ste«. 251. — za pol teta „ „ 15'— za en mesec „ 220 V upravništvu: za telo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10'— za ietrt leta „ „ 5'— za en meset „ „ 1'70 Za poSllj. na dom 20 H na mesec. Posamezne štev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah it. 2 (vhod ?ez - dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi sp ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — -.--Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188. Državni zbor.! Dunaj, 29. okt. Nagodbena razprava. Preinlačena slama ne daje zrnja. Tudi o novi pogodbi z Ogrsko so govorniki že povedali vse, kar je sploh mogoče navesti dobrega in slabega. Sicer pa še noben govornik ni prehvalil vladne predloge. To pa je tudi povsem naravno. Pogodba, ki bi ugajala vsem avstrijskim željam in zahtevam, je sploh izključena, ker Madjari tudi niso padli na glavo. Razprava tudi ne vzbuja več posebne pozornosti. Govorniki govore večinoma le svojim ožjim tovarišem. Zato je splošna želja, naj bi se prvo branje končalo že jutri, da bi v četrtek mogli poslanci vsak na svoj dom. Morda se posreči načelnikom klubov, da pregovore svoje člane, naj govore krajše. Baron Beck. Večjo pozornost pa je vzbujal danes s svojim govorom ministrski predsednik baron Beck. Ni odgovarjal predgovomikom, marveč dodal le nova pojasnila, osobito glede na državnopravne pomisleke. Rekel je približno: S stališča vlade izjavljam z zadoščenjem, da vobče govorniki nc sodijo ravno neprijazno. Mogel bi že sedaj odgovarjati na razne ugovore in pomisleke, storim to le deloma, ker bode v odseku prilika, podati vsa potrebna pojasnila. Potrebna državnopravna vprašanja dajejo povod raznim pomislekom. Ti pomisleki pa niso opravičeni, ker sedanja pogodba odgovarja stari, zgodovinski obliki, ki pazila v madjarskem besedilu »pogodbo«, kakor jih sklepajo pravno povsem neodvisne države.« Tej zahtevi ogrske vlade se ni mogoče ustavljati, ker zagotavlja boljšo gospodarsko skupnost obeh držav, nego recipro-citeta dvomljive vrednosti. Bistvo pa je večje vrednosti, nego oblika, ki pa ni v nobenem nasprotju z zakoni iz leta 1867. Tudi enoten carinski zakon, enotna carinska meja, enotni tarif itd. niso za vse slučaje določeni v zakonu, ampak le v obestranskem dogovoru. Iste razmere ostanejo tudi v bodoče do konca J917. V bodoče bodeta poleg skupnega ministra za vnanje posle pogodbe s tujimi državami podpisavala tudi zastopnika obeh vlad. Tudi ta nova določba ne nasprotuje zakonu iz leta 1867, ker vsako mednarodno pogodbo je mogel minister za vnanje posle podpisati ie v sporazumu in z dovoljenjem obeh vlad. Tudi v bodoče bode le minister za vnanje posle vodil in sklepal pogodbe z vnanjimi državami. Istina pa je, da je ta točka v pogodbi kompromis, ki priznava državnopravno samostojnost obeh držav, zagotavlja pa državno skupnost nasproti mednarodni trgovinski politiki. Dunajski župan pa je izrazil svoje pomisleke tudi glede na armado. V tem oziru morem podati zagotovilo, da nova pogodba z Ogri ni v nobeni zvezi z vojaškim vprašanjem. Zato ni nobenega povoda, da bi se morali bati za skupnost armade, kakor jo jasno določa nagodbeni zakon. Hrvatje in nagodba. Baron Beck se dotakne tudi tega vprašanja, katero je sprožil v tej razpravi poslanec Peric. V smislu §S 4. in 70. ogrsko-hr-vatske nagodbe iz leta 1868 imajo Hrvatje pravico pri sklepanju nove pogodbe govoriti kot tretji sokonstituent. To pa je vprašanje ogrsko-hrvatskega državnega prava. A v -strijska vlada in avstrijski parlament pa nimata pravice, da bi reševala to vprašanje. Sicer pa moreta v smislu S 6 zakona z dne 21. decembra 1867 št. 46 avstrijski vladar in avstrijski parlament v skupnih zadevah pogajati se le z ogrskim državnim zborom, ne pa tudi s hrvatskim saborom. Bosna in Hercegovina. Nova pogodba z Ogri popolnoma nič ne izpremeni razmer, ki jih določa berolinska pogodba z ozirom na upravo Bosne in Hercegovine. Tudi v bodoče se bode vsa uprava v Bosni in Hercegovini vršila v obliki zakonov, ki jih skleneta obe državi. Opomin. Končam s priznanjem, da ta pogodba ni popolna, kakor ni popolno nobeno človeško delo. Kritikovati morete to in ono. Toda kritika more biti nepristranska, ako upošteva razmere, pa tudi posledice mogočega gospodarskega boja. Pogodba je kompromis. Zmagala ni ne avstrijska, ne ogrska vlada, zmagale so le velike gospodarske koristi podu-navske monarhije, zmagalo .ie spoznanje, da obeStranski državi v gospodarskem oziru spopolnujeta druga drugo, laz prevzamem in nosim vso odgovornost za to pogodbo. Ne bi pa mogel prevzeti odgovornosti za tiste, ki bi hoteli preprečiti to pogodbo. Sodite stvarno in trezno. Sedanja pogodba more za desetletje zagotoviti državi in delavskim stanovom mir in delo! Dr. Laginja. Za ministrskim predsednikom so govorili dr. Straucher, socialni demokrat Modraček, češki agrarec Udržal in v imenu jugoslovanske zveze dr. Laginja, ki naglaša veliko politično važnost nove pogodbe z Ogri za Jugoslovane sploh , osobito za Hrvate. Hrvatje so vsled dualizma razdeljeni. Postali so si tekom 40 let skoraj tujci. In to državnopravno stališče bi Hrvatje odobrili, ko bi glasovali za nagodbo. Sicer pa nagodba tudi v gospodarskem oziru ni najboljša za Avstrijo. V dokaz te trditve prečita govornik odlomke iz govorov ogrskih ministrov dr. VVekerla in Košuta, ki sta hvalila nove pridobitve za Ogrsko. Sicer pa ta pogodba ne velja za Hrvate, ker jih nihče ni pozval k pogajanjem o novi pogodbi, kakor to določa dogovor med Hr- vati in Ogri iz I. 1868. Gospod dr. Laginja je menda preslišal današnji odgovor barona Becka na ta hrvaški ugovor. Odgovor se glasi: To je stvar Hrvatov in Madjarov! Dr. Laginja tudi jako dvomi, da bi Mažari res zgradili železnico od Karlovca, oziroma Ogulina do Knina itd. Čudno, da dr. Laginja dvomi o inažarski lojalnosti, dočim Stipilo in resolucionaši kar belo polo s svojimi podpisi izročaio Košutu, ki je bil in ostane najhujši protivnik Hrvatom. Konečno pa tudi dr. Laginja izjavi, da v klubu niso še edini, ali bi glasovali za pogodbo ali proti nji. Abrahamovič. Ko bi me bil kdo vprašal včeraj, kaj bode danes izjavil načelnik poljskega kluba, mogel bi mu povedati vsebino Abrahamoviče-vega govora. Poljaki so in ostanejo konservativna državna stranka, ki da državi, kar je državnega. Ako se jim očita, da so se zadnje dni mnogo razgovarjali z baronom Bc-ckom, je to sicer res, toda govori so bili o rusinskih zahtevah. Kot agrarec Abrahamovič hvali novo pogodbo navzlic nekaterim slabim stranem. Kdor pa izraža državnopravne pomisleke, ta ne sme pozabiti na obstrukcijo, ki ic onemogočila za Avstrijo ugodnejšo nagodbo. Nemci in Cehi, vi ste krivi, kliče vitez Abrahamovič. Mnogi tudi strašijo: To je zadnja nagodba z Ogri! tem odgovarja Abrahamovič: Kdo to ve? Kdor bode živel I. 1917, ta bode zadel pravo. Konečno pa izjavi tudi Abrahamovič, da bodo Poljaki šele v odseku pokazali svojo barvo. Cemtt skrivati, kar ie itak jasno. Iro. Vsenemec Iro izjavlja, da odklanja pogodbo. Vsenemci, ki imajo tri poslance, zahtevajo gospodarsko ločitev od Ogrske. Glasovati hoče proti pogodbi. Tiskovna postava. Poslanec Milvcrt zahteva, da naj novi načelnik tiskovnega odseka skliče odsekovo sejo. da se predloži zbornici tiskovna postava. Seja se sklene ob pol 8. uri zvečer. Jutri zopet seja ob 11. uri dopoldne. Posvetovanje načelnikov klubov. Današnje seje načelnikov klubov se ie udeležil tudi ministrski predsednik Beck. Dr. Fuchs opozarja, da že deset let niso rešena poročila kontrolne komisije državnih dolgov. Na Ebenhochov predlog se sklene nakazati poročilo proračunskemu odseku. Sklene se, jutri končati prvo branje pogodbene predloge. Po končanem prvem branju se izvoli pogodbeni odsek. Prihodnji teden se predloži proračun in proračunski provizorij za I. 1908. Po jutrišnji seji se vrši prihodnja seja v ponedeljek ali torek prihodnji teden. AVSTRIJA. Kriza Beck in grof Dzieduszycki. Poljaki so užaljeni, ker je vlada ugodila nekaj narodnih zadev Rusinom. »Slowo Pol-skie« poroča, da namerava odstopiti poljski minister rojak grof Dzieduszycki, ker se ne strinja z vsebino in z obliko pogajanj med Beckom in Rusini. Glede na govorice o krizi je došel na Dunaj tudi gališki namestnik grof Potočki. V zbornici se je govorilo včeraj, da jc Beckova vlada v jako neprijetnem položaju, ker Beck uvideva, da brez Cehov ne izvede |X)godbe. Sodijo, da so te govorice pretirane. Res pa je, da splctkari v zbornici natihoma proti Becku agrarec knez Auers-perg, ki zbira okolu sebe agrarce raznih strank glede na pogodbo z Ogrsko. Po zadnjih poročilih je kriza v »Poljskem kolu« poravnana. Češka kriza. V včerajšnji dopoldanski seji mladočeš-kega kluba je izvajal dr. Kramar, da nasprotujejo njemu in njegovemu vodstvu v klubu. Obžaloval je neslogo. Kramaru so ugovarjali. Govorniki so izjavili, da se mora doseči sporazumljenje še ta teden. Popoldne so zborovali zastopniki čeških klubov. Prašekovi ministrski kandidaturi nasprotuje velik del čeških poslancev, med njimi tudi češki socialni demokrati. Posvetovanje je trajalo do poznega večera. Ni izključeno, da med posvetovanji o pogodbi češke stranke podpirajo ministra in da se zato demisija ne sprejme. Posvetovanja o pogodbi. Posvetovalni svet svobodne agrarne zveze se ie posvetoval včerai o pogodbi z Ogrsko. O železniških vprašanjih je poročal g. drž. poslanec Povše. Poslanec Walcher se je pečal z zadnjo sejo stalnega odseka poljedelske centrale in izjavil, da zavzemajo poslanci le drugačno stališče, kakor oni, ki dopuste, da jim v tako važni zadevi poveljuje vitez pl. Hohcnblum. Baron Ralspcrg odgovarja, da hoče centrala komandirati poslance in izdaja parolo, ki naj bi vezala vse agrarne poslance. Poslanec Povše izjavlja, da je za-, vzela centrala le stvarno stališče. Posvetovanje se nadaljuje danes. Nemci proti dr. Fortu. Nemci napadajo trgovinskega ministra dr. Forta, češ. da je poklical v ministrstvo več Cehov. Ministerialni tajnik je postal uradnik neke češke trgovske zbornice. Več čeških uradnikov .ie povišal dr. Fort v zadnjem trenutku. Groze, da spravijo zadevo v zbornici na razgovor. Preosnova hišnega davka. Finančni minister Korytowski jc izjavil deputaciji »Osrednje zveze avstrijskih društev hišnih posestnikov«, da predloži zbornici takoj po končani razpravi o pogodbi z Ogrsko zakonski načrt o izpremembi hišnega davka, s katero bodo hišni posestniki zado- L15ICK. Plačilo dobremu srcu. Češko spisal Vaclav Kosmak. — Preložil Jožef Gruden. Po ulicah velikega mesta je ležala gosta, mrzla megla— pravo jesenske vreme. Bilo ie že po deveti uri, a v mnogih trgovinah je še gorela luč. Ljudje so hiteli preko ulic, vsak po svojem opravku, in marsikdo si je tiščal robec k ustom, da bi mu ne škodovala vlažna megla. Seveda tupatam je koračil kdo počasi in leno bodisi, da ni imel sploh drugega opravila nego pohajkovati, bodisi da ni mogel dobiti nikakršnega opravila, dasi bi bil rad delal. Taki ljudje so nesrečni. Ako so bogati, nc vedo, kam bi s časom, a če so revni, ne vedo zopet kam od glada. K tej vrsti bi lahko prištevali tridesetletnega moža, ki je spel s počasno nogo iz ulice v ulico. Obleka mu jc bila elegantnega kroja, ali že dokaj