Glasovali smo -kaj zdaj? Kot je razvidno iz glasovalnih rezultatov, se je 82% naših občanov, ki so se bili udeležili referenduma o ustanovitvi nove občine odločilo, da želijo ustanoviti novo občino v obsegu sedanje občine. Potrdili so politično opredelitev, da bodo živeli skupno usodo z dosedanjimi krajevnimi skupnostmi. Tako velik odstotek udeležbe in potrditve referendumskega vprašanja je bil dosežen samo še na štirih referendumskih območjih v Sloveniji, kar pomeni, da smo glede na pozitivni rezultat na petem mestu; potrjeno je bilo realno gledanje na bodoči razvoj občine Logatec. Če pa pogledamo glasovalne rezultate z območja celotne Republike Slovenije pa ugotovimo, da se je od 340 referendumskih območij odločilo za novo občino samo 111 območij, to je 1/3 od vseh predvidenih novih občin. Od vseh občanov, ki so glasovali na referendumu, pa se je za življenje v novih občinah odločilo 45%, 55% pa jih je bilo proti. Tak glasovalni rezultat za celotno državo pa očitno in nedvoumno kaže, da se je volja ljudi postavila zoper preveliko drobljenje Slovenije. Sedaj se postavlja vprašanji, kako zdaj? Državni zbor bi moral glede na glasovalni izid potrditi nova območja za 111 slovenskih občin. Ostale občine pa naj bi delovale naprej v dosedanjih območjih, kar pa je pravno izredno problematično in zapleteno. Možna je tudi odločitev, da se zakon o lokalni samoupravi odloži, volitve pa se izvedejo v obstoječih 62 občinah. Precej zadreg z referendumskim glasovanjem imajo sosednje občine, kot n.pr. Idrija. V tej občini so bili proti svoji občini občani Spodnje Idrije, Cerkna, Črnega vrha in Codoviča. V Cerknici pa so zavrnili referedumsko območje na Rakeku in Blokah. Pa tudi v občini Vrhnika so bili občani Borovnice proti ustanovitvi svoje občine. Enako velja tudi za občino Postojna, kjer referendum ni uspel v celoti, ter so bili občani Pivke in Prestranka proti ustanovitvi svoje občine. Če primerjamo te rezultate z našimi, lahko ugotovimo, da je bil naš skupni cilj živeti v območju dosedanje občine pravilno postavljen in tudi potrjen na referendumu. Vsem občanom se zahvaljujem za udeležbo na referendumu in vsekakor za dobro odločitev. inž. Anton Antičevič Odprt most prek Jačke 11. junija je bila manjša slovesnost ob odprtju novega mostu čez Jačko. Kljub deževnemu vremenu se je na njej zbralo precej domačinov in gostov, med njimi poslanca ga. Nada Skuk in g. Štefan Kociper, ter svetnik g. Marcel Štefančič, ki je dogajanje tudi povezoval. Uvodoma je zaigral logaški pihalni orkester, Logaški oktet pa je intoniral Zdravljico. Zbranim je g. Vlado Puc, predsednik Izvršnega sveta SO Logatec, v priložnostnem nagovoru povedal, da je most zgradilo podjetje "Primorje" iz Ajdovščine, ki je že dalj časa prisotno na gradbiščih v logaški občini. Most je veljal 13 milijonov in je bil zgrajen s sredstvi komunalnih prispevkov investitorjev v industrijsko obrtni coni. Mostu, ki bo služil za komu- nalno rabo (povezava kanalizacijskega voda s čistilno napravo, telefonska povezava) in kot pešpot, v minulih časih kljub samoprispevkom ni bilo mogoče zgraditi, čeprav je bil v planih predviden. Omenil je še, da utegnejo nadaljnja sumničenja in podtikanja resno zavirati pridobivanje državnih sredstev za nadaljnje komunalno urejanje v občini. Slavnostni trak je ob zvokih fanfaristov prerezal g. Avgust Ko-bal in ga tako simbolično predal namenu. Po končani slovesnosti se je večina napotila h gostilni "Jačka", kjer je potekalo prijetno družabno srečanje ob dobrem golažu in kozarčku izvrstne vipavske kapljice. Franc Bogataj 24. junija je predsednik Skupščine občine Logatec priredil sprejem ob Dnevu državnosti. Po nagovoru in pomenku so se vabljeni udeležili že jubilejnega "Večera pri vodnjaku". (Foto M.T.) 25 let Logaških novic Ko govorimo in pišemo o posameznih jubilejih, želimo predvsem pohvaliti bodisi jubilanta bodisi delovanje posammeznih društev, podjetij ali še koga. Toda, ko govorimo o 25 - letnem izhajanju Logaških novic, ne mislimo zgolj na pohvalne besede, temveč tudi na oblikovanje glasila, ki bi spodbujalo več naših ljudi k dopisovanju in sooblikovanju bodoče podobe Logaških novic. Ne gre samo za podobo, temveč predvsem, za razširitev mreže dopisnikov, spremljanje posameznih dogodkov in kritično gledanje na dogajanje v logaški občini. Začetek Logaških novic sega v obdobje ustanavljanja KLI Logatec v letih 1953 in 1954. Žal se glasilo ni obdržalo, in šele v letu 1970 znova prične izhajati, spet v KLI Logatec. Novice ostanejo tovarniško glasilo vse do leta 1974, ko postanejo glasilo SZDL. Že od svojega začetka je bila uredniška politika usmerjena v logaški prostor, in taka ostala tudi po imenovanju novega odgovornega urednika Rudija Vogriča, ki je kot nekdanji novinar vnesel nove poglede v delo uredniškega odbora. Že pred osamosvojitvijo Slovenije postanejo Logaške novice glasilo Skupščine občine Logatec. Logaške novice so, po svojih najboljših močeh, urejali inž. Albin Čuk, Rudi Vogrič, Primož Sark, Branka Novak, Vanda Lavrič, nekaj številk je uredil tudi Marcel Štefančič. Logaške novice ostajajo predvsem kronika svojega časa. Morale pa bodo napraviti nov kvaliteten skok in mesečno izhajati, kar bo moč uresničiti edinole s širšo mrežo dopisnikov. V preteklosti je bila svoboda sporočanja misli vedno vezana na voljo in prisotnost vladajoče politike. Marsikdo si ni upal spregovoriti o določenih dogodkih, kaj šele priti pred javnost s pisano besedo. Danes govorimo in pišemo o demokratičnosti občil, ki naj z različnimi mnenji, dejstvi in dokazi sooblikujejo današnji in jutrijšnji dan. S takimi cilji in stališči, sodim, so se oblikovale razne politične stranke - njih nazive lahko preberemo na pročelju stare občine - in so ob volitvah marsikaj obljubljale. Marsikatera pa je v našem glasilu obnemela, kot da nič ne dela. Nekaj podobnega velja tudi za nekatera gospodarska področja. Le s težavo pricurljajo drobne novice in še te le poredko. Kaže, da zlepa ne zna nihče pravilno predstaviti ne uspehov in ne težav (še manj, da bi o njih pisal!). Zdi se, da je še vedno potrebna uniformnost in če ta ne uspe, se odpadniki lahko izključijo. V veliki meri torej lahko govorimo o neinformiranosti (le zakaj bi se posamezni pisci izpostavljali?). In če je temu tako, potem tako pač bo. Prihodnost pa je kljub temu pred nami! Čas bo prinesel svoje in s tem nove pisce, neobremenjene z različnimi modrostmi, ki smo jih vajeni v sedanjem času. Albin Čuk Poročilo o izidu glasovanja na referendumu za ustanovitev občin 29.5.1994 Volilna komisija 129. referendumskega območja je na svoji 4. seji dne 30.5.1994 na podlagi zapisnikov volilnih odborov z na referenduma za ustanovitev občin, ugotovila naslednji izid glasovanja: Z odlokom o razpisu referenduma za ustanovitev občin (Ur. list RS štev. 22/94) je bil razpisan referendum za ugotovitev volje prebivalcev za ustanovitev občin. Občina logatec je bila uvrščena kot celota v 129 referendumsko območje. II Na referendumu 29. maja 1994 je imelo pravico glasovati skupaj 7299 volilcev, od tega: a) 7299 volilcev vpisanih v volilne imenike, b) ni bilo volilcev, ki bi glasovali s potrdilom, ker pomotoma niso bili vpisani v volilne imenike. Glasovalo je skupaj 4184 volilcev (57,32%), od tega 4184 volilcev vpisanih v volilne imenike ter 0 volilcev s potrdili. Ker so bili na dan glasovanja odsotni iz kraja stalnega bivališča, je 14 volilcev glasovalo po pošti, 89 volilcev pa pred dnem, določenim za glasovanje. Oddanih je bilo 4184 glasovnic. 97 (2,32%) glasovnic je bilo neveljavnih, ker ni bilo mogoče ugotoviti volje glasovalca. III 1. Za celotno območje občine se je vprašanje o katerem se je odločalo na referendumu, glasilo: " Ali ste za to, da se na našem referendumskem območju ustanovi občina?". Doseženi so bili naslednji rezultati glasovanja: št.vol. glasovalo v vol. po S skup. od- nev- im. im. pot. glas. danih Za Proti elja. volišče 3001 773 540 0 540 540 404 121 15 DOM KRAJANOV ROVTE (%> 69,9 100 74,8 22,4 2.8 volišče 3002 110 106 0 106 106 94 9 3 OŠ LOG ZAPI ANA (%) 96 100 88,7 8,5 2,8 volišče 3003 149 126 0 126 126 96 29 1 GASILSKI DOM Ml IX BRDO (%) 84,6 100 76,2 23,0 0,8 volišče 3004 134 107 0 107 107 81 20 6 OŠ ROVfARSKF ŽIBRŠI (%) 79,9 100 75,7 18,7 5,6 volišče 3005 276 141 0 141 141 114 24 3 OŠ I A/l (%) 51,1 100 80,9 17,0 2,1 volišče 3006 168 136 0 136 136 120 16 0 OŠ VRH SVETI TRIJE KRALJI volišče 3007 639 315 0 315 315 252 59 4 OŠ 8 TALCEV CENTER (%) 49,3 100 80,0 18,7 1,3 volišče 3008 593 322 0 322 322 273 42 7 OŠ 8 1AICIVMANDRCE (%) 54,3 100 84,8 13,0 2,2 volišče 3009 773 463 0 463 463 384 77 2 Oš 8 I Al CEV MAR IINJ IIRIB (%) 59,9 100 82,9 16,6 0,4 volišče 3010 941 454 0 454 454 360 85 9 NARODNI DOM (%) 48,2 100 79,3 18,7 2,0 NOVA VAS - BROD volišče 3011 1176 546 0 546 546 444 92 10 NARODNI DOM (%) 46,4 100 81,3 16,8 1,8 /A NARODNIM DOMOM volišče 3012 497 290 0 290 290 204 73 13 ZADRUŽNI DOM HOTI DRŠICA (K) 58,4 100 70,3 25,2 4,5 volišče 3013 996 473 0 473 473 379 78 16 OŠ IAUOR GOR. LOGATEC (%) 47,5 100 80,1 16,5 3,4 volišče 3014 74 62 0 62 62 34 23 5 PRI LOGARJU-GRČAREVEC (%) 83,8 100 54,8 37,1 8,1 901 • 0 14 0 14 14 13 ... .... 0 PO POŠTI (%) 100 92,9 7,1 0,0 999 0 89 0 89 89 83 3 3 PREDČASNE (%) 100 93,3 3,4 3,4 IV Volilna komisija referendumskega območja ugotavlja, da iz zapisnikov volilnih odborov ne izhaja, da bi bile pri njihovem delu nepravilnosti, ki bi vplivale na rezultat glasovanja. V Volilna komisija 129 referendumskega območja ni v zakonskem roku prejela nobenega ugovora. Predsednik Tomaž Smrtnik, dipl.iur /AVKAICAJ 5BO podal na zboru krapnO/ se mso uresničile. Ctfpodki vkmrrh so se vedno neioUitem lOlO ne ćovoltrnć, do ostanejo taki noprej se trt detdldp. racza je no noši strani hpolntli bomo nopevedono obljubo n se referenduma ne bomo udeležili To je bila zdrteva nas vseh, ido bcdmo vsaj v nedeljo slozn/! m Zavratčani so jasno izrazili svoje zahteve (Foto F.B.) Bojkot referenduma Tako, kot so Zavratčani napo vedali, se je zgodilo. Zahtevali so, da država poskrbi ali vsaj da trdna zagotovila za boljše zavarovanje oz. za preselitev 07 sodov radioaktivnih odpadkov, ki so že več kot tri desetletja zazidani v "kavernah", ki jih je v času med obema vojnama postavila italijanska vojska. Že pred šestimi leti je bil sklenjen dogovor o dodatnem zavarovanju razpadajočega objekta, vendar do danes še ni bilo nič storjenega. Zavratčani upravičeno zahtevajo odškodnino za strah, ki že več kot 30 let odganja ljudi iz vasi, odškodnino za zmanjšano vrednost nepremičnin kraja in za zamanjšano kakovost bivalnega okolja. Ker se to kljub zagotovilom ministrstva za okolje in prostor ni zgodilo, so 29. maja Zavratčani bojkotirali referendum o oblikovanju novih občin. Od 96 volilnih upravi čencev se referenduma ni udeležil nobeden. Tako je ostala neodločena volja, v kateri občini bi Zavratčani hoteli živeti. Zavratec meji z logaško občino in je z Logatcem močno povezan. Večina zaposlenih se vozi na delo v Logatec, v Logatec se vozijo tudi otroci višjih razredov osemletke; v Logatec prihajajo k zdravniku, po nakupih itd. Tudi želja, da bi v vas pripeljal iz Logatca avtobus, je kljub nekaterim oviram (potreba po razširitvi nekaterih ovinkov) še vedno prisotna. Minister za varstvo okolja in urejanje prostora dr. Pavle Gantar si je 9. junija ogledal odlagališče radioaktivnih odpadkov in vašča-nom Zavratca povedal, da je republiška agencija za ravnanje z radioaktivnimi odpadki o tem izdelala študijo, ki jo ministrstvo preučuje, vendar dokončna rešitev še ni znana. Tako ostaja to vprašanje še vedno odprto. Občina Logatec kaže veliko razumevanja za podeželske krajevne skupnosti. Zato morda velja iz tega razloga razmisliti o smotrnosti vključitve tega kraja v logaško občino. S tem bi mu tudi popravili zgodovinsko krivico, storjeno z rapalsko pogodbo leta 1920. Morda pa Zavratčani ne pričakujejo preveč, če imajo željo, naj bi tudi občina Logatec podprla njihove zahteve po odstranitvi spornih odpadkov, saj gre pri tem tudi za delavce, ki delajo v logaški občini. Franc Bogataj Brig. Marjan Balant odpira obnovljene prostore v logaški vojašnici (Foto P.L.) Pogled na Prologov razstavni paviljon Od 29. junija do 2. julija je bil v prostorih Osnovne šole "8 talcev" v Logatcu 2. Obrtno podjetniški sejem Notranjske. Udeležilo se ga je 50 razstavljalcev iz notranjskih občin in od drugod. Sejem ni bil namenjen le razstavljalcem in poslovnežem, na njem je bilo moč dobiti tudi zanimive informacije za nove podjetnike in, nenazadnje, je bila na sejmu tudi prodaja blaga široke potrošnje. Ob otvoritvi sta spregovorila podpredsednik Obrtne zbornice Logatec Berto Menard in direktor Prologa Brane Orešnik, zapel je Obrtniški mešani pevski zbor "Notranjska", slavnostni govor pa je imela podpredsednica Obrtne zbornice Slovenije Ivica Clušič. Svoje pozdravne besede je podkrepila s citati libanonskega (Foto M.T.) pesnika in filozola Khalila Gibrana o delu, ki je vredno tudi podjetniškega razmišljanja. Z nekaj teh misli lahko ponazorimo tudi dejavnost na sejmišču. "Delo je ljubezen, ki postane vidna." Če se je človek le nekoliko ozrl