učitelj 16. februara ne odrekne Katoličanstva, ne če ga više smatrati ni za kolegu, ni za Čeha, ni za čoveka!«
Mislimo, da ovakove tendencijozne vijesti nikako ne spadaju u staleško glasila ejelokupnog učiteljstva. »Narodna Prosveta« očito pokazuje, da je ras-položena protivu krščanstva, pa nas čudi kad uredništvo tvrdi, da »Narodna Prosveta« nigda nije napadala koju vetru. Gotovo u svakom broju ima napadaja na krščanstvo (Kaj pravi k temu pravoslavje? — Ured.) u običnim zastarjelini frazama »s srednjevekovnom mraku«, »zabludama Biblijskim« itd. M, V.
Davorin Trstenjak. Prošlog mjeseca umro je u Zagrebu učitelj i pedagoški pi-sac Davorin Trstenjak, On ima dosta zasluga u radu za ekonomsko obezbije-denje učiteljstva i u omladinskoj peda-goškoj literaturi. Netom je zašao u znanstvena pitanja i filozofiju, prestao je da bude originalan, pa je gotovo čitav njegov rad na tom polju kompilatorskog značenja. Neka je djela gotovo plagirao iz raznih njemačkih pisaca kako je to dokazao franjevac O, P, Vlašič, U ovim njegovim knjigama ističe se upravo ne-ograničena mržnja na krščanstvo, Kao slobodni mislilac donosio je samo izvatkt-ali prevode nekih njemačkih slobodnili
mislilaca, koje je več pred dvadesetak godina njemačka nauka ocijenila kao proste pampletiste bez znanstvene podloge. I ono što je njemačka znanost od-bacila, ono je D. Trstenjak poslije dva-deset godina izdavao kao »najnovija i savrmena iznašašča«!
Trstenjak je sam zaželio, da ga po-kopa;u bez križa, sviječe i svečenika. Govori izrečeni nad njegovim grobom slavili su ga kao »slobodnog mislioca« i neprijatelja crkve.	M.	V.
Učiteljstvo in trgovanje s šolskimi potrebščinami.
Kralj, zaloga šolskih knjig je glasom okrožnice odredila, da pripade šolskim vodstvom pri odjemu gotovega števila knjig 10—15% popusta, oziroma primerno število brezplačnih izvodov za uboge učence. To je v jedru gotovo človekoljubna in hvalevredna namera. Predvideva pa dejstvo, da prevzame šolsko vodstvo, oziroma učiteljstvo, prodajo knjig. K temu naj pa iz lastne izkušnje pripomnim sledeče:
V	času po prevratu je bilo silno težko dobiti potrebne zvezke, vsled tega in pa da bi se preprečilo čezmejno draženje zvezkov in špekulacija z njimi, smo mnogi učitelji preskrbovali učencem zvezke, pa tudi knjige. Oddajali smo jih brez dobička za lastno ceno, tako da smo imeli navadno izgubo pri njih. Kljub temu se mi zdi, da vsled tega trgovanja s šolskimi potrebščinami učiteljev ugled le trpi, bodisi pri otrocih kakor tudi pri starših. Otroci vidijo in morajo videti v vzgojitelju in učitelju neko vzvišeno bitje, ker le tedaj se njegovemu vplivu brezpogojno prepuste, željno vsrkavajo vase vsako njegovo besedo in slede vsakemu migljaju. Ves ta čar izgine, ako jim učitelj odjemlje — četudi le v zameno za zvezke — njihove kronice, ki so si jih večinoma le s težavo priborili od »skrbnih« staršev. In tedaj, ako jih mora učitelj opominjati za dolžne zvezke, oziroma ako jim odkloni oddajo zvezka brez gotovega denarja? To se dosledno vse pripeti.