obelela in oguljena.Svojc dni je bil knjigovodja pri nekem tvorničarju, a gospodar je prišel na boben in vsi uslužbcnci so bili ob kruh, med njimi tudi knjigovodja. Tvornica je bila prazna. Nekdanji knjigovodja je iskal in šc išče nove službe, ali kjer .ie kakšno prazno mesto, se oglasi takoj sto prosilcev, in naš znanec ni nikakor mogel dobiti službe. Tisto bore novcev, kar jih ie imel prihranjenih, je pošlo in siromak je hodil po ulicah in ni vedel ne kam ne kod. Na srcu mu je ležala še težja, hujša megla kakor po ulicah. Glad ga mori in že hoče stopiti v kakšno trgovino in prositi za milodar, ali sram ga je bilo beračiti. Po dolgem potikanju po ulicah je postal pred trgovino s cvetlicami. Občudoval je krasne cvetlice in naposled žalostno vzdihnil: Oh. tudi meni je nekoč cvetela sreča! Ali mi šc kdaj zacvete kakor tele cvetlice, bogve ? V trgovini je stala ob steklenih vratih lepa mlada, lc precci bleda sicer pa okrogla gospodična. Bilo jc že po vseh vernih dušah. Gospodična ui iinela dela in jc opazovala mimo idoče ljudi. Tiha žalost se je lotila njenega srca. I, kako neki ne? Razen bratov in sester ni imela žive duše na svetu. Ti se niso mogli brigati za njene težnje, in tako se je živela s skromno plačo, ki .io je dobivala od gospodarja. Toliko da ie zaslužila za obleko in obutev. Sleherni vinar je trikrat obrnila v roki preden ga je dala iz rok. Ravno jc premišljevala, za kaj naj si kupi zimsko obleko in kakšno naj si nabavi in kaj bi bilo ž njo, če bi zbolela. Težka, mrzla megla ie ležala tudi ti jc i na mlado srce. Ko se je mladi mož ustavil pred njenim izložbenim oknom in se zagledal v cvetlice, jc mislila sama pri sebi: — Ubošček, ti si imel nekdaj lepše dni kakor zdaj. Skrb in žalost ti gledata iz oči. Kadar pa ga je tako sočustveno gledala, se .ie rahlo dotaknil ta pogled njenega srca, ozrl se je kvišku in zagledal lepo milo obličje gospodične, ojačil se je, odprl vrata pa se spoštljivo priklonil, rekoč: — Gospodična, oprostite, sram me je sicer, ali Vaše dobre oči mi dajejo poguma; v največji bedi sem, a ne po svoji krivdi: prosim majhne podpore. Vsak najmanjši dar sprejmem rad. Gospodična je bila v zadregi. Zardela je v lice pa rekla: Oprostite, sama sem revna pomočnica in nimam pri sebi beliča. Gospe še ni bilo, a brez njenega dovoljenja ne smem izdati uiti vinarja. Prav nič drugega nimam s seboj kakor iole žemljo. Ako Vas ne žalim, dam Vam jo pol od srca rada. Prelomila ie žemljo in mu io ponudila polovico. Mlademu možu je solza zalila oko. Vzel je polovico žemlje, pogledal gospodično ter rekel: Gospodična, Bog Vam povrni. Ko bi ne bil tako zelo lačen, bi nikakor nc sprejel od Vas tega velikega daru! Nemara ste mi s tem koščkom žemlje oteli življenje. Upanje se mi vrača v dušo. Bil sem žc blizu obupa. « * * Junijevo solnce lije blagodejne žarke svetlobe in sjorkote na mesto in njegove ulice. Kdor ie videl mesto ob novembrskih meglah in se je ozrl danes po mestu, pa bi ga bil težko spoznal Vse se je svetilo in smejalo in tudi ljudje so se smejali. Zlato solnce je razpršilo žalosti in skrbi iz slehernih prsi. Vrata v cvetličarno so bila nastežaj odprta. Gospodična je sedela pri mizi in vezala cvetlice v šopke. Lice ji je cvetelo v pomladnem zraku. Polglasno si je pela — ne sicer pesmi — ali to. o čemer ji je sanjalo srce, ix) čemer se ji je težilo. Zdai je vstopil v prodajalno mlad, elegantno oblečen gospod. Pozdravil jo je in pogledal, a od razburjenja mu ni mogla beseda iz ust. Gospodična ie vstala ter vprašala: — Kaj izvolite, gospod? Najlepšo cvetlico v tej prodajalni. To je pa stvar okusa. — Izvolite, prosim, je pokazala z roko. Sem si jo že izbral, je rekel gospod, a cvetlic še pogledal ni. Katero, prosim? Vas, gospodična! je odgovoril gospod ter uprl v njo mokre oči. Mladenko jc oblila rdečica in ga je nekam nepriljudno pogledala: — Gospod, ne poznam Vas, a sem pošteno dekle! — Prosim, nc bodite hudi, saj me poznate. Le poglejte me. Pred pol letom sem bil tukaj pri Vas. Gospodična ga .ie gledala kakor v snu. — Nič sc ne spominjam . . . Dali ste mi bili polovico svoje malce .. voljni. Prej pa mora biti končana pogodba. Nasproti navadi tudi nisem zbornici v prvi seji predložil proračuna. Sodnijska imenovanja na Češkem. Glede na imenovanje uradnikov na Češkem so sklenili Cehi in Nemci kompromis. V nemških mestih imenujejo osem čeških sodnikov. Povišanih bo nad 150 sodnikov. Demonstracija bosanskih visokošolcev na Dunaju. Dne 29. t. m. so priredili bosanski visoko-šolci demonstracijo pred palačo finančnega ministra Btiriana. Žvižgali so in klicali »Proč Burian!« Policija je prijela šest demonstrantov. Priredili so demonstracijo, ker se slabo postopa z dijaki v bosanskem konviktu in ker so še vedno slabe tiskovne razmere v Bosni. BURNA RAZPRAVA V OGRSKEM DRŽAVNEM ZBORU. V včerajšnji seji ogrskega državnega zbora so sklenili soglasno, da se izroči cesarju adresa povodom ozdravljenja. Hoitsy je nato poročal o proračunskem provizoriju in priporočal, da naj ga zbornica odobri. Rumunec Mihaly odklanja predlogo, ker ne zaupa vladi, ki še ni izpolnila svoje obljube in uvedla splošne volivne pravice. Svoboda govora se krati zastopnikom narodnosti) v zbornici. Glede na kvoto vlada ni dovolj čuvala koristi Ogrske. Thaly,. član neodvisne stranke, izjavi, da glasuje za začasni proračun. Supilo izjavi, da odklanja njegova stranka proračun, ker vladi ne zaupa, ki nasproti Hrvatom ne postopa odkritosrčno. Službena pragmatika za železničarje je napad na državno pra.vnost Hrvaške. Hrvatje so prišli v zbornico, da skupno z Madjari sodelujejo za skupno neodvisnost. Zmotili so se. Dokler se Ogrska strogo ne drži ogrsko-hrvaške nagodbe, ni mogoč mir med Ogri in Hrvati. Hrvaško-slavonski narod bo izpregledal in pomedel to politiko in njene komisarje. Le zadovoljna Hrvaška more biti opora Ogrski, drugače ne izgine nevarnost Ogrski. Ugron: »Veleizdaia-lec!« Supilo: »Hrvatje so vedno nastopali za slogo, a bili so izzvani in nikdar ne opuste svojih narodnih pravic«. Weckerle pravi, da sprejme hvaležno na znanje izjavo o nezaupnici Hrvatov. Supilo lahko govori v imenu resolucijonašev. ne pa v imenu cele Hrvaške. Nit za sporazuml.ienje s Hrvati se dobi. Vlada ni prezrla nobenih obveznosti nasproti kralju glede na Hrvaško. Izključilo se ie vprašanje o priklopitvi Dalmacije. Mirno je pretrpela vlada marsikaj, kar se je storilo na Hrvaškem proti Madjarom. Pri pogodbenih pogajanjih glede na dalmatinsko železnico je nastopila vlada za koristi Hrvaške. KMEČKI NEMIRI V CERNOVI. Uradno so dognali, da so ustrelili ob kmečkih nemirih v Cernovi na Ogrskem 12 oseb, 3 osebe so nevarno in 12 lahko ranjenih. Zaprli so sedem oseb. VOJAŠKI UPOR V VLADITOSTOKU. -ZOPET POLITIČNI NAPAD V RUSIJI. Dne 29. t. m. so pričeli streljati vojaki minerskega bataljona, zapeljani po agitator-jih, na vojašnico, v kateri sta dve stotniji 10. strelskega polka, ki so streljali na upornike, ki so se razpršili in pozneje izročili orožje. Vstaša sta bila ubita dva in en civilist, ranjenih je pa bilo pet upornikov. Usmrčen je tudi en strelec. Uporniki so ranili tudi dva častnika in dva narednika in usmrtili enega vojaka na straži. V Peterburgu je ustrelila neka ženska s sedmimi streli načelnika ječe državnega svetnika Maksimovskega. NEMŠKI CESAR IN NEMŠKA ARMADA. Glede na škandalozne razmere v nemški armadi, kier so onečaščali častniki moštvo, kar je dokazala sodna obravnava proti liar-denu, je izdal nemški cesar Viljem strogi kabinetni odlok, ki naroča^ poveljnikom polkov najostrejše nadziranje. Ze v soboto so odposlali ukaz vsem polkovnikc^i. — Oh, je mladenka izinova zardela. Pa menda Vas nisem bila razžalila? — Ne, ampak rešili ste me. Nosil sem tedaj v srcu grozno misel in zdaj bi me ne bilo več med živimi, da nisem bil našel usmiljenja pri Vas. To mi je vzbudilo zopet zaupanje v ljudi, potrkal sem še na druga vrata in našel naposled res službo. Zdaj sem zopet knjigovodja, imam tisoč goldinarjev plače in začel sem misliti na svoje ognjišče. Takoj, ko sem pred pol letom odhajal od Vas, sem se namenil, ako mi bo kdaj mogoče, resno misliti na ženitev, prositi za Vašo roko, — če ne bo še oddana. Gospodična ga je pogledala, a naglo povesila glavo: — Ni še oddana — ali, gospod, jaz Vas ne poznam — ne morem nič obljubiti. — Popolnoma razumem. Odpustite, da sem Vas tako iznenadil. Nate mojo posetnico. Prepričajte se, kdo sem. Cez teden dni pridem po odgovor. Ali smem? Gospodična je pogledala vizitnico in brala na njej: Stanko Zoreč, knjigovodja. Povesila je glavo še bolj pa zašepetala: — Pa pridite, no. — In Vaše ime? — Miroslava. — Miroslava, darujte mir mojemu srcu, je pristavil gospod, poklonil se in odšel; še roke si ji ni upal dati. Kadar pa je stopil na ulico, se je zgrudila gospodična na klop, se prijela za čelo in vz-dahnila: — Kaj se mi ni morda sanjalo? Ne, ni se ji. Cez mesec dni sta bila srečna mož in Žena. j BALKAN. Protivladne demonstracije v Sofiji. Ob otvoritvi sobranja v Sofiji so nameravali socialni demokrati, da prirede poulične protivladne demonstracije. Ko je te poizkuse hotela preprečiti policija, so se socialisti stepli ž njo. Nekaj socialistov je ranjenih. Več oseb so zaprli. Trgovinska pogajanja med Avstrijo in Srbijo. Dne 28. t. m. so nadaljevali na Dunaju pogajanja o trgovinski |)ogodbi s Srbijo. Pričeli so že s tretjim branjem pogodbenega načrta. MINISTRSKA 1ZPREMEMBA NA NORVEŠKEM. Norveški kralj se ie 28. t. m. prisrčno poslovil z dosedanjim ministrskim predsednikom Michelscnom in se mu zahvaljeval za njegovo delo v težavnih časih domovine. Kralj upa, da Michelson kmalu zopet ozdravi. Dijaki nameravajo prirediti Michelsenu bak-Ijado. ITALIJA IN TURČIJA. Carigrad, 29. oktobra. Sultan je odpoklical na zahtevo italijanske vlade guvernerja v Droču, Albanca Kiazuvi-beja, ker je sovražen Italiji. DRUGI NEMŠKI DELAVSKI SHOD. Pred 4 leti so se prvič v Frankobrodu sešli nemški delavci in uslužbenci vseh strank, ki niso socialni demokratje. Takrat je bilo zastopanih 600.000 delavcev in uslužbencev. Sedaj kličejo za 20. november drugi tak sestanek v Berolin, na katerem bo zastopanih čez 1 milijon nesocialnodemokraških delavcev. Posebno krščanska strokovna društva so se v teh štirih letih podvojila. Sedem delavskih poslancev šteje letos ta organizacija v državnem zboru. Nemški cesar je bil rekel po frankfurtskem shodu, da se bo vlada ozirala na sklepe delavcev, kar se pa ni zgodilo. Na berolinskem shodu se bo o tem govorilo. Znnlmloa sodna obravnava- Trebnje, 28. oktobra 1907. Mnogo prahu dviguje po Dolenjskem današnja sodna razprava. Zadeva mlekarne in pritožba na deželni odbor proti županstvu Vel. Loka, od strani liberalcev, češ, da je županstvo falzificiralo zapisnik, je mala sličica, kako da vodijo boj proti našim pristašem v Št. Lovrencu liberalci. Mirne naše pristaše napadajo na cesti. Župniku so n. pr. namazali z blatom novo kočijo. Morala je nastopiti oblast v boju, ki ga vodijo št. lovrenski liberalci proti mlekarni, ki jo ja ustanovil č. g. župnik Oblak. Danes stoje voditelji št. lorenških liberalcev pred trebanjskim okrajnim sodiščem. V pisanih vlogah na dež. odbor in na št., lov-renško županstvo