po sejmišču, si je lahko ustvaril podobo posameznih razstavljalcev in njihovega dela. Pri vstopu v osrednjo dvorano je pozornost vzbujalo razstavljeno kuhinjsko pohištvo Tomaža Dolenca, kjer ljubezen do dela in oblikovanja ustvarja izdelek, ki bi zaslužil ne samo pozornost logaškega in kranjskega sejma (kjer je bil nagrajen), temveč tudi širšo. "In če ne morete delati z ljubeznijo, marveč le z odporom, raje zapustite svoje delo ter sedite pred vrata svetišča in sprejemajte miloščino tistih, ki delajo z radostjo." S to mislijo sem se ustavil pri izdelovalki usnjene konfekcije Andreji Šinkovec, ki je svojo dejavnost pričela v stari OS v Hotedršici in jo zdaj nadaljuje v prostorih Gradnika. Zaposluje 7 delavk, osvaja italijanski trg in išče nove delavce. Kaže pa, da v Logatcu ni šivilj in celo ne delavk, ki bi se z veseljem temu delu priučile. Sodelovati pa bi bilo moč tudi s kvačkanimi in klekljanimi prtiči in dodatki, kar spet pomeni delo z ljubeznijo. "Kajti, če pripravljate kruh ravnodušno, mesite grenkoben kruh, ki človeka le napol nasiti." Ob Aktivu kmečkih žena iz Logatca, kmetiji odprtih vrat "Pri Sinkovc" in Mlekarni iz Laz, ki so se prijazno predstavili, bi želeli najti še koga, ki bi predstavil kmečki turizem, projekt celovitega razvoja vasi ali turistične dejavnosti. "A vsak zagon je slep, razen tam, kjer je znanje. In vsako znanje je prazno, razen tam, kjer je delo." Kar pri vsakem razstavljalcu bi te besede pomenile tudi svojstven moto, ki ponazarja njihovo dejavnost, vzpon ali zgolj družinsko dejavnost. V nekaterih primerih je to že vidno iz reklamenga slogana kot n.pr. pri založniškem in trgovskem podjetju Mali: "Iz malega raste veliko", ki s svojo prodornostjo želijo osvojiti širšo okolico in ki zlasti pogrešajo večji vpliv občine v obrtniški dejavnosti in želijo več medijske odmevnosti celotnega sejma. Kar široka je paleta logaških prodornih obrtnikov in podjetnikov, od Dominika Petrovčiča, ki svoji dosedanji prodaji dodaja še sanitarno keramiko in želi čimprej zgraditi nove prostore v obrtni coni, prek Prologa, ki z računalniško opremo vgrajuje tudi del svojega znanja, z vzdrževanjem in raznobarvnim tiskom manjših naklad, do Marjana Marklja, ki vzdržuje in oskrbuje kabelski sistem v Logatcu in ga pravkar gradi tudi v Cerknici. Kako prodorni so posamezniki, lahko vidimo v njihovih trgovinah ali delavnicah, kajti za obstoj je potrebna iznajdljivost, pa četudi gre za sorazmerno ozko usmerjeno dejavnost, kot jo ima denimo Birotehnika Oblak z registrskimi blagajnami in podobnimi aparati. Našteli smo le del logaških podjetnikov, ki so na sejmu razstavljali, več kot polovica razstavljalcev pa je bila iz drugih krajev. Naj omenimo le podjetje za izdelovanje opreme, oblikovanje in izdelavo vitražev Art point Rajka Hitija, ki je prevzelo dejavnost nekdanjega invalidskega podjetja Brestin iz Cerknice. Se bi lahko naštevali logaške in druge podjetnike, izrekli bi lahko tudi kako kritično v smislu premajhnega števila domačih razstavljalcev ali učinkovitejšega hlajenja prostorov. A bodi dovolj. "In čez nevoljo stiskate grozdje, vaša nevolja vinu dodaja strup." Logatec ni vinorodni kraj, gostinsko ponudbo na sejmu pa je le prevzela Kristina Brataševec. Na tem področju bi prihodnje leto ponudili še več zabave tudi drugod po Logatcu. Morda bi bilo smiselno naslednje leto še bolj ločiti razstavni prostor od prodajnega in še povečati reklamo, da bi privabili več obiskovalcev od drugod. Po mnenju g. Menarda, enega od organizatorjev sejma, naj bi bilo v prihodnje še več poudarka na komercialnosti. Kako to doseči, pa je stvar dogovora in izkušenj, ki jih po njegovem še vedno primanjkuje. Albin Čuk Vsak zagon je slep, razen tam, kjer je znanje (Khalil Cibran) Stanovanjska zadruga spet aela Od drugega občnega zbora stanovanjske zadruge Logatec z o.o. je preteklo natanko leto dni. Takrat je desetina dotedanjih članov, ki so se na novo včlanili v zadrugo, po razpravi sprejela poročilo predsednika upravnega odbora, letni obračun za preteklo leto, poročilo preglednika in plan za leto 1993, ki so ga pisno prejeli vsi novi člani. Po začetni veliki vnemi za rešitev neprijetnih razmer, v katerih se je bila stara zadruga znašla, je po sanaciji in registraciji, skladni z novo zakonodajo, ta vnema popustila. Čeprav precej članov stanovanjske zadruge še ni končalo gradnje in čeprav moramo vsi posestniki stanovanjskih hiš in stanovanj - kot dobri gospodarji - zgrajeno vzdrževati, so pobude članov, planske delovne naloge in akcije popusta pri nakupu gradbenega materiala ostale za večino članov nezanimive in za zadrugo neuresničene. Interes za delovanje zadruge naj bi bil izražen predvsem v teh postavkah: - gradnja in vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj za svoje člane, - dajanje kratkoročnih premostitvenih posojil članom, - organiziranje zadružnikov, obrtnikov in podjetij za gradnjo in vzdrževanje lastnih objektov in za druge investitorje, - intenzivno iskanje dejavnos ti, ki je v interesu širšega kroga zadružnikov in krajanov, kot je angažiranost pri urejanju prostora, komunalno opremljanje stavbnih zemljišč, izgradnja neprofitnih stanovanj in stanovanjskih hiš, gospodarjenje s stanovanji, inženiring in podobno. Ker je v zadnjih letih gradnja stanovanj in stanovanjskih hiš zastala in je s tem zastalo tudi reše vanje stanovanjske problematike, je prav gotovo smotrno, da se občani, ki nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja, obrnejo na stanovanjsko zadrugo. Ta ima za reševanje teh vprašanj precej znanja in prakse. Verjetno bodo novi graditelji kmalu spoznali prednosti organizirane gradnje, ki jo bo vedno bolj morala podpirati tudi država, saj je zadnji čas, da se na tem občutljivem področju prično stvari urejati. Ob zadnjem razpisu stanovanjskih posojil je zadružna gradnja že imela prednost pred individualno. Če so vaši interesi blizu dejavnostim stanovanjske zadruge Logatec, nas obiščite, in dogovorili se bomo za sodelovanje. Boris Pogačnik KO BI IMELI DOVOLJ DENARJA ... ... bi se lahko izognili premnogim konfliktnim situacijam, s katerimi se dnevno srečujemo pri uresničevanju skupščinsko sprejetih planov in nalog, ki jih pred Izvršni svet postavljajo občani. Žal ga ni, in treba je krmariti med čermi nezadovoljstva tako, da bi bilo vsaj nekaj tudi zadovoljstva. To pomeni že vnaprej se zavedati, da vsem ne bo ustreženo, niti hkrati, niti v celoti. Prepričani pa smo, da bi bilo s skupnimi prizadevanji moč storiti še kaj več ali prej, kot se sicer zdaj stori. Okrog denarja se svet vrti, žal pa ga življenjsko nujno potrebujejo (skoraj) vsi, zato je potreba po njem velika. Razdelitev denarja med ljudmi ni nikdar pravična, ker ga imajo najmanj tisti, ki ga najbolj potrebujejo. Prepričanje, daje lahko najbolj bogat tisti, ki ima najmanj, pa v potrošniško usmerjeni družbi težko najde svoje mesto. Izvršni svet je na 58. seji obravnaval tudi vprašanja, povezana z ureditvijo lokalne ceste proti Žibr-šam in vodovodom v Grčarevec, ki jih je nanj naslovil Svet KS "Tabor". V pismu Svet "ugotavlja, da Izvršni svet kljub v letu 1993 sprejetem sklepu o prioritetni izgradnji vodovoda Grčarevec te prioritete ni vgradil v svoj program za leto 1994. Šele na intervencijo sveta KS je bila ta prioriteta ponovno izpostavljena na seji skupščine 13.4.1994 in s tem v zvezi sprejet ustrezen sklep. Mislimo, da se glede na postopke izvršni svet izmika tej nalogi, da je vse aktivnosti prenesel na gradbeni odbor v katerem ni zagotovljena ustrezna povezanost med krajani in občino oz. njenim izvršnim svetom in da je to tudi vzrok, da se zadeve ne premaknejo z mrtve točke. Ob vsem tem pa je bil iz dogajanj in aktivnosti izločen svet KS. Enako se dogaja tudi z aktivnostmi v pogledu asfaltiranja ceste v Žibrše, kjer so celo pogodbe glede prispevka sklenjene med krajani in Izvršnim svetom občine Logatec. Navedena primera očitno kažeta na to, da je želja Izvršnega sveta posegati v prostor in urejati življenjsko pomembne zadeve na prostoru KS mimo' njenih organov." Upravljalec javnega vodovodnega omrežja v občini Komunalno podjetje Logatec je pripravilo oceno uresničljivosti že izdelanega programa gradnje vodovoda v Grčarevec. Predvidena gradnja je trofazna: primarni vod, dolg 3650 m, vodohram in sekundarno omrežje. Vrednost prve faze investicije je bila v maju 1992 23,7 milijonov SIT ali 462.000 DEM, kar zdaj pomeni 36,7 milijonov SIT. Stroški druge in tretje faze inves- ticijsko še niso načrtovani. Predpostavja se, da bi bila poraba vode iz vodovoda v Grčarevcu podobna kot je v Lazah, mesečno torej 160 do 200 m3 (ob 100 prebivalcih, če bi se vse hiše priključile na vodovod), mesečni in-kaso podjetja iz tega naslova pa 6.500 SIT. Za financiranje gradnje prve etape je v elaboratu predvidenih 11 milijonov iz zbranih sredstevza razširjeno reprodukcijo, ki jo plačujejo vsi uporabniki vodovoda v občini, in prav toliko z bančnimi krediti ter 7 milijonov prispevkov občanov. Analiza te finančne konstrukcije izraža resne pomisleke o uresničljivosti tega projekta: prispevki krajanov so realno nesorazmerni, in če bi kateri od tistih, ki so v elaboratu predvideni, ne želeli imeti priključka, bi to pomenilo še večjo obremenitev preostalih. Nerealne so ocene o višini sredstev razširjene reprodukcije (RR), ki naj bi jih namenili gradnji primarnega voda do Grča-revca: v letu 1994 se bo predvidoma zbralo 12 milijonov SIT, za anuitete bo treba nameniti 70%. Komercialni kredit bi pomenil do-datno letno obremenitev za kake 3 milijone SIT, tudi kredit pri vladi RS bi dodatno obremenil sredstva RR za kak poldrugi milijon, pa še vprašanje pridobitve ni zanemarljivo. Seveda, pa so sprejemljive druge predpostavke: voda iz kapnic, s katero se zdaj oskrbujejo prebivalci Grčarevca, ni dovolj kakovostna, politična volja za rešitev vprašanja je izražena v planskih dokumentih občine Logatec do leta 2000, z izgradnjo vodovoda bi se dolgoročno rešilo vprašanje oskrbe z vodo v naselju, ki leži ob cesti Ljubljana - Trst in se lahko nadeja perspektivnega stacionarnega turizma. Komu izmed proračunskih porabnikov vzeti ali kje zunaj rednega proračuna dobiti denar, da bi se stvari lahko utemeljeno lotili? Po poročilu oddelka za urejanje prostora SO Logatec aktivnosti za posodobitev lokalne ceste Gor. Logatec - Žibrše v dolžini 6.360 m, teko od leta 1991, ko je bilo, kljub določenim grožnjam krajanov urejenih in asfaltiranih 880 m cestišča od Židanka proti Rečanu. Na zboru krajanov Žibrš je bil konec novembra imenovan petčlanski gradbeni odbor, kasneje razširjen še s predstavnikoma Izvršnega sveta in upravnih organov SO Logatec ter predstavnikom KS Tabor. V letu 1992 je bilo za poldrug meter povišano - sanirano poplavno območje na delu ceste za suho pregrado. V letu 1993 ni bilo posebnih aktivnosti, ker ni bilo ustreznega odziva na državnemu proračunu za predložene programe. Za leto 1994 je oddlek za urejanje prostora pričel pripravljati program posodobitve ceste Tabor -Židank, od km 0,480 (od konca zgoščene poselitve v Gor. Logatcu) do km 2,890 (most pod Kobalom) v dolžini 2.410 m. Postavka je bila sprejeta v neobvezni del proračunskega osnutka. Januarja je gradbeni odbor sklical vaščane Žibrš, jih seznanil z načrti in finančno konstrukcijo, dela naj bi zajela tudi odseka krajevnih cest rpoti Žibršam pod Kobalom in pri Turku v dolžini 400 m. Na sestanku navzoči so s predlogom soglašali. Iz obligacij obeh strani, dogovorjenih na tem sestanku, so se nato zbirala soglasja za odstope zemljišč, izveden je bil javni razpis za izvedbo dela, ocenjenega na 29,5 milijona SIT, in pridobljena najugodnejša ponudba za 26,5 mio SIT.Pripravljene so bile tudi individualne pogodbe za prispevek 1000 DEM, ki naj bi zavezale vse lastnike hiš in počitniških hišic v naselju Žibrše (KS Tabor) za obročno odplačilo. S strani KS Tabor je bil za 1.5.1994 obljubljen sestanek z vikendaši. Glede na obljube vaščanov in krajevne skupnosti, in pa na navajanje predsednika KS Tabor, da KS nima nobene zainteresiranosti, se je akcija zbiranja in podpisovanja pogodb zelo zavlekla, od KS pa so ostale le obljube. Po do zdaj podpisanih pogodbah naj bi Žibršani zbrali v letu 1994 le 2,4 milijona SIT. Tako je od predvidenih 50 pogodb v vrednosti 4,5 milijona SIT podpisanih le 34, od tega nekatere ne dosegajo dogovorjnih vrednosti. Barter - za boljše poslovanje Ena od možnosti uveljavljanja na trgu je tudi trgovanje, pri katerem se kupljeno blago delno ali v celoti plačuje z izdelki ali storitvami. V okviru spremljajočih prireditev 2. Obrt-no podjetniškega sejma No-tranjske je bila predstavitev tega poslovanja. Vsak član barterske mreže lahko dobiva podatke o tovrstni ponudbi blaga in sto-ritev, ima menager-ja, ki skrbi zanj in za plasma njegovih izdelkov, prav tako pa zanj išče ustrezno ponudbo surovin, pol-izdelkov ali storitev. Barter sistem ni le kompen- Za prekoračevanje rokov ne bi mogli kriviti samo gradbenega odbora iz Žibrš, temveč tudi zahtevnost akcije. V nenehno spotiko pa so tudi dela v industrijsko obrtni coni. Tudi v prejšnjih Logaških novic je bilo moč brati o tem. Saj verjetno