In ljudstvo? Četudi daje učitelj šolske potrebščine za lastno ceno, eventuelno
celo v izgubo, vendar misli ljudstvo vedno, koliko mora pač imeti dobička pri tako dragih knjigah in zvezkih. Mogoče ti še kdo zabrusi v obraz, da otroke odiraš in da hočeš pri njih obogateti. Poleg tega se osovraži šola še pri trgovcih, ki bi tudi radi kaj zaslužili in ki imajo navadno v vseh krajih tudi večji vpliv.
Iz vsega tega sledi, da se kupčevanje s šolskimi potrebščinami z našim stanovskim ugledom nikakor ne strinja. Učitelj naj ne dela nobenih kupčij z v vzgojo mu izročenimi otroci!
V	mnogih krajih imajo slejkoprej sploh vso prodajo trgovci v rokah. Da torej ubožni otroci ne pridejo ob svoj delež, mislim, da bo najbolje, ako se kr. zaloga šolskih knjig drži predvojne prakse. Nastavi naj trdne cene za prodajo šolskih knjig, vsaki knjigi naj pa priloži kupon s svojim pečatom. Te naj učiteljstvo v šoli pobere in naj dobi za gotovo število kuponov primerno število brezplačnih izvodov za revne učence.
Kržišnik Alojzij.
Vzgajajmo Jugoslovane!
Mnogo se je že razmotrivalo po naših političnih in leposlovnih listih o našem narodnem razmerju do Srbov in Hrvatov. Ker je zlasti za učitelja važno, kako stališče naj v tem oziru zavzema in ker mora v dotičnem smislu oziroma duhu pri vzgoji vplivati na naraščaj, naj navedem dobesedno tozadevni odstavek izvrstnega dr. Kovačičevega članka »Narodnostno načelo in mirovna konferren-ca« (»Čas« št. 4., 5. 1920):
»V novih razmerah je treba vsekako v našem narodnostnem načelu revizije, nove orientacije, večje jasnosti, obzorne-ga razširjenja. Partikularistična megalomanija samoslovenstva, samohrvatstva ali samosrbstva, dediščina našega dosedanjega žitja in bitja, bi nam bila le v kvar. Naš politični položaj pri mirovni konferenci nam je jasno pokazal, da sami zase nismo nič, vsi skupaj pa pomenimo mnogo ter pri pametni in smotreni uporabi svojih fizičnih in duševnih sil lahko pridemo še do večje veljave. Naše narodnostno načelo se mora raztegniti
čez okvir jezikovne pravde. Čudno je, da gospodje, ki so v prejšnjih razmerah brez pomisleka rabili »skupni« nemški j e z i k v uradih, šolah, pri vojski in v parlamentu, sedaj naenkrat kažejo strah pred srbohrvat-skim jezikom, ki je vendar jezik naše krvi. Nobena samoljubna sentimentalnost ne ovrže besed, ki jih je zapisal francoski učenjak A. Meillet v svoji knjigi »Les Langues dans PEuro-pe nouvelle« (Pariš, 1918, str. 332): »Jeziki malih skupin bodo ostali omejeni na narode, za katere so ustvarjeni in njih raba bo dotičnim narodom vzrok njih slabosti.«
Besedam priznanega učenjaka ni lahkoi kaj dostavljati. Pomniti pa je, da je razlika med malim pa kulturnim na-
rodom in narodom, ki še nima prosvete. Zgodovina uči, kako škodljiva je razdvojenost in kako potrebno tudi neko jezikovno ujedinjenje. Pri nas je treba večjega proučevanja naše domovine. Zato tudi iskreno pozdravljamo prosvetni program poverjeništva za uk in bogočastje, ker se je s tem napravil odločen korak naprej. Kako' bi se pa jezikovno ujedinjenje najboljše ustanovilo in kako se bo tudi morala upoštevati narodna individualnost, o tem še ni izrečena zadnja beseda. Opozarjamo pri tej priliki posebno na članek profesorja E. Rakovca »Usoda slovenskega jezika« v letošnji 1. in 2, številki »Časa« in na članek dr. A. Gosarja »Narodnostno vprašanje« istotam. Želeti je, da se k temu predmetu še drugi oglasijo in izrečejo svoje mnenje.	Alojzij	Kržišnik.
OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO j
Društvena in stanovska kronika.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO
Zborovanja podružnice Slom. zveze za novomeški okraj dne 11. nov. 1920 v Rokodelskem domu. Predsednik Štular pozdravi navzoče (16 po številu) in otvo-ri zborovanje. Besedo da takoj g. nadzorniku J. Gradu, ki predava »O izven-šolskem delovanju učiteljstva«. Zelo priporoča ustanavljati, kjer se le da, kme-tijsko-nadaljevalne, ozir. kmetijsko-go-spodinjske tečaje za šoli odrasle dečke, ozir. deklice. K sklepu prebere še podrobni učni načrt za kmetijsko-nadalje-valne šole. — Po končani debati se je razgovarjalo o šolskem hišnem redu, ki naj bi bil razviden v vsaki šolski sobi. Ker so bili radi tega mnogi različnega mnenja, se končno ni nič natančnejšega določilo.
Zelo ogorčeno je bilo učiteljstvo nad članki v »Domoljubu« dne 3. novembra. Centrala naj se obrne do uredništva »Domoljuba« z zahtevo, da naj v bodoče ne ponatiskuje člankov zoper učiteljstvo, ker z njimi žali člane Slomškove zveze, kateri ta list podpirajo. Kaj takega naj se piše le v stanovskih listih, da ne pride vsakemu v roke. — K sklepu se je sestavil še sledeči protest, katerega naj
centrala dopošlje na pristojno mesto: »Člani Slomškove zveze odločno protestirajo, da bi se nastavljale za učiteljice take osebe, ki nimajo nikake pedagoške izobrazbe.«
Iz mestnega šolskega sveta redne seje z dne 17. marca 1921. Mestnemu županu dr. Ivanu Tavčarju izreči je na visokem odlikovanju z redom sv. Save II. razreda kot predsedniku mestnega šolskega sveta pismeno čestitko. Zapisnik za"dnje seje z dne 28. januarja 1921 se odobri brez ugovora. Poročilo o končni uredbi obveznih nedeljskih maš v ostrem zimskem času, o uredbi pravoslavnega verouka na ljudskih, meščanskih in nižjih srednjih šolah in o preuredbi pouka v srbohrvaščini se vzema na znanie. Dovoljeni sta in otvorili sta sc novi vzporednici v I. razredu III. mestne dekliške in IV. razredu zasebne dekliške ljudske šole v Lich-tenturnovem sirotišču. Stalni učitelj Avgust Pirc, ki se je odpovedal nadzorstvu za šolski okraj Litija, je v službovanje prideljen višjemu šolskemu svetu. Po Janku Orožnu, ki je dobil na II. polletje študiiski dopust, je na I. mestno deško meščansko šolo v službovanje poklican kot začasni strokovni učitelj Ludovik Primožič, izprašan iz I. skupine, prej v službi na Koroškem. Učitelj srbohrvaščine je nanovo postal Tomo J e -d r 1 i n i č , prej učitelj v Vojvodini, učiteljica srbohrvaščine pa Mariia Trampuševa, prej učiteljica v Istri. V službovanje sta pri -deljeni I. mestni dekliški šoli Milka U m -
M
jr" . ■ i	,	i	t	*	■	■	*	i-	■	v'	'	'■	‘	>	•	.	■
71
bergerjeva, prej v Hrastniku, kot začasna učiteljica petja, in Berta Valen-tova, prej v Šmarju pod Ljubljano, kot namestnica stalne suplentke I. mestni dekliški meščanski šoli pa Marija Miklavc-Janša kot začasna strokovna učiteljica, izprašana iz II. skupine in iz francoščine, prej stalna učiteljica v Notranjih Goricah. Stalno službo na arju je nastopil Tit Grčar, prej stalni učitelj in začasni voditelj v Tržišču. Isti šoli je v službovanje pridelje-na Marija Grčarjeva kot naslednica po Mariji Smoličevi, ki je prestopila za suplent-ko na državno deško vadnico. Na novih vzporednicah sta postali začasni učiteljici Vida S m e r.d c I j e v a in Melita Petelinova. — Več prošenj za dovolitev daljših ali pa podaljšanje že obstoječih dopustov se sklene na priporočilo mestnega fizikata predložiti višjemu šolskemu svetu v ugodno rešitev. Na mesto obolelih učiteljev in učiteljic se sprejme v začasno službovanje nanovo ali pa vnovič absolv. učit. kandidatje (kandidatke), oziroma suplentje (suplentke) Berta Petričeva, Franc Dolinar, Ivanka Prosen čev a, Anica Španova, Ljudmila Celestinova in Franja Plehanova.