dolže župana gospoda Ke-ka, da je falzificiral zapisnik. (Glej obtožnico v včerajšnjem »Slovencu«.) Sodnik je ad-junkt g. dr. Pole, državno pravdništvo zastopa gospod Malenšek. Obtoženi Franc Poto-kar, nadučitelj v Št. Lorencu, izpove: »Jaz pri komisijskem ogledu nisem bil navzoč. Ko pa je .lože Kolenc dobil odlok od županstva Velika Loka, v katerem se nahaja tudi stavek: C. kr. okrajni zdravnik gospod Vavpotič je izjavil v zapisniku, da se iz zdravstvenih ozirov ne more proti sedanji napravi mlekarne nič ugovarjati, me je poklical Kolenc in mi rekel, naj napravim pritožbo na deželni odbor. Ker mene ni bilo zraven pri komisijskem ogledu, me je informiral o vsem ter mi povedal, da se gospod dr. Vavpotič tedaj ni izjavil, da bi bila naprava mlekarne zdravstvenim razmeram ustrezajoča, marveč je zahteval da mora biti pokrita cementna jama in se mora vsebina odvažati s pumpo. Gospod Kolenc mi je dalje tudi pravil, da je gospod dr. Vavpotič zahteval, da mora biti greznica tako visoka, da je povo-denj nikdar ne preplavi. Jaz sem sestavil na to še istega ali prihodnjega dne pritožbo, kakor je ista priložena uradnim spisom o napravi mlekarne in sem to pritožbo narekoval soobtožencu Alojziju Bukovcu. Pokazal sem nato že spisano pritožbo Jožefu Kolencu, ki ic isto prebral in se ž njo popolnoma strinjal. Kako so se potem podpisali na pritožbo podpisani posestniki jaz ne vem pojasniti, ker sem pritožbo pustil Kolencu. Svoje besede pa v tožbi: Tako izjavo je smatrati falzifi-kacijo od strani županstva, komisijskega zapisnika z dne 17. avgusta sem mislil tako, da se je zapisalo v zapisnik le to, kar je bilo župniku v prilog, v ostalem se je pa mogoče kaj izpustilo od tega v zapisniku, kar je narekoval gospod dr. Vavpotič. To sem trdil timbol;, ker mi je Jožef Kolenc zatrjeval, da je zapisnik ponarejen. Jaz sam pa tega zapisnika nisem videl in ne vem, kaj je vsebina istega. Sicer pa nastopam za to, da je ta zapisnik ponarejen, t. j. da je v njem nekaj druzega nego ono, kar je narekoval gospod dr. Vavpotič, dokaz resnice in se sklicujem pri tem na priče dr. Ivana Vavpotiča, Frančiška Pintar. Albina Rakar in Marija Grmov-šek. Obrnil sem se nato pismenim zasebnim potom na gospoda dr. Vavpotiča v Novem mestu in mu poslal odlok županstva, nakar sem prejel od dr. Vavpotiča pismo. Ker je Jožef Kolenc oddal svojo pritožbo pri kranjskem dež. odboru osebno in sc mu je tedaj reklo, da je potreba najprvo odločbe občinskega odbora, mi je naročil Kolenc, da naj sestavim tako pritožbo, kakor sem to tudi storil. Tudi to pritožbo sem narekoval Alojziju Bukovcu in jo Jiato izročil Jožefu Kolencu. Besede, kje je torej resnica itd. sem mislil v istem smislu, kakor v prejšnji pritožbi.« Jožef Kolenc, posestnik in gostilničar v Malem Vidmu se zagovarja: Jaz sem bil navzoč tedaj pri lokalnem ogledu in se zagovar- jam kakor obdolženec Fr. Potokar. Pristavljam, oziroma izpreminjam pa sledeče: »Zapisnik, kakor se mi je prebral in leži pri spisih županstva Velike Loke je napravljen tako, kakor se je tedaj narekoval in isti sam ni ponarejen, to se pravi, ni v njem ničesa izpuščenega in nič.drugega in drugače povedanega, kakor se je narekovalo. Jaz trdim marveč le, da se je vzelo za podlago odloka županstva nekaj drugega, kar je v prvotnem zapisniku in sem zato mislil, da je zapisnik ponarejen. Ko se obdolženec še enkrat vpraša, ali smatra tudi originalni zapisnik za ponarejen, izprerninja svojo prejšnjo izjavo tako, da ne more trditi, če se zapisnik do pičice vjema s tem, kar se je narekovalo. Sodnik Kolencu: »Mož mora vedeti, kaj da govori. Z zavijanjem ne boste nič pri meni opravili. Poživljam Vas, da govorite le golo resnico.« Obtoženec: »Ne trdim, da je zapisnik ponarejen, in niti ne trdim, da ni pomanjkljiv. Dokaza resnice ne nastopam, da bi bil ta zapisnik ponarejen. Trdim le, da je gospod dr. Vavpotič pri krajevnem ogledu odločno zahteval, kažoč še s prstom na kraj, češ, da se ima ondi napraviti cementna greznica. Pritožbo sem dal jaz podpisati posestnikom. Obtoženec Alojzij Bukovic, posestnikov sin, izpove: »K meni je prišel nekega dne avgusta meseca in pa 4. septembra gospod nadučitelj Potokar in mi je narekoval pritožbi, kakor to sam navaja. Navzoč je bil tedaj le moj oče Alojzij Bukovic. Na opetovano vprašanje, kako si je mislil besede: Kje je torej resnica itd. odgovori obdolženec: Kar sem napisal, sem tudi mislil. Pritožbo z dne 28. avgusta sem podpisal jaz za svojega očeta. Jaz nič ne trdim, da bi bil zapisnik ponarejen.« Franc Gore, posestnik navaja: »Jožef Kolenc mi je, ko sem prišel k njemu, dejal, da je prišel odlok od županstva, v katerem se glasi, da bo ostalo pri napravi mlekarne vse pri starem in da se bo že zato pritožil na deželni odbor kranjski. O zapisniku med nama ni bilo govora in seni jaz dotično pritožbo, ne da bi jo bil prebral, podpisal. Pri lokalnem ogledu nisem bil navzoč. Razup Kolenca ni bilo pri najnern pogovoru nikogar zraven. Obdolženec Franc Grmovšek, posestnik, izpove: Neko nedeljo koncem avgusta je prišel Jožef Kolenc k meni, češ, naj podpišem pritožbo na deželni odbor, ker je dobil odlok županstva, da ostane vse pri starem. O kakem ponarejanju zapisnika se tedaj ni govorilo, jaz pritožbe nisem prebral ko sem jo podpisal. Bil sem pa navzoč pri lokalnem ogledu in sem slišal dr. Vavpotiča odločno zahtevati, da se mora napraviti cementna greznica. Jaz bi pritožbo tudi podpisal, ko bi vedel, da se nahaja v njej odstavek, zaradi katerega je vložena tožba. Ne trdim, da bi bil zapisnik ponarejen.« Alojzij Šlajpoh, posestnik, se zagovarja: »K meni je prišel Kolenc, da podpišem pritožbo. Prebral sem pritožbo in se zanesel nato, da dejstva navedena v pritožbi odgovarjajo resnici. Osobito sem bil tudi mnenia, da je zapisnik falzificiran ker smatram naše županstvo sposobno, da izpuste kaj, kar jim ni ljubo. Pritožbo sem nato podpisal« Obdolženec nadučitelj Franc Potokar popravi nato svoj zagovor tako, da on ni mislil, da je zapisnik županstva tako kakor se mi je prebral in leži isti v spisih ponarejen, da bi bil pa ta zapisnik resničen, pa ne morem trditi, to pa zato ne. ker nisem bil navzoč. Glede na izvirnik ne morem nastopiti dokaza resnice in dotične svoje predloge umikam. C kr. višji zdravnik dr. Vavpotič izpove: »Jaz sem bil 17. avgusta t. 1. v svoji uradni lastnosti navzoč pri komisijskem ogledu. Narekoval sem tedai zapisnik prav tako, kakor je napisano v originalnem zapisniku z dne 17. avgusta t. 1. Odlok županstva z dne 22. avgusta t. i. ima sicer v odstavku c. kr. okr. zdravnik itd. navedeno tako, kakor se je to zgodilo v zapisniku. Izpuščeni so pa v tem odloku ostali deli mojega mnenja in je v-tem oziru ta odlok gotovo pomanjkljiv. Jaz sem tedaj v mlekarni pri komisijskem ogledu izrecno zahteval, da mora biti filter takoj napravljen, ko ne bo stari več funkcijo-niral in sploh tako, kakor je- rečeno v originalnem zapisniku. Po prečitani pritožbi na deželni odbor pravi priča: Jaz sem res zahteval tako popravo, kakor trde pritožniki, namreč tudi, da mora biti greznica tako visoka, da ie povodenj nikdar ne preplavi. Ravno tako sem tudi govoril v smislu zadnjega stavka tega odstavka. Jaz sem pri komisijskem ogledu, ne sicer pri narekovanju zapisnika, pač že preje pri ogledu naprave rekel, da se cemetna cev za odtok nesnage lahko napravi tekom enega meseca in da se morajo posode znotraj mlekarskih prostorov snažiti. Na posebno vprašanje obdolženca Potokarja izjavi priča, da mu je on res dejal, na postaji v Št. Lorencu, da je lahko cementna cev napravljena tekom enega meseca ali šestih tednov. Potokar izjavi, da je smatral pričino izjavo ne kot pogoj, marveč kot zahtevo. Obdolženec Jožef Kolenc pripomni, da je župan Jožef Kek potem, ko je odšel g. dr. Vavpotič žc na vlak. izjavil, da bo narejena jama že v štirih tednih. Sodnik med razpravo ponovno naglaša, da odloki ne obsegajo vseh zapisnikov glede na stvar. Tudi sodnik pri svojih razsodbah ne navede celih aktov. Po Kolenčevi izjavi proglasi gospod adjunkt dr. Pole razsodbo. Nadučitelj Potokar, Jožef Kolenc, Alojzij Bukovec in Alojzii Šlajpoh so krivi prestopka zoper varnost časti v smislu S 488. kaz. zak. in se zato obsodijo: Potokar v 3dnevni zapor, ki se z ozirom na olajševalne okolnosti. glede na njegovo službo in na rodbino izpremeni v kazen .30 kron. Jožef Kolenc v kazen 4 dni. oziroma 40 kron, Alojzij Bukovič v kazen 20 kron, oziroma dva dni zapora in Alojzii Šlajpoh v kazen 20 kron, oziroma 2 dni zapora. Obtožena Gore in Grmovšek se oprostita. Sodnik se ni mogel prepričati, da bi bila vedela, kaj da sta storila, in sta podpisala pritožbo v dobri veri. Zato se oprostita. Da je zapisnik pravilen, ne more biti dvoma. O tem, če je odlok pomanjkljiv, pa sodnik nima odločevati. Županstvo v svojem odloku ni trdilo, kar bi nasprotovalo zapisniku. Držalo se je strogo besedila zapisnika. Obtoženci so se smeli pritožiti, nikakor pa niso smeli podtikati županstvu falzifikacije. Po končani razpravi so se pritožili vsi obsojenci proti razsodbi na c. kr. okrožno sodišče v Novem mestu. Dnevne novice. + Slovensko srednje šolstvo. Včerajšnje poročilo »Slovenčevo« je vzbudilo strmenje na vseh straneh. Tako radikalnega preobrata se ni nihče nadejal. Rn dan je Slovencem na šolskem polju prinesel več, nega se je prej doseglo v dolgih desetletjih. Slovenske višje gimnazije so bile že od nekdaj najgorečnejša želja vseh slovenskih krogov. Vedno se nam je metalo v obraz: »Vi hočete vseučilišče, pa niti ene slovenske gimnazije nimate!