ne bo nič zaleglo, če navedemo podatke, pa vendar! Investitorji v obrtni coni so doslej plačali 1.078.580 DEM prispevkov za komunalno opremljanje zemljišč. Do konca maja je občina porabila od tega, vnaprej zbranega denarja 995.913 DEM, in sicer za te namene: 1. vodovod (dokumentacija, 2 vodohrana in cevovod) 514.754 2. kanalizacija 113.992 3. most prek Logaščice 104.612 4. transform. postaja 84.754 5. cesta KLI 177.001 Skupaj DEM 995.913 Vodohram na Sošju in most čez Logaščico bi morala biti zgrajena, četudi bi obrtne cone sploh ne bilo. Obrtna cona se vleče skozi skupščinsko sprejete obveznosti od leta 1976. Zdaj, ko se končno uresničuje, je deležna nenehnega obreganja. Morda pa zares nikoli ni bilo, in tudi še ni iskrene naklonjenosti, s katero bi omogočali in spodbujali razvoj zasebnega gospodarstva. Če investiranju na lastne stroške sploh lahko rečemo spodbujanje razvoja. Izvršni svet SO Logatec zacijski posel, kjer bi bilo treba najti dva neposredno zainteresirana partnerja, je več: išče trg in ga širi. V štirih državah, ki se zdaj povezujejo v tem sistemu: Avstrija, Nemčija, Slovaška in Slovenija je okrog 7000 članov te mreže. Nekaj držav se pripravlja na vstop v mrežo. Poslovanje je dokaj varno in zanesljivo v delu, ki poteka brezgotovinsko. Zanimivo je, da ga nekatera logaška podjetja že s pridom uporabljajo, čeprav je pri nas sorazmerno nova oblika poslovanja. Samostojnim podjetni-kom bi morda kazalo izrabiti prednosti, ki jih omogoča za letno članarino manj kot tisoč DEM in do 3-odstotno provizijo barterskega dela vrednosti posla. J. Gostiša Logatčani postavljamo spomenik svojemu velikemu rojaku Zavedajoč se izjemnega pomena dr. Andreja Cosarja, najpomembnejšega logaškega rojaka (rojen v Logatcu 30. nov. 1887, umrl v Ljubljani 21. aprila 1970), se je Skupščina občine Logatec odločila postaviti spomenik pravniku, sociologu, ekonomistu, politiku - utemeljitelju krščanske socialne misli, ki je v svojih številnih znanstvenih študijah in razpravah (objavljenih v mnogih revijah in knjigah) utemeljeval ravnovesje med poslovno uspešnostjo, pomembno za nacionalni razvoj, in občo blaginjo, pomembno za splošni in osebni blagor. Za oživitev spomina na tega duhovnega velikana je posebna skupščinska komisija 21. aprila letos pripravila v Logatcu strokovno predstavitev osebnosti in dela dr. Andreja Cosarja. V priložnostni publikaciji Srečanja z dr. Andrejem Cosarjem so bila objavljena predavanja štirih eminentnih poznavalcev evropsko naravnanega znastvenika (prof. Tomaž Simčič, dr. Janko Prunk, dr. Janez Juhant in dipl. iur. Lado Ločniškar). Rodbina Cosarjevih pa je brezplačno odstopila naši občini avtorske pravice za objavo po vojni napisanega, doslej Spomenik domobrancem in drugim žrtvam povojnih pobojev tudi v Dol. Logatcu Andrej Mihevc Letos pozimi se je v Logatcu, podobno kot v številnih drugih slovenskih krajih, osnoval odbor, čigar namen je postavitev spominske plošče dosedaj zamolčanim žrtvam revolucije. Odbor je zbral ali dopolnil spisek imen izginulih Logatčanov, našel primerno mesto za postavitev spomenika ter izbral arhitekta. Med več osnutki smo se odločili za spomenik v obliki štirih 00 cm širokih in 2 m visokih plošč, ki bodo stale v obliki križa okrog osrednjega okroglega stebra. Ta se bo na vrhu končal s kroglo. Plošče bodo iz svetlega, steber pa iz rdečega granita. Zaradi večje stabilnosti bodo plošče pri vrhu s kovanim železom pritrjene k stebru. Na ploščah, obrnjenih protices-ti, se bo bralo, komu je spomenik posvečen ter kdaj je bil postavljen. Na ostalih površinah plošč bodo po abecednem redu razvrščena imena zamolčanega Cosarjevega rokopisa, edinstvenega dela na Sloven skem, ki ga je izdala logaška občina v samozaložbi Rokus iz Ljubljane: Sodobna socialna etika. Obe publikaciji sta na prodaj v logaški knjigarni, v logaški knjižnici in na občini: Srečanja po OSO tolarjev, Sodobna socialna etika pa 1900 tolarjev. Do obletnice rojstva, 30. novembra letos, pa nameravamo urediti prostor in podstavek za spomenik ob Dolscheinovi hiši, po načrtu arh. Franca Kvaternika, ter postaviti doprsni kip, delo akademske kiparke Alenke Vidrgar. Za vse to potrebujemo še blizu tri milijone tolarjev. Ker proračunska sredstva ne zadoščajo za izvedbo nameravanega programa, se komisija za postavitev spomenika dr. Gosarju obrača na gospodarska podjetja, obrtnike, zavode in občane sploh, da bi s svojimi prispevki (v denarju ali materialu) podprli to častno delo v spomin velikemu Lo-gatčanu. * Denarne prispevke lahko vsak dobrotnik vplača na žiro račun: Skupščina občine Logatec, št. 50170-630-12505 sklic na številko 00 90, s pripisom "Za spotnenik Gosarju". Materialne prispevke pa lahko priglasite na logaški občini pri ge. Nadi Sajovec. V imenu komisije za postavitev spomenika dr. Andreju Gosarju predsednik Marcel Štefančič žrtev. Poleg vsakega imena in priimka bo navedena še letnica rojstva in letnica smrti. Le trije so umrli v času vojne, pri njih bo naveden tudi datum smrti, natančnega časa smrti ostalih ne vemo ... Spomenik bo stal na cerkvenem, dvignjenem zemljišču med levim vhodom v farno cerkev ter zidom, ki obkroža cerkev. Finančno breme za postavitev spomenika bo, seveda, padlo na ramena svojcev žrtev - občina bo primaknila le majhen del denarja. Zbiralna akcija v ta namen se bo pričela v kratkem, denar bodo pobirali predstavniki odbora, lahko pa ga nakažete tudi na HKS KZ Logatec, račun št: 50170-625-7113, sklic na štev. 4231. Predvidevamo, da bo denar zbran še letos poleti, spomenik pa postavljen jeseni, predvidoma septembra. V nadaljevanju prilagamo spisek imen, ki smo jih uspeli zbrati med ljudmi. Prosimo, da ga preberete in nam ga pomagate dopolniti in popraviti morebitne netočnosti ali napake. Vedeti moramo, da bo to edini spisek po vojni izginulih in tako zgodovinsko pričevanje o dogodkih izpred pol stoletja. Svojce ljudi s spiska pa prosimo, da nas obvestijo, če bi nasprotovali temu, da bi bili njihovi sorodniki napisani na spomeniku. Njihovo morebitno željo bomo, seveda, upoštevali. Vse dodatne informacije lahko dobite pri članih odbora: Vinku Mihevcu, C. 5. maja 25, tel. 741-650; Alojzu Mačku, Tovarniška 7, tel. 741-704; Mariji Gor-janc, Vrtnarska pot 17, tel. 741-41 H; Andreju Mihevcu, Grič K), tel. 744-560; Anki Mihevc, Tržaška 34, tel. 741-031, Janezu Vončinu, Stara pot 17, tel. 742-151, in Andreju Jerinu, Gregorčičeva 7, tel. 744-553. Abecedni seznam imen žrtev, zbranih do 17.6.1994 {priimek ime, rojen, naslov, hišno ime): 1 Baje Ivan, 29.8.1920, Stara cesta 13, Šemonov 2 Cankar Adolf, 1.2.1926, Nova vas 10, 3 Cankar Ivan, 24.6.1919, Nova vas 10 4 Cankar Stanislav, 12.1.1924, Nova vas 10 5 Cempre I linko, Zelenica 1,pri Rozman 6 Čeme Alojzij, 28.5.1926, Grič 4, Pavlinov, 7 Čeme Martin, 22.10.1921, Grič 4, Pavlinov, 8 Debevc Irančišek, 5.1.1922, Stara pot 5, 9 Dolenc Janez, 25.3.1914, Tržaška 49, Čakovcev, 10 Corjanc Anton, Jačka 45, 11 Corjanc Ivan, 1.6.1922, Šolska pot 4, Bricov, I2(.orjanc Matevž 10.5.1922, Stara cesta 11, Škofov, 13Gor/anc Pavel, 10.1.1924, Stara cesta 11, Škofov, 14 Costiša Avguštin, 31.7.1922, Brangerjev, 15 Costiša ]ože, Notranjska 25, Andrejčkov, IbCovekar Irančišek, 29.11.1926, Martinj hrib 24, 17 Grom I rane, 8.3.1923, Čevica 8, 18 Crom lože, 8.3.1927, Čevica 8, 19 Grom Stanislav, 7.5.1925, Čevica 8, 20 Hodnik Pavel 27.5.1926, lamnica, 21 Jamnikar L rane, 8.1.1917, Stara cesta 41, 22 jamnikar Jože, 23.4.1915, Stara cesta 41, 23 jamnikar Srečko, 18.5.1925, Stara cesta 41, 24 jelovšek Janez, 20.12.1904, Čevica 6, Srškov, 25 jerina Andrej, 2.2.1909, Gregorčičeva 7, Bolkov, 26 Jerina Ivan, 18.12.1923, Ograde 30, Mejdetov, 27 Jerina Jože, 6.9.1919, Ograde 30, Mejdetov, 28 Keržič Ludvik, 3.8.1916, Cesta talcev 13, 29 Kobal Maksimiljan, 10.1.1925, Gozdna pot 8, 30 Košir Jakob, 11.7.1921, Cankarjeva 14, Maklavcov, 31 Košnik Ludvik, Tovarniška, 32 Kralj Lrnest, 1905, Nova vas 5, 33 Kralj Jože, Nova vas 5, 34 Križaj Ciril, 8.6.1921, Tržaška 56, pri Žnidarju, 35 Križaj Iranc, 1908, Tržaška 56, pri Žnidarju, 36 Lukančič Ivan, 27.12.1898, 37 Maček Iranc, 1.12.1921, Nova vas 18, Petračev, 38 Maček Ivan, 17.8.1925, Nova vas 18, Petračev, 39 Maček Jakob, 5.7.1924, Nova vas 18, Petračev, 40 Maček Marjan, 5.7.1921, Stara cesta 35, 41 Maček Silvo, 30.12.1925, Stara cesta 35, 42 Maček f rane, 1.10.1919, Tovarniška 7, Kristanov, 43 Maček Stanislav, 30.10.1923, Tovarniška 7, Kristanov, 44 Marolt Matija, 17.4.1924, Naklo 4, 45 Masle, Gromov, 46 Masle Franc, Cesta talcev 2, Špilerjev, 47 Menart Marko, 23.3.1926, Stara cesta 62, Gšpinov, 48Merlakfranc, 1927, Za železnico 2, Jernčkov, 49 Mihevc Iranc, 12.10.1908, Gozdna pot 14, Štefetov, 50 Mihevc Jože, 1.10.1910, Cesta 5.maja 25, Štefetov, 51 Milavec Andrej, 9.9.1909, 52 Mol/k lerdinand, 3.3.1906, Notranjska 44, Farčetov, 53Molk Ivan, 27.11.1927, Vrtnarska pot 7, Od Johana, 54 Mož/na Janez, 1906, Stara cesta 68, Vrbančev, 55 Musec Ivan, 22.4.1928, Cesta talcev 1, Mežečev, 56 Nagode I rane, 1926, Gozdna pot 16, 57 Nagode Ivan, 11.12.1925, Stara cesta 34, Andrejcov, 58 Nagode Janez, 1918, Gozdna pot 16, 59 Orač Ione, 23.9.1909, Tržaška 49, 60 Pavlin Jožko, Notranjska 9, 61 Pečkaj Anton, 7.4.1921, Tržaška 2.a, 62 Poženel Anton, 12.5.1921, Šolska pot 1, Matacov, 63 Poženel Martin, 12.9.1923, Grič 10, Matacov, 64 Poženel Niko, 22.11.1926, Grič 10, Matacov, 65 Sebenik Rudi, Tržaška, 66 Šinkovec lomaž, 1910, Stara cesta 74, 67 Špacapan I rančišek, 22.11.1927, Notranjska 35, 68 Jrček 7omo,8.12.1916, Čevica, 69 Iršar Ferdinanand, 70 Jurk Janez, 24.12.1912, Čevica 10, Skrotnkov, 71 Urbas Anton, 26.8.1926, Ograde 31, Jakužev, 72 Vončina Jože, 20.2.1918, Stara pot 14, 73 Vončina Valentin, 8.2.1916, Stara pot 14, 74 /alar Alojz, 1911, 75 Zdovc Stanislav, 22.10.1925, Mandrge 9. Posledice slabega ali premalo premidljenega dela počasi uničujejo delo samo (Foto F.B.) Stara cesta - slaba skrb Odlok o organiziranju Komunalnega podjetja Logatec v 5. točki 3. člena določa, da to podjetje posebnega pomena gospodari tudi z občinskimi cestami. Zato prebivalci ob Stari cesti upravičeno pričakujemo, da bo to podjetje le imelo malo več posluha za njeno vzdrževanje, kot ga je imel "Gradnik". Nas ne zanima, kdo je za to cesto dolžan skrbeti, zahtevamo le - kot redni plačniki obveznosti, med njimi tudi nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - da pristojne službe poskrbijo za vsaj minimalno vzdrževanje: čiščenje jaškov za odvodnjavanje, odstranjevanje nane-senega peska, blata itd. Od leta 1972, ko je bila cesta asfaltirana, zanjo ne skrbi nihče več, niti za najbolj nujno vzdrževanje ne. Po vrsti: od hišne številke 45, kjer se začne "Gašpinov klanec" pa naprej proti tovarni "Valkarton" je cesta na najbolj nepreglednem delu klanca zožena. Vzdolž klanca je bil, vzporedno s cesto, napravljen izkop za telefonski kabel, asfalt pa po opravljenih delih ni bil položen v prejšnji širini. Nevarno zoženje kar samo izziva nesrečo. Od hišne številke 63 pa naprej do številke 69, se že ob manjšem dežju na cestišču zadržuje voda, ker na tem najnižjem delu cestišča ni bilo urejeno odvodnjavanje. Do sem priteka tudi voda s Stare poti. V deževnem vremenu in še nekaj časa po dežju je cesta neprehodna, ker na njej stoji voda več kot 10 cm visoko. Dalje: nedaleč od hišne številke 69 v smeri "Valkartona" stoji, razen v zelo suhem vremenu, na cesti voda v dolžini 20 - 30 metrov ter izpodjeda rob ceste. Klanec od hišne številke 71 naprej proti železniškemu prehodu je nevzdrževan. Vsak, tudi najmanjši naliv, nanaša pesek asfalt, na zavoju ceste, ki pelje proti transformatorski postaji. Če hočejo stanovalci hiš, ki pre bivajo na drugi strani železniškega prehoda imeti klanec prevozen, morajo sami po vsakem nalivu navoziti pesek. S tem, kar je tu zapisano, so bile že večkrat sezanjene Krajevna skupnost in pristojne občinske službe, vendar do zdaj brez uspeha. Ureditev tega dela ceste ne zahteva dragih načrtov in tudi ne velikih investicij, ampak le malo dobre volje in odgovornosti od ljudi, ki so plačani za to, da skrbijo za stvari, ki so potrebne vsem občanom. Upamo, da bo ta zapis pripomogel k temu, da bo tudi ustrezna inšpekcija kdaj pogledala to cesto in predlagala ustrezne ukrepe. Prav tako pričakujemo, da bo Komunalno podjetje Logatec svojo nalogo, ki mu jo nalaga sprejeti odlok, dobro opravilo. Franc Bogataj Martinj hrib se širi Pripravljalna dela za novo stanovanjsko sosesko že teko Marsikdo, ki je v zadnjem času potoval proti Lazam ali hitel v Kali še, je na koncu Martinj hriba lahko videl čistino, kjer so ljudje še lani gobarili med grmičevjem. Čistina že dobiva novo podobo. Na njej naj bi bilo 25 novih stanovanjskih hiš. Zemljišče je last občinskega zemljiš- kega sklada in se že prodaja. Dela za temeljno infrastrukturo so se začela. Trenutno se utrjujejo nove dovozne poti. Izkope in planiranje so investitorji zaupali firmi Šti-grad d.o.o. Po doslej zbranih podatkih so parcele velike od 600 do 000 m2. Primerna cena zemljišča in konkurenčnost izvajal cev naj bi na tem prostoru pokazala kmalu kaj več, kot je videti zdaj. A.Č. m mmm....................;.......:.....g......................m....... Del "izplena" očiščevalno akcije prod odvozom na odlagališče komunalnih odpadkov (FotoA.T.) Za čistejše -prijaznejše okolje Navadno se izogibamo imenom posameznikov, ki so zaslužni za organizacijo kake večje akcije, ki jo izpeljemo v Lovski družini Rovte. Tokrat se temu ne bomo izognili, tudi zato ne, ker mislimo akcijo nadaljevati vsako leto. Upamo, da bo ta članek prebralo kar največ naših občanov in da se nam bodo pridružili. Dosti je govorjenja, kakšno okolico da imamo, kaj vse da leži v naših gozdovih, potokih itd., vendar je vse premalo storjeno. Seveda, vse te smeti niso same prišle na kraj, kamor ne sodijo, pač pa so jih tja prinesli posamezniki, ki jim, žal, ne vemo imena. V bodoče bo treba imeti bolj odprte oči tudi za take in jim v podobnem članku dati "priznanje". Čeprav imamo institucijo, ki bi take ljudi lahko kaznovala, smo prepričani, da do sankcij vsaj zaenkrat še ne bo prišlo. Obenem pa tudi upamo, da bo divjih odlagališč čimmanj. Upamo, da ti ljudje naše akcije ne bodo razumeli tako, da bodo na očiščena mesta zopet navozili smeti, češ saj jih bodo drugi odpeljali. Če smo že ponosni na našo samostojno Slovenijo, bi bilo prijetno, če bi lahko bili ponosni tudi na čisto in prijazno okolje. Tudi tega lahko ustvarimo le sami, vsak na svojem koncu. Pobudo za to akcijo je dal član naše družine Viktor Lazar; izpeljali pa smo jo ob Dnevu zemlje. Očiščevanja smo se najbolj številčno udeležili člani LD Rovte, Planin skega društva Rovte in Ribiškega društva Žiri. Na logaško komunalno deponijo je bilo prepeljano prek 60 m3 kosovnih odpadkov. Za prevoz sta skrbela Anton Treven in Viktor Lazar, vsak s svojim kamionom. Pri nakladanju so s svojo mehanizacijo sodelovali Mirko Žust, Zvone Ko-govšek in Jože Modrijan. K sodelovanju smo povabili tudi Ribiško društvo Vrhnika, vendar zaman. Na razumevanje za to opravilo smo naleteli na logaški občini, pri Oddelku za urejanje prostora, in dobili celo nekaj denarja. Kot že rečeno, mislimo podobno akcijo ponoviti tudi prihodnje leto, še pred začetkom brstenja. Na njej pričakujemo še večjo pomoč oziroma udeležbo, predvsem ribičev. Morda je letos nekoliko zatajilo tudi obveščanje; obljubljamo pa, da bo prihodnje leto boljše. LD Rovte ČVRSTO NAPREJ Tako kot drugod po Sloveniji se članstvo v Socialdemokratski stranki - SDSS hitro povečuje tudi na Logaškem, še posebej po obisku njenega predsednika Janeza Janše sredi aprila v Logatcu. Prizadevni člani so čutili potrebo po prenovi organiziranosti stranke, in združeni v iniciativni odbor, sklicali občni zbor. 9. junija je tako Občinski odbor SDSS Logatec izvolil novo vodstvo in tako zadnji trenutek postal organizirana stranka, ki je, sodeč po številčnosti in prizadevnosti članstva, ena najmočnejših v logaški občini. Zadnji trenutek pomeni dejstvo, da so pred vrati lokalne volitve in tudi verjetne predčasne državnozbor-ske; slednje lahko pričakujemo, saj po dogajanju v vladni koaliciji zadnje čase in po obširnosti samohvale vladnih predstavnikov, koalicija razpada. Občinski odbor SDSS Logatec vstopa v logaško politično srenjo organiziran. Sodeč po sprejetih smernicah delovnega programa pa med občane spet prinaša duh evropske socialdemokratske miselnosti, ki nam je bila za celih pet desetletij ukradena. Politični prostor logaške občine pokrivamo kot zelo močna in upoštevanja vredna stranka, ki vabi k sodelovanju tudi sorodne stranke. Socialdemokrati imamo članstvo iz vseh slojev, zato morda komu ne bo po volji, ker bomo kot parlamentarna stranka v občinskem in državnem parlamentu nadzorovali lastninjenje (in "divjo privatizacijo"), občinski proračun, dodeljevanje javnih del, ki se financirajo iz proračuna in na vseh nivojih odpravljali oz. spreminjali nastajajoče anarho-liberalne medčloveške odnose. Logaški odbor SDSS bo intenzivno prisoten v vseh porah javnega življenja od naravovarstva; kulture, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, reševanja problematike mladih, šolstva, zdravstva, do spodbujanja podjetništva v občini. Vztrajal bo, da stoji za vsakim programom, ki se sofinancira z denarjem občinskega proračuna, človek z imenom in priimkom. K sodelovanju za dosego teh ciljev, ki so v korist in dobro našega občana, vabimo vse, tudi strankarsko neopredeljene ljudi stroke in dobre volje. Zahtevamo tudi, da davkoplačevalec ve, kam gre njegov denar. Zato vabimo vse, ki jim ni vseeno, kaj se z nami dogaja ali celo manipulira, da se nam pridružijo v skupnih prizadevanjih za pravičnejše življenje, za bogato in varno državo Slovenijo. Na občnem zboru smo predstavili tudi program Kluba senior-jev SDSS, kluba starejših občanov, v katerem bodo dobrodošli tudi nečlani stranke, in Gospodarski forum SDSS, katerega podružnico bomo ustanovili tudi v Logatcu. Vanjo vabimo tiste, ki žele kaj dodati k zadravemu razvoju gospodarstva. Občnega zbora se je udeležil tudi vodja poslanske skupine SDSS g. Ivo Hvalica, ki nas je obširno seznanil z razmerami v državi in dogajanjem v parlamentu, z aferami in težavami, ter nam prenesel pozdrave predsednika stran ke Janeza Janše. Ob koncu naj se zahvalim dosedanjemu vodstvu, članom in vsem drugim, ki so nam pomagali pripraviti občni zbor. Predsednik Obč. odbora SDSS Slavko Brenčič Nekaj poguma je pa le treba za taks' Jubilejni spust v Logaško jamo Spust za javnost v Logaško jamo je 29. maja 1994 doživel svoj srebrni jubilej. Glavna pokrovitelja spusta sta bila Izvršni svet in Oddelek za obrambo SO Logatec. Malo je športnih prireditev v Logatcu, ki imajo tako lepo tradici- spustv globino (Foto A.M.) jo. Že leta 1967, ob 10. obletnici delovanja Jamarskega društva Logatec, so jamarji pripravili spust za javnost v jamo Gradišnico, katere ogromno vhodno brezno vzbuja strah marsikateremu jamarju začetniku. Takratni velik obisk pogumnih Logatčanov je bil jamarjem vzpodbuda, da bi podobno prireditev pripravili vsako leto. Po odkritju Logaške jame leta 1968, v kateri so prvi raziskovalci našli lepo zasigana rova s kapniškimi tvorbami, je to navdušenje naraslo in poznejša odločitev o spustu tudi ljudi neja-marjev v to jamo ni bila težka. V prvih letih je spust potekal menjaje se v Gradišnico in Logaško jamo, zadnjih petnajst let pa je druga, predvsem zaradi varnosti, primernejša za obisk ljudi, ki po večini prvič vidijo plezalni sedež, karbidovko, ročni vitel, s katerim spustimo obiskovalce v 30 m globoko brezno in tako vsaj delno občutijo tisto, kar je jamarjem v navadi. Mnogim obiskovalcem je to tudi prvi obisk kraške jame in redko srečanje z lepotami Krasa, marsikateri obiskovalec se je odločil, da bo svoj prosti čas ali še kaj več posvetil neznanemu, a tudi vznemirljivemu početju. Ob spustih vodimo tudi evidenco obiskovalcev, iz katere je razvidno, da je bil najmlajši obiskovalec star šele tri leta, najstarejša obiskovalka 64 let, najtežji pa 122 kg. Rekorden obisk smo imeli leta 1992, ko smo sustili v jamo, popeljali po električno razsvetljenih rovih in spet dvignili na površje 205 udeležencev, med njimi tudi ministra v slovenski vladi. Letošnjega spusta se je udeležilo 146 obiskovalcev, ki so prišli iz vseh koncev Slovenije, največ pa je bilo doma- Društvo v očeh svojega člana Logaško Društvo invalidov kar dobro posluje. Zato smo člani zelo hvaležni vodstvu, ki skrbi za tako raznoteri program. Prireja razne zabave in izlete, tako da ni članom nikoli dolgčas. Tako je pripravilo zabavo za novo leto, pustovanje, balinanje in kolesarjenje. Za izlete pridejo iskati težje invalide z avtobusom tudi na dom, za kar smo zelo hvaležni šoferju Samu, ki je z nami nadvse potrpežljiv. Zelo smo hvaležni tudi predsednici Kristini, ki je na voljo vsem in ob vsakem času, in pa tajnici Zvonki, ki skrbi za razna pisarinja. Za novo leto je vodstvo obiskalo vse težke invalide in jih primerno obdarilo. Za materinski dan je vodstvo obiskalo vse matere z rdečim nageljnom in majhnim darilom. Vsi težji invalidi imamo pravico vsako drugo leto na desetdnevno zdravljenje v Termah Čatež ali ob morju v Izoli, in to za malenkostno pristojbino. Hvala lepa tudi vsem pomočnicam, ki kdaj pa kdaj delijo hrano in pijačo, pa tudi g. Gabrovšku, ki je vedno pripravljen pomagati pri vstopu ali izstopu z avtobusa in povsod drugod. Leopold Urh činov. Z veseljem ugotavljamo, da se te naše aktivnosti, s katero skušamo vsaj delno prikazati dejavnost jamarjev, udeležeuje vse več novih ljubiteljev narave, nekateri bolj zagreti pa imajo že rezervirano zadnjo nedeljo v maju, da lahko pomagajo ekipi, ki skrbi za čim varnejši spust. Na koncu bi se radi zahvalili vsem, ki so nam tokrat pomagali: dva smo omenili že v podnaslovu, slede pa še 530. učni center TO Vrhnika, Bernard Mlinar, Zdravstveni dom Logatec, Jože Lušina, Okrepčevalnica Maček, Jože Ma-jer, Econocom, Petrol, Niko Pet-kovšek, Bojan Volk, Stane Gruden, Zinka Žakelj. Hvala tudi vsem drugim, ki so kakorkoli pripomogli k uspešni izvedbi spusta. Jubilejni spust je za nami, z njim pa smo še trdneje odločeni, da tak način prikaza dejavnosti nadaljujemo, saj ljudje navdušeno sprašujejo: Kdaj bo spet in kje? Nasvidenje maja 1995. Najbrž pri Logaški jami. Jamarski srečno! Odgovorni vodja Spusta 94 Drago Korenč Logaški upokojenci so zborovali V prepolni avli dolnjelogaške osnovne šole so člani Društva upokojencev Logatec v začetku apriia imeli svoj občni zbor. Predsednik društva je poročal o humanitarnih dejavnostih društva, ki obiskuje starejše in bolne člane, dalje člane, ki so v domovih ostarelih, prireja srečanja starostnikov in zakonskih jubilantov. Vsa ta srečanja so obogatena s kulturnimi programi, kjer nikoli ne manjka mešani upokojensko - invalidski pevski zbor, ki vse bolj ubrano poje priljubljene in znane pesmi. Na področju športa prireja društvo tekmovanja v balinanju kjer so zelo uspešni, in kolesarjenja, na katerih je zelo prijetno. Omeniti velja tudi piknik s srečelovom. Posebno veselo in zabavno pa je na izletih upokojencev. V preteklem letu jih je bilo 7, financirajo pa se izključno s prispevki izletnikov, tako da se ne obremenjuje društvena blagajna. Tudi v bodoče bodo izvajali utečene aktivnosti in jih še popestrili. Morda bi bilo mogoče na področju športa in rekreacije organizirati še šahovsko in strelsko sekcijo. Na kulturnem področju pa razmišljajo, da bi se povezali z RTV in pripravili oddajo Prizma optimizma. Ena izmed pomembnih nalogje tudi pridobivanje novih članov. Od cca 1800 uživalcev pokojnin je članov le 1100, zato vodstvo društva prijazno vabi vse, ki še niste člani, da pridružite upokojensli druščini. Uradne ure so vsako sredo in petek od 8. do 10. ure. V razpravi je bilo postavljeno vprašanje, kaj je z gradnjo doma za starejše občane v Logatcu in ali ne bi bilo morda smotrno v ta namen razpisati samoprispevek? Upoko jenci ugotavljajo, da se njihov gmotni položaj vse bolj slabša. Vsi ukrepi, ki jih predlaga vlada in sprejme parlament, potiskajo upokojence vedno bolj v kategorijo socialnih podpirancev. Navzoči so sprejeli sklep, da pošljejo protestno pismo vsem institucijam, ki sprejemajo take ukrepe, ki zmanjšujejo že pridobljene pravice upokojencev. (Protestno pismo so v prejšnji številki objavile tudi Logaške novice - op. ur.). Navzoče so pozdravili tudi predsednik občinske skupščine, predsednik Izvršnega sveta, predstavnica socialne službe, državni svetnik, članica UO Zveze društev upokojencev Slovenije in predstva-nik ZB Logatec. Predsednik logaškega Izvršnega sveta je povedal, da bodo letos pripravili projekt za izgradnjo doma za starejše občane, morda odkupili tudi zemljišče, kaj več pa spričo drugih, pomembnejših nalog letos ne bo inogoče narediti. Upokojencem je priporočil, naj se za boljše informiranje svojih članov poslužijo novo ustanovljene Študenti ljubljanske Pravne fakultete v ZDA Organizacija strokovnih ekskurzij v ZDA je postala med študenti 4. letnika PF že kar tradicija. Vsako leto se že oktobra začno priprave, ki jih vodi profesor mednarodnih ekonomskih odnosov dr. Franjo Štiblar. Naš program je vseboval ogled nadvse privlačnih znamenitosti in institucij. Za uresničitev ekskurzije so bila potrebna precejšnja denarna sredstva, ki smo jih zbrali s sponzorji. To nikakor ni bilo lahko, saj podjetjem v veliki meri primanjkuje interesa za podporo študijskih ekskurzij, nekatera pa imajo sploh težave z likvidnostjo in si tega ne morejo privoščiti. Tako smo bili deležni večje podpore le s strani ministrstev in svojih matičnih občin. Tudi v skupščini občine Logatec Kresna nedelja v Hotedršici "O kresi se delo umesi" je eden starih pregovorov ob prelomu sončnega leta. To je čas košnje in žetve. S košnjo se delo začne in potem se drži drugo drugega tja do velike maše. Domala pri vsakem spravilu pridelka j bilo njega dni nekaj prazničnega, kljub trudu in znoju kajpak. Sodobni čas je to prazničnost neusmiljeno presekal, vrisk in pesem koscev sta utihnila. Prav zato sta nas Občina Logatec in Krajevna skupnost Hotedršica povabili, v okviru projekta "Celostni razvoj lokalne radijske postaje Logatec, pa tudi Logaških novic. Za naslednje štiriletno mandatno obdobje so upokojenci izvolili nov upravni in nadzorni odbor, člane raznih komisij in delegate konference. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Franc Verbič, ki je zelo delavec in uspešen organizator. Za tajnico je bila izvoljena Rozi Sedej, ker je bila dosedanja tajnica Ana Jenko na lastno željo (zaradi zdravstvenih razlogov) rešena tajnikovanja; bila je namreč 14 let sposobna in vzorna tajnica društva, za kar se ji je v imenu vseh članov zahvalil predsednik društva. Za blagajničarko je bila izvoljena Ivanka Bogataj, ki je tudi že doslej uspešno vodila finančno knjigovodstvo društva. Z dobro voljo in pripravljenostjo za sodelovanje vseh, ki so pe sposobni delati, bo aktivnost društva tudi letos razgibana in uspešna. Tatjana smo naleteli na pripravljenost za denarno podporo našim prizadevanjema. Kljub vsem težavam smo 11. marca odleteli čez "veliko lužo". Študijski program predavanj, srečanj in obiskov je bil realiziran daleč nad najbolj optimističnimi pričakovanji. V 17 dneh smo obiskali več pomembnih institucij, med drugimi OZN, slovensko veleposlaništvo, VVall street, Mednarodni monetarni sklad, Svetovno banko, Senat in Kongres, State Department, odvetniške pisarne... Ekskurzija je v celoti uspela, zahvaljujoč se koordinatorju prof. Štiblarju, našemu trudu, predvsem pa sponzorjem, za katere upamo in želimo, da bodo tudi vnaprej tako dobrohotno podpirali podobne projekte in na ta način prispevali k razširjanju znanja in razgledanosti študentov. Mihaela Logar podeželja in obnova vasi", v Hotedršico na pravo, starožitno košnjo in prikaz običajev ob njej: nakladanje voza, malico, valjanje. Tekmovalna prireditev, na kateri so se v hitrosti in spretnosti pomerile skupine štirih naselij: Hotedršice, Novega sveta, Žibrš in Ravnika, je bila lepo pripravljena in odlično izpeljana. Ogledalo si jo je zares mnogo ljudi, lahko bi rekli, vsa Hotedršica. Ob tekmovanju koscev in grabljic na Medvedjem brdu bo verjetno postala vsakoletna. Pripravljalcem želimo obilo uspeha tudi v prihodnje. J.G. 72. Giro d' Italia, ki je drvel tudi skozi Logatec, je ob Tržaško cesto privabil izjemno veliko ljudi. Tekmovalce so pozdravljale tudi logaške mažorete, gostinci so se potrudili in redkim žejnim ponudili osvežilne pijače takorekoč v roko. Komaj kdo pa je zaploskal kolesarjem na maratonu Franja, čeprav je bilo med njimi kar precej Logatčanov. Nas res zdramijo samo še vrhunske prireditve, za soljudi, njihova prizadevanja in upanja pa nimamo več časa? (Foto in tekst J.G.) Raziskovalna delavnica v Hruški Med 22. in 29. julijem bo v Logatcu in okolici poletni mednarodni arhitekturni tabor pod vodstvom DIA Darka Likarja in sodelavcev projekta Marka Freliha, Antona Marna in Mateja Zupančiča ter sodelavcev LASA, evropske skupščine študentov arhitekture, in Kluba Logaških študentov. Pričakujejo udeležbo 25 tujih in prav toliko domačih študentov arhitekture. Delovne naloge bodo navezane na temo rimskega poznoantičnega obrambnega sistema "Claustra Alpium lulianum", ki ga Logatčani poznamo vsaj po restavriranem delu utrdbe na Lanišču. Naere tabora so promovirati najpomembnejši arheološko - kulturni spomenik našega prostora, poiskati njegovo realno vrednost v evropskem prostoru in določiti njegovo uporabno vrednost v sodobnem življenju. Obenem bodo še restavratorska, slikarsko - kiparska, oblikovalsko - modelarska, fotografska in modna delavnica. Dejavnosti bodo vodili študentje ali mladi diplomanti ustreznih študijskih smeri, namenjene pa bodo študentom, dijakom in osnovnošolcem. Delavnice bodo povezane z osnovno raziskovalno nalogo, a svobodneje zastavljene in namenjene popestritvi sicer skromnega poletnega dogajanja v Logatcu. Težišče dejavnosti bo v prikazu arhitekturnega reševanja konkretnega vprašanja ter v povečevanju občutka za skupinsko delo, problematiko okolja in kulturne dediščine nasploh. Rezultati vseh dejavnosti bodo predstavljeni na razstavi, ki bo potovala po Sloveniji, in v zborniku, ki bo obšel ves evropski kulturni prostor. , Morda je to tudi primerna priložnost za odmevno sponzoriranje akcije, ki jo soorganizira Klub logaških študentov s Tržaške 44 v Logatcu. Povzel J.C. * :|: :|: Kulturni utrinki s Trat Kulturno športno društvo Trate bo prihodnji mesec praznovalo petletnico obstoja. Doslej se je ponašalo z mešanim zborčkom, ki je popestril domače proslave in praznike, ter s folklorno skupino, ki je delovala že dve leti pred formalno ustanovitvijo KŠD Trate. Skupina je dala svojstven pečat ne samo kulturnemu društvu, temveč tudi občini Logatec; leto je že cJvakrat uspešno zastopala na sejmu Alpe - Jadran. Folklorna skupina Trate je sodelovala tudi na Gregorjevem sejmu v Logatcu. Ob tem velja dodati, da je organizator sejma morda pozabil, da je omenjena skupina edina v vsej občini, kar bi kazalo v bodoče bolje izkoristiti glede na kraj dogajanja. Decembra lani pa je KŠD Trate razširilo krog sodelavcev. Miklavž je namreč s spremstvom obiskal vse krajane nad 70 let starosti, kar, pravzaprav, ni bil mačji kašelj, saj je obče znano, da je naša krajevna skupnost precej razpotegnjena. Nenazadnje, pa ta dobri mož ni pozabil niti petih vaščank, ki bivajo v domovih za ostarele v Gor. Logatcu in na Vrhniki. Pa tudi otroci so prišli na svoj račun. Prav tako je decembra lani po trideset letih premora znova zaživela dramska kupina pod vodstvom Marije Rupnik. Igralci: Darko Mivšek, Karel Žejn, Henrik Žerjal, Franc Žakelj in Marija Brenčič so 26. marca domačemu občinstvu predstavili ljudsko igro "Trije tički". Igra je pisana na kožo preprostim, delovnim ljudem, s svojim humorjem pa predstavlja popestritev v življenju ljudi. Poleg igralcev so svoj trud in dobro voljo prispevali še drugi sodelavci: scenska mojstra Marjan Mlinar in Miran Kavčič, šepetalka Mira Mlinar, za kostume pa je poskrbela Jelka Žejn. Predstava je bila na domačem odru sprejeta z navdušenjem. Žal se je niso udeležili nekateri povabljeni z občinske ravni. Predstava je bila ponovno odigrana že naslednji dan v Podnanosu, kamor so jo povabili gostoljubni domačini. "Trije tički" so navdušili tudi občinstvo v Podnanosu. Bučen aplavz je požela tudi folklorna skupina, otroci Osnovne šole Planina in pevski zbor Rožmarin pa so pokazali svoje plesne in pevske sposobnosti. Tako smo vam natresli nekaj kulturnih drobtinic iz naših krajev. In ko boste prihodnjič uzrli vabilo, s katerega vas pozdravljata žibrška šola in medvejska cerkev, vedite: vabijo vas KŠD Trate in prijazni ljudje Mešani pevski zbor DMG na jubilejnem Večeru pri vodnjaku. Spredaj: logaški župan med pozdravnim nagovorom poslušalcev. 10 delovnih let kot jubilej Zaprilskim koncertom in j ubilej nim, 10. večerom pri vodnjaku je Mešani pevski zbor Društva mladih glasbenikov iz Logatca zaokrožil prvo desetino let svojega dela. Ni malo, tudi mnogo še ne. Pa vendar! Iz mladega navdušenja se je rodila želja peti v mešanem zboru. Pred tem je deloval dekliški zbor, pridružili so se mu mladeniči, Zdravko Novak je vzel stvar zares in nastal je kar soliden mešani zbor. Vsako leto smo poslušali njihov koncert, pa obiskovali večere pri vodnjaku. In tako smo prišli do številke 10. Leta 1990 je zborovodstvo prevzel dotedanji korepetitor Lovre Grom. Z izvrstno ojačitvijo sopranskih glasov in ob številčnejših najnižjih glasovih je zbor dobil nov zvok, ki gre lepo v ušesa. Sposoben je odpeti dovolj tehten repertoar, ki sodi že kar v kakovostno kategorijo slovenskih zborov. Zbor je gostoval na avstrijskem Koroškem, v Gackem, pri zamejcih v Italiji, pa po Sloveniji. Prijateljuje z zborom Revoz iz Novega mesta. Snemal je za nacionalno radijsko postajo, nazadnje pred mescem dni - zelo uspešno. Nadejamo se lahko kasete z njegovimi posnetki. Iz zbora je izšel tudi Logaški vokalni kvartet. Vsaka skupina potrebuje tudi organizacijskih vodij. To breme so v zboru doslej nosili Sašo Sokovič, Marko Škrlj, Lado Korenč, Janko Filipič, še vedno pa se pod njim poti Andrej Grom. Zbor je ob svoji 10-letnici izdal zelo lično in vsebinsko prijetno brošuro: Pesem je življenje. Tudi zanjo iskrene čestitke, tako kot za delo, ki je že bilo opravljeno, in za vsa nadaljanja čvrsta prizadevanja. In še beseda o gostih letošnjega Večera pri vodnjaku. Prišli so etno skupina Deseti brat iz Trebuše, harmonikar Albin Grižonič iz Gaiona nad Koprom in rezbar Bogomir Samec. Seveda so tudi čevčanske žene z domačimi dobrotami in napovedovalec Milan Trobič večeru - kot vsem minulim, dale svoje razpoznavno obeležje. Janez Gostiša * * * Petje na vasi Med prireditvami ob državnem prazniku posebej omenimo "Petje na vasi", ki ga že kar tradicionalno prireja Kulturno društvo Rovte. Tudi letos se je predstavila pisana pevska druščina iz okoliških krajev od Žirov, Dobrunj, Horjula, Vrhnike, Logatca do Cerknice in oddaljenejšega Grosupljega. Domači fantje so pripravili tudi pravo kmečko vasovanje, v katerem ni manjkalo šaljivosti in domiselnosti, zlasti pri osvajanju dekliškega srca, ki se je končalo s ploho moške vode iz očetove nočne posode. Pa še dve kozi sta se pasli. Program je povezoval igralec Milan Kalan, ki je z dovtipi in priredbami posameznih pesmi še popestril večer. Ne smemo pozabiti tudi lajnarja, ki je z lajno in starim gramofonom večeru pridihnil vonj minulih časov. Lep in prijeten večer, ki ga je doživelo zares številno občinstvo. A.Č. Pravljice so povsod doma Slikanica. Slikanica, odprta za vse in vsakogar. Slikanica, ki naj ponikne v najmanjša srca. Slikanica, ki naj pripoveduje večne zgodbe o neminljivih stvareh. Slikanica, ki naj zažari kot malo sonce, da razsvetljuje pot v življenje. Slikanica kot sopotnik malih in velikih. Slikanica kot slikanica. Nekako s tako prijaznostjo se je bilo predstavilo 50 mednarodno nagrajenih slikanic v tujih jezikih na razstavi v Narodnem domu (od 30. maja do 6. junija letos). Za nenavadno mavrično slikovitost razstave je poskrbela logaška knjižnica skupaj z založbo EPTA iz Ljubljane. In nedvomno: samo v slikanici se lahko povsem sotvorno združujeta dva svetova - besedna zgodba v ilustrativni upodobitvi, beseda in podoba, pisec in slikar. In za kakovostno slikanico gre; bolj ko je slikanica kakovostna, manj sta si podrejena bodisi tekst sliki ali slika tekstu; oboje postane neločljiva enota. In taka enota je lepa in z lepim plemeniti otroka in odraslega. Redka priložnost videti toliko bogastva hkrati, ne pa edinstvena: podjetje KLI je z velikim razumevanjem odkupilo razstavljeno zbirko, ki bo poslej v matični knjižnici dostopna vsem, ki jim je namenjena. Razstava slikanic je bila namenjena še nečemu: vzdramila naj bi v nas občutek za navidezno drobne pomenljivosti, ki so velike v svoji odmevnosti. Maš Pogovor z Borisom Pahorjem Sredi aprila je Matična knjižnica Logatec pod vodstvom Alenke Furlan pripravila zanimiv in iskriv večer: pogovor z Borisom Pahorjem ob njegovi osemdesetletnici. Modra knjižnična dvorana je bila kar pretesna za vse, ki bi se pogovora radi udeležili kot poslušalci. Borisa Pahorja, predvsem kot literata in pokončnega slovenskega intelektualca z one strani državne meje sta v uvodu predstavila direktor koprske založbe "Lipa" prof. Jože Hočevar in Logatčanka prof. Mihaela Kavčič, ki je nedavno tega diplomirala na ljubljanski Filozofski fakulteti z zagovorom dela "Razvoj romana Borisa Pahorja". Besede so se stekale v uglajen in tvoren studenec misli in razmišljanj o okolju in okoliščinah, v katerih se je kalilo delo in v katerih je zorel in ustvarjal Boris Pahor. V vsej polnosti pa je podoba Borisa Pahorja zažarela, ko je še sam spregovoril. Kot da šele leta prinašajo polno moč, kot da se odpira neizčrpen vir življenjske sile in trdnih, ostrorobih, a kot iz kamna izklesanih spoznanj, skrbno razvrščenih v zakladnici pomnjenega in doživetega v življenju. Sam je priča, in dokaz obenem, kako biti Slovenec sredi tujcev, ob tem še prenekaterikrat v opreki z uradnimi stališči glasnikov matičnega naroda. Nehote se mi je zastavilo vprašanje, ali moraš res biti zunaj, da si lahko.ves znotraj, moraš biti ločen, da se pokažeš kot obče veljavna predstava o bistvu, o sredici? Boris Pahor je v svojem literarnem ciklu z žlahtno in kleno kraševsko besedo pisal o življenju, skušnjavah in skušnjah, ki so bičale in krotovičile ljudi iz njegovih literarnih pripovedi in izpovedi. In v prenekateri lahko razberemo avtobiografske poteze. Tudi "Odisej ob jamboru", zbirka esejev, natisnjena na Tržaškem leta 1964 in tedaj v Sloveniji nezaželena, letos pa ponatisnjena, sodi mednje. Bil je večer, poln žlahtne pripovedi in misli tudi za kasnejše razmišljanje in neizrečeno, a zavezujoče povabilo k branju tehtnega čtiva izpod peresa Borisa Pahorja. Janez Gostiša S koncerta v domači farni cerkvi: z leve napovedovalec Marko Škrlj, dirigent in zborovodja Marjan Grdadolnik, člani trobilnega kvarteta, za njimi pevke in pevci Adoramusa (Foto M.F.) Bogata sezona zbora Adoramus Adoramus poje dobrih 7 let. Domačine redno razveseli z dvema osrednjima koncertoma: božičnim in letnim. Leto za letom odzivno nastopa na reviji slovenskih cerkvenih zborov. Vse več sodeluje pri nedeljskih mašah in še posebej ob različnih slovesnostih. Sodeluje z instrumentalisti; tako je nastopal s trobilnim kvartetom in kvintetom ter z godalnim ansamblom. Gostuje. To je kratek curriculum vitae mladega mešanega dolnjelogaškega pevskega zbora, ki ga vodi Marjan Grdadolnik. V božičnem času je Mešani pevski zbor Adoramus pod vodstvom Marjana Grdadolnika s Trobilnim kvartetom pod vodstvom Roberta Albrehta izvedel hvalevreden koncert. Prijetno novost v vokalnem deluje predstavljal splet božičnih ljudskih kolednic, ki jih je priredil Ubald Vrabec. Zahtevna, mestoma prezahtevna je bila Strmčnikova četrta Hvalnica Materi božji z orgelsko spremljavo Gabi Nagode in solistoma Marjanom Ravnikom in Urško Istenič. Trobilni kvartet je sam solidno odigral troje skladb, skupaj z zborom pa sta izvedla Limbacherjevo mašo. Ta veličastna skladba je pokazala prenekatero pevsko in igralsko odliko nastopajočih. Koncert je bil delno ponovljen v Rovtah, kjer je sodeloval tudi domači cerkveni zbor pod vodstvom Janeza Trevna. V začetku aprila je zbor s Pihalnim orkestrom Logatec pripravil velikonočni koncert. V začetku maja se je udeležil letošnje revije cerkvenih zborov na Rakovniku, in bnil znova med najboljšimi. Konec maja je zbor odpel svoj letni koncert v domači cerkvi in ga ponovil v začetku junija v zelški. Program je bil izredno zanimiv. Najprej je dirigent Marjan Grdadolnik, ki ob vsem delu še študira na Glasbeni akademiji v Ljubljani, odigral 2 skladbi za klarinet. Spremljal ga je godalni orkester z Vrhnike, ki ga vodi mlada Mojca Oblak. Ob bravurozni izvedbi se aplavz kar ni polegel. Zbor je zatem odpel šest oz. sedem skladb. Posebej velja omeniti Bustovo "Ave Marta', prestižno skladbo slovenskega zborovstva v tem času, ter Gerlančevo "Oče naš". Mladi pevci pa so segli tudi po dveh, treh črnskih duhovnih. Kot solista sta se oglasila basist Beno Možina in tenorist Janez Gostiša ml. Z godalnim orkestrom je zbor izvedel triglasno Visonajevo mašo v g molu. In za konec še dve slavnostni skladbi G.F. Haendla. Če bi šel zbor pri svojem delu naprej s tolikšnimi koraki, kot gre zadnji dve leti, moramo kaj kmalu računati nanj kot na enega vodilnih slovenskih cerkvenih zborov. Janez Gostiša Združeni okteti po izvedeni skupni skladbi z dirigentom Tomažem Tozonom (Foto M.T.) Oktet na koncertnih odrih Logaški oktet se je v decembiu minulega leta na posebno povabilo ZKO Slovenije udeležil srečanja izbranih slovenskih oktetov in nonetov v Braniku na Vipavskem. Vsaka od nastopajočih skupin se je morala obvezaji, da k sebi povabi v goste še najmanj dve drugi. Logatčani smo se dogovorili za sodelovanje z ženskim oktetom Anina dekleta z Lovrenca na Pohorju in z novogoriško Vrtnico. V takšni zasedbi smo februarja koncertirali v Logatcu, v začetku maja na Lovrencu, kjer se je pridružil še kvartet bratov Smrtnik s Kort, za jesen pa je najavljen koncert na clobrovskem gradu v Coriških brdih. Oktet sicer nastopa ob priložnostih promocijskega značaja (denimo: sejem Alpe - Jadran, otvoritev carinarnice v Logatcu), kar nekako se je ustalil na svečanih prisegah vojakov. Piipravlja se na daljšo turnejo v inozemstvo, če se bodo, seveda, srečno stekle vse okoliščine, ki sicer lahko zajeten projekt tudi podro. Večkrat se oglasi na otvoritvenih svečanostih v občini. Posebej omenimo nastop ob obisku avstrijskega državnega predsednika g. Thomasa Klestila v Postojnski jami, in že kar tradicionalni nastop na vinski slovesnosti v pobratenem Repentabru. O letnem koncertu okteta objavljamo zapis Marcela Štefančiča. "Ko zapojo pesem srca, ko zapojo pesem neslutenih radosti, ko zapojo pesem, ko zapojo. Že kar nekako pričakujemo, da se v februarju strne leto za letom proslavitev Prešernovega dne s koncertom Logaškega okteta. Letos je 5. februarja pripravila logaška osmerica koncertni spored še z dvema gostoma: z ženskim oktetom Anina dekleta z Lovrenca na Pohorju in z moškim oktetom Vrtnica iz Nove Corice. Logaški oktet, pod pevskim vodstvom laneza Costiše in pod umetniškim vodstvom Tomaža Tozona nadaljuje stilno ubrane predstavitve slovenskih zborovsdkih skladateljev. To pot je segel po delih Antona Foersterja in odbral operni spev Gorenjci, tenkočutno romanso Večerni ave, razpoloženjsko Njega ni, refleksivno Razbito čašo ter glasbeno karikirano pripoved Spak. Program je bil tako prej zahteven kot ne. Temperametnim zastavkom umetniškega vodje so izraziteje sledili tenorski glasovi. Tudi intonančna prefinjenost je prej zanihala v nižjih kot v višjih legah. Pevski vtis pa je ostal prepričljiv, zlasti med dinamičnima stopnjama piano in mezzoforte. Za celostno akordično uglašenost mora poskrbeti prav vsak pevec v vsakem hipu prepevanja, seveda, zaradi še boljšega -prepevanja, namreč. Pohorska Anina dekleta, ki pojo vsega štiri leta, so bila pod vodstvom Karmen Podlesnik dobro opazna osvežitev in svojski glasbeni dosežek večera. Toliko muzikaličnosti ženskega pevskega sestava nismo ravno najbolj vajeni na logaškem odru. Pa tudi spored od Gallusa prek Beatlesov do priredb slovenskih narodnih pesmi ni bil tako enostaven, kot se je preprosto zdel napisan v koncertnem listu. Se je čutilo: kaj je dober nastavek, natančen dih, voluminozno oblikovan glas, izraba resonančnih možnosti, intonacija; izhodišče za dobro in lepo petje. Bi pa človek pričakoval nekaj več izpetega temperamenta in, kajpak, tudi več zdiferen- cirane izraznosti, ker, pač, Yesterday in Kak' so me mati navadili, na primer, terjata prav gotovo vsak svoj interpretacijski izraz. Novogoriška Vrtnica pod vodstvom Ivana Mignozzija zaokrožuje 15-letnico uspešnega prepevanja, saj sodi med najodmevnejše primorske oktete. Gre namreč za take vrste oktet, ki rad poje po fantovsko, vendar v najbolj žlahtnem pomenu te besede. Posebna odlika Vrtnice so spevni basi, mehki, vendar sonorni baritoni, in če ima ansambel še dobrega tenorskega solista, potem se lahko dogajajo lepe pevske reči; nisem rekel najlepše, ker se oktet ni najbolje predstavil z vrhnjimi tenorji. Zato so bili forti z večine prisiljeni ali pa celostno glasovno neobvladovani. Škoda vsake površnosti, še posebej pri oktetu, ki mu ni bilo ravno težko biti prepričljiv; v dobrem, seveda. Praznično slovesnost je izrabil odbor za kulturo občine Logatec, da je podelil Februarska priznanja za izjemne in življenjske doneske k razvoju kulture na Logaškem. Logaški oktet pa je svojemu umetniškemu vodju izkazal posebno pozornost ob 50-letnici njegovega glasbenega umetniškega ustvarjanja. Povezovalno dolžnost je dopadljivo opravila dolgoletna napovedovalka koncertov Logaškega okteta Melanija Šter, ki je ob koncu povabila na oder vse pevce, da so družno zapeli pod vodstvom Tomaža Tozona Foersterjevo Ave Marija; za klavirsko spremljavo (žal le na klaviaturah) je dostojno poskrbel mlajši Janez Gostiša. Ob vsem moramo reči, da je bil ta februarski koncert resnično bogat pevski dogodek. In državnemu predsedniku Milanu Kučanu s soprogo Štefko prav gotovo ni bilo žal, da je tega večera ploskal nastopajočim v polni dvorani Narodnega doma v Logatcu." ■\: :J: * Glinene podobe, nastale pod prsti mladih oblikovalcev (Foto M.F.) Mladi z glino Vlogaški Matični knjižnici je bila sredi maja teden dni odprta razstava izdelkov keramičnega krožka Vzgojnega zavoda Logatec in izdelkov s srečanja mladih Logatčanov na "grajskem žuru". Zvečine fantje med petnajstim in dvajsetim letom so pod mentorskim vodstvom Mirka Furlana enkrat tedensko skozi vse leto oblikovali glino. Najprej so igraje ob prvem stiku z novim materialom oblikovali kroglice, kasneje pa vse bolj zahtevne skulpture in predmete. Vse to se je dalo razbrati iz skrbnega izbora izdelkov celega leta, tudi na kolovratu vrtenih žganih posodicah, vazah, skulpturah (terakota), in iz tehnično zahtevnejše obdelane lončenine, kot so angobe, z glazurami, barvami in vrezi in z odtisi okrašeni izdelki. V vseh teh pisanih in uporabnih predmetih in živalih, telesih in podobah s čudnimi, včasih grozljivimi izrazi je moč razbrati izpoved mladih oblikovalcev. Na otvoritvi se je zbralo mnogo ljudi, med njimi ga. Andreja Koblar z ZKOS in znana keramičarka ga. Dubravka Urban. Hvalevreden pa je je tudi obisk naših občinskih mož, ki se zanimajo za kulturno dogajanje in jih redno srečujemo na razstavah in drugih prireditvah, kot tudi obisk osnovnošolcev. Z mladimi razstavljala bi se morali še večkrat srečati. Nataša Prestor ... KULTURNI UTRINKI... Farni dan ni kar tako! Zadnjo nedeljo v juniju so župljani sv. Nikolaja že tretjič praznovali svoj farni dan. Ob vročem popoldnevu si je iskalo senco kar veliko ljudi, ki so ob pisanem kulturnem programu, bogatem srečelovu in družabnih igrah našli svoje zadovoljstvo in poklepetali ter prispevali kak tolar za nakup novih orgel, čemur je bil namenjen ves izkupiček prireditve. Za nakup novih orgel bo treba zbrati vsega 200.000 DEM, kar je zagotovor zajeten zalogaj, ki se ga je lotil poseben odbor pri župnijskem svetu. Farni dan je takorekoč začetek ne lahkega dela - zbrati tolikšen denar, zato moramo odboru zaželeti le uspeha. Orgle bodo obogatile bogoslužje, omogočale pa tudi zahtevnejše koncertne izvedbe in podprle že tako kakovostno raven korskega petja v dolnjelogaški farni cerkvi. A.Č. * * * "Notranjska" kar poje Obrtniški mešani pevski zbor "Notranjska" je bil tudi v pomladanskem delu sezone dejaven. 21. maja je nastopil na slovenski reviji obrtniških zborov v Dravogradu, 11. junija je ob 25-letnici Obrtne zbornice Slovenije pel pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani, istega dne zvečer koncer-tiral na Ravnah nad Cerknim, 29. junija sodeloval na otvoritvi Obrtno pojetniškega sejma v Logatcu. Zadnjo avgustovsko bo imel priložnostni koncert na Nanosu, 3. septembra pa na jubilejnem pohodu slovenskih obrtnikov na Triglav. Zbor druži družabnost, pa tudi izjemna pevska volja. Da bi le ne presahnila. j.G. * * * Praznik pršuta in terana Dvaintridesetič zapored so drugo julijsko soboto v pobratenem Repen-tabru pripravili praznično razstavo in pokušnjo vin. Prireditve, na kateri vsako leto razglase najboljše pridelovalce vin v občini, se je tudi letos udeležilo zastopstvo logaške občine na čelu z županom g. Antonom Antičevičem, podpredsednikom in državnim svetnikom Marcelom Stefančičem in predsednikom Izvršnega sveta Vladom Pucem. Častno mesto je pripadlo tudi Logaškemu oktetu, ki že leta dodaja temu dogodku svojo pevsko prijaznost. Repentabrski župan g. Aleksej Krizman je v pozdravnem nagovoru na dvorišču kraške hiše zbranim dejal tudi tole: "Funkcija, ki jo opravljajo naši vinogradniki in kmetovalci nasploh je nenadomestljiva, bodisi po ekonomski in kulturni plati bodisi po ambientalni problemaitki. Že dolga leta teče razprava o kraškem parku, kar je povzročilo skoraj popolni zastoj uranvnovešenega razvoja naših kmetovalcev. Dežela je kratkomalo postavila omejitve na teritorij v pričakovanju novega zakona, ki pa ga do danes še ni. Sicer se je zadnja deželna vlada resno lotila problema, vendar je predsednik Travanut podal ostavko in bojim se, da bo ta problematika spet pozabljena v nedogled. Na raznih srečanjih, ki smo jih imeli na ravni deželne uprave smo s kolegi župani iz naše in goriške pokrajine jasno povedali, da nobeno teritorialno načrtovanje ne more iti mimo nas, torej mimo ljudi, ki na tem teritoriju živijo, delajo in ga, predvsem, ščitijo. Jasno, da je tudi upravljanje teritorija primarni aspekt krajevne uprave in torej tudi parka. O tem smo se načelno dogovorili, vendar se vse postavlja pod vprašaj, ker na deželi trenutno nimamo oz. ne poznamo sogovornikov. Upam, da to delo ne bo zamrlo, ampak da bo nova deželna vlada znala in hotela nadaljevati po začrtani poti." Letos je komisija sprejela na razstavo 9 od 11 predstavljenih vzorcev terana in 6 od 9 vzorcev belega vina. Nagrade in pokale so za belo vino prejeli: 1. Giovanna Škabar-Latino, 2. Milena Krt-Bizjak, 3. Dušan Guštin, za teran pa 1. Dušan Guštin, 2. Giovanna Škabar-Latino in 3. Luigi Milic. Vsi, ki so predložili vzorce na rtazstavo, so prejeli posebna priznanja repentabrske občine in nakupni bon, ki ga je poklonila kmetijska zadruga iz Trsta, logaški župan pa jim je vročil tudi spominek logaške občine. Navečer pred razglasitvijo najboljših vinogradnikov za preteklo leto pa so v razstavnem paviljonu odprli tudi razstavo del domačinov: slikarke Adriane Scarizza in kiparja Petra Škabarja. Vse prireditve pripravljata domači društvi Nogometni klub Kras in Kulturno društvo Kraški dom, nagrade pa sta prispevali Kreditna banka Trst in Hranilnica in posojilnica z Opčin. J ago ... KAKO PA KAJ VASE ZDRAVJE Občni zbor KZA Jasna Čuk Konec aprila je bil v prostorih Osnovne šole "i! talcev" redni letni občni zbor Kluba zdravljenih alkoholikov Logatec. Najbolj žgoča tema dnevnega reda je bila razprava o nadaljnjem delovanju kluba. Ker se je število članov kluba v zadnjih letih močno povečalo (v letu 1993 kar za 13 novih zdravljencev), je treba razmišljati o vključitvi še enega terapevta in delitvi kluba na dve skupini. Klub naj bi tudi pospešeno iskal možnosti za svoje financiranje. Udeleženci so z zanimanjem sledili predavanju na temo "Bolezni v odvisnosti od tobaka in nedovoljenih drog" in zastavili več zanimivih vprašanj ter izrazili mnogo osebnih tehtnih mnenj. V razpravi so poleg članov KZA tvorno sodelovali še terapevt Aleksander Može, gost skupščine dr. Jože Skvarča ter vabljeni člani številnih drugih klubov iz sosednjih občin. Na koncu so podelili tudi nagrade tistim zdravljencem, ki v procesu rehabilitacije vztrajajo eno, tri ali pet let. Z objavo tega poročila želim tudi sama v svojem strokovnem in osebnem imenu čestitati vsem članom logaškega KZA za uspešno delo. Svet postane mnogo lepši, kadar se za svoje življenje, tudi osebno, zavzamemo in mu damo novo kvaliteto. Delo našega KZA to vsekakor dokazuje. Ovesti se vpliva drog na ljudi Silva Kranjc Debevc Pojav uživanja in zlorabe drog narašča tudi v našem slovenskem prostoru. Med uživalci drog so najpogosteje mladi. Že nekaj časa je znano, da se starostna meja uživalcev niža na osnovnošolsko populacijo, oz. otroke stare 13,14 let. Šola se kot vzgojno-izobraževalna ustanova zaveda resnosti tega problema, zato smo se odločili, da naša dosedanja vzgojna prizadevanja razširimo še na razvijanje pozitivnih osebnostnih lastnosti posameznika in skupin. V tem smislu šola vzpodbuja prijateljska srečanja mladih (interni šolski plesi). Spoštovanje samega sebe in drugih, odkrivanje lastne vrednosti in pozitivne podobe o sebi si mladi lahko pridobijo z delom in uspehi, ne samo v šoli, ampak tudi z udejstvovanjem na drugih področjih zunaj šole. Da bi mladim omogočili čim boljšo izrabo prostega časa, imamo na naši in na obeh podružničnih šolah organizirane številne interesne dejavnosti s športno-rekreativnega, družboslovno-umetniškega in naravoslovno-teh-ničnega področja, ter tečaje nemškega jezika, klekljanja, tenisa, plesni tečaj in še kaj. V interesne dejavnosti in tečaje imamo vključenih 75% naših učencev. Problem uživanja tobaka, alkohola in drog je v družbi že tolikšnih razsežnosti, da nam je dobrodošla sleherna dejavnost, ki skuša pojav preventivno omejiti in usmeriti ali preusmeriti mladostnika v dejavnosti, ki ga tudi osebnostno bogatijo, mu osmišljajo življenje in ga napolnjujejo z veseljem. Doživljanje uspeha jeza mladostnika izrednega pomena, saj se z njim poistoveti. Tako gradi v sebi občutje lastne vrednosti ter stvarne in pozitivne spodbude. Dejavno življenje ob vrstnikih pa v mladostniku še bolj razvija občutja pripadnosti in s tem notranjo trdnost. Naš vzgojni program si prizadevamo graditi na dobrem, prijateljskem odnosu učitelj - učenec in na ustvarjanju zaupanja in medsebojnega spoštovanja. Posebno skrb na šoli posvečamo učencem, ki niso uspešni pri učenju in doživljajo zaradi tega osebne strese in s tem pritisk učiteljev in staršev. Te učence skušamo spodbujati in jim omogočiti, da slabe ocene v določenem času popravijo. Vzpostavljanje stikov s starši je za nas vrhnjega pomena, saj je družina prva, ki posreduje otroku vrednostni sistem in mu daje glavne napotke in življenjske usmeritve. Izmenjava mnenj ter informacij o uspehu in vedenju nam omogoča večjo učinkovitost na učno - vzgojnem področju. Z usmerjanjem učencev k različnim interesnime dejavnostim želimo vgraditi droben kamenček v mozaik zdravega, duhovno bogatejšega in zadovoljnejšega življenja. Zakaj vsaka od možnih motenj na osebnostnem, miljejskem ali socialnem področju lahko postane vir motivacij za seganje po drogah in s tem dejavnik tveganja. Vsem, ki se tega zavedate, z nami sodelujete in nam pri uresničevanju zastavljenih programov pomagate v dobro naših otrok, iskrena hvala. Kdor seje dobro, tudi žanje! NAS GLAS NAJSEZEDO VAS.. Iz Doma upokojencev na Vrhniki smo prejeli prijazno pismo, s katerim so njegovi avtorji izrazili željo, da o svojem delu in bivanju pišejo tudi v logaški časopis. Objavljamo ga. "Pozdravljeni. Odločili smo se, da bomo odslej bralce Logaških novic v tej rubriki obveščali o dogajanjih v Domu upokojencev Vrhnika. Med nami je precej Logatčanov, ki bi radi tudi na tak način obnovili vez z domačimi krajani. Onkraj prireditev in drugih družabnih dogajanj, ki sicer marsikomu napravijo njegov vsakdanjik prijetnejši, pa ljudje živijo svoje tiho življenje s svojimi mislimi in spomini, in včasih to, kar čutijo in o čemer razmišljajo, tudi zapišejo. Kljub preprostosti so zapisi lepi, govorijo o tukajšnjem vsakdanjiku, pa tudi o radosti in bolečini, ki spremlja vsako človeško življenje. Zato bomo poleg obvestil in vabil objavljali tudi članke naših stanovalcev. Za začetek kronika letošnjih dogodkov. Pripravlja jo naša stanovalka Vera. V januarju: obisk Karitasa iz Loške doline, s pevci; praznovanje rojstnih dni za zadnje tri mesece, kjer so sodelovali učenci vrhniške glasbene šole; koncert okteta Raskovc. V februarju: srečanje jubilantov doma in tistih, ki pomagajo pri hišnih opravilih; razstava glasil, ki jih izdajajo domovi za ostarele po Sloveniji; predstavitev knjige Ivana Malavašiča: Pozabljeni; obisk predstavnikov slovenske vojske s Stare Vrhnike. Jankov in Štefanov vtis s tega obiska: "Obiskali so nas čisto ta pravi slovenski vojaki, nam povedali, kako zdaj živijo, pokazali, kako so oblečeni in oboroženi. Častnik Matjaž Žirovnik je imel glavno besedo, tako kot v vojski mora biti." V marcu: ob mednarodnem dnevu žensk so stanovalci obiskali in obdarili z lepo narciso v vazici vse ženske v domu. Eden od njih je povedal: "Po dveh letih bivanja v domu sem bil počaščen, da sem lahko izrazil čestitke našim ženskam. Po sobah smo obiskali tiste, ki niso mogle na skupno srečanje. Bile so presenečene, vesele, celo ganjene. Narcise so jim bile všeč. Morda so se nas zato spomnile na dan mučenikov." Dramski krožek OŠ "Ivan Cankar" z Vrhnike je pod vodstvom Lidije Rajer pripravil gledališko predstavo "Velika in mala luna". Ob tem Helena Jerina: "Prva igra, ki sem jo gledala, je bila "Mogočni prstan" v ljubljanski Drami. Potem smo bolj hodili v kino. Ampak tale predstava o luni mi je bila pa zelo všeč, jih je kar treba pohvaliti, vse po vrsti." Velikonočni čas je minil v znamenju butaric in pirhov. Na velikonočno nedeljo smo dobili vsak po dva pirha, ki smo jih sami pripravili. Ob koncu marca so z ljubkimi pesmicami nastopili otroci iz župnijskega vrtca z Vrhnike, obiskali pa so nas še pevci Društva mladih glasbenikov iz Logatca - tokrat že osmič, srečali smo se z vrhniškimi šolarji in z njimi ter s pisateljico Marijo Brenčič - Jelen pozdravili pomlad. Še nekaj zapisov ob nastopu logaških pevcev. "Prešmentana strela, kaj je to, da imajo ženske v marcu dvakrat praznik, pa se še pritožujejo, da jih moški premalo častimo?! Kaj nam ostane, da ne bomo čisto zapuščeni: maj, ko smo vsi enaki, ne glede na spol, ker mesec maj je mesec mladosti in ljubezni. 24. marca so nas obiskali pevci iz Logatca in so zapeli nekaj lepih pesmi. Po sporedu sem šel v 7. nadstropje, kjer so se pokrepčali. Povedal sem jim, da so ženske kot plodna zemlja, moški pa deblo, ki zori in meče seme na rodovitna tla, tako da se preko ženske obnavlja človeški rod," je dodal Mihael Robnik. Kratka, a simbolna Francijeva opomnja ob koncertu: "Hvala, da ste z lepim petjem popestrili domsko molčečnost". Stane Dolar je dejal: "Več kot 30 let sem nastopal kot amaterski igralec po vsej Sloveniji. Ko sem bil še doma v Logatcu, sem prišel nstopat s pevci Društva upokojencev tudi v Dom. Zato mi je toplo pri srcu, ko vidim, da tudi mladi pevci pridejo zapet nam starim." Janko Petek pa je pristavil: "Kar nekaj pevcev osebno poznam. Zato sem še rajši z njimi spregovoril par besed po končanem nastopu. Zvedel sem nekaj logaških novic in poslal pozdrave domačim in znancem v Logatec." Prvo junijsko soboto je bilo v cerkvi sv.Pavla na Vrhniki srečanje bolnih in invalidov. V pripravah so sodelovali župljani, g. kaplan in skavti. Nagovoril jih je g. župnik, se z besedami oddolžil družinam in poudaril pomen, ki ga imajo za oskrbovance doma, da ti občutijo njihovo ljubezen. Vtise o srečanju je zbrala ga. Anica. Ca. Marija je o srečanju menila: Bilo je zelo lepo. Peli so pesmi, ki jih znam tudi sama: Marija skoz življenje, Ti, o, Marija. Ce.Jožefi je bilo všeč, ker se je peljala z avtomobilom: "Kdaj sem se nazadnje?" se je spraševala. Ce. Mici je dejala, da je bilo tako lepo, da si lahko jokal. Ce. Silvi je bilo, ker so jo z Jerco in sestro Poldo peljal z avtom. Cerkev je bila lepo okrašena, peli so pevci. Po maši je bila pogostitev. Misijonar ji je pripel svetinjico. C. Srečku pa ni bilo žal, ker je bil po 50 letih znova v cerkvi. C. Franc najprej ni hotel iti, ker se je bal ne biti komu v napoto. Pa so ga le pregovorili in ni mu bilo žal. Tudi prihodnje leto bo šel, če bo vsaj tako pri zdravju, kot je letos. Prvo junijsko sredo pa so se podali na izlet na morje. Najprej Postojnska jama, sicer samo od zunaj, nato Predjamski grad, Škocjan, Črni kal-tam so kupili češnje-in končno Izola. Po kosilu (nekateri so ga pohvalili, drugi ne) so nekateri ostali v hotelu, drugi pa so se odpeljali do solin in si ogledali rastlinjak kaktusov v Seči. Ob izletu so se jim vtisnili v spomin drobni dogodki. Ca. Tončka: všeč mi je bilo, da smo se ustavili v Postojni na kavici. Ca. Francka: všeč mi je bil pogled na brajde, sicer pa imam rajši notranjske gozdove kot istrsko grmovje. Ca. Milka: vse mi je bilo všeč, sem bila prvič na morju. Ca. Marjana: zame je bil to eden lepših izletov. Domov smo prišli tako hripavi zaradi petja, kot po kakšni veselici. C. Vinku pa je bila všeč Ani Buhova, ki je tako lepo pela in igrala na harmoniko." KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Roman Rupnik Zatravitev kmetijskih površin Razlogov, da se lotimo zatravitve kmetijskih površin, na katerih so bila izvedena zemeljska dela, čim prej, je več. Med najpomembnejšimi je vsekakor bojazen, da bi zaradi hudournih voda prišdlo do erozije. Ne gre samo za možnost uničenja odrite zemlje z nanosom orne zemlje v dolino in pojavom razritih kanalov, temveč tudi za to, da se na izprani ilovnati oz. zbiti zemlji ne morejo uspešdno zakoreniniti nove trave in detelje. Poleg tega si želimo, da bi na omenjenih površinah že prvo leto dosegli vsaj minimalni pridelek kakovostne voluminozne krme. Kako to doseči? Z naslednjim postopkom: - fino planiranje zemlje s traktorsko desko (če je to potrebno) in s krožno brano oz. drugimi rotokultivatorji, da ustvarimo setveno drobno grudičasto strukturo zemlje; - pobiranje kamenja; - setev travno detelj ne mešanice "Travnik 2" (36 kg na ha) in ovsa kot varovalnega posevka (do lOOkg na ha, odvisno od kaljivosti); - zabrananje semena; - trošenje hlevskega gnoja. Ko se oves dovolj razraste, vsekakor pa čim prej ko je to smiselno in možno, ga pokosimo zelenega za neposredno prehrano govedi. S tem omnogočimo nežnim travam in deteljam dovolj svetlobe in prostora za njihovo hitrejše razraščanje. Glede na potrebe posevke dognojimo s KAN-om. Tudi kasnejše trošenje hlevskega gnoja bo dobrodošlo, saj bomo s tem omogočili hitrejšo tvorbo humusa, na katerem bo ruša čvrstejša. .........:.....:...............:::-::::^::::::<^:->::^...............................:M::>::v:vavX........................::: Trgovina EKRAN Logatec Tržaška 83A - Tel. 742 783 TV - VIDEO - AVDIO - AVTOAKUSTIKA TELEFONI - SAT ANTENE - FOTOMATERIAL ********** BLAUPUNKT - TOSHIBA - PIONER - PANASONIC SAMSUNG - SELEČO - GOLDSTAR - KODAK DAEVVOO - UNITEC - SUPERTECH - GORENJE AKCIJSKA PRODAJA V MESECU AVGUSTU IN SEPTEMBRU na 12 obrokov BREZ POLOGA na 4 obroke BREZ OBRESTI za gotovino 10% POPUSTA * za vse artikle navedenih priizvajalcev zagotovljen garancijski servis pri nas! * kartica ugodnosti za naše stalne stranke * pri nakupu vas čaka prijetno presenečenje SINKUN Ljubljana, Rožna dolina C IV/32, tel. 274-453 štampiljke "trodat" že od 2000 SIT dalje izveski, folije, graverstvo, trgovina EKSKLUZIVNA PRODAJA PREMOGA - Kvaliteta - Hitra dobava - Plačilo s čeki (z odlogom) Se priporočamo! Elektromehanika menard 3erto Tržaška 14/a, 61370 Logatec; Slovenija telefon: 061 / 74 10 14 LTH, GORENJE, TIKI, CANDY servis, trgovina, inženiring trgovina z elektrotehničnim materialom previjanje elektromotorjev hladilne naprave bela tehnika Delovni čas od 7. do 15.30 ure, ob sobotah od 8. do 12. ure Upravni odbor KaTV Logatec razpisuje natečaj za upravljalca KaTV Logatec. Upravni odbor KaTV Logatec bo sklenil pogodbo pod pogoji, ki veljajo o koncesijah za upravljanje javnih služb. Poleg upoštevanja zakonskih predpisov za upravljanje strokovno administrativnih opravil mora pravna ali fizična oseba izpolnjevati še naslednje pogoje: - najmanj triletne izkušnje pri poslovanju kabelske IV, - registracijo za oddajo TV programov, - ustezno kadrovsko zasedbo za nemoteno celoletno delo in druge zahteve po pogodbi z upravnim odborom. Obseg del : - kabelska distribucija programov, - tehnična priprava pisnega programa LEP, - lokalni informativni program, - vzdrževanje sistema, - administrativno finančna opravila. Koncesija bo dodeljena za dobo 5 let, s tem da se letno preverja dejavnost. Odpovedni rok znaša eno leto. Rok za prijavo : 15 dni po objavi na KaTV Logatec in oglasni deski. Prijave pošljite na naslov KaTV Logatec, Notranjska 14 " ZA RAZPIS". Predsednik UO KaTV Franc Godina, dipl. ing. Telo tvoje /emlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, tvoje srce več ne bije, bolečin več ne trpiš. Zahvala ob izgubi našega dragega moža in očeta Cirila Čuka se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnika pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za opravljeni obred, gospodu Antonu Antičeviču za poslovilne besede, Smučarskemu klubu Logatec ter njihovim vaditeljem, učiteljem in trenerjem. Hvala tudi mladim logaškim pevcem za lepo zapete pesmi. Še posebej pa se iskreno zahvaljujemo Domu upokojencev Vrhnika za vso skrb in nego, ki so mu jo posvetili, saj so mu lasjšali trpljenje dolgo vrsto let Vsi njegovi Zahvala Ob smrti našega dragega Franca Dolenca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje in darovali cvetje. Posebna zhvala dr. Petru Kavčiču in dr. Katarini Turk za pomoč med dolgotrajno boleznijo, in g. župniku za opravljeni obred. Hvala vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti Vsi njegovi / n kruti dan, 12. julij, en sam trenutek in tvoje veselje bilo je preč. boleče je spo/.nanje, da so tri leta okrog; spomini nate, Miro, pa so živi, kol da hi včeraj šel odtod. 12. julija je minilo tri leta, ko je za vedno šel od nas naš ljubi sin in brat Miroslav Moljk Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in prinašate cvetje na grob in na kraj nesreče. Vsi njegovi Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopile, saj veste, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. Zahvala Ob izgubi moža, očeta, brata in strica Alojzija Kobala se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, darovali cvetje in izrekli sožalje. Najlepša hvala dr. Blagici Djaič in patronažni sestri za zdravljenje in pomoč v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za žalostinke in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti žalujoči vsi njegovi Zahvala Ob boleči izgubi naše mame Frančiške Jurca se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč. Zahvaljujemo se za darovano cvetje, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, Moškemu pevskemu zboru iz Rovt za petje, osebju logaškega Zdravstvenega doma za zdravljenje, in vsem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti vsi njeni .. (nadaljevanje t /adnf urani). zaščite, TO, CZ, Policije, v upravnih organih za obrambne ali notranje zadeve In drugih državnih organih, in podjetjih. Član pa ne more postati, kdor je s svojim ravnanjem oviral priprave in aktivnosti v vojni za Slovenijo. Člani imajo določene pravi; e prejmejo člansko izkaznico, nosijo znake pripadnosti Združenju, volijo, se udeležujejo spominskih svečanosti, so deležni ugodnosti, ki jih članom priznavajo državni in drugi organi. Veljajo pa zanje tudi dolžnosti: skrbijo za ohranjanje vednosti o dogodkih iz tega obdobja, v javnosti na dostojen način zastopajo stališča Združenja, Krajevna skupnost Hotedršica, Odbor za postavitev spomenika padlim in pobitim domobrancem Pripravljalni odbor za postavitev spomenika se zahvaljuje vsem svojcem pokojnih in dobrotnikom, ki so finančno ali na kak drug način pomagali, da smo postavili dostojen spomenik in ga odkrili z lepo slovesnostjo. Pripravljalni odbor LOGAŠKE NOVICE Clasilo Skupščine občine Logatec. Glavni in odgovorni urednik J. Gostiša. Tisk, oblikovanje in teh. urejanje "mali" Logatec. Naklada 3000 izvodov. Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Po mnenju ministrstva za informiranje R Slovenije, Jt.23/370-92 šteje glasilo med proizvode informativnega značaja iz 13.tč.tar.št.3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. plačujejo letno članarino 1000 SIT ter vestno izpolnjujejo zaupane jim naloge. Na 17. maj, dan Združenja veteranov vojne za Slovenijo, je bil v Ljubljani prviletni glavni zbor članov. Sprejel je program dela in letošnji finančni načrt, spremembe statuta in razrešil ter izvolil nekaj članov predsedstva. Vabimo vsakogar, ki Izpolj-njuje pogoje in želi postati član Združenja, da se ogiasi na Oddelku za obrambo SO Logatec, Tržaška 13, kjer bo izpolnil prijav-nico. O sprejemu bo odločil območni oz. pokrajinski odbor. Območni odbor ZVVZS Logatec Zahvala ob rojstvu hčerke Neže Hvala Stvarniku, Meti, mami, sestram, prijateljem in sorodnikom za pozornost, Mojmiru in Petru za fotografiranje, očetu za avto in g. župniku za "žegen" oče Simon MED SLOVENSKIMI VOJAKI Poveljnik 53. območja major Jožef Molk Na prisojnem pobočju Koša, griča nad Logatcem, leži prikrita v zelenju "Blekovskih gmajn" vojašnica Logatec. V tej vojašnici je 27. maja TO Ljubljanske pokrajine proslavljala dan Slovenske vojske. Stalna sestava TO Ljubljanske pokrajine je izvedla pohode in se najprej zbrala v vojašnici Ivan Cankar, kjer so svečano predali namenu obnovljeno bencinsko črpalko. Prvič se je nato v vojašnici Logatec srečala celotna stalna sestava TO Ljubljanske pokrajine in kljub muhastemu vremenu izvedla prijetna športna srečanja. Svečani postroj pripadnikov stalne sestave TO Ljubljanske pokrajine so najprej pozdravili zvoki logaške godbe ob defileju logaških mažoretk. Ob številnih gostih iz občin, policije in TO je postroj pozdravil tudi slavnostni govornik državni sekretar gospod Corazd Vidrih in podelil priznanja MORS, med katerimi je najvišje priznanje prejel 54. Oklepni bataljon iz vojašnice Ivan Cankar in sicer Red Slovenske vojske. Poveljnik 5.3. ObmŠTO Logatec major Jožef Molk je prejel srebrno medaljo Slovenske vojske, gospod Franc Žust je prejel bronasto medaljo Slovenske vojske. Poveljnik TO Ljubljanske pokrajine brigadir gospod Marjan Balant je podelil najvišja priznanja v pokrajini in med njimi tudi zlati znak gospodu Petru Logarju in srebrni znak gospodu Dragu Šebalju. Ta dan je 53. Območni štab svečano odprl svoje nove delovne prostore. Zavidljivo prijetni so bili tudi zato, ker je prav tedaj v njih razstavljal številne akvarele g. Brane Praznik, častnik iz stalne sestave 53. ObmŠTO. Omeniti je treba, da so pri obnovi stavbe sodelovali logaški podjetniki. Svečano vrvicoje prere-zal poveljnik TO Ljubljanske pokrajine brigadir g.Marjan Balant, zapel je Mešani pevski zbor DMC, poveljnik 53. ObmŠTO major g. Jože Molk pa je gostom poudaril zas-lužnost svojih sodelavcev pri pripravi pogojev za uspešnejše nadaljnje delo. Ob tej priložnosti so bili povabljeni vsi častniki in podčastniki iz TO občin Vrhnika in Logatca, ki so bili zaradi pomlajevanja enot izvzeti iz novega mobilizacijskega razvoja štaba in enot 53. ObmŠTO, so pa v preteklosti veliko pripomogli k usposobljenosti TO Slovenije. Za svoj prispevek so prejeli zahvalno listino 53. ObmŠTO tudi nekateri Logatčani: 53. ObmŠTO je bil sicer formiran 2.3. maja 1991 z nalogo, da bi organiziral, vodei in poveljeval vojnim enotam formacije območja, ki je zajemalo in še danes zajema območja občine Vrhnika in občine Logatec. Od vsega začetka je imel sedež v Logatcu in delal na dveh lokacijah v manj primernih prostorih ter prostorski stiski. Vojni in povojni čas je bil za štab veliko breme, toda prizadevni ljudje so vzdržali, in morda jim bo nekoč le dano priznanje za vse to. Sicer je 53. ObmŠTO neposredno podrejen 5. PŠTO Ljubljanske pokrajine, kateremu je neposredno podrejen tudi 530. UC Vrhnika in 54. Obm iz vojašnice Ivan Cankar. Tudi skladišče TO v Borovnici je v neposredni pristojnosti 5.PŠTO Ljubljanske pokrajine. Druge enote na Vrhniki so neposredno podrejene RŠTO. Ta opis je namenjen tistim, ki morda vloge 53. ObmŠTO niso poznali dovolj natanko. Torej 53. ObmŠTO organizira, pripravlja in po ukazu mobilizira območje Vrhnike in Logatca za obrambo Slovenije. V vojnih razmerah organizira in vodi odpor na območju občin Vrhnika in Logatec ter poveljuje svojim in drugim podrejenim enotam. Štab in enote popolnjujejo vojaški obvezniki iz občin Vrhnika in Logatec, ki vse obveznosti v zvezi s svojim razporedom urejajo v občini stalnega bivanja na upravnem organu za obrambo. V vojne enote so lahko vpoklicani izključno z vpoklicem UO za obrambo svoje občine. Zelo redke so potrebe, da se mora vojaški obveznik zglasiti izven zunaj na 53. ObmŠTO. Zato ni pričakovati, da bi sedež 53. ObmŠTO zunaj Logatca predstavljal dodatne obremenitve ali problem vojaškim obveznikom iz Logatca, razporejenim v VE 53. ObmŠTO Logatec. Tudi pri teh potrebah priporočamo, da se poizkuša zadeva urediti preko UO za obrambo občine Logatec, saj je naše medsebojno sodelovanje redno in dobro. Novi mobilizacijski razvoj TO Slovenije je občino Logatec kadrovsko kar primerno obremenil in v enotah 53. ObmŠTO smo se morali pri častniškem kadru ozreti kar do letnika 1957.Pomlajevanje je torej odvisno od nas občanov samih, zato pozivamo občane, da vzamejo v roke pripravljenost za obrambo tudi pri usposabljanju in pri svetovanju mladim. Smo majhna država in ne moremo povsem ločiti vojaka od kmeta, poslovneža od delavca, tega od študenta itd... Verjetno bo država vedno bliže sistemu vojaške obveznosti, ki bo minimalno obremenjeval uspešno civilno družbo in hkrati zagotavljal usposobljenost te družbe za obrambo. To si mi zelo želimo, saj sedaj bijemo včasih prave "verbalne bitke" z nekaterimi delodajalci, ki v času svojih neodložljivih obveznosti nočejo slišati za vojaško obveznost. Vsi, ki organiziramo in vodimo vojaške vaje, smo iz iste demokratične družbe, ki ceni ekonomsko uspešnost, kulturno bogastvo naroda, znanje, razvoj itd... kot tisti, ki se teh vaj morajo udeležiti, pa se jih sicer udeležijo ali pa tudi ne. Zato želim tukaj prikazati naše težave pri nalogi, za katero smo zadolženi in konec koncev celo plačani ravno od naše države. Verjemite, da nepopolni enoti ni težko organizirati dobrega usposobljanja samo nam profesionalcem, težko je dobro delati tudi odzvanim vojaškim obveznikom. Nepopolna usposobljenost posadke kliče po vedno novem usposabljanju in kdor se redno odziva je pač časovno oškodovan, država s poslovnim svetom vred pa finančno oškodovana. Obe strani v tej problematiki imata še precej manevrskega prostora in upam, da ga bomo oboji smotrno izkoristili. No, pa navkljub kadrovskim težavam in pomankanju učnih sredstev moram pohvaliti usposabljanja, ki smo jih izvedli z vojnimi enotami konec 1993 in v letu 1994. Glede usposabljanja enot je prav, da so občani seznanjeni že v začetku leta za celo leto, in če ne pride do sprememb v letnem planu, potem občina Logatec letos ne bo prav močno obremenjena z usposabljanji enot iz sestave 53. območja. Specialisti in častniški kader bodo na kratkih urjenjih vzdrževali in dograjevali usposobljenost. Osnovno usposabljanje bo izvajal vod za zveze, in sicer jeseni 1994. Tukaj želim povabiti vse tiste, ki iz raznih vzrokov še niso prejeli priznanj, zahval, spominskih znakov za aktivnost v vojni 1991, da nas obiščejo v vojašnici Logatec. Radi jim bomo pokazali še muzejsko zbirko; samo predhodno se najavite po telefonu na št. 741-425 ali 741-522 g. Molku ali g. Logarju. Vsem pripadnikom TO iz začasne formacije 53. ObmŠTO priporočam tudi včlanitev v ZWS, saj bomo le tako jedro združenja veteranov vojne 91, kar vsekakor zaslužimo, in tudi pridobitev te vojne zasluži močno zaščito, ki jo lahko zagotavljajo le veterani te iste vojne. Če kdo iz formacije 53. ObmŠTO iz vojne ni prejel prijavnice na dom, se mu oproščam in ga prosim, da prijavnico izpolni na UO za obrambo Logatec. Pomagajte nam organizirati srečanja v vojni zgrajenih kolektivov po enotah, skupaj se bomo zanesljivo počutili veterani in ne bomo hoteli stati ob strani. Morda na ta način odpravimo kako zamero, komu olajšamo srce in dušo, najdemo podatek za zgodovino? Vsem občanom logaške občine in drugim bralcem Logaških novic čestitam osebno in v imenu 53. ObmŠTO Logatec ob obletnici nastanka samostojne Slovenije ter želim prijeten oddih. ZVVZS - Združenje veteranov vojne za Slovenijo Oktobra lanije bilo v I j ubijanj ustanovljeno Združenje veteranov vojne za Slovenijo, nestrankarska organizacija, ki združuje državljane Republike Slovenije, ki so sodelovali organizirano ali kot posamezniki v pripravah in v voj ni za samostojno in neodvisno drža vo. Udeleženci /bor.) so sprejeli statut in izvolili vodstvo ter organe Združenja. Namen Združenja je prostovoljno združevati vse udele žence osamosvojitvenih dejanj. Dejavnost bo obsegala predvsem pridobivanje in hranjenje dokumentarnega gradiva o pripravah in dejavnosti v vojni za Slovenijo, seznanjanje javnosti s pomembnimi dogodki ob osamosvajanju, zagotavljanje pomori svojcem umrlih in ranjenih v vojni, pred laganje za podelitev odlikovanj in priznanj članom ter druge aktivnosti za ohranjanje spomina na odpor zoper |1 A. V Združenje se lahko včlani vsak udeleženec priprav in vojne za Slovenijo, ki izpolnjuje pogoje in soglaša s statutom. Včlani še lahko državljan RS, ki je v obdobju od 17.5.1990 do 26.10.1991, ne glede na dolžino trajanja, aktivno opravljal naloge v pripravah in v vojni: posameznik - kulturnik, umetnik ali predstavnik sredstev javnega obveščanja, kije s svojo aktivnostjo spodbujal in osveščal slovensko javnost v najtežjih trenutkih procesa osamosvajanja, prostovoljec v enotah Narodne ...(naW.i//cvan/e na 1 h.strani)...