Poročili okrajnega šolskega nadzornika o nadzorovanju III. in IV. mestne deške ljudske šole se vzameta na znanje in z njima tudi v njih stavljeni nasveti. Poročili je predložiti višjemu šolskemu svetu v odobrenje. Poročilo okrajnega šolskega nadzornika o ustanovitvi novih šol pro 1921/22 se odobri in se ima predložiti višjemu šolskemu svetu v odobretije. Projektirani sta v razbremenitev I. mestne dekliške in I. mestne deške meščanske šole III. mestna dekliška in III. mestna deška meščanska šola. Tretja mestna dekliška meščanska šola naj bi se otvorila s I, in II. razredom v pritličju šolskega poslopja na Erjavčevi cesti št. 19, tretja mestna deška meščanska šola pa s I: razredom v II. nadstropju šole na Ledini. III. mestna dekliška ljudska šola in I. mestna deška ljudska šola naj bi ostali še zanaprej šestraz-rednici. Za vzdrževanje III. mestne dekliške ljudske šole je brezpogojno treba I. in II. nadstropje lastne hiše na Erjavčevi cesti 19, ki ju že nad poldrugo leto zasedeni drži poštno ravnateljstvo za svoj računski oddelek. Radi tega sc sklene poskrbeti čim-prej za to, da se omenjeni prostori izroče svojemu prvotnemu namenu, če ne drugače, Pa eksekutivnim potom. Predsedstvo kranjske hranilnice je naprositi, naj prepusti Virantov vrt za kretanje šentjakobske šolske mladine med odmori pouka pod nadzorstvom učiteljstva ob ugodnem vremenu in za to primernem letnem času. Ko se reši sc nekaj internih zadev in ko podajo predsed-n|k, nadzornik in zapisnikar stvarna pojasnila na stavljena jim vprašanja, zaključi Predsednik sejo.
Zborovanje podružnice Slomškove zveze v Novem mestu dng 5. marca 1921. Po običajnem pozdravu g. predsednika Fr. Štular je predavala v kratkih in jedrnatih besedah g. učiteljica Pavla Štrumbelj »o gospodinjskih tečajih«. Ker ona sama prostovoljno vodi tak tečaj, nam je vedela o njem marsikaj zanimivega povedati. — Poročila g. okr.. šolskega nadzornika J. Grada. Z ozirom na željo g. poverjenika dr. Skaberneta poudarja g. nadzornik važnost dela na šolskem polju. Posebno priporoča prosvetno delovanje učiteljstva v raznih izobraževalnih društvih, kjer je izključena vsaka politika. Med šola in domom zija prepad, katerega mora učiteljstvo premostiti. Prirejajmp s šolskimi otroci razne igre, petje, deklamacije, kar bo zanimalo ne le otroke, ampak tudi starše. Nadalje poudarja g. nadzornik važnost našega udruženja centralizem — ne separatizem. Vse izvenšolsko učiteljsko delovanje bo nagradila domovina s svojo ljubeznijo. — Prihodnje zborovanje se določi v začetku meseca maja v Zagradcu. G. naduč. Lobe bo poročal o šolskih prireditvah.