« Zdaj imamo Slovenci naenkrat štiri popolne slovenske gimnazije! Slovenski profesorji imajo na teh gimnazijah svoja zagotovljena mesta, s katerih jih ne morejo Nemci izpodriniti. To je uspeh, ki bo za vse večne čase združen z imenom Slovenske Ljudske Stranke, v katere imenu je dr. Šusteršič vodil z vlado do-tična pogajanja z vsega priznanja vredno spretnostjo. Ze ta uspeh sam na sebi je naj-dalekosežnejšega pomena in postavi vse slovensko šolstvo z enim hipom na višje stališče. A doseglo se je važno razširjenje slovenskega šolstva tudi na drugih poljih. Po besedah ministrskega predsednika in učnega ministra je na prizadevanje načelnika S. L. S. dr. Šusteršiča zagotovljeno podržavljenje idrijske realke. S tem je idrijsko mesto dobilo velikanski dar od države po zaslugi poslancev S. L. S. To mora priznati vsak pošten človek, ki ga strankarstvo ni še popolnoma zaslepilo. Posebno veselje nas pa navdaja še vsled tega, ker je zdaj zagotovljena tudi slovenska trgovska šola. Liberalci so o tej šoli samo govorili, storili niso nič. V trgovski in obrtni zbornici so pa radi lepšega nekaj po-mencali, in ostalo je pri praznih besedah. S. L .S. ni nič govorila, ampak je delala in zdaj imamo iz ust ministrskega predsednika in učnega ministra zagotovilo, da bo država omogočila tudi slovensko trgovsko šolo. Ves slovenski narod se mora veseliti tega uspeha. K belokranjski železnici še trgovska šola — to pomeni za Kranjsko deželo velikanski narodnogospodarski napredek. Ce mislimo za nekaj tednov nazaj na nesrečno Proftovo afero, ko bi se bil človek zaradi neznačajnosti in nerodnosti liberalcev zjokal nad slovensko stvarjo in obupal nad našim šolstvom, in če jo primerjamo s sedanjim velikim vsestranskim uspehom, moramo izreči vse priznanje in najsrčnejšo zahvalo vrlim poslancem S. L. S. Danes vidimo, kaj premore načelno edini klub, zastopnik dobro organizirane stranke, ki zasleduje trezno, dosledno in vztrajno svoje cilje. Nič nam ni žal, da je jugoslovansko zastopstvo razdeljeno, kajti če bi imeli naši poslanci v svoji sredi kaj liberalcev , bi bili samo oslabljeni. V edinosti in v moči značajev je uspeh in sila. Presenečenje se čita na vseh obrazih. Liberalci so kar onemeli. Zastala jim je sapa in rabili bodo nekaj časa, preden se zavedo. Nemškonacionalna glasila so nekaj zavohala, a še ne vedo, kaj se je zgodilo. Zato kar nekam po temi udrihajo. Mi pa pojdemo zdaj na delo! Prva stvar so učne knjige! Kar jih še ni dotiskanih, morajo nemudoma iti v tiskarne in se o pravem času dogotoviti, da ne bo naša lenoba zadržala uspeha naših poslancev. Tudi za trgovsko šolo se naj nemudoma poskrbe učne knjige! Poživljamo deželni odbor, da v tem oziru že zdai poskrbi. + Društvo slovenskih profesorjev preganjano. Proftova afera, na Dunaju končana, v Ljubljani vrši še dalje. In sicer grmi in treska nad društvom slovenskih profesorjev. Odbor je bil sklenil, društvenega člana c. kr. deželnega nadzornika Levca vprašati, ali je on res glasoval za nemškega ravnatelja na c. kr. prvi gimnaziji v Ljubljani. To ponižno vprašanje se jc smatralo »na višjem mestu« kot velika pregreha. G. Leveč hoče zadoščenja, viteza Kalteneggerja birokratična rahločutnost ie ranjena, in deželni predsednik g. Teodor Sch\varz se smatra za dolžnega, da vzame nase ves odium te izpočetka zavožene zadeve. Citiral je predsednika društva gosp. prof. Orožna, in ta je slovesno obžaloval in prosil odpuščenja. Potem je bil citiran tajnik dr. Ilešič, ki pa neče obžalovati, ampak se po vsej pravici sklicuje na društveno postavo. Zdaj so pa citirani k deželnemu predsedniku vsi odborniki društva. Na vsak način hoče vlada vse ukloniti, da bi vzela pogum za vselej, šc kdaj vprašati kakega slovenskega deželnega šolskega nadzornika, če je član društva, kako varuje slovenske interese. Stvar je načelne važnosti, kajti v ozadju stoji vprašanje, ali smejo c. pr. uradniki sploh imeti kaka stanovska društva, ali so pa oni, in sicer edinole oni, izključeni iz društvenega prava. Gre sc za to, ali smejo c. kr. profesorji storiti to, kar delajo vsak dan ljudski učitelji, ki svobodno zabavljajo in kritizirajo v svojem stanovskem društvu in glasilu. S tem. da ie vlada vzela pravila društva slovenskih profesorjev na znanje, ima to društvo tudi pravico delovati po pravilih. Odbor in predsedstvo sta za društvene stvari odgovorna ,anio društvenikoni, v katerih imenu delata. Predsedstvo je samo izvrševalni organ dru-tva, ki mora to storiti, kar je sklenjeno. Zato ia ga ne more vlada citirati na odgovor, am->ak če bi bilo društvo prestopilo svoj delo-irog ali storilo kaj kaznivega, mora nastopiti iroti društvu kot celoti. Potem občni zbor ibračuna z odborom. To je pravno stališče, f stvarnem oziru se društvo ni pregrešilo, impak jc samo izvrševalo namen, ki je v pravilih določen in ki ga je vlada sama odobrila. In to pa ga ne sme nihče preganjati. Da je Iruštvo zastopalo pravo stališče, je najbolje jokazala zdaj upravna oblast, ki je zavrgla iesrečni sklep c. kr. deželnega šolskega sve-a in preko njega imenovala slovenskega ravnatelja. Torej so slovenski profesorji hoteli ravno to, kar je dunajska vlada izvedla, in če so mogočniki v Ljubljani s svojimi nesrečnimi sklepi obsedeli, ni ne lepo, niti upravičeno, da se hočejo maščevati nad odborniki društva slovenskih profesorjev. Sicer je pa društvo stavilo samo čisto nedolžno vprašanje do svojega člana, in to ne more biti niti kaznivo niti v nasprotju s stanovskimi dolžnostmi društvenikov. Saj živimo vendar v ustavni dobi, in v času, ko se vsakemu stanu garantira svoboda združevanja. Slednjič bi pa tudi za vladne organe bilo bolje, ako se v takih vprašanjih posluša glas stanovsko organiziranih akademično izobraženih mož, nego pa. da sc stvar spravi na politično polje in izzovejo koraki poslancev v državnem zboru, ki morajo potem izrednim potom doseči to, kar bi se bilo lahko mirno in brez vpitja doma opravilo. S tem smo čisto mirno obrazložili položaj, in upamo, da se naredi zdaj takoj konec tej nelepi zadevi, v kateri si deželna vlada ne more priboriti nikakih lovorik, in da ne bo treba rabiti ostrejšega orožja. + Kdo laže? »Hrvatska Krtina« je priobčila tele beseda: »I3eč, 20. listopada. Za-stupnik dr. Rybar bio je tako ljubezan, te je vašemu izojestitel.iu izjavio, da je izmedju hrvatskih delgata u Budimpešti i izaslanika »Sveže južnih Slavena« postigut prilični sporazum u glavnim točkam taktike prama no-voj vladinoj carinskoj zakonskoj osnovi. Do jednog definitivnog zaključka izmedju hrvatskih delgata i izaslanika »Sveže« nije moglo doči. jer izaslanici niesu bili ovlašteni nato, pošto »Sveža« nije ioš k svom pitanju stvorila nikakav zaključak. Njihovo putova-nje u Peštu bilo je informativne naravi.« Iz njih smo posneli da tudi Rybar trdi. da znano potovanje v Budimpešto ni bilo po nalogu in v imenu »Saveza južnih Slavena«. Sodili smo, da smo v to upravičeni. Dr. Rybar nam je pa poslal to-le pismo: Slavno uredništvo: Z ozirom na vest: »Kdo laže?« objavljeno v Vašem cenj. listu od 25. t. m. prosim, da priobčite v eni prihodnjih dveh številk ta-le popravek: Ni res, da sem jaz komur si bodi in še "narmanj g. dopisniku lista »Hrvatska kruna« izjavil, da naše potovanje v Budimpešto ni bilo po sklepu in v imenu zveze »Južnih Slovanov«. Kaj tacega absolutno nisem mogel izjaviti, ker je ravno naopak res, da je bilo naše potovanje v seji naše zveze sklenjeno in se je torej vršilo po nalogu in v imenu iste. Gospodu dopisniku »Hrvatske Krtine« sem jaz rekel, in to je on tudi popolnoma jasno priobčil, da med nami in hrvaškimi delegati v Budimpešti ni prišlo do definitivnega sklepa glede nadaljnje taktike, ker nismo bili v to (namreč v kak definitiven sklep) pooblaščeni, kajti naše potovanje je imelo po nalogu »Zveze južnih Slovanov« le informativen namen. Z odličnim spoštovanjem dr. Rvbar. — Trst, dne 26. oktobra 1907. Mi to priobčujemo, pristavljamo pa, da IX) naših informacijah o kakem formalnem sklepu »Saveza« glede na pot v Budimpešto ne more biti govora. Dr. Rybar je spreten advokat; on trdi, da je bilo potovanje sklenjeno v seji »Zveze.« Nasproti temu so točne izjave njegovih tovarišev, ki trdijo nasprotno, da ni bilo sklepčne seje. Izmed Istranov ni bilo tisti dan nobenega na Dunaju; ravno tako tudi iz Dalmacije ni bilo ne Ivčeviča, ne Biankinija, ne dr. Dulibiča, ne Ivaniševiča in tudi Vukovič se dotične seje ni udeležil. Naj bosta »Edinost« in dr. Rybar prepričana, da se za besede ne bomo pulili, in da je brez vsacega pomena njuno pisarjenje v ti zadevi. To vemo, da se večini Saveza potovanje, ali bolje renomiranje ž njim po časopisih zdi zelo napačno, in da to iskreno obsojajo. Za to se je pa šlo, in za nič druzega. — Pri ti priliki se moramo dotakniti tudi Balkana, ki v zadnji številki nam očita, da ravnamo nehonetno, ker smo javili svetu, da je min. predsednik okregal »Savez«, zraven pa se ponosno bije v prsi, češ, da so minuli časi, ko so Slovani skrivljenih hrbtov hodili krog ministrov. Ne tako, gospod Mandič! Nikar ne preobračajte stvari! Tudi mi ne hodimo nikamor skrivljenih hrbtov, toda v tem slučaju, ko jc Beck izjavil, da je v nevarnosti Belokranjska železnica, nam ni moglo biti vseeno, kakšne neumnosti dela Hribar v svoje osebne reklamne namene. Ne mešamo se v zadeve »Saveza«, a tega ne moremo dopuščati, da bi Hribar kakorkoli vsled svoje nesposobnosti podiral javne interese naše domovine. In še nekaj! Hribar lazi po vseh ministrstvih skrivljenega hrbta, prosjači in moleduje krog ministrov, hkrati pa nastopa kot bi bil radikalen opozicionalec. To dvoje se ne da združiti. In to smo hoteli ožigosati. Kakor se vidi iz vsega, se nam je temeljito posrečilo. Savez je za nas prijateljski klub; v njem sta pa Ploj in Hribar, ki kompromitujeta »Savez« in naše skupne stvari. Ne pozabite tega gospod Mandič! + Blamirani Hribarjevi prijatelji. V »Slo vencu« smo že pojasnili, koliko truda sta imela naša poslanca dvorni svetnik Šuklje in dr. Šusteršič še pred sklepanjem nagodbe z belokranjsko železnico. Opetovano se je mudil dvorni svetnik Šuklje na Hrvaškem in konferiral z merodajnimi faktorji. Povodom nagodbe se je sedaj srečno izvedlo ono, kar je bilo prej spretno pripravljeno. Najbolj čudno vlogo igrajo sedaj Hribarjevi prijatelji reški resolucionaši. V hrvaškem naprednem »Pokretu« ropotajo proti prinosu 8 milijonov kron za liško železnico iz krajiške zaklade, včeraj je pa ogrski ministrski predsednik Weckerle izjavil v gospodarskem odboru mažarskega sabora, da so hrvaški resolucio-naški poslanci še pred nagodbo pri dogovorih, ki so se ž njimi vodili, obetali za liško železnico iz krajiške zaklade 8 milijonov K. Onemu, s čimur so se prej strinjali Hribarjevi pobratimi sedaj nakrat nasprotujejo. To so res čedni ljudje. Sedaj se »Pokret« izgovarja, da so njegovi pristaši obljubili samo 800.000 kron. Odpor resolucijonašev ne bo dosti izdal, — ogrska vlada se je s hrvaškim banom tozadevno že dogovorila — vendar je za Hribarja dovolj žalostno, da hodi v trenotku, ko je trezno treba braniti gospodarske koristi naše dežele, k takim ljudem v goste in jim daje oporo, katere bi pri svojem sedanjem stališču v zadevi belokranjske železnice od nobenega slovenskega zastopnika niti naj-manje ne smeli imeti! + K poglavju o liberalnem učiteljstvu. Nadučitelj Potokar v Št. Lovrencu, ki ie bil obsojen v Trebnjem zaradi svoje gonje proti tamošnji mlekarni in župaiistvu, je eden od onih, katerim se naj zahvalijo liberalni učitelji, da delajo zdaj politična društva in zlasti Kmečke zveze take sklepe, kakor se je zgodilo v Radovljici. Citali smo v »Učiteljskem Tovarišu« grožnjo, da nastane v Veliki Loki »Ricmanje«, v »Narodu« izhajajo redno strašno naduti in sirovi dopisi iz tega kraja, ko je bila birma, so liberalci mlaje podirali in škofa zasramovali, proti novi mlekarnjp ki je tako potrebna in ljudstvu koristna, se ie pa zarotil nadučitelj Potokar, da jo uniči. Če liberalni učitelji tako delajo, potem se naj ne pritožujejo, da se jim kaka krivica godi. Oni divjajo naravnost zoper interese svojega lastnega stanu, ka.iti kateri poslanec bo mogel glasovati za zvišanje učiteljskih plač, ako se pa tned ljudstvom učiteljski stan tako osovra-ži? Liberalna učiteljska Zaveza je tako daleč zavozila, da bi učiteljstvo v svojem lastnem interesu najbolje storilo, če bi te svoje nesrečne generale pustilo na cedilu in iskalo svojega prospeha v pametni, našim razmeram primernejši organizaciji, kakor je razumnejši. dasi manjši del učiteljstva že storil. + Za vodovod na Gočah je dovolilo poljedelsko ministrstvo 6.200 kron podpore. + Slovenska umetniška razstava v Trstu. Predsedništvo »Matice Slovenske« namerava sklicati zastopnike raznih ljubljanskih društev v posvetovanje, da si Ljubljančani ogledajo slovensko umetniško razstavo v Trstu. + Liberalci na Goriškem so ustanovili »Zvezo narodnih (?) društev na Goriškem«. V nedeljo je bil ustanovni občni zbor pri »zlatemu jelenu« v Gorici. Za predsednika je bil izvoljen g. dr. Dinko Puc, za podpredsednika ^Franc Kocjančič. Odgovor na to liberalno 'zvezo bodi: V vsako župnijo na Goriškem »Slovensko katol. izobraževalno društvo«. + Zmešnjava med liberalnimi »agrarci«. Iz Gorice poročajo: Med liberalnimi goriškimi »agrarci« je zmešnjava. Pristaši dr. Franka hočejo izdajati »Kmetski list«, učitelji, ki za Franka ne marajo, pa »Ljudski list«. + Umrli so v Gospiču na Hrvaškem g. Josip Geržanič, imeniten hrvaški politik, v Zagrebu pa Štefan Deželic, književnik in ne-utrudljiv borilec za pravice hrvaškega naroda. — V Pragi je umrl ravnatelj deželnega arhiva, pisatelj Fran Dvorsky. — Proslava 200letnice obstanka uršu-linskega samostana. Uršulinski samostan v Varaždinu je slavil te dni 2001etnico svojega obstanka. — Novice iz Bohinja. 28. t. m. okrog pete ure je dobila Mina Arh svojega moža Loren-ca na hlevu obešenega. Vsled hudega vdarca na glavo že pred več leti je bil večkrat zmešan. Kar je pa letos mu umrl mlajši sin, je bil vedno nekako zamišljen. Bodi mu Bog mi-lostljiv! — Pri Stari Fužini je pa tudi stari Lazar nagloma umrl — nepreviden. ,— Zaradi ponočevanja in pretepa bo imelo mnogo fantov nepotrebna pota v Radovljico. Skoraj bodo morali nekateri tam sedeti, ker nočejo ponoči pametno doma ležati. — Opozarjamo županstvo, da bi bolj pazilo na ponočne ure. — G. dr. Šmid ima pri izkopavanju posebno srečo, že je izkopal 13 grobov, naletel na lepe okraske, prstane, morda nekatere srebrne, kar bo pokazala kemična preiskava. Pri enem je dobil tudi poseben železen nož. Delo zelo ovira vedni dež. — Dne 28. oktobra je bil tu poročen gospod Matija Rihteršič, naduči-teljev sin, c. kr. okr. gozdar v Radovljici z gosp. Frančiško Ropret iz Grada. — Klub slovenskih tehnikov v Pragi. Na občnem zboru »Kluba slovenskih tehnikov« v Pragi, dne 21. t. m. je bil izvoljen predsednikom kluba stavbnik Ivan Rus. — XX. občni zbor podpornega društva za slovenske vlsokošolce na Dunaju bode v čtrtek, dne 14. novembra t. 1. v dvorani »Slovanske Besede«, Dunaj, I. Drachengasse 3, I. nadstropje. Začetek ob peti uri zvečer. Od-borove seje so do junija vsak mesec v isti dvorani ob šestih zvečer. — Novice iz Novega mesta. Gospa Alojzija, vdovljena Pintar, gostilničarka v Kan-diji, se poroči danes z g. Schmuck, orožni-škim postajevodjetn iz Polhovega Gradca. Gostilno je prevzel v najem g. Alojzij Mcž-naršič, mesar in gostilničar v Kandiji. Pro-jektovana cesta mimo bodoče nove gimnazije od gostilne Ferličeve proti Št. Petru, se vsled previsokih cen v to porabljenih parcel ne bode gradila. Ze zopet ovira za bodoči razvoj Novega mesta! Nekaterim ni dovolj, ko se njive plačujejo po štiri krone za štirja-ški meter, med tem ko se je dobil za gimnazij prostor po 1 krono meter. — Za nadporočnika sta imenovana poročnika Viktor Andrejko pl. Livnograd in Jožef Jaklič. —• Nesreča na železnici. Včeraj ponoči je na progi Zagreb-Reka trčil pri Liču brzo-vlak v tovorni vlak. Trije vozovi so razbiti, ranjen ni nihče. — Nesreča na vipavski železnici. Iz Gorice poročajo: Včeraj ponoči je na tiru vipavske železnice zaspal 44 let stari delavec Avgust Pavlin, oče štirih otrok. Vlak ie Pavlina povozil in ga popolnoma razrnesaril. — Italijanska kultura. Učenci italijanske gimnazije v Zadru so napadli dva učiteljska pripravnika, ker sta se pogovarjala v hrvaškem jeziku. Metali so na nju kamenje in zadeli enega na levo nogo, da je padel. Ko so to videli, so pobegnili. — Tramvajski projekt v Zagrebu odobren. »Obzor« poroča, da je trgovinsko ministrstvo odobrilo projekt za gradnjo zagrebškega tramvaja, katerega je predložilo belgijsko tramvajsko društvo. — Potok, ki izginja, iz Bohinjske Bistrice se nam piše: Kdor je bival le nekaj dni v Bohinju, uporabil je gotovo ono priliko ter pohitel k izvirku potoka Bistrica. Saj do slapa, oziroma do izvira je le dobro uro hoda. Pot je zanimiva: na obeh straneh šumečega potoka te pozdravljajo starodavne bukve in košate smreke. Zvrgoljenje ptičkov raznih vrst ti ljubko doni od vseh strani. Pravi gozdni koncert! V zgodnjem jutru opaziš, kako plaho prihiti srna preko pogorja ter hitrih korakov preskaklja potok, da si ti še hitreje skrije v temnem gozdu. Samo življenje v tej krasni gorski prirodi, si misliš, in komaj se zavedaš, da si že pri slapu Bistrice. Seveda, kdor je videl druga rodna čuda, pač tu ne bo uzadovoljen. Vendar izvir Bistrice z malim pa nekako skrivnostnim slapom čarobno izpopolnjuje opisano naravno lepoto. Zares, da ui slapa, da ni kristalno-čistega potoka, manjkalo bi prirodi vsega, kar je romantičnega. Tako pa ta krasna harmonija! Zal, starodavna lepota izvira je za vedno vsaj deloma izginila. Odkar so namreč zgradili naš bohinjski predor, je opaziti, da je prvi izvir — »slap« male Bistrice izginil. Posušil se je. Čudno je res to naše gorovje. Tudi znotraj je polno življenja— potov in potokov! Navadno opažajo minerji, da, čimdalje vrtajo v gorovje, tem večja je temperatura. Naravno v našem gorovju! Čimdalje so kopali in vrtali v notranjost, pod Črno prstjo, tem ;nrz-leje je bilo, čimdalje je prihajala večja množina vode iz studencev. Za odtok je bilo treba napraviti širok kanal. Največ preglavice jc delala voda; od vseh strani je drla v predor. Mala Bistrica je tudi krenila v predor. Odkar je namreč isti dovršen, je opaziti, da je izvir »Male Bistrice« popolnoma izginil. Izbrala si je drugo pot, krenila je po notranjih nevidnih potih — globinah — tje doli — v predor — in sedaj izvira v predoru iu se izliva v širokem kanalu v potok Belca. Naravna posledica je — struga potoka Belca je preozka, preplitva, z eno besedo premajhna. Ni čuda torej, da že pri majhni povodnji naraste, prestopi bregovje ter samovoljno trga strugo, vali skoraj meter težko kamenje daleč tje po polju in travnikih. Minoli teden je preplavila malodane vso ravan od mosta pod kolodvorom pa tje doli do Savice. Bil je pogled, kakor na jezero. Neovrgljivo dejstvo je, da iz predora prihaja več kot 600 sekundenlitrov močna voda t udi ob času suše — poletu in pozimi — iz predora, do-čim je mala Bistrica izginila. Potok Bistrica pa je glede kvantitete mnogo manjši, kakor je bil pred zgrajenjem predora. Potok Bistrica se glede kvantitete zmanjšuje, potok Belca pa sorazmerno vedno bolj narašče. Zla posledica temu je, da mlinarjem in strojarjem, ki imajo že desetletja svoje mline ob potoku Bistrica, primanjkuje ob času suše vode, oziroma vodne moči, da niti mleti ne morejo. Ta nedostatek je vedno bolj občutljiv za obrtnike. Z bojaznijo gledajo v prihodnjost, kako da bodo živili sebe in svoje otroke, ako ne bodo mogli vsled pomanjkanja vodne moči več izvrševati svojega poklica. Po pravici zahtevajo odškodnine od države. Potom županstvo so po svojem poslancu gospodu Josipu Pogačniku vložili prošnjo na ministrstvo, naj jim isto podeli primerno odškodnino za izgubljeno vodno moč. Tu ima država priliko pokazati svojo očetovsko skrb za mnoge rodbine v Bohinju! — Nesreča. Dne 26. t.-m. je pustila dekla slikarja O. Smitka v Kandiji 14 mesecev starega otroka samega na mizi ter se za nekaj časa odstranila. Ravno takrat pa, ko je prišla nazaj, je videla, da je otrok omahnil ter hotel pasti iz mize. Dekla je brzo priskočila in ga vjela še o pravem času, toda prijela jc tako krepko, da mu je zdrobila na-ramno kost nad levo roko. Ponesrečenemu otroku je dal gospod dr. Strašek prvo pomoč in ga nato izročil domači skrbi. Ko jc bil otrok star 4 mesece se mu je zlomila roka. Kmalu nato mu je neka nerodna služkinja iz-pahnila roko, ko mu je oblekavala srajco. — Prašičja bolezen. V Vipavski dolini pod Čavnom je bolezen »rdečica« pokončala precejšnje število prašičev. Proti tej bolezni pravijo, da je najboljše zdravilo čiščenje in puščanje na ušesih in repu. — Legar v Šempasu. Dne 23. oktobra je bil v Šempasu c. kr. okrajni zdravnik z Gorice. Konstatiral je nalezljivi boleznMegar in škrlatico. Razne bolnike imajo v Šempasu približno v tridesetih hišah, Večinoma imajo v hišah po več bolnikov. — Demonstracije proti madžarščini na zagrebškem vseučilišču. V petek zvečer je imela starčevičanska vseučiliška mladina shod v prostorih »Hrvaške čitalnice« v zagrebškem Starčevičevem domu, na katerem so protestirali proti docenturi madžarskega jezika in literature na hrvaškem vseučilišču. Na shodu je bilo več sto dijakov. Potem je šla skupščina po mestu in glasno protestirala proti madžarizaciji na hrvaškem vseučilišču in proti madžarskemu docentu dr. Gregsu. Demonstrantom-dijakom se je pridružilo tudi mnogo drugih ljudij. Policija ni imela mnogo opravka, ker so se demonstrantje kmalu razšli. Policija je zasedla Markov trg, ker je bilo čuti, da nameravajo demonstrirati ponoči v gornjem mestu, a ta bojazen se je izkazala kot neopravičena. — Izprememha v štajerski k apucinski provinciji. Iz Škofje Loke sta prestavljena P. Hilarij Perpar, tamošnji večletni vikarij, v lrdning na Zgornje Štajersko in P. Hugolin Rak v Celje kot bolniški pater. Na mesto prvega pride Ločanom že znani P. Ferdinand Stadler, namestu drugega pa P. Leo Crček iz Lipnice. Ogenj. Iz Ajdovca se nam poroča: V Malem Lipovem je nastal ogenj 23. t. m. Za-žgal je nek ponočnjak, ki je vogljaril. A ker ni mogel skozi vrata in ne skozi okno, šel je notri po strehi, posvetil si z vžigalico, jo vrgel proč in pri tem zapalil streho, ki je pogorela. Ako ne bi bili na pomoč prišli sosedje, bila bi vničena cela vas. Reški napisi in zagrebška trgovska, zbornica. V seji dne 28. t. m. je v zagrebški in trgovski zbornici govoril zbornični svetnik Šoban o zadevi reških napisov. Šoban je stavil predlog, da naj zbornica stori potrebne korake za saniranje reških razmer. t C. kr. adjunkt Oskar Dev v Škofji-loki. Izmed vseh sodnijskih ur dnikov na Kranjskem je c. kr. adjunkt Oskar Dev v Škofjiloki najbrže najbolj goreč razširjevalec sedaj že preperelega liberalizma. Kar je v zadnjih dveh letih v Škofjiloki liberalizem napredoval, to je — radi priznamo — zasluga c. kr. adjunkta Oskarja Deva. Čast komur čast! Toda — kolikor večja je slava Oskarja Deva kot liberalnega organizatorja, toliko manjše je v priprostem ljudstvu zaupanje v njegovo uradno poslovanje! Znani so nam slučaji, v katerih bi bili ljudje vložili tožbo pri c. kr. okrajnem sodišču v Škofjiloki, ker so mislili, da se jim godi krivica, toda iz strahu, da ne bi c. kr. sodnijski adjunkt Oskar Dev dobil preiskavo in sodbe v roke, so rajši naprej trpeli krivico, Zato bo stvar naših poslancev, da naprosijo pravosodnega ministra, naj pošlje v Škofjoloko sodnijskega adjunkta, ki se ne bo mešal v strankarske boje, pač pa dobro študiral paragrafe kazenskega pravnega reda. Ali jih je Oskar Dev dobro študiral ali ne, nam ni znano. Vemo pa, da je napram učitelju Grmeku v sorški aferi tako postopal, da je imel vsled tega disciplinarno preiskavo, in da v tej preiskavi niso bile vse osebe zaslišane, s katerimi je imel gospod Dev opraviti. Naj se ukrene, da se bodo vse zaslišale ! — Opozarjamo na današnji oglas domače tvrdke Val. Golob, ki priporoča nov aparat za čiščenje vina: Mycodermol. Tiskarski škrat se je včeraj vsedel na brzojavko o imenovanju g dr. Lovro Požar-ja ravnateljem I. državne gimnazije in v nekaterih izvodih napravil, da je g. dr. Požar imenovan za ravnatelja II. drž. gimnazije. Štajerske novice. š Na gospodarskem shodu »Kmečke zveze« v Rajhenburgu dne 26. t. m. se je ustanovila posojilnica. V kratkem začne poslovati. Državni poslanec dr. Benkovič je na shodu poročal tudi o delovanju državne zbornice. Zborovalci so.soglašali z delovanjem poslancev »Kmečke zveze«. š Smrtna kosa. Pri Št. Petru na Medvedjem selu so našli v gozdu ^mrtvo 72 let staro mater posestnika Jurija Černeta. Starko, ki je vsled starostne slabosti umrla samotne smrti v gozdu, so pogrešali že od 24. septembra t. I. š Srebrno poroko je praznoval 29. t. m. nadučitelj Jožef Svetlin v Poličanah. š Z Jarenine se nam poroča, da je hudo zbolel oskrbnik jareninskega dvora admont-ski pater Henrik Rešek. Razven treh bolezni, ki so ga dozdaj mučile, si je sinoči še levo roko stri. Ker je bolnik v visoki starosti 75 let, ni nevarnost izključena. Čast. gospod je znan po svojem blagem značaju in je posebno pri svojih redovnih sobratih visoko spoštovan. Priporoča sc vsem gospodom duhovnikom v molitev! š »Zadružna zveza« v Celju m »Narodna založba«. Iz Maribora se nam poroča: Kar se je opetovano v listih pisalo, da se »Narodni stranki« slabo godi radi pomanjkovanja denarja. je resnično; »Narodni List« se pošilja kar brezplačno v nad 3.000 izvodih po celem Spodnjem Štajerskem, z amerikansko reklamo se priporoča kmečki koledar, ki tudi stane denar, a — denarja ni. Dolgo so tuhtali, dokler jih tli njihov finančni svetnik Jošt opozoril na to, naj ustanovijo zadrugo »Narodna založba«, ki bo izdajala, oziroma, da odkrito govorimo, financirala »Narodni List«. Ta zadruga bo pristopila kot članica »Zadružni zvezi« v Celju in »Zadružna Zveza« bo dala kredit. Rešeno jc vprašanje, odkod dobiti denar za »Narodni List««. Seveda bo nadstranka«- Jošt zopet trdil, da stoji »Zadružna Zveza« v Celju nad strankami, ker ona podeljuje kredit le svoji članici »Narodni založbi«, a je nič ne briga, kaj ta članica z denarjem dela. Mislim, da bo to delo na zadružnem polju odprlo oči vsem onim, kateri še vedno verjamejo besedam, katere so si pa naravnost v nasprotju z dejanji voditeljev »Zadružne Zveze« v Celju. š Ptuj. Zadnjo nedeljo, t. j. 27. t. m., priredilo je »Bralno društvo v Ragoznici« v prostorih »Narodnega doma« v Ptuju gledališko igro »Mlinar in njegova hči«. Obilo občinstva se je zbralo, in radovedni smo bili, kako nam bodo to imenitno žaloigro predstavljala domača dekleta iz okolice, ki so blagohotno prevzela ženske vloge. V čast jim tedaj bodi rečeno, da so svojo nalogo prav dobro rešila; posebno pa zasluži vso pohvalo Micika Rakuš v težki vlogi »Marice«. Kar se pa tiče moških vlog, ki so jih prevzeli tukajšnji gospodi, zasluži po našem mnenju vse priznanje g. Šentjurc v vlogi »Konrada«. Tudi glasba bila je dobra, toda pred nekaterimi dejanji vendar malo prevesela. Obče zadovoljni smo se vrnili domov z željo, da bi še spretne igralce videli večkrat na odru. Ljubljanske noulce. lj Petje na grobeh. Pevsko društvo »Ljubljana« zapoje na dan Vseh svetnikov ob pol 4. uri popoldne na novem pokopališču pri Sv. Križu ob velikem križu v spomin svojih umrlih bratov pevcev in članov tri žalostinke, in sicer: »Na grobeh«, »Beati mortui« in »Nad zvezdami«. V slučaju neugodnega vremena poje društvo v pokopa-liščni cerkvi. lj Nagloma umrl je včeraj zvečer obče-spoštovaui tesarski mojster na Dunajski cesti gosp. Josip Lehner. lj Prestavljen je iz Novega mesta v Ljubljano davčni azistent Rudolf Delhunie k davčni administraciji v Ljubljani. Ij Prememba posesti. Gospa Kristina Petrič je prodala svojo hišo v Bohoričevi ulici št. 5 pivovarniškemu podjetju Dreher, ki bo ondi napravilo svojo zalogo piva. lj 42 zeljnatih glavic na enem storžu je zraslo na njivi Janeza Fisterja v Matenji vasi pri Iški Loki. Res zanimiv pojav, katerega je posestnik danes ponosno kazal na trgu ljubljanskemu občinstvu. lj Aretirani »zdravnik«. Danes so na Kar-lovski cesti aretirali nekega mazača v trenotku, ko je imel »zdravniške vizite«. Pri inazaču je bilo 15 oseb, ki so prišle po zdravniški svet proti dobremu plačilu. Ij Umrl je v bolnici krojač Anton Fran-kovič, star 24 let. lj Zastonj jedel in pil. Te dni je prišel v neko gostilno v Kolodvorskih ulicah 20-letni delavec Karol Drcmšak, rodom iz Prečne pri Rudolfovem, kjer je zaužil za 1 K 36 vin. jedi in pijače. Ko je bilo treba plačati, je Dremšak natakarici odkrito povedal, da ne more plačati, ker nima denarja. Poklicali so stražnika, ki je mladega »cehovca« odpeljal v zapor. Razne Mrl Za višjega poveljnika ogrsko-hrvaškega domobranstva je imenovan general konjeni-štva Viljem Klobučar, po rodu in mišljenju Hrvat. Doslej so to mesto imeli v posesti vedno le nadvojvode, imenovanje Klobučar-jevo vzbuja torej umevno pozornost. Gospa Tosellijeva je že izročila prince-sinjo Piio Moniko zastopniku saškega kralja. Zato se Tosellijevi poviša na leto renta za 40.000 mark. Velike povodnji v Italiji. Reke v Italiji še vedno naraščajo. V Piacenci so morali de-ložirati na stotine rodbin. V nekaterih hišah stoji voda do drugega nadstropja. Škode je več milijonov. Nevarnega mednarodnega sleparja Carl-sona, ki je v Monakovem, na Dunaju in v Berolinu osleparil za več milijonov, so aretirali te dni v Monakovem, ko je spal v naj-elegantnejšem hotelu. Kongres »Dante Allghieri« je bil tc dni v Cagliari. Društvo ima 200 podružnic, v preteklem letu je imelo dohodkov 252.090 lir, izdatkov pa 223.567 lir. Dosedaj je društvo izdalo za širjenje italijanščine 864.302 lir. Telefonska In brzojavna poročila. ŽUPANSTVA NAŠIM POSLANCEM. Metlika, 30. oktobra. Podpisana županstva izrekajo javno zahvalo poslancem S. L. S. za pridobitev belokranjske železnice. Posebno zahvalo pa izrekajo gg. poslancema Šukljetu in Šusteršiču. Obenem pa protestiramo, da bi Hribar govoril kjerkoli v imenu našega naroda, posebno pa pri nasprotnikih naše železnice. Mi imamo svoje poslance in le te smo poverili, da govorijo v našem imenu ! — Županstvo občine Lokvica. Alojzij Mihelčič, župan. — Županstvo občine Drašiči. Martin Ncmanič, župan. Županstvo občine Božjakovo-Rosalnica. Martin Matjašič, župan. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 30. oktobra. Poslanec Zahradnik je v današnji seji državnega zbora v imenu vseh slovanskih poslancev in v imenu vseh pravicoljubnih poslancev protestiral proti dogodkom v Černovi, kjer je trinajst nedolžnih Slovakov bilo ustreljenih. Govornik je izražal simpatije vsem nemažarskim narodom na Ogrskem. Nato se je prečitala tozadevna interpelacija. Čitanje so spremljali burni klici ogorčenja. Dunaj, 30. oktobra. Ljubljansko okrajno sodišče zahteva izročitev dr. Š u s t c r š i č a radi prestopka proti javnim zavodom in napravam po S 132 kaz. zak. Dunaj, 30. oktobra. Poslanec Demšar ie interpeliral danes radi utihotapljanja srbske živine v Avstrijo, Gostinčar je predlagal dr- žavno podporo za po toči oškodovane pre-bivavce v Črnem Vrhu. Dunaj, 30. oktobra. Danes je dr. Š u-steršič odlično govoril v parlamentu. Dr. Susteršič jc z demokratičnega stališča želel, da bi se zbornica, izišla iz spošne in enake volivne pravice, izkazala za boljšo od njene privilegirane prednice in da ne bi zapala v mrtvilo te privilegirane prednice, temveč hitro o nagodbi izrekla svoj »da« ali »ne«. Naša stranka stoji odločno na stališču splošne in enake volivne pravice, odločno smo delali zanjo, soustanovitelji smo tega parlamenta, ponosni smo na to, hočemo pa še dalje delovati na zboljšanju svoje domovine. Nič bi nc moglo škodljiveje vplivati, ako bi sedanji parlament padel v grehe prejšnjega. O predloženi nagodbi se je izrekel dr. Susteršič, da jo bode »Slovenski klub« strogo stvarno presojal. Zadevo ni treba ceniti absolutno, ampak relativno. To ni zgradba na prostem polju, ampak adapcijska zgradba, ceniti jo je torej po razmerah, iz katerih je zrastla. Smešna bojazen pred Mažari (živahno odobravanje) globoki, večdesetletni re-spekt pred vitežtvom Mažarov, katerega ceni celo grof Sternberg (Veselost) je tako neugodno vplivalo, da je ustvarilo razmere, da so iz tega nastali najnemarnejši prejudici, da so se ustvarile razmere, s katerimi je morala računati vsaka vlada. Dunaj, 30. oktobra.^ V nadaljnem svojem govoru povdarja dr. Susteršič, da so Slovenci najostrejši nasprotniki dualizma, ki jih je ločil od Hrvatov ter razpravlja o važnosti •nove železnice skozi Belokrajino v Dalmacijo za Slovence. HRIBARJEVI PRIJATELJI PROTI NOVI ŽELEZNICI. Dunaj, 30. oktobra. Ko je v današnjem svojem govoru dr. Susteršič poudarjal uspeh, ki se je dosegel s projektom nove železnice, sta zaklicala Hribarjeva pobratima hrvaški liberalec Tresič, Pavičič in Rusin Markov: »Saj še ni gotovo, ako se bo nova železnica res gradila!« Ker so bili ti klici očividno in-spirirani od političnih nasprotnikov S. L. S., slovenskih liberalcev, so vzbudili med našimi poslanci silno ogorčenje. Poslanci so burno protestirali proti Hribarjancema Tre-siču in Markovu. Dr. Susteršič je takoj pobil Tresičove in Markove klicc ter poudarjal, da je železnica Košice-Oderberg iunetim z belokranjsko železnico. Nasprotniki nove železnice so bili korenito osinešeni. Nato je dr. Susteršič poživljal avstrijsko vlado, naj se briga tudi ona za upravo Iiosue. ČEŠKA KRIZA. — REKONSTRUKCIJA MINISTRSTVA. Dunaj, 30. oktobra. Prihodnji teden pojde baron Beck k cesarju, ki je v polni rekonva-lesccnci in se je včeraj izprehajal že po Schonbrunskeni parku. Ministrski predsednik bo poročal cesarju o političniinparlamentarni situaciji, ki jo je ustvarila demisija čeških ministrov ter bo cesarju predložil nove predloge. Rekonstrukcija ministrstva bo prihodnji teden perfektna in je gotovo, da vodja čeških agrarcev. Prašek, postane češki minister, Začek pa trgovinski minister. GARNIZIJI V SEŽANI IN PAZINU. Dunaj, 30. oktobra. Sežana dobi stalno garnizijo. V Sežani se nastani poveljstvo dopolnilnega okraja in pa 1. bataljon 97. pešpolka. Tudi Pazili baje dobi garnizijo. ITALIJANSKO VSEUČILIŠKO VPRAŠANJE. Dunaj, 30. oktobra. Deputaciji italijanskih dijakov je izjavil rektor dunajskega vseučilišča, da bi bila najkrajša rešitev italijanskega vseučiliškega vprašanja, ako bi se priznale veljavne izkušnje na italijanskih vseučiliščih. PROTI PREMESTITVI UČITELJIŠČA V GORICO. Trst, 30. oktobra. Učiteljsko društvo je poslalo deputacijo k namestniku knezu Hohenlohe protestirat proti premestitvi slovenskega moškega učiteljišča iz Kopra v Gorico; češ. da se lahko premesti v Sežano, v Tolmin ali v Ajdovščino, samo ne v Gorico, ki je »italijansko mesto«. Namestnik je odvrnil, da imenovani kraji ne morejo dati stanovanja za profesorske rodbine iu za nekaj stotin dijakov; zato se premesti slovensko učiteljišče v Gorico. Nato so dejali italijanski učitelji, naj se premesti učiteljišče v Sežano in naj vlada tam sezida semenišče po nemškem vzorcu. Namestnik je odgovoril, da zadeva še ni rešena in da bo osebno vplival, da Di se zadovoljili Slovenci s kakim slovenskim krajem. STRAŠNA EKSPLOZIJA. Lipsko, 30. oktobra. Včeraj popoldne sc je v Hcbclovi ulici v neki hiši prigodila strašna eksplozija plina. Streho je vrglo v zrak, nakar je streha prebila dve nadstropji. Do večera so izpod razvalin izvlekli osem težko ranjenih in enega mrtvega otroka. NERESNIČNE VESTI IZ ČRNE GORE. Cctinjc, 30. oktobra. Vesti nekaterih časopisov. da ic 150 uradnikov demisijoniralo v znak protesta proti vladi, so neresnične. VELIKI VOJVODA TOSKANSKI. Solnograd, 30. oktobra. V bolezni velikega vojvode Toskanskcga je danes nastal neznaten preobrat na bolje. ČASTNIŠKE PLAČE. Budimpešta. 30. oktobra. Glasilo neodvisne stranke »Budapest« poroča, da sc častniške plače zvišajo leta 1908. OBEŠENA MORILKA. Peterburg, 30. oktobra. Danes so tu obesili morilko Ragasinikovo. POTRESI V ITALIJI. Rim, 30. oktobra. V Ferruzzanu se jc odprla zemska razpoka. Dve tretjini Fernizzana sta razdejani. 165 oseb pogrešajo. Iz razvalin so privlekli 20 ranjenih. Vojaki stavijo barake za 500 oseb. Iz Ardora se poroča, da se je porušila ob potresu kmečka hiša in so se ljudje komaj rešili. 100 oseb je brez strehe. Odlike za naše gospodinje. Diplome razsodišča za »Ceres« se odlikovanim gospodinjam že odpošiljajo. Diplome so fine helio-gravire odlične umetniške vrednosti in bodo celo najfinejšim hišam v kras. Posamezne teh slik so razstavljene v različnih izložbenih oknih. Poslužujemo se te prilike, da opomnimo na to, da je 8000 kron sicer že izplačanih, da se pa razdeli še nadaljnih 7000 K za recepte kuhanja, praženja in pečenja s »Ceres« jedilno masjo. 30. novembra je nepreklicno sklep za vpošiljanje receptov. Natančni prospekti sc dobivajo pri vsakem trgovcu. Izvirni berolinski in pariški modeli oblek z dolgimi, priležnimi jopicami, dalje jopicami z gladkim ali stisnjenim svilenim peluche ter enakimi paletoti, kakor tudi kožuhovinaste jopice iz persianerja, sealskina, caractila in različne kožuhovine, so došli 2478 3—i Čudovito nizke oene I Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ Ljubljana, Mestni trg St. 5. FRANC JOŽEFOVA grenka voda. Potrta najgloblje žalosti javlja 'Magdalena Lehner v svojem 'imenu kakor tudi v imenu svojih otrok Pavle, Erne in P< pija vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest o smrti najboljšega, iskreno ljubljenega soproga, očeta, brata in svaka, gospoda Josipa Lehnerja mestnega tesarskega mojstra, 2apris. cenilca in hišnega posestnika ki je po mučai bolezni, previden s tolažili sv. vere, danes ob V2 6. uri zvečer v 69. letu svoje dobe nenadoma mirno zaspal v Gospodu. Pogreb se vrši v četrtek, 31.okt., ob 3. uri popoldne iz h še žalosti na Dunajski cesti št 60 na pokopališče k sv. Križu. Sv. zadušne maše se bodo brale v raznih cerkvah. 2480 V Ljubljani, 29. okt. 1907. Novosti -at-ss-ai S Ks- te sezije! A. Lukič Ljubljana, Pred Škofijo 19 Priporoča svojo novo urejeno veliko zalogo iz-gotovljenih oblek za gospode, dame, dečke in deklioe po najnižjih cenah, hhhh 2397 300 vinskih sodov po 300, 400 in 700 litrov iz hrastovega lesa, prav dobro vzdržanih, oddaja po prav nizkih cenah tvrdka M. Rosner & drug 2351 (6-4) Ljubljana. SHiša na prodaj! Obsega 6 sob, 2 večji in 4 manjše, kuhinjo in vodovod v veži, pa 2 kleti; zraven spada drvarnica s potrebnimi hlevi, zelenjavin vrt, nekaj sadja in njiva. Stanovanje je kaj prijetno in zdravo, nahaja se v lepem trgu v bližini dveh cerkvi in posebno sodi za upokojene č. g. duhovnike, pa tudi za leto-vičarje se obrestuje. Franica Lipner, Sv. Lovrenc nad Mariborom, Štajersko. 2477 4 — 1 flužba liurjačc se takoj odda pri novi parni žagi, Leonovdol pri Golem.Kurjač pre jema razen stalne plače prosto stanovanj< in prosto kurjavo. Ponudbe naj se pošljejo na gozdarski in oskrbni&ki urad v Ham-merstielu, pošta Studeneo pri Ljubljani. 2475 3-1 Vse iic 3 — 5 — najcenejše in najboljše priporoča I. TONI, Ljubljana 2108 3 Sv. Petra cesta 31. Naročila po pošti najtočneje. Zahtevajte zastonj in franko moj veliki, bogato iiustrovani glavni cenik r nad 3000 slikami vseh vrst nikelnastih, srebrnih in zlatih ur, kakor tudi vseh vrst solidnih zlatnin in srebrnin, god-benega orodja, jeklenega in usnjatega blaga po izvirnih tovarniških cenah. Nikel remont, ura...... švlc. izvir. ,,Roskopf" pat. ura registr, ,,Adler Roskopf ", nikel remont s sidro .... Ooldin rem. ura ,,Luna", kolesje z dvojnim plajčem....... 8 50 srebr. rem. ura ,,Olorla" .....8-40 ,, ,, ,, dvojni plašč.....12 5« ,, oklep, verižica z riniico na pero in karab., 15 gr. težka . . „ 2-80 ru-ko Titla nikel ura cilind. z „Luna" kolesjem . . „ 10 5C nra s kukavico K 8 50, budilka K 2 90, kuhinjska ura K 3 — svarcvaldska ura K 2'80. Za vsako uro 3ietno pismeno jamstvo! Nikak risiko ! Zamena dovoljena, ali denar nazaj! = Prva tovarna za ure Hanns Konrad, c. in kr. dvorni založnik v Mostu (Brux) 654. Češko. 2316 1-4 Dobro ohranjen 2460 i-i gramofon posebno priporočljiv gostilničarjem, se po nizki ceni proda. Naslov: Karol Dolenc, Železniki. Vinarska zadruga. »Kletarstvo pri Po&e$ili' naznanja p. n. gg. trgovcem z vinom, gostilničarjem, krčmarjem in zasebnik., da je letos napravila 700 hI zajamčeno pristnega in izbornega vina; in sicer 500 hI črnega ozir. rdečege namiznega in 200 hI belega. Imamo še v zalogi približ. IOO hI starega bor-gundoa in namiz. rdečega. Naše vino je pripravljeno na raci-jonelen način ter po najnovej. uzorcu, za pristnost istega jamči zadruga. Cenike in uzorce stavimo na razpolago. 2476 5-1 ■HVCODERHOl'. aparat za vino in moSt, premiran z zlato kolajno na jubilejni razstavi v Riedu leta 1907, ki odstranjuje vsako plesnobo in goščavo iz vina in ga ohrani dobrega in okusnega do zadnje kapljice. — Natančneja pojasnila daje edina zaloga s^^s^^ss^^s^^e^^kj^^s^ss Valentin Golob. trgovina z žvleznino, Mestni trg 10, LJUBLJANA, Mestni trg 10. Vojni načrt svobodomislecev. Ob praškem shodu svobodomislecev niso na javnih zborovanjih izdali od vseh vetrov zbrani »misleci« pravih svojih načrtov. Bali so se, da jih ne prime policija, jim shod razpusti, razprši na vse vetrove in potakne glavne svobodomiselne kričače v luknjo. (ilavna posvetovanja so bila skrajno zaupna. Glavno tajništvo »Svobodne misli« in pa zaupniki češke organizacije so priredili dne 9. septembra zaupno posvetovanje. Posvetovalo se je zaupno 41 osob, med njimi Zcnker, Bartošck, anarhist Pcrrer, Pelant in Myslik. O delovanju češke sckcije ic poročal Pelant. Natihoma ie agitirala češka sekcija tri leta, od leta 1904 do 1906, nato so pa pričeli svobodomisleci kulturni boj. Razposlali so 59.000 letakov in priredili 136 shodov. Takoj so pričeli delati na to, da se preosnujejo avstrijske postave o zakonu. Sledila jc agitacija med Cehi za odpad od katoliške cerkve. Napravili so tudi obširni naslovnik vseh naprednih oseb, ki so zveste svobodni misli. Izdelali so primeren organizacijski štatut. Svobodna misel ima svoje zaupnike v 43 mestih. Zapisnik tajnih članov vodi glavni odbor, ki so mu neposredno podložni. Češka »Svobodna Misel« ima 852 članov, med njimi 312 tajnih. V glavnem odboru češke svobodne misli so dr. Bartošek, Myslik, Kunte, Draž-dak, Pelant in Krejči. Poleg sej glavnega odbora nameravajo pozneje prirejati tudi okrajna iu deželna posvetovanja. Dijaška sekcija ima dolžnost, da dela na ločitev teološke fakultete od vseučilišča. Na 42 shodih in konferencah so razpravljali o spomenici, ki sc peča s tem vprašanjem. Spomenico so izdelali v vseh evropskih jezikih in jo odposlali vsem evropskim listom. Nadalje ima dijaška sekcija »Svobodne Misli« nalogo, da dela za agitacijo »Proč od Rima« med visokošolci. Ccška sekcija »Svobodne Misli« jc delala, tudi za gibanje »Proč od Rima« med Hrvati in jc ustanovila slovensko in hrvaško sekcijo »Svobodne Misli«. Češkim svobodomislecem se je pridružilo 36 odpadlih duhovnikov, ki so deloma že izstopili iz katoliške cerkve, deloma pa še izstopijo, kakor hitro dobe primerne službe. Splošno jc priredila češka »Svobodna Misel« 368 shodov, tajništvo je pa odposlalo 934 pisem. Myslik in Pelant sta sodelovala, da se je ustanovilo društvo »Jcdnota Komneskeho«, ki ima namen, da laizira šolo. V najkrajšem času sc ustanovi sekcija, ki ima dolžnost, da dela na pospešitev fakultativnega sežiganja mrličev. Odobrili so tudi Furnemontove in Bar-tcškovc predloge, ki obsegajo v 19 stavkih bistvene želje in dolžnosti svobodomislecev. Slovejo: 1. Svobodomisleci se obvežejo, da se bore proti vsaki veri. 2. Preprečijo naj vojske iu nai delajo za odpravo armad. 3. Odpravijo naj se po državi plačani misijonarji. 4. Država imej monopol šol, iz katerih se mora izločiti vera. 5. Prepovejo naj se cerkveni izprevodi, glede na higijeno naj se uvede stroga revizija po samostanih in po božjih potih. 6. Odpravi naj se verska prisega pri sodiščih. 7. Odpravijo naj se samostani sploh. 8. Od pravijo naj se vse olajšave za duhovščine glede na vojaško službeno dolžnost. 9. Neomejena enakopravnost ženske z moškim in enakopravnost vseh otrok (tudi nezakonskih). 10. Po dobrodelnih zavodih naj se nastavijo izključno laiki. 11. Uvede naj se sežiganje mrličev in civilne matrike. 12. Podpirajo naj se duhovniki, ki odpadejo od cerkve. 13. Odpravijo naj se vsi odloki iu paragrafi, ki one-mogočujejo javno delovanje brczvercev. 14. Ustanovi naj sc svetovno glasilo »Svobodne Misli« v Rimu. 15. Svobodomisleci, ki pripadajo postavodajalnim zastopom, naj izkušajo, da uveljavijo sklepe shoda. 16. Pri volitvah v postavodajalne zastope se morajo podpirati edinole svobodomisleci. 17. Posebna skrb se mora obračati na dijake in na mladoletne delavce. 18. Načela »Svobodne Misli« se morajo širiti ob vsaki priliki osobito po časopisju. 19 Kolegiji zaupnikov in potovalne komisije imajo dolžnost, da nadzorujejo javne verske manifestacije in delovanje duhovnikov. Ko so sestavili ta bojni načrt, jc pa sledilo še zaupno zborovanje delegatov češke sekcije »Svobodne Misli«. Sklenili so, da ho čejo prirejati shode po onih krajih, kjer še nimajo svobodomisleci organizacije. Začetkom šolskega leta so stopili svobo domislcci v najožji stik s srednješolskimi profesorji in z dijaki. Uprizoriti nameravajo zopet veliko akcijo, da naj se loči teološka fakulteta od vseučilišča in delati na to, da se odpravi božja služba v zvezi s šolo. Na deželi sc ustanove potovalne knjižnice. »Volna Myšlcnka« sc preosnuje v tednik. Katoliški odpadniki se družijo v društvu »Avguštin Smetana«. Komisija »Svobodne šole« je imela svoje zaupno zborovanje 10. in II. septembra. Na vzočih ie bilo 60 članov. Ob tem zborovanju so sklepali sledeče: 1. Javni pouk bodi sveten in izključno znanstvenega, umetniškega in eksperimentalnega značaja. 2. Svetna šola izključno v korist moderni družbi, mora biti prosta vsakega dogmatičnega vpliva. 3. Le skupno znanstveno iu osobito naravoslovno izpozuanjc mora tvoriti učni načrt za ljudske in srednje šole. Spcciclna načela »Svobodne šole« na Češkem so: 1. Učitelj kot državljan in pedagog bodi popolnoma svoboden in neodvisen. 2. Šolstvo sc mora demokratizirati in postati avtonomno. 3. Vera sc mora odpraviti iz šole, 4. Krščanski nauk naj se namesti s poukom o umetnosti itd. Nadalje so sklenili, da se prične takoj po shodu tajno delati na Češkem in Moravskem proti prisilnemu cerkvenemu obisku učiteljev. Nadalje naj se branijo učitelji, da nadzorujejo učence pri izpovedi in pa da se branijo napraviti izkušnjo iz krščanskega nauka, kakor naj sc tudi dela na to, da se odpravijo izkušnje iz krščanskega nauka po šolah koncem šolskega leta. Da se organizira »Svobodna Misel« po deželi, se prirede zaupna posvetovanja naprednega učiteljstva. Sklepa naj se, kako skupno nastopati proti duhovščini. Srednja šola naj sc preosnuje po zahtevah moderne pedagogike in znanosti. Laizi-rajo naj se srednje šole in odtegnejo vsakemu verskemu vplivu. Učiteljski kolegiji in deželni šolski sveti naj postanejo avtonomni. Učitelji naj volijo sami svoje zastopnike v deželne šolske svete. Komisija za laiziranje družbe je sklenila 11. septembra, da se na Češkem ne ustanovi protiklerikalna liga. V »Svobodni Misli« se mora osredotočiti vse protiklerikjalno delovanje. Prihodnje leto že se prične akcija v državnem zboru proti redovnim šolam in pa za preosnovo postav o zakonu. Komisija za ločitev cerkve od države ima dolžnost, da izdela primerni zakonski načrt, ki naj ga zbornici predlože napredni in pa socialno-demo-eraški poslanci v spomladanskem zasedanju. Izvolili so tudi posebni pododbor za zadeve »mrtve roke«. Predseduje mu Zcnker. Pododboru so naročili, naj sestavi seznam posestev »mrtve roke«. V posebni komisiji porazdeli dr. Ofner zbrani materijah »Svobodomisleci«- so sc torej pripravili za napad. Vpliv svobodomislecev se čuti tudi v takozvanem zmernem liberalnem časopisju. Spletkarijo in podpihujejo žerjavico, ki naj bi se razvila v velik požar, ki uniči krščanstvo in pred vsem katoličanstvo v naši državi. Njihove spletke in njihove zahrbtne in odkrite rapade odbije združeno krščansbvo, politično zavedno ljudstvo. Brez skrbi smo, ako izpolni vsakdo svoje mesto kot mož v vojski, ki jo natihoma pripravljajo svobodomisleci proti pozitivnemu krščanstvu. Brez konkurence naslednje cene samo 2465 3—2 ta teden . . odgl. 2 — . . , , 3— . 4--, 5'-. 5--» 6- „ 8--. 8--, 101-,10— , 2 90 n 5— Damske jopice za jesen . . , zimo . . „ dolgi paletoti za jesen . zimo , „ nvratn. s kapuco , stisnj. peluche-jopice Za gospod, obleke iz kam-garna v najnioder. kroju „ „ raglan v najmoder. kroju , , zimske suknje . „ „ kožuhi s podi. od divjač. , „ peluche-klobuki vvseh oblikah in barvah . . . Plašči za dečke in otroke, podlož. z vato z Krimer-ovrat. v Angleškem skladišču oblek 0. BERNOVIC, Ljubljana, Mestni trs Naznanilo in prošnja. Občinski odbor občine Moste sklenil je v svoji seji dne 24. vinotoka 1907, staviti na Selu novo petrazredno ljudsko šolo z ozirom na neugodno lego sedanje ljudske šole ter množeče se prebivalstvo. Ker pa je občina revna in vže zelo obložena, sklenilo se je pri omenjeni seji, pobirati za to stavbo prostovoljne prispevke, ki jih bodo pobirali v domači občini za to določeni gg. občinski svetovalci in odborniki. Vsak blagorodni, za slovenske šole vneti rojak pa se naprosi, za to podjetje po možnosti prispevati. Prispevek naj se blagovoli vpošiljati na županstvo občine Moste pri Ljubljani. Županstvo občine Moste. 2452 3-2 M. Marencič, župan. Lepo stanovanje v 1. nadstropju s tremi sobami in pritikli-nami se odda za februar - termin mirni stranki. Kje, pove upravništvo „Slovenca" 2410 3-3 C. in kr. dvorni založnik in papežev dvorni založnik niiinno l^J^J 1000 52—7 lekarnar Piccoli, LJubljana Dunajska cesta (lekarna pri angelju) i. ■ "t opetovano odlikovan, priporoča nastopne preizkušene izdelke- --— Salmijakove pastile, I ..Antirrheumon« ____seče sredstvo proti trganju in podobnim revmatičnim bolečinam. 1 steklenica stane 50 h. __________[.olajšujejo hri- pavost in kašelj, razkrajajo sliz. 1 škatljica stane 20 h, 11 škatljic stane 2 kroni. _ _____ ______I _ ______ _ ___ 7olo7notn~xririri vsebuje"za slabokrvne in "nervozne osebe, blede ln slabotne ^iPlPl.lianJ otroke, lahko prebavljiv železnat izdelek. Ena polliterska stekl. 2 kroni. Poštni zavoj s 3 steklenicami K 6-60 franko zaboj in poštnina. Ti^it-Hir-n tq je želodec krepilno, tek vzbujajoče, prebavo in odprtje linutura /.t* telesa pospešujoče sredstvo. 1 steklenica 20 vin. ———— Naročila se točno izvrše proti povzetju. Za dame! 2237 62-7 Za otroke! elegantne MobuKe ter vsakovrstne modele priporoča A. Uivod - Mozetič Ljubljana, Stori tre 21. Hodni salon trgovsko modnega blaga itd., itd. Popravila klobukov ceno in fino. - Zunanja hhmmm naročila točno. — ~ Istrska beli moškat, belo vino, nudeče, teran, ter vinsko žganje se dobiva pri vinogradniku Antoniju Ferlan di Giorgio, v Rovinju, Istra. a 15% VABILO I za nakup I istrijanskesa m vina. u Podpisano ravnateljstvo ima v svoji zadružni, kakor tudi v kletih svojih udov kmetov več kot deset tisoč hektolitrov pristnega belega in črnega vina od 36 vin. naprej na prodaj. — Kupci na debelo po dogovoru z lastno posodo in polno mošnjo dobro došlil Vinarska zadruja Dljnano- IStra, (c- kr- državna železnica.) Ivan Pujman L. Gaspard poslovodja. predsednik. 2421 24—3 Razglas. pne 7 novembra t. I. ob 9. uri dopoldne se vrši J av n a d ražb a pri župnijski cerkvi v Krilih pri Tržiču radi 2443 6-3 zgradbe novega pokopališča. Dela so proračunjena na 4C00 kron. Proračun in načrt sta na vpogled pri županstvu v Sebenjah. Pred začetkom dražbe je treba položiti 10% varščine. Županstvo Sv. Križ pri Tržiču, dne 23. oktobra 1907. Abiturilent, 2382 8 Ponudbe na upravn. „Slov.' pod „služba". ki je dovršil gimnazijo, išče primerne aluftba. Najcenejšo domačega izdelka priporoča po najnižji ceni in najbo^ft kakovosti slavnemu p. n. občinstva k p reč. duhovščini JOSIP VIDMAR = v Ljubljani = Pred škofijo štet. 19. — SUri trg Stev. 4 Prešernove ulice štet. 4. m um mm Popravila točno la oena. m C. kr. oblastveno potrjeno 2010< n učilišče za Krojno risanje branja desifi Ljubljana, Stari trs ft 28. e Dobi se tudi kroj po žlvotnl meri. ® wm< Največja zaloga ur, verižic, prstanov in uhanov z bri-ljanti itd, Kdor hoče imeti trpežno in dobro idočo uro naj kupi samo znamko ,Union". —— 5 V 2084 14 FR. CUDEtl urar In trjouec = u Ljubljani, Preiernoue ulice. Ceniki zastonj in po&tnino prosto. Predstave se vršijo v delavnikih od 5. do 9. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od 10. do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ure popoldne. Kinematograf EDISON : s Dunajska cesta nasproti kavarne „Europacc. : s W Danes v soboto nov spored. 2Ua Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure popoldne predstava za dijake po zni-: : žani ceni. : : Trgovci z vinom •—9 2178 16-11 9 m m Ob priliki naročil ne pozabile na domačo tvrdko rotje Lučic-Roki: Vis (Lissa) Dalmcija ki ima v zalogi iijflfM ItiMM ,er i''1 pošilja v svojih sodih najbolj sloveča vlAllU Vlllu na drobno in debelo počenši od 30 litrov naprej, po zmernih cenah, ne boječ se nikake kon- NTpoznam viški opol In belci vino radi svoje dobrote in izbornosti ne potrebujeta nobenega priporočila, ker se priporočata sama, torej trgovci, požurite se 1 Odjemalcem na deb*slo dajemo popust. — <5$ Vzorce na zahtevo hreuplačno. —Za priist-—--nost naših wi?» jamčimo.---$$ ! Ponoi ! vsake gospodinje je dobra kava, zato naj ne manjka v nobenem gospodinjstvu Planinškove pražene kave. Vsaka gospodinja, ki je le enkrat poskusila Planinškovo praženo kavo jo kupuje vedno, ker je ta kava vedno sveža in pražena potom vroCega zraka, skrbno izbrana nezdravih in nezrelih zrn, vedno enake kakovosti, nsjizdatnejša — zato najcenej&a. Nobena gospodinja naj ne opusti vsaj enega poskusa. 2574 31 Prva ljubljanska m\M žjalnlca kaue Dunajska oesta, nasproti kavarni »Evrope". Prva kranjska zaloga iz raznih odlik, kleti in lastnih vinogradov Kolizej itev. 130, Ljubljana« Vino je pod pregledom kmeiijsk«) - kemičnega — preizkuševališča za Kran|sko v Ljubljani. V zalogi se nahaja Vermouth, konjak, rum, tropinovec i. t. d., kakor tudi druga desertna vina v steklenicah. 2235 10 9 stoječa ol) glavni cesti, na prav lepem kraju, v kateri je posebno dobro vpeljana gostilna in še dve drugi dobro idoči obrti, se proda radi boielinosti lastnika pod prav ugodnimi pogoji. Pojasnila daje Franc Vodršek v gostilni pri „Buru", Spod- v nja Šiška št. 205. 2426 6-2 jg«!witaggi^5ialBjg| tea^^^niiiHigiBlj IlUrfl iSi^It 1 kakor stresno, zarezno In navadno, zoboHeinzMovjo mmmmmmammmmmminm^mmmmmmBmmmmmaumimavtama mMxwjL^vw!*-xmtmstmammmmnBxaacmamu priporoča u poljubni množini 00000000000 BSta»aacn!Na«iia!SS«wi ooniCA. .jBfej 2434 2 aznanilo. Poleg že ostoječih naprav, ki naj podkrepijo varčnost, smo vpeljali sedaj še m _ a——■nimi 1 KMi m mini i Važna novost; ii«« Za pravdo in srce. Tragedija v petih dejanjih. Cena knjige v elegantni vezavi K 350. Ker se bo novembra meseca igrala drama v ljubljanskem gledišču, oddajamo knjigo na pesnikovo željo onemu, ki jo naroči in plača pred koncem novembra, za skrajno znižano ceno v elegantni vezavi. Ta drama je izboren donesek za izpopolnitev slovenskega dramatičnega slovstva za ljudske odre, katerim sploh jako manjka primernih igro-kazov. Zelo laskavo in vseskozi nepristransko oceno je prinesel dne 10 oktobra t. I. ^Slovenec". Zlasti ugodno je ocenil dramo „Slov. Narod", „Ljubljanski Zvon" in „Slovenec" pred osmimi leti, ko se je prvič uprizorila v ljubljanskem gledališču. Obenem priporočamo tudi: 2316 12 7 Anton Medved; Cena K 380, eleg. vez. K 5.—. Gotovo je še vsakemu znano, koliko priznanja so našle te poezije in kako pohvalno se je izrekla kritika vseh slovenskih časopisov. katoliška Bukvama v Ljubljani. napravo, ki je v Severni Ameriki udomačena že leta in leta, in ki so jo nedavno tudi v Avstriji sprejele posamezne hranilnice. Domača hranilnica omogočuje hranilcu, da vsak čas shrani majhne zneske, in nahranjeni denar, kobrž iznaša eno krono, obreston. naloži. Ta namen se doseže s tem, da izro- kdor zahteva zaprt hranilnik terdotičn. vložno knjižico, ako vloži pri nas štiri krone. Ta znesek, kijevvarščino za vrnitevnepoško-dov. hranilnika, ki ostane naša last, se obrestuje kakor vsaka druga vloga. čimo vsakemu, Ključek od hranilnika hranimo mi. Vložna knjižica, h kateri se izda hranilnik, se mora vselej glasiti na ime vložnika. Ena in ista oseba prejme le eno vložno knjižico. Hranilnik se odpre in denar v njem se prešteje vpričo stranke Ako znaša prešteti denar vsaj eno krono, se vpiše znesek v dotično vložno knjižico. Stranki izplačati v gotovini ves denar ali le del zneska, ki se je nahajal v hranilniku, ko se je odprl, je nedopustno; tudi se ne izvrši izplačilo na vložno knjižico takega dne, katerega se je opravila kaka vloga, vse druge dni se pa lahko vzdignejo vloge do pridržanega zneska štirih kron. Ta znesek se izplača, kadar se hranilnik vrne še poraben. Podrobna določila o izdaji domačih hranilnic so pri-dejana vsaki vložni knjižici tega hranilnega oddelka. Ustna pojasnila dajemo ob navadnih uradnih urah. V Ljubljani, dne 1. oktobra 1907, Ravnateljstvo Kranjske hranilnice. mr f*«3>dru±ni«sa s w Spljetu. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulica štev. 2 priporoča za žrebanje dne 2. novembra promese na Dunajske komunalne Delnišk* I srečke P° K 15'la - GlavQi dobitek K 400.000. i » JS t.OOOJ^ffi, 8 * 3 Sprejema vlo«« «■« «*nj«*lo*.