Poročilo o odborovih sejah. — 19. seja.
— 13. septembra 1920. Ker je zborovanje podružnic vsled prometnih razmer onemogočeno, naj podružnice ustanove krožke, ki naj obsegajo bližnjo šolsko soseščino. Pesnik France Bevk stavi Slomškovi zvezi v ponudbo svoje pesmi, ki na jih Slomškova zveza založi. Treba je nekoliko počakati; vsekakor pa ponudbe ne zavreči. — Naraščaj-ski odsek Orlovske zveze želi k svojim sejam pedagogov. Odbor sklene poslati ravn. Jegliča, R. Wagnerja in Obersnu. — Hrvat-sko učiteljstvo prosi, naj uprava pošilja Slovenskega Učitelja osebam, ki se za to zanimajo. Se ugodi. — Janko Leban ponudi Slomškovi zvezi svoje pesmi v zalogo. Se zaradi že započetega drugega dela in zaradi silne draginje zaenkrat odkloni. — Vstop:
1.	Vera Rekar, Tržič, 2. Anica Lazar, Vič,
— Tiskarniški račun za prvo polovico leta 16.791 K.
20. seja. — 26. septembra. — Zaradi društvenega glasila bi se bilo obrniti še na kakšno drugo tiskarno. Vsak član je dolžan kupiti knjigo »Oskrba«'. Razposlati jo je tudi vsem uradom, zavodom in knjižnicam. — Jugoslovanska strokovna zveza prosi za sodelovanje učiteljstva med delavstvom. To ie zlasti važno za industrijske kraje po deželi, manj pa za Ljubljano, kjer je delavstvo dobro organizirano. V odgovoru je navesti imena naših članov po industrijskih krajih.
— Viš, šol. svet odgovarja na vlogo glede šolskih knjig. Se vzame na znanje. — Poročilo štajerske podružnice se vzame na znanje. — Izstop: A. Ažman na Trati. — Vstop:
1.	Ela Rot, 2. Minka Rožman, <3. Francka Marinko, 4. Ivanka Iskra, učiteljice v Lich-tenturničnem zavodu.
21. seja. — 5. oktobra. — Vstop: Marijana Majer, Sv. Florijana ulica 11. — Razgovor o internih zadevah društva.
22. seja. — 14. oktobra, — Predsednik radi bolezni odsoten. Poročilo okoliške podružnice o ustanovljenih učiteljskih krožkih.
— Poročilo hrvatskega učiteljstva. — Poročilo odgovornega urednika. — Razne interne zadeve.
23. seja. — 16. oktobra. — Gdč. Veri Rekar, poročeni Ahačič se čestita k poroki.
— Poročilo novomeške podružnice sc vzame na znanje. — Podružnice se na tem mestu pozivljejo, da pošiljajo poročila svojih zborovanj Slovencu in Slov. Učitelju. — Poročilo o skupnem posvetovanju UJU. Glede pravil se vname dolgotrajna debata, kar povzroči, da odbor ne pride do nobenega konkretnega sklepa in se to preloži na prihodnjo sejo.
24. seja. — 7. novembra, — Poročilo gorenjske podružnice se vzame na znanje. — Poročilo ribniške podružnice o izključitvi neke članice se odobri. — Vstop:	Milko Jeglič, Vič. — Poročilo hrvatskega učiteljstva se vzame na znanje. — Sklene se, da se obrne Slomškova zveza na poverjeništvo UJU Ljubljana za pojasnila nekaterih točk v pravilih. Ker je v pravilih UJU nekaj točk, ki označajo to ujedinjenje ne samo kot stanovsko, ampak pretežno kulturno, sklene odbor naprositi poverjeništvo UJU v Ljubljani za pojasnilo glede III. poglavja, 2. in 5. točka in XII. poglavja, 7. točka. Enako tudi želimo jasnosti v vprašanjih glede krščansko mislečih zastopnikov in funkcionarjev v avtonomnih šolskih korporacijah.
— Slučajnosti: poročilo o blagajni in tiskarni, reklamcije Slov. Učitelja.
25. se,ja. — 21, novembra. — Poročilo novomeške podružnice z dvema protestoma (proti nastavljanju nekvalificiranih in proti pisanju Domoljuba) se vzame na znanje. — Poročilo o občnem zboru kamniške podružnice se vzame na znanje. Nepokriti poslovni stroški se pokrijejo iz centralne blagajne. — Fr. Bevkova knjiga »Pastirčki pri kresu in plesu« izide do Božiča. — Reklamacije za list. — Informacije učiteljstvu v zasedenem ozemlju se pošljejo osebno. — Vstop: Mira Wenko-Kittag, Rob.
26. seja. — 8. decembra. — Sožalna izjava predsednika ob smrti velikega dobrotnika učiteljstva prof. A. Kržiča. V njegov spomin se sklene dar »Pripravniškemu do-
u« v znesku 100 K. — Izstop:- 1. Hermina
obal, 2. Ožbe Lorant. — Vstop: 1. Marija Petkovšek, Vrhnika, 2. Ana Gabrič, Artiče pri Brežicah. — Vabilo Orlovske zveze k občnemu zboru. Udeleži sc predsednik. — Soc. skrbstvo zahteva denar razpečanih srečk. Ker Slomškova zveza ni prejela srečk, tajništvo v tem smislu odgovori. — Poročilo novomeške podružnice se vzame na znanje. Nadaljnje delo prevzame predsednik. — Vladni konsumi. — Avtonomija šolstva. — Priprava za‘občni zbor. Sestava dnevnega reda. — Predpriprave za socialni tečaj.
27. seja. — 17. decembra. — t Jernej Ravnikar, dolgoletni član, poslanec in pisatelj. — Sestava liste za novi odbor. — Ne-rednosti v izdajanju lista mora biti konec. Sklep: uredništvo prevzame Fort. Lužar. — Zvišanje članarine in naročnine se določi, ko blagajnik dobi proračun. — Poslovnik za odseke izdela odbor. — Bevkova knjiga. — Predavatelje za socialni tečaj preskrbi S. K. S. Z.
28. seja. — 24. decembra. — Blagajnik poroča o računih Bevkove knjig«. Določi se proda,na cena. — Zvišanje članarine in naročnine se objavi na občnem zboru. — Odgovor poverjeništva UJU. — Zadnje priprave za občni zbor.
Odborove seje v novem poslovnem letu 1921. — 1. seja, — 6. januarja. — Predsednik pozdravi novi odbor. Kržišnik ne sprejme izvolitve; zato pride v odbor Pirc.
— Konstituiranje odbora: volitev podpredsednika, ta,nika in blagajnika in namestnikov. Podpredsednik Lužar, taj. Lebar, nam. Ojstriš, blag. Slapšak, nam. Kleinmayr. — Konstituiranje literarnega odseka. Odobritev poslovnika. Uredništvo prevzame Fortunat Lužar. — Priloga Slov. Učit. bi stala 950 K mesečno. Sklene se o tein poročati v 1. štev. Slov. Učitelja. — Sklepe občnega zbora izvede centralni odbor. — Vabilo Družabnega kluba k družabnemu večeru. — Orlovsko vabilo k zborovanju je prekasno došlo. — Soc. skrbstvo poroča o zahtevanih srečkah.
— Nekrolog Ravnikarju izide v 1, številki. Slovenskega Učitelja.
Volitve v višji šolski svet. Pri zadnjih volitvah je ostalo učiteljstvo, organizirano v Slomškovi zvezi, v manjšini. To ie vsakdo lahko pričakoval, kdor je količkaj vedel, kako sc marsikdo lahkomišljeno tja nagiba, kjer se govori »tam jih je več« in kjer je bil v zadnjem trenutku sprejet tudi prej tako težki program opozicije. Posebnost pa je, kako se po volitvah oznanja na eni strani o zmagi svobodomiselnega učiteljstva, na drugi strani pa poudarja le program stanovskega interesa. Slom. zvezi se seveda zato očita politična strankarska pripadnost. »U. J. U.« pa je brez te in združuje le strogo stanovski in strokovni program vseh političnih strank. Po politični pripadnosti in svetovnem nazi-ranju pri »U. J. U.« nič ne povprašujejo. Učiteljska zastopnika v višjem šol. svetu ni torej smatrati za politične strankarje, piše na široko »Učit. Tov.« (št. 16). Dejanja bodo pokazala, koliko držijo te in enake besede. Slomškova zveza je bila prej kakor je obstojala SLS in imela prej stanovski in kulturni program, kakor ga propagira sedaj po volitvah »Učit. Tov.«. Toda Slomškova zveza ima program na temelju stalnega krščanstva in ne na podlagi vihravega svobodomiselstva, kakor ga je razgrnil »Slov. Narod« (štev. 78) izza kulis »Učit. Tovariša« o zmagi svobodomiselnega učiteljstva.	F.	F.	L.
sesae-
a) v psihologiji in njenih stranskih panogah, v psihopatologiji, v psihologiji otroške duše, v sestavi in delovanju čutov (čutnic), o zdravih in bolnih možganih in živcih sploh, o psihofiziologiji govora, o važnejših govornih napakah in o metodi njih odprave;
b) v metodiki vseh učnih predmetov, o sestavi pomožne šole, o učilih m samoučilih pomožnošolskega pouka;
c) v zgodovini in slovstvu pomožnega šolstva; č) v vprašanjih skrbstvene vzgoje.
Člen 9.
S praktičnim nastopom dokaže kandidat, da je zmožen poučevati na nižji in višji stopnji pomožne šole.
Člen 10.
Na podstavi opravljenega izpita se kandidatu izda usposobljenostno izpričevalo za pouk na pomožnih šolah, ki obsega oceno pismenega izdelka, praktičnih nastopov in teh-le predmetov:
a) psihologije in pedagogike;
b) somatologije, psihopatologije in higiene;
c) psihofiziologije govora, fonetike, govornih hib in metode njih odprave; č) zgodovine in slovstva pomožnega šolstva;
d) skrbstvene vzgoje.
Usposobljenostno izpričevalo podpišejo predsednik in člani komisije.
Člen 11.
Izpit se sme ponavljati le enkrat, in sicer ne pred potekom enega leta.
Člen 12.
Pred izpitom je plačati kolkovino za izpričevalo v znesku 2 dinarjev in izpitno takso v znesku 40 dinarjev.
V	Ljubljani, dne 21. mArca 1921.
Deželna vlada za Slovenijo. — Poverjeništvo za uk in bogočastje.
Vodja poverjeništva: dr. Skabernž s. r.
RAZPIS UČITELJSKIH SLUŽB.
Na javnih ljudskih Šolah v kozjanskem in sevniškem okraju se razpisujejo po ukazu višjega šolskega sveta z dne 21. in 22. marca 1921, štev. 3634 in 3632, nastopne nadučiteljske, voditeljske in učiteljske službe:
A. V kozjanskem šolskem okraju:
1.	učiteljska	služba	na	štirirazrednici v Dobjem;
2.	učiteljska	služba	na	trirazrednici v Kozjem.
3. nadučiteljska služba na dvorazrednici v Podsredi;
4. učiteljska služba na trirazrednici v Prevorju;
5. učiteljska-voditeljska služba v Virštanju.
B.	V sevniškem šolskem okraju:
1.	učiteljska	služba	na	dvorazrednici pri Sv. Antonu;
2.	učiteljska	služba	na	dvorazrednici v Blanci.
Pravilno opremljene prošnje naj sc vlože po predpisani poti do
dne 30. aprila 1921 pri podpisanem okrajnem šolskem svetu.
Okrajni lolski svet v Kozjem, oziroma ▼ Sevnici.
RAZPIS SLUŽB.
1. Šestrazredna deška ljudska šola Ptujska okolica, eno učiteljsko mesto;
2. šestrazredna dekliška ljudska šola Ptujska okolica, služba za naduči-teljico in za eno učiteljico — v stalno namestitev.
Redno opremljene prošnje do
dne 30. aprila 1921
krajnemu šolskemu svetu za Ptujsko okolico.	Okrajni	šolski	svet ptujski
RAZPIS NADUCITEUSKE SLUŽBE.
Sv. Lovrcnc v Slovenskih goricah, šestrazredna ljudska šola, nadučiteljska »lužba v stalno namestitev.
Redno opremljene prošnje do
dne 30. aprila 1921
krajnemu šolskemu svetu pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah.
Okrajni šolski svet ptujski.
Razpis učnih mest na ljudskih šolah v Mariboru.
Po pooblastilu višjega šolskega sveta z dne 30. marca 1921, št. 3831, se razpisujejo v stalno namestitev tt-le učna mesta na mariborskih ljudskih šolah:
1. na 1. deški ljudski šoli: 1 služba za nadučitelja in 4 službe za učitelje;
2. na II. deški ljudski šoli: 1 služba za nadučitelja in 4 službe za učitelje;
3. na III. deški ljudski šoli: 1 služba za nadučitelja in 3 službe za učitelje;
4. na IV. deški ljudski šoli: 1 služba za nadučitelja in 5 služb za učitelje;
5. na I. dekliški ljudski šoli: 1 služba za nadučiteljico in 4 službe za učiteljice;
6. na II. dekliški ljudski šoli: 1 služba za nadučiteljico in 4 službe za 'učiteljice;
7. na III. dekliški ljudski šoli: 1 služba za nadučiteljico' in 3 službe za učiteljice;
8. na IV. dekliški ljudski šoli: 1 služba za naučiteljico in 5 služb za učiteljice. Pri II. in III. deški in pri II. in III. dekliški ljudski šoli je treba dokazati poleg
usposobljenosti za pouk v slovenskem učnem jeziku tudi usposobljenost za pouk nemškega učnega jezika, na ostalih šolah pa mora biti po en učitelj, oziroma po ena učiteljica, usposobljen vsaj za pouk nemščine kot predmet.
Redmo opremljene prošnje je treba vložiti do
dne 7, maja 1921
pri mestnem kot krajnem šolskem svetu v Mariboru,
Okrajni šolski svet (oddelek za mesto) ▼ Mariboru.
Razpis služb.
1. Slovenska Bistrica, deška petrazrednica, dve učiteljski službi.
2. Slovenska Bistrica, dekliška petrazrednica, služba za učiteljico.
3. Sv. Venčesl, dvorazrednica, učiteljska služba.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po službeni poti do
dne 15. maja 1921
pri dotičnih krajnih šolskih svetih.
Okrajni šolski svet slovenjebistriški.
Polemike v političnih listih. Načelstvo »Slomškove zveze« odklanja odgovornost za polemične notice v poliličnih listih. Za vsako tako notico je odgovoren dopisnik, nikakor pa ne zveza. Odbor prevzame odgovornost le za morebitne članke in dopise, ki jih prejme v presojo in jih objavi pod svojo firmo.
»Slovenski Učitelj« izhaja sredi vsakega meseca. Uredništvo (F. Lužar) je v Ljubljani, Glinika ulica 5/1. Upravnlštvo (Jul. Slaplak) je t Mostah pri Ljubljani. Naročnina znala 50 K, društvena članarina je 70 K. Vsak društveni član mora biti naročnik lista. Članke in dopise sprejema uredništvo; reklamacije in naročnino pa npravnlštvo.
Last »Slomškove zveze«. — Oblastem odgovoren I. Labernik, učitelj na Rakovniku. Titka »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani.