Občina Vipava GOČE Pogovor HELENA HAREJ A Narava SPARGLJI A MLINOTEST •s g -? ^ M (N >cžo zgornjevipavski časnik iiy& v ^ S Pipistrelom nad Everest ^1 .<§7 Točno 29. marca ob 1.15 po srednjeevropskem času je Matevž Lenarčič s Pipistrelovim letalom obletel vrh Mount Everesta in opravil eno najzahtevnejših etap svoje nenavadne avanture. T^Vrelet najvišje gore sveta je bil sicer po L/ prvotni časovnici predviden že za 13. A- marca, toda pri tako neverjetnem potovanju tudi kakšen nepredviden postanek ni nič nenavadnega. Lenarčič je namreč pod sveto goro avstralskih domorodcev (Urulu) moral počakati na Pipistrelove serviserje, da so mu letalce pripravili še za zadnji del podviga. Pa tudi s papirologijo se je moral dajati tam pod mogočnimi stenami Himalaje, predenje, po nekaj testnih letih (s kisikovo masko!) dosegel višino 8944 metrov, kar je 100 metrov višje od vrha Everesta, ki meri 8848 m visoko. Kot je zapisal na svojem blogu, bi lahko letel še mnogo višje. Imel je lepo vreme, »temperatura zmerna -samo 27 stopinj pod ničlo - ter zmeren veter 40 vozlov s severozahoda. Občasno je bila tudi zmerna turbulenca. Pipistrelovo letalo je delovalo brezhibno, prav tako kisikov sistem,” je še zapisal Matevž. Za Matevžem je torej večina poti in vsi predvideni podvigi, kot je obisk Antarktike, prelet razsežnega Tihega oceana in pogled od zgoraj na Everest. Srečno, Matevž, do Ajdovščine. Ni jim bilo treba lagati Dober prvoaprilski prijem Emavs na Malo goro že petnajstič 1 ibičem ob začetku sezo-ne letos ni bilo treba vzeti -A Vaiopusta, saj je 1. april padel na nedeljo. Po lepih in toplih dneh pa je prav za prvi ribolovni dan zoprno zapihalo, zato se je ob Vipavo podal kakšen ribič manj, najbolj zagnanih pa itak nobeno vreme ne odvrne. Tradicionalna'klapa' ribičev seje tudi letos utaborila ob uhanjskem mostu, kjer zaradi lanskih izkušenj s slabim ulovom ni manjkalo suhozemskih dobrot. Toda tokrat jim je bila Vipava bolj naklonjena in ribe so bile bistveno bolj dovzetne za njihove vabe kot lani. rl,foto Vitja Tripkovk 'V "T"a velikonočni ponedeljek j prireja kamenjska pla-JL ninska sekcija že 15. pohod na Malo goro. Jubilej kanijo prizadevni Kamenjci obeležiti z nekaj novostmi, ki so jih obelodanili na krajši slovesnosti že v soboto, zadnjega marca. Uredili in z ličnimi tablami so opremili še stezo, po kateri so domačini prečili pobočje, ko so se podajali v košnjo ali po drugih opravkih tako na Malo goro kot tudi na zemljišča nad vasjo. V bistvu gre za bližnjice, da jim ni bilo treba naokrog po kolovozni poti. Ledinska imena teh krajev so zapisali tudi na stebričkih, ki so jih postavili ob stezi in jo poimenovali kot 'Pot koscev in grabljic'. Na sobotni prireditvi (kjer ni manjkalo niti petja in glasbe) so predstavili tudi novo zgibanko o povezanosti Kamenjcev z Malo goro - v bistvu gre za dopolnjeno izvedbo zgibanke, ki so jo izdali pred leti. Po predstavitvi so postregli z enostavno domačo jedjo, ki je že skoraj utonila v pozabo, ki pa je v ponedeljek na Mali gori ne bo, saj bodo pohodnike tudi tokrat pogostili s tradicionalno polento s košenino in kislim mlekom. Na prvem pohodu (leta 1998) so našteli 78 pohodnikov, sčasoma pa se je pohod 'prijel' in ob posebno lepih velikonočnih ponedeljkih se je na Mali gori znašlo tudi po več kot tisoč ljudi. Tudi letos si organizatorji želijo lepega vremena, potem ni strahu, da ne bi ljudje želeli pokuriti odvečne praznične kalorije prav s pohodom na Malo goro. rl, foto Dragan Vodopivec Brezčasna čast Da je kar vsem črkam besedice čas dodana samo še črka t na koncu in da tako iz časa dobimo čast, verjetno ni naključje (čas - čast). Ko nekoga častimo, mu priznamo zasluge za nazaj, veselimo se časa, ko smo častitemu sopotniki, kakor tudi pravimo zanamcem, da bi taka častita dejanja morali tudi sami ponavljati v bodoče - čim dlje v čas. Ko neko dejanje ali osebo označimo kot časti vredno, častito, podelimo torej tudi določeno brezčasnost dejanju ali osebi sami. Če je častiti še živ, pravzaprav vsakodnevno utrjuje vedenjske vzorce okolici, je tako rekoč hodeč primer dobre prakse, svetal primer posamezniku kakšen mora biti, da bo čimbolj (s)podoben član družbe v kateri živi in dela-. A čaščenim ni vedno lahko. Čast je lahko tudi dekla, ki se napaja iz moči in denarja, da ne rečem iz smodnika v nabojih. Tudi zato, ker so moč in denar, smodnik pa sploh, minljive zadeve, je tisti, čigar čast je sestavljena pretežno iz teh treh pritiklin, v veliki nevarnosti, da bo njegova čast, čez čas, izpuhtela. Se v svojem času izživela in končala v zadnjem poku čaščenega. Tako se tisti srednjih let in starejši spominjamo, poleg včasih verjetno pretiranega čaščenja maršala Broza in nekaterih njegovih neizpodbitno dobrih del, tudi vesti o miniranih spomenikih in preimenovanjih njegovih trgov in ulic. Kaj trgov - cela mesta smo preimenovali kmalu zatem ko smo bili sigurni, da ne pride več nazaj. Hočem reči - kaj podobnega se Prešernu, materi Tereziji ali pač Nikoli Tesli ne bo zgodilo nikoli. Njihova čast je namreč zrasla v lepoti, dobroti in modrosti, ki so tako rekoč univerzalno brezčasni. O smodniku torej ni govora. Konec maja bo Občinski svet občine Ajdovščina, tudi na mojo pobudo in pobudo ajdovske SD, obravnaval odvzem častnega občanstva bivšemu predsedniku uprave Primorja d.d., Dušanu Črnigoju. Pretehtal bo, koliko časti, je bilo v nekaterih dejanjih čaščenega, za katera tedanji svetniki ob podelitvi (še) niso vedeli. Kakor tudi, če so ta njegova dejanja primerna za sedanjost in bodočnost, da ne rečem - brezčasnost. Da pa odvzetje časti ne bi potekalo v isti maniri kot podelitev sama, ki jo je Poljšak prijateljsko sfabriciral v ozkih političnih krogih svoje tedanje koalicije, vabim občanke in občane, da nam zaupajo svoja mnenja. Vsa podpisana bomo, kakor vedno, objavili v majskem Latniku. In ne bojte se. Tudi Tito (za marsikoga žal) ni prišel nazaj. Mitja Tripkovk Vipavska - barve, vonji, okusi Foto: Marijan Močivnik, www.studio-ajd.si "A JC ed bralce je prišla bogato J \ /1 opremljena monografija -A. T JL in hkrati vodič z naslovom Vipavska - barve, vonji, okusi. Monografija prestavlja preteklost in aktualno sedanjost, vinogradnike in vinarje, gostinske ponudnike, sirarje in vinoteko iz Vipavske doline. Besedila so iz slovenščine v celoti prevedena v italijanski in angleški jezik. Knjigo je med bralce pospremila tudi spletna stran na naslovu www.vipavska.si. V letih, ko je nastajala, so pisci šli osebno do vsakega v tej Vipavski predstavljenega vinarja, gostinca in sirarja. Po podatke, zgodbe, mnenja, kuharske recepte. Še lažje pa je ob listanju knjige verjeti, da se je fotograf Marijan Močivnik res nekaj let - kot sam pove - plazil pod trtami, sedel in ležal na sodih, letal nad dolino, jo gazil je sneg, pritiskal na sprožilec fotoaparata med nevihtami, rabutal češnje, breskve in fige, vinarji so zanj mešali drozgo in odpirali sode in segali zanj vanje s pipetami in si polnili in praznili kozarce, koze so se molzle in zorih ter obračali so se hlebci sira, reka Hubelj mu je mezela med prsti v čevljih in rosa ni hotela iz hlač in pojedel je, kar so gostinci pripravili za ovekovečenje po svojih receptih. In še kaj zraven. Portret, ki ga je dobila Vipavska, je z eno besedo krasen. Poznavalec vin in kulinarike ter pisec Tomaž Sršen o knjigi pravi: Vedel sem, da bo dobro, ampak tole je čez vse! Nizozemski publicist in poznavalec Christian Callec pa: It simply looks FABULOUS ... Great pictures ali over the book... One of the most beautiful books I ever saw, a real masterpiece. (Izgleda preprosto NEVERJETNO... Čudovite fotografije ... Ena najlepših knjig, kar sem jih kdaj videl, mojstrovina.) Za uvodna besedila (zgodovinski pregled Vipavske doline, kako je dolina nastala, vipavska vinoreja in kulinarika) ter predstavitve ponudnikov so se potrudili Stanislav Bačar, Toni Gomišček, Klemen Košak in Jože Rozman, ki je monografijo tudi uredil. Monografijo Vipavska - barve, vonji, okusi je založila in izdala Revija Vino, d. o. o. tekst Andreja Saksida, foto Marijan Močivnik Monografija Vipavska - barve, vonji, okusi • 230 mm x 285 mm • 352 strani • več kot 700 fotografij - zgodovina in druge zanimivosti doline, vinogradništva in vinarstva in kulinaričnih dobrot - kontakti, napotki, zemljevid • 55 predstavljenih vinarjev in gostincev, vinoteka ter dva sirarja • 16 kuharskih receptov • slovensko, angleško, italijansko Foto: Studio Ajd, www.studio-ajd.si prekolesaril, prevozil in prehodil in enako počel po svetu nad njo. V jutranjem in večernem mraku, pa vmes in prej in potem. Ni manjkal, še pove, ko so se sadile trte, niti ko so se rezale in potem vezale. In seveda je bil na bandimah, in ko se je zrelo grozdje jeseni prešalo in kadar in kjer se je za sladko do spomladi sušilo. Vipavcem je gledal pod prste in v oči in oni njemu, spremljal je pujse do klobas, prešvican je bil na pašniku govejim jezikom v užitek, lovil je snežinke in Najbolj zanesljivo, najbolj enostavno in najhitreje do knjige: • naročilo prek spletne strani www. vipavska.si • po elektronski pošti: narocilo@ revija-vino.si • po telefonu: 051 382 381 ali 082 051 612 - TIC Vipava, Glavni trg 1, 5271 Vipava Cena v redni prodaji: 68 €, do 31. marca 58,00 eur na izvod Popusti pri nakupu več kot 10 izvodov. Cesta 25, 5270 Ajdovščina. gsm 041 773 849 volk.polona@siol.net MONTAŽA GIPS PLOŠČ - suhomontažna gradnja OIK DEAN VOLK s.r. - spuščeni stropovi - predelne stene - ravnanje sten - beljenje DIAMANTNO KRONSKO VRTANJE Vrtamo stene, betonske plošče ter druge elemente pod različnimi koti in vseh premerov. Očistimo Slovenijo in Ajdovščino 24. marec 2012 - V Občini Ajdovščina je v okviru vseslovenske čistilne akcije 24. marca 2012 potekala čistilna akcija, ki se je je udeležilo skupaj nekaj več kot 2.700 prostovoljcev, od tega učencev osnovnih in srednje šole ter vrtca 1.680, ki so po večini čistili že v četrtek in petek ter nekateri tudi v soboto ter nekaj več kot tisoč ostalih prostovoljcev, ki so se s smetmi spopadli v soboto. Skupaj smo nabrali 60, 70 ton najrazličnejših odpadkov. A kcija Očistimo Slovenijo in Ajdovščino 2012 je bila JL L uspešna, skupaj se je na ravni Slovenije akcije udeležilo okrog 270.000 prostovoljcev, ki so naravo osvobodili za približno 3.000 ton odpadkov. Del tega plemenitega dejanja pa smo bili tudi občani in občanke občine Ajdovščina. V Ajdovščini so se akciji pridružile skoraj vse krajevne skupnosti, večja društva in organizacije, ribiči, ki so navlako vlekli iz ajdovskih vodotokov ter ostale manjše skupine posameznikov, ki jim ni vseeno za naše okolje in naš planet. Vsak, ki se je akcije udeležil, je po svoji moči prispeval, kar je največ lahko in si zato zasluži zahvalo. Velika zahvala gre tudi Komunalno stanovanjski družbi Ajdovščina ter vsem njenim delavcem, brez njih v akcijo sploh ne bi šli in brez njih akcije ne bi mogli izpeljati. Zato še enkrat hvala vsem, ki ste se akcije udeležili in kakorkoli propomogli k njeni uspešni izvedbi. Pa vendar se moramo zavedati, da so ta in podobne čistilne akcije le majhen korak na poti do ohranitve planeta. Potrebno bo še veliko dela za doseganje sprememb v glavah večine ljudi in množice, da začne predvsem zmanjševati količino proizvedenih odpadkov, ločevati in varčevati. Problem je potrebno začeti reševati pri izvoru, proizvajalcih odpadkov, sku- paj na državni in občinski ravni ter nato v glavah ljudi. Ampak verjamem, da nam bo vsaj nam 270.000, ki smo se udeležili te akcije, slej kot prej uspelo tudi to. V slogi je moč ter še enkrat hvala vsem udeležencem akcije za vso složnost, ki ste jo pokazali pri akciji Očistimo Ajdovščino 2012. Helena Harej Trgo ABC ni Trgoavto 'T ‘▼"zadnjih tednih smo lahko v časih žal negativno vpliva na ugled in \ / medijih zasledili veliko no- poslovanje družbe Trgo ABC, tako V vic o dogajanju v koprskem glede prodaje kot skrbi za nadalj-podjetju Trgoavto. Članki omenjajo nji obstoj servisiranja vozil. Zato bi kazniva dejanja odgovornih oseb in glavni direktor družbe mag. Matjaž celo umiranje tega podjetja. Žara- Avsec rad poudaril, da družba Trgo di podobnosti v imenu in nekdanje ABC nikakor ni povezana s težavami povezanosti z avtomobili znamke družbe Trgoavto: »Trgo ABC je pod-Renault žal številni kupci zmotno jetje, ki kljub težkim gospodarskim menijo, da je v težavah družba Trgo pogojem normalno sodeluje z doba-ABC. vitelji, plače zaposlenim izplačujemo Trgo ABC ima na Primorskem, zla- redno, prav tako prispevke od plač in sti na obali, dolgoletno tradicijo pro- ostale finančne obveznosti do drža-daje vozil. So pooblaščeni prodajalec ve.« Mag. Avsec (na fotografiji) do-in serviser vozil Renault, Nissan in daja: »Neprekinjeno dopolnjujemo Dacia. Kljub temu jih veliko strank ponudbo prodajnih in poprodajnih še vedno povezuje s Trgoavtom, ka- storitev, sledimo svoji viziji in zasta-kor se je preteklosti dejansko imeno- vljenim ciljem, zato v družbi Trgo vala prodaja vozil Renault v Kopru. ABC kupcem zagotavljamo, da se Vendar pa je Trgoavto svoj delež prodaja in servisiranje vozil znamk prodal in že leta nima z družbo Trgo Renault, Nissan in Dacia na Primor-ABC prav ničesar skupnega. skem v ničemer ne spreminjata.« Povezovanje družbe Trgo ABC s pr podjetjem Trgoavto v teh zahtevnih Velika noč v Trgovskem Centru Ajdovščina sobota, 7. april, ob 10. uri: priprava in degustacija velikonočnih jedi ter nastop folklorne skupine. Vabljeni! Mercator Taborniki ustvarjamo boljši svet, tudi v Ajdovščini že 60 let! Kresovanje z Laro in Marjuto Društvo tabornikov Rod Mladi bori Ajdovščina ob praznovanju 60. obletnice svojega delovanja vse prebivalce Vipavske doline VABI na osrednjo prireditev, ki bo potekala v okviru KRESOVANJA 2012 v ajdovskem gradu, v ponedeljek, 30. aprila 2012, z začetkom ob 20. uri. v 'V ruštvo tabornikov Rod Mla-Idi bori Ajdovščina v letu 1 S 2012 praznuje 60 let svojega delovanja. V sklopu 60. obletnice je že priredilo razstavo Taborništvo skozi čas, ki je bila v sklopu prireditve Športne zveze Ajdovščina na ogled v avli dvorane Prve slovenske vlade, v petek, 2. marca 2012. V sklopu praznovanja okrogle obletnice pa društvo tabornikov prireja ter vse skupaj lepo vabi, da se jim pridružite na osrednji prireditvi, ki se bo odvila v ajdovskem gradu, v ponedeljek, 30. aprila. V pestrem zabavnem programu bodo nastopili člani društva z nekaterimi gosti in nekdanjimi člani, med drugim tudi dramski igralki Marjuta Slamič in Lara Jankovič. Uvodni del prireditve bo povezovala Mateja Česen. Osrednja prireditev se bo zaključila s tradicionalnim prižigom kresa, kot se to spodobi za večer pred 1. majem. V sklopu osrednje prireditve ter praznovanja 60. obletnice delovanja društva pa bo od 25. aprila 2012 dalje na ogled postavljena obogatena razstava Taborništvo skozi čas, ki si jo bo moč ogledati v avli dvorane Prve slovenske vlade. V sklopu praznovanja 60. obletnice društva ter dneva tabornikov, ki ga praznujemo 22. aprila, pa bomo v soboto, 21. aprila 2012, imeli taborniki v ajdovskem gradu propagandni tabor, kjer bomo na voljo za vse informacije v zvezi z delovanjem našega društva ter praznovanjem 60. obletnice. Za naše člane tabornike pa bomo v sklopu propragandnega tabora izvedli tudi rodov mnogoboj, na katerem bodo taborniki pokazali svoje znanje v postavljanju šotorov, kurjenju ognjev, orientaciji ter igri med dvema ognjema, ki so jih osvojili na tedenskih srečanjih. Taborniški pozdrav, Društvo tabornikov Rod Mladi bori Ajdovščina Natečaj za poslikavo novega vozila potujoče knjižnice Knjižnica bo septembra dobila nov bibliobus Lavričeva knjižnica Ajdovščina bo septembra poslala med bralce na podeželju nov bibliobus. Že prejšnji bibliobus seje po grafični podobi bistveno razlikoval od običajnih avtobusov in to značilnost želijo nadaljevati tudi pri novemu. Zato je knjižnica razpisala javni natečaj za zunanjo grafično podobo nove- ga vozila potujoče knjižnice - bibliobusa. "¥" avričeva knjižnica Ajdovščina deluje na območju dveh ob-JLičin - Ajdovščine in Vipave. Že od 1975. leta zagotavlja njunim prebivalcem mesečni obisk potujoče knjižnice. Na tak način skrbi za zadovoljevanje potreb uporabnikov po izobraževanju, kulturi, razvedrilu ter kvalitetnem preživljanju prostega časa v krajih, ki so oddaljeni od mestnih središč. Novo vozilo potujoče knjižnice bo to tradicijo nadaljevalo in nadgrajevalo, na teren pa bo prvič zapeljalo letošnjo jesen. Da bo bibliobus že na daleč prepoznaven, ga želijo izvirno poslikati. Zato knjižnica tudi objavlja natečaj za njegovo zunanjo poslikavo. Pri tem knjižnica želi, da avtorji pri pripravi predloga upoštevajo temeljno poslanstvo knjižnice in knjige, poleg tega pa naj vključijo enega ali več naslednjih vsebinskih elementov: - naravne in geografske značilnosti Vipavske doline in njenega obrobja (npr.: reka Vipava in njeni izviri; burja; sonce; zelene ravnine; polja; Gora;...) in / ali - zgodovinske danosti Vipavske doline in njenega obrobja (dolina je skozi čas povezovala ljudstva in države; bila je pot selitve narodov; stik med slovanskim in romanskim svetom; rim- ska Castra; srednjeveški gradovi;...) in / ali - kulturno dediščino in tehnično zapuščino ter ljudsko izročilo (npr.: tipična arhitektura; pomembni posamezniki, kot so: Matija Vertovec, Anton Lavrin, Žiga Herberstein, Janez Svetokriški, Danilo Lokar, Karel Lavrič, Veno Pilon in drugi, ter njihova dela; tehnična dediščina ob Hublju; ljudske pripovedke;...) V likovno podobo naj bo smiselno umeščen tudi napis POTUJOČA KNJIŽNICA, ki bo omogočal takojšnjo prepoznavnost poslanstva vozila. Poslikano bo celotno vozilo (leva in desna ter sprednja in zadnja stranica) - na fotografiji. Zmagovalni predlog bo knjižnica nagradila s 1.500,00 evri bruto. Izbor predlogov bo opravila strokovna komisija. Celotno gradivo in pogoji natečaja so na spletni strani organizatorja www.ajd.sik.si. Dodatne informacije v zvezi z natečajem lahko dobite pri g. Arturju Lipovžu, tel. 05 3689 250, e-pošta: artur.li-povz@ajd.sik.si. Zadnji rok za oddajo predlogov je 3. maj 2012. Lavričeva ^fjl knjižnica Ajdovščina Spomin na podvig golobradih Gorjanov Na Vojsko pol stoletja pozneje Pred petdesetimi leti so se trije 'mulci' kar 'peš' odpravili s Predmeje na Vojsko na okrajno prvenstvo v smučarskih skokih in tekih in na presenečenje vseh odnesli kar štiri medalje. Okroglo obletnico so se danes že zreli možje odločili obeležiti na podoben način - oprtali so si smuči na rame in jo mahnili na 30 km dolgo pot. Na Vojskem seveda niso tekmovali, so pa obujali spomine. Spoznajmo pobliže njihovo zanimivo zgodbo. /'""I mučarski klub Gozdar Pred-meja je bil ustanovljen v začet-ku petdesetih let. Predmejčani so bili vedno dobri smučarji, predvsem pa skakalci in tekači. V petdesetih so tekmovali le na domačih tekmah, tudi skakalnice so si naredili kar iz snega na primernih terenih. Leta 1956 pa je legendarni Stanko Bloudek narisal načrt za pravo, 35 - metrsko skakalnico v Tihi dolini. Skakalnico so ob podpori Gozdnega gospodarstva Predmeja gradili krajani sami in jo leta 1958 dokončali. Žal so bila tista leta skopa s snegom, tako da so morali na uradno odprtje skakalnice počakati do leta 1963. Vmes so Gorjani tu in tam skočili še na kakšno tekmo v bližini. Tako so se leta 1961 udeležili prve tekme izven domačega kraja in to na Lažni pri Lokvah - v skokih, tekih in veleslalomu. Zvonko Žonta je denimo zmagal v skokih pionirjev. Naslednjega leta 1962 so se udeležili tudi tekme v Črnem Vrhu nad Idrijo. Opogumljeni s prvimi tekmovalnimi izkušnjami so se ozirali tudi za večjimi tekmovanji. »Tistega leta je bilo okrajno prvenstvo Gorice na Vojskem. To je bilo praktično primorsko prvenstvo, na katerem so nastopili klubi iz Loga pod Mangartom, Bovca, Livka, Tolmina, Cerknega, Gorice, Lokvi, Idrije in mi, Predmejčani. S Predmeje smo se na Vojsko (in to peš) odpravili trije mulci, stari od 14 do 16 let,« se časov izpred pol stoletja živo spominja Zvonko Žonta. »Trije zanesenjaki, Peter Likar, Peter Vidmar in jaz smo 10. marca 1962 odšli s smučmi na nogah čez Korenino mimo Paradane, Smrekove drage, Hudega polja do Vojskega. Proti večeru smo prispeli do Rudarskega doma, kjer smo prenočili. Povedati moram še, da sva s Petrom Likarjem tovorila še edine skakalne smuči, ki smo jih takrat v klubu imeli. V nedeljo zjutraj, 11. marca, vstanemo, pogledamo skozi okno, vidimo da zunaj rosi, pa tudi precej megleno je bilo. Pogoji za tekmo so bili zelo težki. Rečemo si, kaj bomo, ko nimamo maž, da bi si pripravili smuči za tekmo. Ostali tekmovalci iz drugih klubov so mazali in pripravljali smuči, mi trije smo jih samo gledali.« Tudi posmehovali so se jim in si mislili, kaj bodo ti fantje storili, saj nimajo niti osnovne opreme. »Še nekaj moram povedati, vsi ostali tekmovalci so se na Vojsko pripeljali z vozili, samo mi trije smo na prvenstvo prišli 'peš',« dodaja Zvonko. Prvenstvo se je začelo s teki, prvi od Gorjanov je šel v smučino Peter Vidmar v kategoriji pionirjev, zatem mladinec Peter Likar. Po končanih tekih so bili na vrsti skoki. Zvonko je nastopil v pionirski konkurenci, Peter Likar med mladinci. »Vsi trije smo bili zadovoljni s svojimi nastopi, nismo pa vedeli, kaj smo dosegli, zato smo z nestrpnostjo čakali na rezultate. Ob razglasitvi rezultatov kar nismo verjeli našim ušesom!« Peter Vidmar je bil v teku med pionirji najhitrejši, Peter Likar pa v svoji kategoriji tretji. V skokih je pri pionirjih zmagal Zvonko Žonta, Likar pa je osvojil še drugi bron. V seštevku skokov in tekov so trije pogumni najstniki Predmeji prinesli 4. mesto. »Srečni smo bili, da smo v takih pogojih in s tako opremo dosegli tako lepe rezultate. Tudi vsi, ki so se nam zjutraj smejali, so nas potem trepljali po ramenih in nas hvalili. Oskrbnica Rudarskega doma je rekla: 'Fantje, zdaj si pa lahko privoščite večerjo!' Skomignili smo z rameni, saj smo bili skoraj brez denarja. Potem je vprašal Peter Likar, koliko stanejo tri pečenke in tri oranžade. Oskrbnica nam je povedala ceno, Peter je pogledal v denarnico in rekel: 'Ravno toliko imam.' Tako smo po zaslugi Petra večerjali. Po večerji smo se odpravili spat, zjutraj pa nas je spet čakala pot s smučmi nazaj na Predmejo. Proti večeru smo se utrujeni vrnili domov z odličnimi rezultati, na katere smo še danes ponosni,« pove Žonta. Že pred dvema letoma je trojica opravila generalko, da bi preverila, če so možaki še v formi. In so bili, s 30 kilometri so opravili kot za šalo, tako kot letos, točno pol stoletja kasneje. Je pa bila velika razlika, ne samo v letih: »Tedaj je bilo dva do tri metre snega, prava zimska idila. S smučmi smo kar leteli skozi gozd. Tokrat pa je bilo celo po gozdu snega le za vzorec, tako da smo imeli smuči v glavnem na ramenih,« je vtise po petih urah hoje strnil Likar. »Zdaj smo se šele dobro ogreli. Kondicijsko nismo prav nič slabši, kot smo bili tedaj. A takrat je šlo hitreje, saj smo večino poti odsmučali,« je dodal Žonta. »Ja, človeku kar malo odleže, ko vidi, da še zmore. EMŠO gor ali dol! Mogoče bomo odpravo ponovili. Čez 25 let!« se je pošalil Peter Vidmar. Tokrat trojici ni bilo treba peš nazaj (pa ne, da ne bi zmogli), saj je ponje prišel kombi društva Gora - za svoje junake so v športnem parku Tiha dolina pripravili prisrčen sprejem. Predsednik društva Gora Dušan Brus je trojici izročil spominsko priznanje - uokvirjeno fotografijo, ki jo je nekaj dni po zmagoslavju posnel Angel Vidmar, ki je kasneje delal kot kamerman na TV Koper - Capodi-stria. In s svojci in prijatelji so lahko nazdravili tudi z močnejšim, kot je oranžada, ki so jo ob pečenki popili na Vojskem. rl Pomlad na PUM - u "T TTprogramu Projektno učenje je predstavila shizofrenijo, nato smo \/ za mlajše odrasle (PUM) si vzeli čas za ustvarjanje in okraše-▼ Ajdovščina je po pomladi vali stare strešnike, iz katerih smo zadišalo že v začetku meseca marca, oblikovali hiške, prebarvali smo cve-ko smo s spomladanskim čiščenjem tlične lončke in vanje posejali različ-in preureditvijo prostorov poskrbeli ne rožice. Pomudili smo se tudi pri za prijetnejše vzdušje. Prostor smo obujanju spomina na vremenske si pripravili tako, da nam je bilo ob pregovore in reke, ki jih poznamo, vseh delavnicah, ki so se kar vrstile, ter si v okviru interesnih dejavnosti domače in udobno. Najprej smo se vzeli čas za prepoznavanje različnih pogovarjali o zasvojenosti s sodob- vrst nasilja, ki ga je okrog nas vedno no tehnologijo in izpostavili internet več. ter mobilno telefonijo. Dan pred 8. Lahko bi rekli, da smo se želeli v marcem smo razglabljali o pomemb- mesecu marcu tudi sami prebuditi in nosti žensk in volilni pravici. Social- se tako obogatiti z novim znanjem, na delavka iz organizacije ŠENT nam Spomladanski utrip je pri nas čutiti v zagnanosti, pripravljenosti za učenje, vedrih obrazih. Sonce nas skoraj vsakodnevno zvabi na igrišče, kjer se radi pomerimo v skupinskih športih in tako redno skrbimo za boljše počutje in zdravo življenje. Prepričani smo, da vas je kar nekaj mladih, ki bi se nam zagotovo radi pridružili. Če ste kreativni, si želite aktivno preživljati prosti čas in bi radi spoznali nove ljudi, se lahko kadarkoli obrnete na nas. Naj vas pomlad spodbudi, da naredite nekaj zase, naj vas sonce napolni s pozitivno energijo in pripravi k novim začetkom. am Literarni večer s Francem Černigojem Hoja za besedo tudi v Lokavcu Čas okrog gregorjevega napoveduje, da k nam prihaja pomlad, zato so v torek, 13. marca v Lokavcu, tako rekoč na predvečer pomladi, ki kar vabi v naravo, in v času, ko še diši po kulturnem februarskem utripu, skupaj s snovalci publikacije Hoja za besedo pripravili literarni večer, kot vabilo na potep za besednimi in naravnimi lepotami krajev ajdovske občine. Večer je pripravila KS Lokavec v sodelovanju z LU Ajdovščina - krožek Obudimo kulturno življenje na vasi in s TIČ Ajdovščina. "T"prvem delu večera so vse \/ obiskovalce večera navduši-V le igrane interpretacije ljudskih besedil, ki so pod režijsko taktirko Petra Avbarja dobesedno zaživela pred nami. Nato pa je sledil pogovor s Francem Černigojem, ki je za publikacijo zbral ljudska besedila in jo tudi drugače besedno opremil. Franc Černigoj je po rodu z Gore, natančneje s Predmeje. Na ljubljanski Pedagoški fakulteti je diplomiral iz slavistike, ljubezen do slovenskega jezika pa je najprej predajal učencem v Vipavi, sedaj pa že vrsto let na Colu. Je pesnik in zbiratelj ljudskega izročila. Svoje pesmi je izdal v 9 pesniških zbirkah, ljudska besedila pa zbral v več knjigah, na primer Javorov hudič, Mož in čemerika, Znamenje na gori, Nace ima dolge tace. Leta 1999 je.skupaj z društvom Gora izdal potopisni vodnik Po Dolu gor in dol, pozneje še vodnik Gora nad deželo - od Čavna tja do Nanosa. Pomemben del njegovega delovanja obsega tudi uredniško delo. Tu velja posebej izpostaviti zbornike Mati Gora, Zbrane spise Edmunda Čibeja, Indijo Komandijo in sedem lovskih zbornikov. V pogovoru, ki ga je vodila Bojana Pižent Kompara, je Franc Černigoj predstavil nagibe, ki so vodili v nastanek publikacije, in tudi njen ne- navadni, zato pa izjemno zanimivi koncept. Ljudska besedila je zbiral več časa, veliko mu jih je za tokratno objavo predal Janez Dolenc, ki je kot profesor poučeval slovenščino na tolminskem učiteljišču in od svojih dijakov iz Vipavske doline prejel lepo število ljudskega gradiva. Pomemben del publikacije, ki pohodnike vodi po krožni poti po krajih ajdovske občine, so tudi izjemne fotografije, ki jih je prispevalo več fotografov: Bojan Bizjak Zakawsky, Silva Karim, Urh Černigoj. Slednji je z navzočimi delil svoje izkušnje ob nastajanju publikacije. Prijeten literarni večer je sklenil Franc Černigoj z dvema svojima pesmima. bpk Pustne norčije v Šmarjeških toplicah TT ot že vrsto let naše društvo 1^ sladkornih bolnikov Ajdo-A^.vščine in Vipave sofinancira našim članom okrevanje v toplicah. Nekaj se nas odloči za Šmarješke toplice, ostali člani gredo skupaj z goriškim društvom v Rogaško. Oboji smo zadovoljni in se vračamo domov odpočiti in boljšega zdravja. Kar je najpomembnejše, v toplicah nas namestijo v času, ko je popust na običajno ceno, pa še s svojim avtobusom uredijo prevoz. V februarju nas je devet članov oz. članic že koristilo gostoljubje Šmarjeških toplic. Moram reči, da se je osebje dobesedno razdajalo za nas in nas razvajalo s prijaznostjo in uslugami. Pustni torek smo preživeli v toplicah, zato smo se že doma pripravile na srečanje maškar v avli hotela. Po svojih sposobnostih smo želele izraziti hvaležnost za vse usluge, ki so nam jih nudili. In teh ni bilo malo. Slikali so nam vratno ožilje, kar je za nas diabetike izjemnega pomena. Da vemo, pri čem smo. Na prizorišče smo prijezdile na metlah in sploh smo zastopale coprnice iz našega društva tako prepričljivo, da smo dobile prvo nagrado. Slika naj vas prepriča, da ne pretiravam. Z mikrofonom v rokah je padel tudi kakšen vic o čarovnicah. Toliko o letovanju v toplicah. Priporočila bi, da v bodoče greste z nami, tudi če niste člani društva. Vsak diabetik bi moral, prijetno s koristnim, teden dni preživeti v zdravstveni oskrbi in toplini bazenov. Sonja Groznik, predsednica društva 'Pomladovanje' društva tabornikov iz Ajdovščine Novice iz Društva zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica Sprejem novih članov na Kovku f" ■ taborniki smo v vikendu od 16. do 18. marca pomladovali JL na Kovku. Letošnja udeležba je bila rekordna, saj se je dogajanja udeležilo kar 60 nadobudnih tabornikov in tabornic. Program je bil pester ter zanimiv. Medtem ko so se že malo starejši GG - ji takoj po prihodu na Kovk peš odpravili na Čaven, kjer so si večerjo skuhali sami, na odprtem ognju ter tam tudi prespali, so se ta čas mlajši MČ - ji posvetili ustvarjanju in izdelavi svečnikov iz papir mašeja, petju taborniških pesmi ob zvokih kitare ter pripravi na skeče, ki so jih igrali pri večernem programu. Večer je na Kovku minil po taborniško, ob zvokih kitare, taborniški pesmi in sklenjenih rok. Ker smo se naslednji dan prebudili v sončen dan, smo ga preživeli zunaj, kjer smo praktična taborniška znanja in veščine združili z zabavo. MČ - ji so se pomerili v mnogoboju, taborniškem tekmovanju, na katerem so se med seboj pomerili v postavljanju šotora iz šotork, kurjenju ognja, kuhanje čaja zunaj, v taborniških kotličkih ter na odprtem ognju, nabirali so drva ter se igrali. Popoldne so se jim pridružili še GG - ji, ki so s Čavna prišli na sobotno kosilo, popoldan pa so se vsi skupaj pomerili v igri med dvema ognjema ter tipični taborniški igri - napadu na tabor. Večer je minil slavnostno. Namreč, čas je bil namenjen svečani podelitvi rutk ter sprejemu novih članov v taborniške vrste, vseh, ki so se nam ob začetku taborniškega leta pridružili in do tedaj opravili šestmesečno pripravništvo. Obenem pa smo tiste, ki so prerasli rdečo rutko, rutko MČ, sprejeli v družino GG in jim okorg vratu obesili zeleno rutko. V obe družini smo tokrat skupaj sprejeli kar 28 tabornikov. Nedelja dopoldan je bila namenjena počitku, saj smo se morali pripraviti na popoldansko peš pot v dolino. Tako smo se dopoldan pomerili v kvartopirskih igrah ter se igrali mnoge druge družabne igre, nato pa spa-kirali nahrbtnike, pospravili po koči ter se kljub malo slabšemu vremenu popoldan v dolino vrnili peš, kjer so nas že pričakali nasmejani obrazi staršev. Miha Hain 36. mednarodno srečanje Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica prireja že 36. mednarodno srečanje, ki bo 28. aprila 2012 v avli dvorane 1. slovenske vlade v Ajdovščini (začetek ob 8. uri). Gre za sejemsko obliko srečanja, na katerem boste lahko kupovali, prodajali, menjali ali zgolj občudovali zanimive poštne znamke, stara pisma, denar, značke, medalje, stare razglednice, telefonske kartice in drugo. Vsekakor bo sejem paša za oči, tudi če sami niste član društva ali zbiralec. "V TTorek, 13. marca, smo v na- \/ šem društvu obeležili tudi V polet Matevža Lenarčiča okrog sveta. Na veliko in zahtevno avanturo se je pustolovec odpravil s Pipistrelovim ultra lahkim letalom Virus SW 914, ki je najmanjše letalo v svoji kategoriji na svetu (niti 300 kg ne tehta) in porabi tudi najmanj goriva glede na preleteno razdaljo. Na pošti v Ajdovščini je bil na voljo priložnostni poštni žig in seveda posebna znamka (na fotografiji). V mesecu maju organizira društvo ogled sejma VERONAFIL v Veroni. Na sejem bomo šli tako, kot že več let doslej, z avtobusom iz Ajdovščine. Tokrat gremo v soboto, 26. maja, že ob 5.30.. Zanimanje je veliko, ker je obenem tudi sejem mineralov, zato si rezervirajte svoj sedež čim prej. Možen bo tudi ogled mesta - arene, Julijinega balkona ... Za člane društva je cena 15 evrov, za nečlane 22 evrov. Plačila ob prijavi! V prostorih Banke Nove KBM banke v Ajdovščini tudi letos nadaljujemo s tematskimi razstavami v dveh razstavnih mizah. Vabimo vse člane, da se oglasijo, ter za 14 dni ali tri tedne pokažejo javnosti del svojih zbirk. Material je v zavarovanem prostoru pod video nadzorom. Glede na to, da se je dan že podaljšal, bomo imeli tedenska srečanja v društvenih prostorih na Gregorčičevi ulici 20 od aprila naprej ob petkih ob 20. uri. Mesečna srečanja so, kot ponavadi, vsako tretjo nedeljo v bifeju Primorje ob 9. uri. Kontaktna oseba za vse informacije oziroma prijave je Aleš Brecelj, na telefon (05) 36 63 033, ali na GSM 041 601 205 ter Vladimir Štramec na GSM 040 188 305 Vse, tako člane kot nečlane, vabim tudi na bolšjo tržnico v Ajdovščino, ki je vsako tretjo soboto pred dvorano 1. slovenske vlade. Aleš Brecelj, predsednik društva yj. marec 2012 nad Evcmtoo, > Pot poleta Matevža LenarifiČa okrog sveta s Pipistrelovim ultra lahkim letalom VIRUS SW OBČINA VIPAVA Podpis pogodbe za čisto vodo Očistimo Slovenijo,4 V sredo, 21. marca, je Občina Vipava podpisala pogodbo za izvedbo kanalizacijskega sistema Zemono, kanalizacijskega sistema Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap - Vipava. Pogodba je bila podpisana ločeno za tri sklope s tremi izvajalci. Dela se bodo pričela že v aprilu. SKLOP 1: Kanalizacijski sistem Zemono IZVAJALEC: Cestno podjetje Nova Gorica d.d. POGODBENA VREDNOST: 191.257,79 EUR. SKLOP 2 : Sanabor s čistilno napravo IZVAJALEC: Grafist d.o.o., POGODBENA VREDNOST: 429.820,69 EUR. SKLOP 3 : Povezovalni kanal Slap - Vipava IZVAJALEC: Ginex inter-national d.o.o. POGODBENA VREDNOST: 116.079,97 EUR. Z izvedbo projekta bodo prebivalci omenjenih naselij pridobili možnost priključitve na kakovostno kanalizacijsko omrežje, ki bo odvajalo komunalne odpadne (fekalne) vode na čistilno napravo. Poglavitni cilj projekta je stvarne narave in sicer na območju naselij Zemono, Sanabor in Slap v načrtovanem obdobju urediti ustrezno okoljevarstveno (komunalno) infrastrukturo in s tem zadovoljiti zakonske zahteve, ki jih določa Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode. Poleg tega bi z izvedbo obravnavanega investicijskega projekta dvignili življenjski standard pa tudi zdravstveno varstvo prebivalcev Občine Vipava in sicer prebivalcev naselij Zemono in Sanabor ter v prihodnje tudi prebivalcev naselja Slap, izboljšali bi nivo varstva okolja ter preprečili ekološke nesreče, dvignili bi razvojne možnosti občine, predvsem naselij Zemono, Sanabor in Slap ter izenačili bivanjske in eko- nomske pogoje v mestu in na podeželju. Območje naselij Zemono, Sanabor in Slap kjer se bo izvajal investicijski projekt, je trenutno pomanjkljivo komunalno opremljeno. Kanalizacija (tako kanalizacija odpadnih komunalnih vod kot tudi meteorna kanalizacija) na celotnem območju je izvedena neustrezno. Na obravnavanem območju še ni ustreznega kanalizacijskega sistema (neurejena fekalna in meteorna kanalizacija, ni povezave na čistilno napravo - ni zagotovljeno čiščenje komunalnih odpadnih vod). Obstoječe stanje odvajanja čiščenja komunalnih odpadnih vod sedaj ne ustreza veljavni okoljski zakonodaji. Z izvedbo operacije se bo zmanjšala onesnaženost okolja oz. se bo izboljšalo varstvo okolja, predvsem potoka Bela in reke Vipave. Izboljšala se bo kakovost vodnih virov in doseglo se bo optimalno varstvo okolja na območju celotne Vipavske doline, predvsem reke Vipave in njenega celotnega toka do izlitja v reko Sočo (v Italiji), se pravi da se bo izboljšala kakovost vodnih virov oz. bo doseženo optimalno varstvo okolja na območju vseh občin v Goriški statistični regiji preko katerih teče reka Vipava. rl očistimo Vipavo f čistilna akcija Očistimo Slo-f venijo je letos potekala 24. marca. Tako kot prejšnja leta je bil tudi letos koordinator akcije v občini Vipava Center za razvoj podeželja TRG Vipava. Namen letošnje akcije je bil predvsem, da se počisti odpadke v naravi in te seveda zbira ločeno. Za ločeno zbiranje odpadkov so bile pripravljene raznobarvne vreče, ki jih je kupila Občina (1100 kosov). Nekaj vreč so nam dostavili še organizator in pa sponzorji akcije. Organizacijo smo zastavili tako, da so koordiniranje v posamezni vasi prevzeli predsedniki krajevne za nadzor nad odlaganjem poskrbeli predstavniki gasilskih društev. Strokovni nadzor in odvoz smeti z zbirnih mest pa je opravila Stanovanjsko komunalna družba iz Ajdovščine. V akciji je tako (po prijavljenih podatkih) sodelovalo skupno okrog 360 učencev in dijakov, 50 otrok iz vrtcev, 51 vojakov in okrog 340 ostalih krajanov. Vsi skupaj so napolnili z odpadki približno 1000 vreč drobnih odpadkov in 15 kontejnerjev s kosovnimi odpadki. Splošna ocena akcije je pozitivna, odpadkov v naravi je bilo manj kot prejšnja leta, so pa na določenih mestih še vedno ostali ostanki, ki jih je Ob jubileju - spomin na filmsko vas Doživi 'tiste lepe dni' v Podnanosu Za Podnanos je letošnje leto prav posebno, saj bodo obeležili 50. obletnico snemanja legendarnega slovenskega filma Tistega lepega dne'. ✓""'V d petka, 22. do nedelje, 24. I 1 junija 2012 se bo vas Pod-nanos spremenila v gledališče na prostem. Društva s krajevno skupnostjo pripravljajo na štirih različnih lokacijah - prizoriščih, kjer se je film dejansko tudi snemal, igrane prizore v živo. Prvo prizorišče bo na 'placu1, kjer je bil Štefuc doma, drugo v cerkvi, tretje na 'placu' pri cerkvi, kjer bo gostilna, zadnje pa na Pečanovem 'borjaču'. Program: V petek, 22. junija bo najprej slavnostna seja ob občinskem prazniku Občine Vipava. Ob 13.00 uri bodo predstavnikom občinskega sveta in medijem premierno uprizorili zanimivo predstavo. Od 17.00 ure naprej pa bodo na vsake pol ure potekali vodeni ogledi, katerih se lahko udeležite posamezno ali v skupini. Vstopnice boste lahko kupili na stojnici pred kulturnim domom v Podnanosu, kjer vas bo pričakal vodnik. Tam bo tudi zbrana vinsko kulinarična ponudba Podnanosa in okoliških vasi. Petkovo dogajanje se bo zaključilo na šolskem igrišču s 'plesom na vasi'. Začetek plesa bo ob 21.00 uri. V soboto, 23. in nedeljo, 24. juni- ja bodo ravno tako potekali vodeni ogledi štirih prizorišč -od 17.00 ure dalje. Ob 21.00 uri pa bo na prostem (šolsko igrišče) prikaz filma 'Tistega lepega dne' s staro tehniko Filmskega arhiva iz Ljubljane. Cena vstopnice bo 10 evrov na osebo (za skupine najmanj 5 oseb) in vključuje spominski kozarec (prejmete ga na startu), kozarec vina na prizorišču št. 3 (gostilna), voden 1,5 urni ogled prireditve, vstopnino za 'ples na vasi' oz. ogled filma 'Tistega lepega dne'. Za večje skupine je zaželena predhodna najava. Za vse informacije lahko pokličete TD Podnanos: 040 204 022 (Mara) in 031 615 036 (Stojan), E-naslov: info@tic-podnanos. si. Dobrodošli v Podnanosu! skupnosti. Krajanom so se pridružili tudi učenci, dijaki in posamezna društva. Iz Vojašnice Vipava je v akciji sodelovalo nekaj čez 50 vojakov. Za področje občine Vipava so bila predvidena le tri zbirna mesta, zaradi tega je kar veliko krajanov z lastnim prevozom odpadke odpeljalo na te zbirne točke. V akciji je sodeloval tudi DARS, ki je organiziral kamionske odvoze. Na zbirnih mestih so raznosila burja. Škoda je le, da se je v sami Vipavi akcije udeležilo zelo malo odraslih oseb v primerjavi z vasmi, kjer je bila udeležba kar množična. Jožko Člekovič, TRG Vipava, koordinator akcije Kamnoseštvo Bele Simon s.p. Spoštovani! OfvaCa za sodelovanje in zaupanje. V skupno veseCje se 6omo trudiCi tudi vnaprej! Kopriva 40/d, 6221 Dutovlje tel,: +386 (0)5 764 06 34 gsm: +386 (0)31 330 203 E-mail: beles@siol.net OBČINA VIPAVA Veterani vojne za Slovenijo 1991 območja Ajdovščina - Vipava Ocenili lansko delo Prireditve v aprilu in maju 2012 Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ajdovščina Vipava šteje skoraj 500 članov. V mesecu marcu je bil v Vojašnici Vipava letni zbor, kjer se je obravnavalo poročilo o delovanju v preteklem letu in plan dela za tekoče leto. "V "T" a koncu uradnega dela sre-| Čanja so bile še podeljene JL izkaznice novim članom. Predsednik združenja Ivan Marc je v uvodnem govoru podal nekaj kritičnih besed v odnosu države do Veteranov vojne za Slovenijo 1991 in odnosu države do domovinske vzgoje v izobraževalnih ustanovah. Zatem je predstavil poročilo o aktivnostih v preteklem letu. Glede na to, da združenje deluje na prostovoljni osnovi, je bilo izvedenih aktivnosti kar veliko. Vse aktivnosti so bile podane po naslednjih sklopih: - pomoč članom pri uveljavljanju pravic urejanja statusa veterana, - organizacijska krepitev združenja, - športne aktivnosti, rekreacija in druženje, - informiranje članstva in javnosti in - sodelovanje z drugimi sorodnimi organizacijami. V javnosti sta vsekakor najbolj poznana spominski pohod Po poteh spominov in opominov 1941 - 45 in 1991 iz Nanosa na Triglav in Veteransko kolesarski maraton po Vipavski dolini s startom in ciljem v Vipavi. Med letom so veterani veliko prisotni še na raznih kulturnih in športnih prireditvah. OZVVS Ajdovščina - Vipava Namiznoteniški memorial Jožeta Rodmana Zmaga mlademu upu V telovadnici vojašnice Janko Premrl Vojko v Vipavi seje dne 10. marca 2012 odigral turnir v namiznem tenisu v okviru odprtega prvenstva ZČS severnoprimorske pokrajine. Tekmovanje se je odvijalo pod pokroviteljstvom Zveze častnikov Slovenije, območnega združenja Ajdovščina - Vipava. g "V rganizacijo samega tekmo-I Ivanja je prevzel NTK Burja iz Ajdovščine. Turnir je bil posvečen v spomin na pokojnega Jožefa Rodmana, velikega igralca in ljubitelja namiznega tenisa, člana organizacije ZČ Slovenije, veterana v vojni za Slovenijo 1991, pa tudi aktivnega člana kluba NTK Burja Ajdovščina. Turnir se je odigral tako ekipno kot posamezno. Sodelovalo je sedem ekip oziroma 33 posameznikov. V ekipnem delu tekmovanja so si priigrali in osvojili pokale: 1. mesto za ekipo OZVVS Nova Gorica, 2. mesto za ekipo OZVVS Idrija in 3. mesto za ekipo OZVVS Ajdovščina - Vipava. V tekmovanju posameznikov si je priigral zmago in prejel pokal mladi up ajdovskega namiznega tenisa, dvanajstletni Davor Pejakič. Poleg pokala za zmago je prejel tudi prehodni pokal 'Memoriala Jožeta Rodmana' (na fotografiji mu pokal predaja Jožetova žena Duška). Drugo mesto in pokal si je priboril Slavko Pavlin iz Nove Gorice, tretje mesto in pokal pa je osvojil Marko Gravnar, prav tako iz Nove Gorice. Za uspešno izpeljan in organiziran turnir gre zasluga tudi pripadnikom vojašnice Vipava, ki so nudili logistično podporo tako v telovadnici, prevozu kot pri pripravi toplega obroka za vse udeležence turnirja. Zahvala gre tudi družini pokojnega Jožeta, ki se je z veseljem odzvala na memorial in vse udeležence posladkala z domačim pecivom. Organizatorji turnirja računajo, da bo turnir postal tradicionalen in ga želijo razširiti na državni nivo, kar se zavzema tudi sama Zveza častnikov Slovenije. rr Toplejši pomladni dnevi prinašajo v Vipavo in okolico številne tradicionalne dogodke in prireditve: VELIKONOČNI KULINARIČNI DOGODEK NA MAJERIJI: Izletniška kmetija pripravlja kulinarično doživetje z izvrstnim jedilnikom ter vipavskimi vini v nedeljo, 8. aprila 2012. Pričakujejo vas od 12.00 ure dalje. Zaželena je predhodna najava na tel. 041 405 903 (Matej). POHOD V OTOŠČE: Na velikonočni ponedeljek 9. aprila vabljeni na tradicionalni pohod v Otošče. Začetek pohoda je izpred cerkve Božjega groba na Lozicah. Pohod ni težaven, zaključek s sveto mašo pri Mariji Magdaleni. Informacije: 051 363 694 (Albin). GRADIŠKI GORSKI TEK: Ob 14.00 uri bo na Gradišču pri Vipavi potekal tradicionalni gorski tek. Dolžina proge je 4,2 km, pomerite pa se lahko v različnih kategorijah. Informacije: 040 589 057 (Darko). VELIKONČNI KONCERT FOLKLORNEGA DRUŠTVA VIPAVA: Ob 19.00 uri vas Folklorno društvo Vipava z gosti vabi na tradicionalni koncert, ki bo potekal v kulturnem domu v Vipavi. Informacije: 041 724 898 (Anton). PLEZALNI VIKEND TURA 2012: Med 13. in 15. aprilom 2012 bo potekal že 7. plezalni vikend Tura 2012. Podrobnejši program: Petek, 13. april: - začetek ob 19.30 uri z video projekcijo najboljšega slovenskega gorniškega filma »Sfinga« (G. Kresal, T. Marenče in V. Anzeljc) Sobota, 14. april: - od 9.30 ure dalje : športno plezanje v različnih kategorijah (umetna stena) - ob 11.00: plezanje po različnih sektorjih plezališča (posebna nagrada za največ preplezanih smeri) - Ob 15.00 uri: začetek tekme v balvanskem športnem plezanju - Ob 20.00 uri: začetek predavanja odličnega alpinista in fotografa Urbana Goloba - Ob 21. 00 uri: začetek finala v balvanskem športnem plezanju Nedelja, 15. april: - od 9.00 ure dalje: tekma »Advanture race Tura 2012« (tekma, ki združuje plezanje, gorski tek, gorsko kolesarstvo in še marsikaj drugega,...) - za prvo mesto razpisana nagrada v vrednosti 500 €! Informacije: 031 308 599 (Dejan) ŠEMBIŠKA POMLAD 2012: V mesecu maju bo potekala tradicionalna prireditev Šembiška pomlad. Prvi konec tedna (5. in 6. maja) se bodo zvrstili številni narodno zabavni dogodki s plesom, med drugim tudi tekmovanje harmonikašev. V nedeljo pa se bodo pomerili narodno zabavni ansambli za nastop na Vurberškem festivalu. Informacije: 040 204 022 (Mara), 031 615 036 (Stojan). FESTIVAL VINA IN KULINARIKE - OKUSI VIPAVSKE: V nedeljo, 13. in ponedeljek, 14. maja 2012 bo na dvorcu Zemono potekal že 6. festival vipavskega vina in kulinarike. Festival velja za vrhunski vinsko kulinarični dogodek, kjer lahko obiskovalci poizkusite več kot sto različnih vin in se pridružite zanimivim kulinaričnim delavnicam. Informacije: 05 365 36 03 (Razvojna agencija ROD Ajdovščina). PLESNI VEČERI V VIPAVI: Plesno društvo Vipava vas vabi vsako 2. in 4. soboto v mesecu na plesne večere, ki potekajo v Kulturnem domu Vipava. Informacije: 031 247 578 (Jurij). Zbrala: Maja, TIC Vipava 3 Kako zadržati mlade družine? OBČINA VIPAVA Goče danes "V TT ekdaj je v vasi živelo okrog 600 ljudi, danes jih je le še JL nekaj čez 200. Vas je od leta 1987 spomeniško zaščitena, kar jo uvršča med kulturne spomenike. To skoraj onemogoča gradnjo novih hiš, obnova obstoječih stavb pa predstavlja lastnikom velik strošek. Mlade družine se zato povečini izseljujejo iz vasi. V vasi tako ostajajo starejši prebivalci, ki se večinoma ukvarjajo s kmetijstvom, najbolj pogosto s vinogradništvom, na delo pa se vozijo v bližnjo Ajdovščino in Vipavo. V vasi deluje podružnična šola Draga Bajca Vipava, trgovina z mešanim blagom in turistična kmetija. Vas je poznana kot turistična točka za številne enodnevne obiskovalce, pohodnike in ljubitelje zgodovine. Kljub majhnemu številu prebivalcev so domačini v vasi povezani, vsako leto sodelujejo na kmečkih igrah, ki jih organizirajo skupaj s sosednjimi vasmi. Poleg tega krajani tradicionalno vsako leto junija organizirajo krajevni praznik. Vaščani, ki so v preteklih letih vodili delovanje krajevne skupnosti, so naredili izjemno delo. Veliko svojega truda in prostega časa so vložili v do- pri cerkvici Marije Snežne, na griču Obelunec nad vasjo. Pa vendarle je ostalo še kar nekaj stvari, ki bi si jih želeli imeti. Tak primer je vodovod, saj je precej dotrajan in izdelan še iz azbestnih cevi. obiskovalce, ampak tudi za domačine, saj se nemalokrat zgodi, da so vozila parkirana 'nerodno' in je zato precej otežen promet skozi vas. Svet Krajevne skupnosti, ki ga v tem mandatu sestavljajo le mladi, se Sem iz mlajše generacije, iz tiste generacije, ki se je odločila, da ostane na vasi, in želel bi si, da imam enake pogoje, kot jih imajo v malo večjih vaseh. zavzema za boljše bivalne pogoje v vasi, ureditev zazidljivih parcel, ki bi omogočale, da bi čim več mladih in njihovih družin ostalo v vasi, saj se z izseljevanjem in begom možganov iz vasi Gočam piše v prihodnosti žalostni konec. Da pa bi zadržali v vasi še več mladih, si prizadevamo dobiti prostorski načrt, ki bi omogočal zidavo novih hiš. Prepričan sem, da bi se marsikatera mlajša družina odločila za življenje v svojem rojstnem kraju in ne bi odšla iz vasi, kar se prepogosto dogaja sedaj. Simon Žorž, predsednik KS Goče bro cele vasi in tako se je z njihovo pomočjo tudi zgradilo veliko stvari, položilo se je asfalt po vasi, pripeljalo telefon do vsake hiše, uredilo velik del poljskih poti - na ta način lahko pridemo, do zgornjega dela vasi tudi po makadamski poti, ki vodi čez sosednji Erzelj. Kljub zaščitenosti vasi pa se prebivalci niso povsem vdali v usodo. S skupnimi močmi so naredili zaščitni kamniti zid, obnovili so kal pred vasjo, ki je dom številnim zaščitenim živalim in rastlinam, obnovili so pokopališče, uredili razsvetljavo Žal si igrišča ne moremo privoščiti, ker nam to onemogoča 'privilegij', ki ga imamo, in to je spomeniška zaščita vasi. Vendar, kot pravim, kjer je volja, je tudi potrpljenje in verjamem, da bo pri vsem skupaj zmagal zdrav razum. Tako se bodo lahko otroci nemoteno gibali in starši bomo lahko bolj mirni, ker se ne bodo podili za žogo kar po cestišču. Nujno potrebujemo tudi parkirišče, saj prej omenjeni obiskovalci nimajo možnosti parkirati prevoznega sredstva. To pa ni problem samo za ..■m mm m Goče - biser zgornje Vipavske doline oče so majhno, tesno pozi-■ -w-dano naselje, ki leži na griču iznad Vipavske in Braniške doline. Vas ima veliko ozkih ulic, ki so razporejene v obliki Andrejevega križa. Posebno zanimive so še vmesne povezovalne uličice - gase. Stene hiš so grajene iz kamna, so precej debele in ponavadi z majhnimi okni. Zanimivost v vasi so tudi kamniti obokani hrami, ki jih je več kot hišnih številk. Nad hramom je običajno 'faladur', prostor, kjer je potekala predelava grozdja. Mošt so po prešanju pretočili v klet po ceveh kar na prosti pad. Zanimivost kraja so tudi vodnjaki z izvirno vodo, kljub temu, da vasica leži na hribčku. Izvirnih vodnjakov se da našteti kar 27. Že pred leti so imeli v vasi lasten vaški vodovod. Goče so poznane tudi po reliefnih pilih križevega pota. Nekaj jih je še lepo ohranjenih. Sredi vasi je zanimiva cerkev sv. Andreja iz 17. stoletja. Obiskovalcem vasi priporočamo, da stopijo tudi do pokopališča, kjer je nekaj nagrobnikov znamenitih ljudi, pa poznan božji grob. Lepo se je povzpeti tudi na majhen hribček nad pokopališčem, od koder se nam odpre lep razgled. Še lepši razgled bodo doživeli tisti, ki bodo odšli do cerkvice Marije Snežne na Obeluncu. Vas Goče je res raj za sprehajalce, ljubitelje stare arhitekture, za fotografe in za vse tiste, ki si želijo napasti oči. Goče imajo izreden potencial za razvoj turizma. Trenutno na Go-čah deluje le ena turistična kmetija - 'Cejkotova domačija' Mesesnel, ki je poznana po prijaznosti lastnikov, odlični domači hrani in dobrem vinu. Se pa pogosto zgodi, da vas ob sprehodu skozi Goče prijazni vinarji povabijo v klet na kozarček in klepet. J. Člekovič, TRG Vipava PROGRAM • Prihod ekip: nogometni stadion Vojainlce Janka Premrla Vojka (JPV) Vipava • Slavnostna povorka po ulicah Vipave in pozdrav udeležencem — župan občine Vipava • Otvoritev iger: Športni center Police v Ajdovščini .•r t, * Jki: Center za izobraževanj«, rehzbtiftadjo In usposabljanje Vipava (OKUS Vipava) • Atletiko: Športni park Nova Gorica • Namizni tenis: športna dvorana Vojašnice JPV Vipava • Elementi košarke: OŠ Draga Bajca Vipava • Plavanje: Štandrei, Gorica (IT) • Balinanje: Športni park Pale v Ajdovščini • Kolesarjenje: Vojašnica JPV Vipava • Nogomet: nogometno igrišče pri Škofijski gimnaziji Vipava — finale • Judo: športna dvorana Vojašnice JPV Vipava — finale Prireditelj: Specialna oKmpiada Slovenije Organizator: CIRIUS Vipava • At/et/to: Športni park Nova Gorica • Namizni tenis: športna dvorana Vojašnice JPV Vipava • Elementi košarke: OŠ Draga Bajca Vipava • Plavanje: Štandrez, Gorica (IT) • Balinanje: Športni park Pale v Ajdovščini • Kolesarjenje: Vojašnica JPV Vipava Odgovorna oseba: dr. Erna Žgur Vodja 16. državnih iger SOS: Tanja Princes Vodja športov: Katarina Trbanc • Zaključek iger in odhod ekip: stadion pri Vojašnici JPV Vipava J&Z Vodja spremljevalnih aktivnosti: Andreja t. Gantar www.cirkisMpava.si * info$ciriui- 16. DRŽAVNE IGRE j SPECIALNE OUMPIADE SIOVENUE ' \ Vipava, 8. -10. junij 2012 , Častni pokrovitelj prireditve je predsednik RS, dr. Danilo Turk. I At Tli T ' (*) OBČINA VIPAVA Škofijska gimnazija Vipava Vedno odmevnejši Naši večeri V sredo, 21. marca, smo v avditoriju Škofijske gimnazije gostili štiri zakonske pare oz. osem mladih ljudi, ki so nekoč - mnogi ne tako dolgo nazaj - gulili šolske klopi na ŠGV, danes pa so prišli z bivšimi Profesorji, predvsem pa z zdajšnjimi dijaki delit razmislek o 'godah in prigodah' zakonskega življenja. 'V 'T' aslov že šestega Našega ve-j čera je bil pomenljiv: Od -X. dijaka in dijakinje do moža in žene, avditorij pa poln mladine, zdajšnjih in bivših dijakov, pa tudi profesorjev. Gospod Marko Rijavec, duhovni vodja Dijaškega doma v Vi- pavi, je zanimivo krmaril čoln skozi uro in pol dolg spust po reki razmišljanja, ki ga je začel s pesmijo Ivana Minattija: Od kar vem zanjo. Metka in Kristjan Baša sta orala ledino, dobesedno, saj sta bila, kot pravita, prvi par na Škofijski gimnaziji, prvi par, ki je 'podpiral vogale', še iz časov, ko so se šolali v prostorih Malega semenišča in so dekleta komaj zares začela obiskovati to gimnazijo. Ostali pari so mlajši, vogale so podpirali že v novi stavbi, vsi pa so svojo skupno življenjsko pot začeli na ŠGV ali takoj po njej. Bojan in Vanja Blažiča sta svojo ljubezen zgradila na letih srednješolskega prijateljstva, ko sta se kot sošolca spoznavala v marsikateri vlogi in situaciji, bolj ali manj prijetni. Podobna je zgodba Barbare in Marka Korena. Anita in Jurij Gregorc sta že konec prvega letnika skupnega šolanja spoznala, da je različnost privlačna - Anita je, kot pravi, šele na duhovnem vikendu ugotovila, da je tisti zoprni Jurij, ki kar naprej nekaj sprašuje, pravzaprav zelo prijeten sogovornik. Vsi pa so si edini, da je skupno šolanje v njihov odnos prineslo bogastvo, ki je neprecenljivo - skupno učenje, dolge ure, preživete v tandemu, odrašča- nje v sožitju in prepirih. Prineslo je piljenje robov, da niso več rezali. V najstniških letih so pristnost, nena-rejenost, spontanost nekaj naravnega; lažje jih je sprejeti in se nanje navaditi, kot kasneje, ko imaš vzorce in ustaljene 'običaje' že izdelane. Do poroke je potem le korak. A potreben je pogum, pravi Jurij, pogum izreči, da imaš osebo tako rad, da želiš to ljubezen potrditi pred vsemi. Gre za odločitev, pravi Vanja, ki daje vrednost zvezi, notranjo varnost. Če delam žur za rojstni dan, za diplomo, zakaj ne bi praznovala tako pomembnega dogodka, kot je začetek skupnega življenja. Je kot potica za božič, svojo ženo dopolni Bojan. Metka priznava, da je bila zanjo poroka samoumeven korak naprej; bila sem od mame in očeta, pravi, potem sem bila pa Kristjanova žena. In neverjetno ponosna sem bila, da sem lahko rekla: Se moram pogovoriti s svojim možem. Tudi Kristjan vidi poroko kot samoumeven korak v skupno življenje, kot rezanje popkovine. Vse te misli, ki letijo z besedami daleč, so včasih daleč od srca poslušalcev. Morda se zde pocukrane, naučene. A tisti, ki smo bili tam, tega večera, smo iz oči in prisotnosti teh osmih mladih ljudi brali življenjskost, resničnost, nenarejenost. Spontanost, iskrivost. Tudi v razmišljanju, kaj je ljubezen. Je zaupanje, je pripravljenost priznati svoje napake. Je trud za partnerja, ker veš, da se bo tudi on potrudil zate. Je vstajanje ponoči in skrb za otroke in nežen pogled na partnerja, češ je imela/a težek dan. Je nemiren spanec, če je drugi del postelje prazen. Je različnost, ki privlači in robovi ednine, ki štrlijo iz dvojine. Irena Krapš Vodopivec Dobrodelno za dijake iz socialno šibkih družin O fašizmu z dijaki iz Italije Cel dan na Ognjišču v četrtek, 22. marca, je bil na ŠGV poseben dan, saj so šolo 'zasedli' novinarji Radia Ognjišča - z naše šole je namreč potekalo celodnevno oglašanje v živo. Sloje za dobrodelno akcijo Slomškove ustanove za dijake iz socialno šibkih družin. ' f godilo seje 18 oglašanj v živo M - o vsakodnevnem šolskem .^življenju, o dejavnostih, izmenjavah, o prostovoljstvu, pa tudi 0 dijaškem domu - v katerih so se izkazali predvsem naši dijaki, pa tudi Profesorji in ostali delavci šole. Za mnoge dijake je bila to prva tovrstna izkušnja. Zanimivo pa je bilo tudi za novinarje Radia Ognjišče, saj na blo-§u g. Matjaža Merljaka beremo: »Za mano je celodnevno poročanje iz Vipave. Bilo je pestro, nekoliko težko, a zelo prijetno. Gostitelji na Škofijski gimnaziji Vipava so se zelo izkazali, bilo so čudoviti, prijazni, ustrežljivi ...«, Ob sklepu dneva se je ob 19.30 začel neposredni prenos koncerta, na katerem so sodelovali dijaki vseh štirih katoliških gimnazij, ki so zopet potrdili bogastvo dijaške ustvarjalnosti: Gimnazije Želimlje, Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška, Škofijske klasične gimnazije in Škofijske gimnazije Vipava. Našo šolo so zastopali dekliški pevski zbor, vokalna skupina Utrinek, pod vodstvom dijakinje Klare Koradin, Tjaša Fajdiga ob spremljavi instrumentalne skupine, mladinski pevski zbor in orkester, ki jima je dirigiral prof. Igor Hodak. Večerni koncert so povezovali novinarja Ognjišča, Nataša Ličen in Matjaž Merljak, ter naša dva dijaka, Veronika Lavrenčič in Miha Saksida, ki sta sodelovala tudi pri pisanju veznega besedila. Med koncertom se je seveda nadaljevalo telefonsko zbiranje sredstev, ki je na koncu botrovalo visoki skupni številki zbranih sredstev - 12. 790 evrov. Te bo Slomškova ustanova namenila mladim iz socialno šibkih družin - v 12 - letih delovanja je ta ustanova pomagala več kot tisoč dijakom: samo na naši šoli se podeli 20 tisoč evrov pomoči letno. Član upravnega odbora te ustanove in ravnatelj Škofijske gimnazije Vipava, Vladimir Anžel, je povedal, da dobrodelnost drug drugemu lahko izkažemo na različne načine: z dobrohotnim pogledom in prijaznim nasmehom, da podarimo svoj čas in del talentov in sposobnosti. In dodal: »Nocoj pa imamo vsi priložnost podpreti in ohraniti dostojanstvo posameznih družin naših dijakov, ki so zašle v stisko in težje zmorejo stroške šolanja.« Obisk iz Bologne Škofijska gimnazija Vipava je, na pobudo g. Bogdana Vidmarja in s pomočjo zgodovinskega krožka, ki ga vodi prof. Jernej Vidmar, skupaj z znanstvenim licejem Enrico Fermi iz Bologne, ki ga je z dijaki zastopala prof. Antonia Grasselli, 15. marca 2012, izpeljala odmeven projekt spoznavanja posledic fašizma na Goriškem in Tržaškem z 'zahodne' in 'vzhodne' perspektive. as totalitarizmov med obema I vojnama je za mnoge mlade preveč oddaljen čas, da bi ga zares zaslutili. Zato so tovrstni projekti, ki so namenjeni avtentičnemu spoznavanju zgodovine, še kako dobrodošli. Pa ne samo- za mlade, če smo iskreni! Dijaki, z naše šole jih je bilo 6 zagnanih bodočih zgodovinarjev, so pripravili predstavitev življenja na Primorskem v času fašistične nadoblasti in življenja slovenskega duhovnika Filipa Terčelja, ki je deloval v teh krajih. Terčelj je bil eden tistih pomembnih posameznikov, kije imel v težkih časih voljo in željo boriti se za svobodo naroda, za ohranitev jezika, kar so dijaki, tako naši, kot 52 italijanskih, spoznali tudi iz prve roke - odpravili so se namreč v vas Ustje, kjer so jim domačini opisali požig vasi, pred Terčeljevo rojstno hišo pa so njegovi sorodniki z gosti delili misli o svojem pomembnem predniku. Miha, Rossana in Žanet, dijaki ŠGV pravijo: »Za vsakega izmed nas je bilo to srečanje posebno doživetje, saj smo spoznali in tako navezali nove stike in poznanstva. Vsi nestrpno pričakujemo majski odhod v Bologno.« Zgodovinarja, prof. Grasselli in prof. Vidmar, pa dodajata, daje še posebej pomembna in zanimiva ta izkušnja za italijanske dijake, ker gre ža zanje popolnoma nova spoznanja o fašizmu, za nov uvid pomena fašizma za Slovence. Oba profesorja si tudi želita trajnosti izmenjave v prihodnje. ikv -vw Š POPUST NE VELJA ZA NAKUP CIGARET Lara Jankovič Marijan Božič Spoštovani gospod Marijan Božič! Opravičilo z dodatkom 'V "T" ajprej naj vam povem, da I sem v bistvu vesela, da je .A. moj .govor dvignil prah, tako ali drugače. Čeprav ne vem, čigavo »miselno in besedno sračje gnezdo« je večje »sračje gnezdo«, moje ali vaše. Vaša izjava, kdo je zagnal vik in krik ob ukinitvi ministrstva, kaže na vaš izjemno podcenjevalen in žaljiv odnos do kulturnikov, pravih kulturnikov, seveda. To,da sem stopila na gajbo, je bilo simbolnega pomena in to sem na začetku tudi povedala, saj je danes zame čas upora in ne razumem, zakaj tega ne morete sprejeti. Takoj zatem vas moram ostro obsoditi nepreverjenega klevetanja in to je cena honorarja, ki naj bi jo po vašem dobila za govor. Drugič se raje malo pozanimajte, konec koncev živite v majhnem kraju, kjer se SDS Slovenska demokratska stranka Občinski odbor Ajdovščina Goriška 17 5270 Ajdovščina OBVESTILO Poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije ga. EVA IRGL je prisotna v poslanski pisarni, Goriška cesta 17 (v Rizzatijevi vili) v Ajdovščini prvi ponedeljek v mesecu od 16. do 17. ure, od 17,30 do 18. ure pa v Stari šoli v Vipavi. Predlagamo, da namero za obisk poslanske pisarne najavite na: tel.: 01 478 96 22 ali fax.:01 478 98 87 ali E-mail: eva.irgl@dz-rs.si. vse Ve’, res pa je, da se rado tudi kaj izmisli. Na prireditev sem bila povabljena kot častna govornica in po honorarju nisem niti vprašala, mi še na misel ni prišlo. Res pa je, da so mi velikodušno povrnili potne stroške, ker sem samo zaradi tega prišla v Ajdovščino - in to po uradnem ceniku v znesku 64,00 evrov. Nekaterih stvari ljudje ne delamo za denar, čeprav nam ta, kot ste dobro ocenili, še kako prav pride. Konec koncev bi si končno tudi že zaslužila kaj zaslužiti, saj že celo življenje vlagam vase, tudi zdaj, se izpopolnjujem in trdo delam za to, kar sem. Tako pa lahko živim le iz rok v usta. Moj govor je predvsem govor človeka, ki misli s svojo glavo in se ne pusti manipulirati s strani politikov, ki imajo še kako raje tiste, ki ne razmišljajo po svoje ampak točno tako kot oni želijo. Da, upam si trditi, da je to, kar se nam dogaja, oblika fašizma,tudi s strani naše vlade in v govoru sem uporabila misli velikega aktivista francoskega odporniškega gibanja, soavtorja deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah in duše mednarodnega etičnega kolegija, ki med drugim pravi, da »je vzrokov za jezo danes veliko, kajti ta naš svet ne gre v pravo smer.« In »da je to, kar se nam dogaja danes, primerljivo s fašizmom.« In jaz sem, dragi gospod, danes jezna. Ogorčena. V času, ko sta kriminal in kraja podprta celo s strani politike (to mi skoraj ne morete oporekati, je dokazov preveč ), ko pravih vrednot skoraj več ni, ko zategujemo pasove nič krivi državljani, da elita še vedno lahko krade in se nam smeje, ko so nam kratene človekove pravice, sem jezna. JA. In Hesslu še kako pritrjujem. Tudi kadilski zakon je zame kratenje moje osebne svobode. To je moja osebna odločitev. Lahko bi naredili posebne prostore za kadilce, prezračevalne naprave, lahko bi vsaj dali lastnikom lokalov na izbiro, da se odločijo ali bodo imeli kadilski lokal ali ne in tako bi vi lahko mirno sedeli v ne-zakajenem prostoru, jaz bi pa kot enakovreden človek prižgala cigaret v sosednjem. Pa bi bila oba zadovoljna. Tako smo pa mi diskriminirani na cesti, v dežju, burji in snegu. Oprostite, a tudi to je zame fašizem. Kratenje osebne svobode. Sicer je pa to zgolj in samo še en ukrep, od katerega se s kaznimi lahko mastno služi. Če se skrbi za naše zdravje, zakaj se potem ne ukine gensko pridelane hrane? Pa ne prepove antibiotikov in hormonov v piščancih? Zakaj se ne ukine hitre prehrane?! Neplačanih nadur? Verjemite, ljudje zbolevajo veliko bolj zaradi slabe kvalitete hrane, življenja, stresa, mobinga in strahu pred preživetjem kot od cigaret ali celo od pasivnega kajenja. Včasih smo se vsaj družili in veselili, se razbremenili, čeprav smo prišli zakajeni domov, pa smo morali obleke oprati, zdaj je pa vse veselje zamrlo. In ljudje so na antidepresivih. Jezna in prizadeta sem, da so nam ukinili ministrstvo, ker je to samo začetek genocida kulture in začetek poseganja v kulturo, kjer se bo po vsej verjetnosti kulturo kontroliralo, selekcioniralo in ne bo prostora za svobodoljubno ustvarjanje. Vra- čamo se več desetletij nazaj! Čas pa teče naprej! Že danes smo lahko priča velikemu ukinjanju vsega v kulturi, cenzuri, zato mi prosim, ne govorite, da to ni »nič hudega«! Ob vsem tem človeku pač zavre v krvi in težko brzda jezik. Zato tudi takrat tak izpad pred Cankarjevim domom. Smo samo ljudje, z dušo in srcem, ki nam jemljejo tisto za kar smo poslani. A zdaj naj še mirno in preudarno človek protestira in strogo pazi na vsako besedo?! Enkrat za spremembo nas začnite poslušati in slišati, KAJ govorimo in kako to argumentiramo in ne samo loviti napake in nas imeti za vandale. Pravite, da ste veseli, ker niste prišli na prireditev ob kulturnem prazniku. Pa vam je lahko žal, saj so vaši mladi,talentirani ustvarjalci, skupaj s filmom, ki ga je izjemno ustvaril ugleden kulturnik g. Franc Černigoj in izdajo knjižice Hoja za besedo, priredili čudovito glasbeno - igrano proslavo in velik poklon našemu prekrasnemu delu Vipavske doline. Škoda, da niste videli. In jih s svojo prisotnostjo podprli. Podprli njihovo voljo, talent in veselje za kulturno ustvarjanje. Bili so nam v ponos! Tudi sama sem istega dne, ob dveh popoldan, preden sem prišla v Ajdovščino, imela skupaj z igralskimi kolegi enourni recital, zanimivo, tudi s kitarsko spremljavo, v čast in spomin enemu naših največjih pesnikov Tonetu Pavčku. Ne boste verjeli -tudi zastonj, ker za pravo kulturo ni več denarja. Ampak so stvari, ki jih ne delamo za denar, mar ne? Da, spoštovani gospod, zato sem jezna in upravičeno ogorčena in sem delila to s svetom. Ker je dovolj molčanja in nastavljanja drugega lica. Pa zopet vaše neutemeljeno pre-dalčkanje ljudi, ko me primerjate z g. Poljšakom - če vas že zanima - ne verjamem v nobeno obstoječo politično stranko več. Sem članica alternativnega gibanja, torej civilne iniciative in gibanjaTRS. Zame je 'levo - desno' že davno zgodovina. Verjamem v trajnostni razvoj, v moralo in etiko. V dobro in pošteno. Sem ZA človeka - pred profitom. Da takoj razčistimo! Če moj govor spominja na govore našega župana, lahko mirno rečem, da zgolj naključno. Gospod Poljšak namreč popolnoma nič ne posega v govore, mojega je slišal šele na prireditvi. Skupna nama je borba za resnico in pravico in oba sva brez dlake na jeziku. In če bi me bolje poznali, bi vedeli, da nisem človek, ki bi mu drugi narekovali, kaj naj govori. G. Poljšak mi vsaj ni vsiljeval, o čem naj govorim v govoru, medtem ko mi vi vehementno postrežete, o čem bi morala govoriti. Gospod, ko boste vi slavnostni govornik, boste pač povedali, kar sami želite in čutite. Ja, in zato sem pozvala svoje Primorce, da se nam pomagajo boriti za kulturo in za pravico tega sveta, saj je je iz dneva v dan manj. Pozvala, naj začnejo zopet misliti s svojo glavo, naj prebudijo zaspale, na etiki in morali temelječe, temeljne vrednote, naj dvignejo zavest in samozavest in naj temu zavajanju, manipuliranju, neupoštevanju in goljufanju rečejo NE. T^Vrejšnji mesec so me pristojni I—X na občini prijazno opozorili, JL da je en podatek v prejšnjem članku napačen. Da nikoli nobenega slavnostnega govora ne plačujejo in tudi letošnjega niso. Zato se glede te moje navedbe g. Lari, občini, in pa seveda vam bralcem iskreno opravičujem. Me pa dogodki v zadnjem času potrjujejo v prepričanju, da umetniki s svojimi znanji ljudem in človeštvu koristijo najbolj, če jih uporabljajo ""V 'T"astavljam ti spejgu' pred I tvoj obraz! Vedno si bila Jl. mesto, na katerega sem bil toliko ponosen in katerega sem in bom vedno imel za svojega, kjerkoli že bom ... A sedaj se, prosim, zazri v ta obraz, ki ga vidiš v tej sliki; ta obraz je tvoj obraz. Je obraz tistih, s katerimi sem hodil v šolo, pohajal po ulicah, nabijal žogo na igrišču pri šoli, se ga napijal ali pa delal ostale neumnosti. In je tudi obraz tistih, ki so me učili v šoli ali sem pri njih. kupoval zelenjavo ali jih srečeval tu pa tam. Istočasno, draga Ajdovščina, je obraz tistih, ki smo potomci nonotov in non, ki so se morali do leta 1943 učiti tuj jezik in niso imeli pravic - enakih, kot drugi v isti družbi. In Ajdovščina, ti si nam dala prvo slovensko vlado in ta obraz je obraz tistih, katerih predniki so se borili zato, da je vsaj tako, kot je. Si obraz istih otrok iz vrtca in šole in iste kla- na pristojnih mestih in na način, za katerega so usposobljeni. Večkrat se zgodi, da naši najboljši ustvarjalci, ali pa poustvarjalci, poskušajo v vseh stvareh vsem ljudem 'soliti pamet'. Pa najbrž to pač ne gre kar tako. Kultura je mnogo širši pojem, kot je umetnost sama. Ta je res kot dišeči cvet na pomladnem drevesu. Kaj kmalu pa terja plodove, ki neizprosno padajo na tla, kjer morda za-koreničijo semena za druga drevesa in druge cvetove. Umetniki še niso umetnost sama in najbrž imajo podobne skrbi in tegobe, ko vsi ostali ljudje. Ko se povzpnejo na oder, naj imajo v mislih tudi to, da bodo odigrali tudi samega sebe. Oder. Privzdignjen prostor. Prižnica če hočete. TV, radio, časopis, ali pa ta stolpec, kjer umeščam svoja razmišljanja, je samo javni prostor, na katerem se je dobro zadrževati le toliko časa, dokler prinašaš ljudem le dobre stvari. pe in nekoč istega žegna. Ta tvoj obraz je pa včeraj pokazal tudi to sliko, draga moja Ajdovščina: od 10 Ajdovcev jih vsaj 6 'boli' za druge in se obnaša izredno ego-sitično, po principu: »Pet minut na sončno nedeljo pa nikakor ne dam za pravice drugih«. Cca trije Ajdovci se strinjajo, daje prav, da naj nimajo vsi ljudje in vsi otroci enakih pravic ter jim je domala vseeno za prihodnost svojih otrok. En. En sam Ajdove (od desetih, ki grejo mimo) pa je dovolj fer, da se, ne glede na politično, versko ali ne-vemšekakšno pripadnost, strinja, da naj imajo vsi otroci vsaj možnost enakih pravic. Ajdovščina. Si le prva v imeniku podobnih v Sloveniji, ki si pokazala ta svoj obraz. Lahko bi bila zgled, a si le še ena čredica v veliki čredi ovac. Žal ti moram to sporočiti; sram te je lahko ... In mene je sram zate! NPK - SOCIALNI OSKRBOVALEC NA DOMU DVOSTAVNO KNJIGOVODSTVO SLEPO TIPKANJE TEČAJ REFLEKSOLOGIJE TEČAJ KLASIČNE MASAŽE POMLADANSKO LIČENJE KROJENJE IN ŠIVANJE NEMŠČINA, ITALIJANŠČINA VELIKONOČNO ARANŽIRAN JE ... Vabljeni na brezplačne RAČUNALNIŠKE URICE _________in številna druga izobraževanja._ Tine Murn Draga Ajdovščina! 2. POSTOJNA 11. AJDOVŠČINA Glas. volivcev po Imeniku: 7.668 Vpisanih v vol. imenik: 20.375 Glas. volivcev s potrdili: 0 S potrdilom je glasovalo: -0 Glas. po sez. vol. invalidov: - - 0 Oddanih glasovnic: 7.668 SKUPAJ VOLIVCEV: r20.375j SKUPAJ GLASOVALO: | 7.668j Neveljavnih glasovnic: 49 0.64% _______ZA 2.246 29,48%____________PROTI 5.373 70,52% _______________ Skalp - v pričakovanju nove plošče Parapsihologinja Edvarda Drži se jih sumljiva sreča Po prejeti nagradi za videospot leta se skupina Skalp predstavlja z novim videospotom za singel Krik izpod mrzlih rjuh, kije hkrati tudi uradni soundtrack prihajajočega celovečernega filma režiserja Dejana Baboseka. kupina Skalp, ki je pred krat- ^^kim na nacionalni televiziji prejela glasbeno nagrado Zlati zidak za videospot leta po izboru občinstva, je v oddaji Peklenski izbor / Effes inferno na SLO 2 premierno predstavila novi videospot za singel z nenavadnim naslovom »Krik izpod mrzlih rjuh«. Skalpi nadgrajujejo njihov opus ustvarjanja s sodelovanjem pri celovečernem igranem filmu priznanega režiserja Dejan Baboseka in tako je tudi njihov novi videospot obogaten s kadri iz omenjenega filma. »V Sloveniji ni ravno veliko glasbenikov, ki se lahko pohvalijo s sodelovanjem pri celovečernem igranem filmu. Skalpov se zadnje čase drži sumljiva sreča, ki se verjetno naslanja na petnajst let uživanja v glasbi in prijateljstva v skupini,« je povedal Peter Krkoč, frontman skupine Skalp. Skladba »Krik izpod mrzlih rjuh«, ki je bila posneta v novogoriškem studiu Bor v produkciji legendarnega rokovskega kitarista Bora Zuljana, je bila skrbno izbrana na podlagi vzdušja, ki jo povezuje s filmom. V filmski zgodbi sta namreč glavna akterja polbrata, gradbeni delavec Roman in gledališki igra- lec David, ki se po očetovi smrti odpravita na vikend potovanje po krajih, kamor ju je v otroštvu vozil oče. V izoliranosti od civilizacije kmalu privrejo na dan medsebojne razlike in zamolčane skrivnosti. Besedilo skladbe »Krik izpod mrzlih rjuh« pa poslušalcu ponuja zgodbo z naukom, da je ločitev od dragih oseb del življenja in da lahko hkrati pomeni tudi nov začetek. Tokratno sodelovanje med Skalpi in Babosekom ni prvo po vrsti: »Skalpe sem prvič srečal, ko smo se dogovarjali za snemanje njihovega spota »Vem, da lahko!« in že po prvih desetih minutah smo kar v kavarni skupaj izdelali scenarij za nagrajeni videospot. Na snemanju se je naša ustvarjalna energija samo še utrdila, postali smo prijatelji in prav zato sem k sodelovanju za film poklical njih,« je dejal Dejan Babo-sek, ki je med drugim režiral videospote za Tinkaro Kovač, Trkaja, Leeloojamais in druge. Zanimivosti s snemanja: • Skalpi, ki so znani po tem, da se med nastopom veliko gibajo, so bili med snemanjem zaradi reflektorskih luči povsem premočeni. Mokre obleke so med pavzami sušili prav na razbeljenih reflektorjih. • Stična točka med prejšnjim in tokratnim videospotom skupine Skalp je poleg močne zgodbe tudi sočni zahod v zadnjem kadru. • Dih jemajoči posnetki narave iz videospota so bili v celoti posneti kar z digitalnim fotoaparatom Canon 5D, s katerim je bila na primer posneta tudi priljubljena serija Zdravnikova vest (Dr. House). Jan Bučar, ki igra glavno vlogo tako v filmu kot tudi v videospotu, je pred kratkim odigral glavno vlogo tudi v videospotu pevke Polone Furlan, ki tako kot Skalpi prihaja iz Ajdovščine. Letošnje leto bo za Skalpe še posebej pestro, saj bo predvidoma pomladi pod okriljem njihove založbe, ZKP RTV Slovenija in radia VAL 202 izšel težko pričakovani album z naslovom »Mars je prodan«, kateremu bo sledila koncertna turneja in koncert ob 15 - letnici njihovega delovanja. Novi .videospot skupine Skalp si je mogoče ogledati na kanalu Youtu-be, več o Skalpih pa je objavljeno na www.skalp-on.net in www.face-book.com/skupinaSkalp. Tekst in foto: Skalp RADIO 'lirCENTER Najboljši glasbeni miks za vso Slovenijo 106.9 MHz Cenjene stranke obveščamo, da bo z 2. aprilom 2012 tovarniška trgovina INCOM d.o.o. (Tovarniška cesta 6a, Ajdovščina; tel.: 05/364 39 28) pričela z obratovanjem po LETNEM URNIKU. Ponedeljek - petek: Sobota: 8.00-19.00 8.00 - 12.00 Leone' w Nasveti za krizne čase erem v teh dneh, da naj bi volki obgrizli banke za 75 mi-JL-/ lijonov evrov, Črnigoji za 130, Šroti za kar 420, kordeži menda tudi tam nekje ... evo, janez, tu imaš svojo milijardo, ne pa, da se spotikaš ob zaobljene trebuščke. Kako lepo jih je videti zdaj, spomladi, ko so bodoče mamice pospravile zimsko garderobo. In kaj se nisi tako vzneseno slikal ob takšnem trebuščku tam na polju dišečih trav, da mi je cuker poskočil na 13 in sem jih morala potem poslušati od dr. Korena? In ob jutranjih kofetkih po ajdovskih omizjih bi tudi slišal marsikatero konkretno, kje se da v javni upravi še veliko izboljšati in prihraniti, namesto ukinjanja praznikov, denimo. Tistim pri sončni upravi ali pri največjem delodajalcu v državi je itak vseeno, če je petek ali svetek, praznik ali delovni dan, želodec je treba na nek način zapolniti. Da je praznikov preveč, je še za čase tvoje prve vladavine zatrjeval Prpotokov Ivo, pa si ga upošteval šele potem, ko si, tam doli na Mircah, pri Štrancarju, povedal nekaj krepkih čezenj ... Da ni bila tudi tisto Varka tjelom1, kot pravijo fuzbalerji? Če mene vprašaš, je 2. maj res brez-vezen praznik, edina korist je v tem, da lahko na ta dan na Sinjem vrhu v miru posadim krompir. In prav v samooskrbi, pravijo poučeni, se da nekaj prihraniti in se pripraviti menda še na hujše čase, saj kot pravi bivši kmetijski minister Židan, bo naftni in sedaj finančni svetovni krizi sledila, prej ali slej, še svetovna prehranska kriza. No, z mojim tokratnim nasvetom si zagotovo ne boste mogli kaj prida pomagati, gre bolj za obujanje spominov, saj je znan že iz srede 19. stoletja in z njim je nekdo že obogatel - Johann Franck. Nanj sem se spomnila pred dnevi, ko sem prekopavala vrt. Od lani mi je ostala na gredici cikorija, njenim koreninam tudi letošnja zima ni prišla do živega in v toploti zadnjih tednov je spet pognala. Nadzemne liste sem skuhala in pojedla v solati, z lepimi dolgimi koreninami pa nisem vedela kaj početi in so že skoraj končale v kompo-stniku. Pa sem se spomnila na mlada leta, ko smo namesto prave kave pili nadomestke (divko, projo, Franck) in vanje nadrobili kruh. Kako namesto prave kave, ki je bila nekdaj draga in težje dosegljiva kot danes, spiti osvežilni napitek, se je domislil že omenjeni Franck, Nemec, ki pa je idejo dobil pri francoskih kmetih, ki so si poživilo kuhali iz praženih korenik cikorije. To ne more biti prav velika znanost, sem si mislila, in korenine očistila, oprala, narezala na drobne koščke in posušila - in skuhala zvarek, ki pa razen grenčine ni v ničemer spominjal na dobro pravo kavo. Vseeno bolje kot 'kava' iz zdrobljenega želoda, ki jo je pil stric med drugo vojno na Sardeniji. No, pa še malce poguglam - korenine cikorije vsebujejo med drugim inulin, ki pa je vsestransko koristen za organizem, predvsem znižuje ta nesrečni holesterol in trigliceride - ravno prav, si mislim, saj imam prihodnji teden miting z dr. Arifijem prav na to temo. Torej, s kavo iz korenin cikorije ni bilo v mojem primeru nič, je najbrž Franck kar nekaj časa porabil, da je iznašel pravi postopek za industrijsko izdelavo cikorije, ki je našla svoje mesto celo v narodni pesmi (in potem umetnih obdelavah - Kumar, Mlakar). Ha, in če se spomnim, s kakšnim užitkom je moja stara mama spila pravo kavo in ne cikorije! To je bil pravi mali ritual. Iz platnene vrečke je odštela sedem do 13 zrn prave kave, ki ji jo poslala teta iz Argentine, jih kar na plati štedilnika popražila (kako je zadišalo po hiši!), jih zmlela v tistem ročnem mlinčku Lokavec 130F, 5270 AJdovKtna www.velrad.si radovan.vetlkor4a@velrad.si 051-683-103 IZVAJAMO VSA GRADiRENA IN OBRTNIŠICA DELA DOVOUV HITRO, KVALITETNO IN CENOVNO UGODNO! s predačkom spredaj in pristavila posebno kozičko z vodo. Tedaj je že stopila skozi vrata njena prijateljica, upokojena poštarica, ki pa ni mogla iz svoje kože in je v nekatere hiše še naprej nosila pošto - predvsem pa dnevno sveže vesti. In ravno prav usedline je ostalo v skodelicah, da sta še malo pošlogali - jaz pa sem morala še naprej mlatiti kufje in kruh, z divko, projo, cikorijo ... Pa cvetoč april vam želim! Pri Kobalovih v Vrhpolju - namesto 'bilf' - šparglji Je Teodozij jedel šparglje? Gojenje špargljev je bolj značilno za spodnjo Vipavsko dolino kot pa za zgornjo. Saj res, zakaj pa? Temperaturne razlike niso prav velike, pa tudi sicer šparglje gojijo v mnogo hladnejših predelih Evrope.Tudi burja ne bi smela biti posebna ovira. Najbrž bo kaj v povezavi z zemljo, ki je na spodnjem koncu pač bolj rahla in jo torej mladi poganjki lažje 'prebadajo' Še posebej, ko gre za obeljene šparglje (beluše), ki se na piano prebijajo skozi gomilo nasute zemlje in jih odrežejo kar pod zemljo. Zaradi nizke vsebnosti ogljikovih hidratov so torej zelo primerni za dietno prehrano, tudi sladkornih bolnikov. Šparglji vsebujejo komaj kaj maščobe in nič holesterola, zato so priporočljivi v prehrani ljudi, ki imajo v krvi veliko maščob. Šparglje-vi poganjki oziroma snovi v njih so dober diuretik (pospešujejo izločanje vode) in ugodno vplivajo na delovanje ledvic, zato so več kot odlična hrana za ledvične bolnike in za tiste s povišanim krvnim pritiskom. Priporočajo jih tudi pri povišani telesni temperaturi. Korenina šparglja, kuhana v vinu, naj bi bila tudi sredstvo proti zobobolu. Šparglji obenem pospešuje nastajanje veznega tkiva, zato jih zdravniki priporočajo rekonvalescentom po operativnih posegih, vzbujajo pa tudi tek. Zaradi vsebnosti folne kisline, so priporočljivi tudi za nosečnice, saj je folna kislina zelo pomembna za pravilen razvoj otroka v maternici. Previdni pa morajo biti ljudje s protinom, ker šparglji vsebujejo purin (35 mg / 100 g), ki se v organizmu spremeni v sečno kislino. Visoka vsebnost telesu koristnih snovi in vlaknin ter nizka vsebnost natrija, maščob in malo kalorij, so razlogi, da so šparglji danes tako priljubljeni pri potrošnikih, ki vedno bolj cenijo zdravo prehrano. | loda Kobalovi v Vrhpolju so se odločili, da špargljem do- .A. movinsko pravico razširijo tudi na zgornji del doline. Pred leti so jih posadili na četrt hektarja, na njivi, ki se je ne da primerjati s kakšno panonsko puhlico - pa vendar zdaj že pridno bodejo na piano (na fotografiji). Kobalovi so se prej ubadali z 'bilfami', ko pa je trsničarstvo začelo usihati, so se začeli razgledovati za drugimi tržnimi nišami. Posadili so tudi marelice in breskve, imajo češnje, poskusili pa so tudi s šparglji. »Pred štirimi leti smo jih posadili tri vrste, leto kasneje še tri. Prvi 'nasad' je lani že rodil, letos bi moral stopiti že v polno rodnost,« pravi Alojz Kobal. »Z idejo je prišel na piano sin Tomaž, diplomiran inženir hortikulture. Prav zaradi strukture zemlje smo se odločili, da špargljev ne bomo zasipali, pač pa bomo pridelovali zelene šparglje.« Na tržnicah dosegajo kar visoke cene, na domačiji pa jih prodajajo po konkurenčnih cenah. Kobalovi so lani šparglje dobavljali nekaterim gostincem, denimo Maje-riji na Slapu, letos, ker jih je več, pa računajo tudi na druge kupce. Šparglji (asparagus officinalis) Šparglje so poznali že Kitajci, Perzijci in Grki ter jih uporabljali v prehrani in kot zdravilno rastlino. Priporočali so jih pri ledvičnih obolenjih, veljal pa je tudi za afrodiziak. Rimljani so šparglje naravnost oboževali in jih razširili po Evropi. Vendar je z zatonom rimskega imperija zamrlo tudi zanimanje za šparglje. Ohranil se je predvsem v samostanskih vrtovih, ljudje pa so ga gojili le kot okrasno rastlino. Zaradi posebne arome, finega okusa in dekorativnega izgleda je v srednjem veku prišel na jedilnike kraljev, vojvod, knezov in drugih plemičev. Sončni kralj Ludvik XIV., v katerega kraljestvu sonce ni nikoli zašlo, jih je zahteval na jedilniku skozi celo leto, kar ni Lilo tako enostavno, saj slabo prenašajo daljši transport. Vrtnarji so si pomagali s posebnimi glinenimi zvoni, pod katerimi so rasli obeljeni poganjki špargljev. Šparglji so zelo nizko kalorična vrtnina, saj ima 100 g špargljev le 75,3 k) (18 kcal), mladi poganjki vsebujejo povprečno 92,9 % vode, 2,1 % beljakovin, 0,2 % maščob, 4,1% oglji- kovih hidratov in 0,7 % mineralnih snovi (dušik, fosfor, kalij, kalcij, magnezij, natrij, cink, mangan, železo). K visoki prehrambeni vrednosti pripomorejo tudi vitamini in v špargljih so provitamin A oziroma karoteno-idi (iz nekaterih nastane vitamin A, drugi pa so močni antioksidanti), del kompleksa vitamina B (B2, B6, ho-lin in folna kislina), vitamin C ter v sledovih še vitamina E in K. Špargelj je torej bogat vir vitamina C, ki ga je največ v vršičkih. Zeleni šparglji vsebujejo več vitamina C in karotenov, vendar manj asparagina kot obeljeni. Za okus špargljev so odgovorne predvsem žveplove spojine, vpliva pa tudi vsebnost kislin in sladkorja. Značilen okus špargljev se razvije tekom kuhanja, s termično razgradnjo metilmetionina, asparaginske in še nekaterih drugih kislin, ter z oksida-cijsko razgradnjo nenasičenih maščobnih kislin (linolna in linolenska kislina). Nekatere snovi, ki so odgovorne za okus špargljev, so - nekoliko preoblikovane - odgovorne tudi za značilen vonj urina, ki se pojavi kmalu po zaužitju špargljev. Poleg že omenjenih snovi so v špargljih še naslednje: asparagin, arginin, tirozin, valin, purin, fenilalanin, izo-leucin, koniferin, vanilin, saponini, čreslovina, citronska, jabolčna in jantarna kislina. Šparglji so bogat vir rutina, ki krepi stene krvnih žil in kapilar, vsebuje pa tudi glutation, ki je pomemben v boju organizma proti raku. Poleg vsega naštetega pa ima špargelj še dandanes sloves afrodiziaka, za kar se ima verjetno zahvaliti obliki mladih poganjkov. Recepti Možnosti priprave jedi s šparglji so neomejene. Lahko jih skuhamo na klasičen način in ponudimo s katero od številnih omak. Dobri so tako topli, kot hladni, gratinirani ali v solati. Teknejo kot predjed, glavna jed ali kot priloga. Kombiniramo jih lahko z drugo zelenjavo, mesom, ribami, rižem, testeninami in še s čim. Za porcijo samostojne špargljeve jedi računamo na osebo 500 - 600 g špargljev, za prilogo jih potrebujemo polovico manj. K samostojno pripravljenim zelenim ali belim špargljem se najbolje poda kozarec lahkega belega vina. Najboljši šparglji so dnevno sveži šparglji. Svežino najlažje ugotovimo tako, da z dvema prstoma stisnemo odrezan konec šparglja ali vanj zarežemo z nohtom. Pri tem se mora pojaviti dišeč, aromatičen sok. Ob upogibanju svežega poganjka le ta poči in se na upogibnem mestu prekolje, medtem ko se olesenel poganjek le ukrivi. Na ta način tudi pri pripravi poganjkov za kuhanje ločujemo sveže dele od olesenelih. Sveže šparglje lahko za dan, dva, največ tri, shranimo v hladilniku. Da se ne bi preveč izsušili, jih zavijemo v vlažno krpo. Kar dobro prenašajo zamrzovanje (sveži ali blanširani), vendar ne več kot 10 mesecev. Šparglje povežemo v šope po 8 do 10 poganjkov in jih kuhamo 'stoje'. enkrat kratko zavremo. Če se nam omaka zdi preredka, jo lahko zgostimo. Ponudimo kot omako h kuhanemu rižu ali testeninam. Odlična je tudi kremna juha, pri čemer špargljem odrežemo vršičke in glavnino špargljev kuhamo do mehkega (še prej seveda prepražimo čebulo in solimo) in jih s paličnim mešalnikom zmeljemo v gladko kašo. Pri tem šparglji ne smejo biti niti malo oleseneli, saj se vam bodo sicer vlakna zapletala okrog rezila mešalnika. Dodamo še vršičke (lahko tudi smetano) in vse skupaj še minutko kuhljamo, serviramo in kar na krožniku popopramo in dekoriramo Kuhamo jih v slani vodi, ki ji lahko dodamo še ščep sladkorja in košček masla. Načeloma jih kuhamo od 10 do 15 minut, odvisno od debeline in nadaljnje obdelave. Seveda jih lahko skuhamo tudi v sopari. Najbolj enostavna in hitra je priprava špargljev na maslu ali z maslom. Kuhane šparglje za hip popražimo na maslu ali pa odcejene šparglje zgolj prelijemo z raztopljenim maslom in morda potresemo še z drobnjakom. Pri začimbah je potrebno biti previden, saj so šparglji tako značilnega okusa, da bi ga bilo nesmiselno prekrivati z drugimi aromami. Če se želite malce postaviti pred gosti ali domačimi, potem bo dobrodošel naslednji nasvet: Šparglje narežemo na 2 do 3 cm dolge kose. V kozici zavremo 2 dl vode, dodamo narezane šparglje in kuhamo 2 minuti. Potem polovico špargljev vzamemo iz kozice in jih odcedimo, drugo polovico kuhamo še naprej, dokler niso popolnoma mehki. Šparglje, ki smo jih kuhali do mehkega, zmeljemo s paličnim mešalnikom. V ponvici stopimo maslo, dodamo česen in ga na maslu pražimo, dokler se maslo ne peni več. Strok česna odstranimo, v ponev dodamo šparglje, ki smo jih prihranili v koščkih in jih eno do dve minuti pražimo. V kozici nato oboje šparglje premešamo, prelijemo s sladko (tudi kislo) smetano, po okusu začinimo s soljo in malo belega mletega popra in še z narezanim drobnjakom, zraven pa postrežemo opečene kruhke. Seveda je zelo hitro pripravljena tudi špargljeva 'frtala', pri čemer v jajce umešamo še na koščke narezano panceto ali pršut. Tudi rižota s šparglji je imenitna -pripravimo jo po klasičnem postopku, le da namesto perutničk, paprike ali česa drugega uporabimo na koščke narezane šparglje, rižoto pa posujemo z naribanim sirom. Lahko pa šparglje pripravimo tudi kot solato k drugim jedem. Kuhane šparglje ohladimo in jih prelijemo z eno od marinad (v kateri skoraj ne bi smela manjkati oljčno olje in balzamični kis) in počakamo, da se šparglji z marinado dobro prepojijo. Dodamo lahko seveda tudi trdo kuhana jajca. Solata je primerna tudi za lahko večerjo, če zraven postrežemo z rezinami bolj kompaktnih kruhov (rženega, koruznega, pirinega ...). Seveda pa je možnosti še ogromno in vsakdo bo lahko dal pri pripravi špargljev domišljiji prosto pot in dodal hrani svojo osebno noto. Sicer pa je na spletu še ogromno bolj 'sofisticiranih' receptov, ki pa zahtevajo več časa in spretnosti. Ker pa so šparglji prej delikatesa kot pa kakšna nasitna jed in niso vsak dan na mizi, je pomemben tudi umetniški vtis, torej da so primerno servirani in tako bo užitek ob jedi še popolnejši. Pa dober tek! Pa dober tek! Rudi Lovec ^ KoUl Dnevno sveži šparglji Pridelava in predelava češenj, breskev, marelic in špargljev Vrhpolje 40, 5271 Vipava tel.: 05 36 65 474 gsm.: 041 998 588 in 031 515 560 e-mail: kmetija.kobal@gmail.com Jubilejna, 5. memoriala Albina Vidmarja in Martina Slejka v Lokavcu Uspešen uvod v novo tekmovalno sezono En pokal ostal doma, drugi v Vrhpolje Zmaji obarvali vipavsko nebo V soboto, 17., in nedeljo, 18. marca, smo v Lokavcu že petič zapovrstjo pripravili malonogometna turnirja v spomin na dva Lokavčana, velika ljubitelja nogometa. Letos prvič pod organizacijskim okriljem Športnega društva Slano blato Lokavec. ~¥" etošnja memoriala imata še prav posebno vrednost, saj JL J sta bila že peta po vrsti. Že od začetka Memorial Albina Vidmarja združuje starejše nogometaše, veterane, Memorial Martina Slejka pa je namenjen članom. Veliko število nogometnih navdušencev, ki so se v teh petih letih udeležili lokavških turnirjev, kaže, da je dvoranski nogomet mladino Stara Gora. V soboto, 17. marca, se je med seboj pomerilo pet veteranskih ekip: Veterani Primorja, Vipava, Lokavec, Bor Žapuže in Samorastniki iz Velikih Žabelj. Jubilejno, peto zmago memorialov je dosegla ekipa Lokavca, za najboljšega igralca je bil izbran Aleš Pergar, za naj vratarja prav Jurko Pergar, najboljši zelo priljubljena oblika tako druženja kot tudi športne rekreacije. Že od vsega začetka je gonilna sila priprav in izvedbe turnirjev Jurko Pergar, ki je po koncu letošnjega dogajanja zadovoljen povedal, da ga predvsem zelo veseli množičnost ljubiteljev te športne igre, saj ima tako rekoč že vsaka vas Zgornje Vipavske doline svojo nogometno ekipo. Prav tako oziroma nič manj pomembno pa je po njegovem mnenju, da se tudi med veterani ljubezen do nogometa z leti prav nič ne zmanjšuje. Posebno vrednost daje memorialoma tudi njun dobrodelni značaj, izkupiček letošnjega bo namenjen otrokom Bolnišnice za invalidno strelec pa je bil Mirko Lokar. Naslednjega dne se je med sabo pomerilo kar deset ekip: Breginj, Lokavec, Brith, Angora, Goče, Vrhpolje, Metis, Bufu, Žapuže in ekipa Slejkov. Memorial je zaznamovala predvsem slednja ekipa, v kateri so se zbrali fantje iz družine Martina Slejka, med njimi tudi njegova sinova. Po zares zagrizenih bojih, v katerih ni manjkalo lepih nogometnih akcij, golov in tudi vroče krvi, je slavila ekipa Vrhpolja, za najboljšega igralca je bil izbran Aljaž Sluga, največ golov je dal David Červ, najbolje pa je branil Matej Kavčič. Za pravično igro so poskrbeli sodni- ki Vojko Kočevar, Igor Vidic in Mirko Lokar, za poškodbe, ki jih na srečo ni bilo veliko, pa Peter Kompara. Jubilejna turnirja sta po mnenju vseh zelo lepo uspela, svoje pa je k dobremu počutju dodalo tudi lepo pomladansko vreme. Uspešna izvedba pa ne bi bila mogoče brez požrtvovalnega dela članov Športnega društva Slano blato Lokavec, kuharic Ede, Silvane, Mojce in Eveline pa tudi posameznikov, ki so z veseljem priskočili na pomoč. Poleg tega pa sta jubilejna, peta memoriala gotovo lepa priložnost, da se zahvalimo vsem, ki so izvedbo omogočili s svojo finančno pomočjo. Sponzorska sredstva so prispevali: Občina Ajdovščina, Living d. o. o., Ika Žiri, Elita Nagode, Stopar d. o. o., Kovinarstvo Čermelj, Drago Gul s. p., Rolfbc d. o. o., Vina Nusdorfer Duplje, Okrepčevalnica Pika, Monvi Duplje, Pizzeria Sončna ura, Agroind Vipava, Zavarovalnica Triglav, Lokar Gašper s. p.. Sadje zelenjava Šabani, Vinarstvo Uršič Slap, Pivovarna Laško, Pavel Štor, Elektro Primorska, Silvan Pižent s. p., Sebastjan Novinec s. p., Bojan Doljak, s. p., Bogdan Slokar s. p., Vel-tra d. o. o., Ostržek d. o. o. Še več fotografskih utrinkov obeh turnirjev si lahko ogledate na spletni strani KS Lokavec. Bojana P. Kompara ✓'"'V d 14. do 18. marca je bilo 1 1 sicer modro nebo nad Vi- pavsko dolino živopisno obarvano. Kar 60 zmajarjev se je potegovalo za lepe nagrade, ki jih je najboljšim namenil pokrovitelj prvega tekmovanja nove sezone - gre za Aeros vvinter race, torej še za zimsko tekmovanje. Tveganje organizatorja, da je za uvod v novo sezono ponovno izbral Vipavsko dolino in to z vzletišča na Kovku, se je obrestoval. Pogoji sicer niso bili najbolj idealni, toda v tem času bi jo lahko burja še mnogo hujše zagodla. Tako pa so v štirih dneh spravili pod streho tri etape. Zmajarji iz Avstrije, Italije, Nemčije, Belgije, Češke, Madžarske, Litve, Poljske, Švice in seveda slovenska zmajarska smetana so imeli nalogo preleteti do sto kilometrov dolge etape, ki so jih organizatorji zarisali okrog razpoznavnih točk, kot je denimo RTV pretvornik na nanoški Pleši ali katera od cerkva po gričevju Vipavskih brd. Najboljši zmajarji so za nalogo v prvi etapi v zraku prebili dve uri in pol, ob povprečni hitrosti okrog 40 km/h, v drugi etapi se je hitrost okrepila, zadnji dan pa je Avstrijec Tom Weissenberger že presegel povprečno hitrost 60 km/h in s 'progo' opravil v vsega poldrugi uri ter tekmovanje končal kot skupno drugi. Najboljši slovenski zmajar Primož Gričar ni prav veliko zaostajal za njim, kar mu je po zadržanem začetku tekmovanja omogočilo preboj na peto mesto. Zmagovalec, Italijan Christian Cie-ch in tretjeuvrščeni, še en Christian (Zehetmaier) iz Nemčije pa sta pokazala konstanto formo. Zahtevane naloge je v celoti opravila približno polovica nastopajočih na etapo, se pravi da so obleteli vse predvidene točke in potem še pristali na ciljni točki pri Pizzeriji Anja v Logu, ki je tudi sicer tradicionalna baza zračnih adrenalinskih navdušencev. ep | Pomlad zanesljivo prihaja. Z Dado. I .... . .. mujuj.dacia.si Reliable. No matter iuhat. Izberite zanesljivega znanilca pomladi. Čudoviti Dacia Sandero, ki ga krasijo meglenke, klima in električni paket ter vznemirljivi Sandero Stepuiag s klimo in radiem CD mp3. Oba odlikuje poskočen in ekološki euroS motor, ki vas bo zagotovo predramil iz zimske ležernosti. Prav tako vas bosta brez težav razveseljevala še veliko pomladi, saj ju odlikuje tudi 5 letna garancija. "Vetja s pogoji preito Oacia Financiranja in za vozila iz zaloge "Velja ot> izpolnitvi prvega od dveri pogojev: 5 let ali 100 000 km in oh nakupu z Dacia financiranjem. DACIA SANDERO IN SANDERO STEPWAY: PORABA PRI MEŠANEM CIKLU: 4,0 - 7,3 1/100 km. EMISIJE C02:104 - 169 g/km. Trryr» ARO PE KOPER os/ses 61 17 PE AJDOVŠČINA 05/364 33 02 PE POSTOJNA 05/721 28 28 ■■S” MPw PE NOVA GORICA 05/335 44 00 PE TOLMIN 05/388 47 00 Emil Velikonja v Rupholdingu in Planici Doživel nov primorski rekord Emil Velikonja s Predmeje, sicer velik ljubitelj smučanja, je bil v letošnji zimi priča dvema izjemnima smučarskima dogodkoma, ki soju zaznamovali še imenitni uspehi naših zimskih športnikov - in to po službeni dolžnosti! Zgornjevipavski nogometni derbi! V nedeljo, 25. marca, seje začel spomladanski del tekmovanja v primorski nogometni ligi. Že prvi krog je prinesel težko pričakovani sosedski derbi med domačo ekipo Farna Vipava in favorizirano ekipo Škou Nagode iz Ajdovščine. Derbi je v 88. minuti odločil Miloš Kodele, ki je s pravim 'evrogolom' prinesel Vipavcem prvo prvenstveno zmago. V 1 mil Velikonja je namreč pol-rH kovnik Slovenske vojske, tako A Jv Rupholdingu kot v Planici pa je lahko svojo profesionalno vlogo združil z ljubiteljsko žilico. Biatlon je sicer športna disciplina, ki pa jo vojska močno podpira in tako se je Emil kot predstavnik Slovenske vojske udeležil tudi svetovnega prvenstva v biatlonu v nemškem Ruhpoldin-gu (na fotografiji z zlatim Jakovom Fakom). Bil je priča osvojitvi zlate in srebrne kolajne za Slovenijo. Najprej je mešana štafeta (Andreja Mali, Teja Gregorin, Klemen Bauer in Jakov Fak) osupnila 30 tisoč gledalcev v Ruhpoldingu (na fotografiji Emila Velikonje) in za uvod 53. svetovnega prvenstva v biatlonu prehitela vse favorite, toda zlate medalje se je vseeno veselila Norveška. Zaradi tehničnih nepravilnosti na strelišču (Bjorndalnu se tarča kljub zadetku ni pokrila in je moral v kazenski krog) so Norveški naknadno odbili 28 sekund, tako da je lahko slavila naslov prvakov. Prava drama je bila to, na progi in potem za zeleno mizo. Kljub trpkemu priokusu pa je bilo slavje po nepričakovani medalji v slovenskem taboru fenomenalno, je povedal Velikonja. Če se je štafeti izmuznilo zlato, se Jakovu Faku ni - slovenski biatlonec je osvojil zlato medaljo na 20 - kilometrski preizkušnji. Z enim zgrešenim strelom je za sedem sekund premagal Francoza Simona Fourcada. Uspeh Slovenije je dopolnil še Klemen Bauer, ki je prav tako zgrešil le eno tarčo, s petim mestom (+ 16,6). Fak ima zdaj popoln komplet medalj, spet pa je dokazal, da je mož za velike tekme. Polkovnik Velikonja pa je bil kot predstavnik Slovenske vojske imenovan tudi v organizacijski odbor letošnjega tekmovanj v poletih v Planici (na fotografiji z Miranom Petkom in Petro Majdič), saj vojaki tradicionalno veliko pomagajo pri pripravi prizorišča. Ne samo, da je bil priča izjemnim uspehom Kranjca in tovarišije, v živo je doživel tudi nov primorski rekord v dolžini smučarskih skokov. Na to seje čakalo skoraj natančno 33 let! Spomnimo, primorski rekord je desetletja držal žal že pokojni pred-mejski skakalec Stanko Velikonja. Dosegel ga je 3. marca 1979 v Ober-stdorfu s poletom dolgim 154. V Planici ga je letos krepko presegel Jaka Hvala, svetovni mladinski podprvak iz Ponikev na Šentviški planoti, saj je že prvega dne poletov presegel 200 - metrsko znamko. Zanimivo, zdaj 18 - letni Jaka je s skakanjem začel na domači skakalnici, za katero je, verjeli ali ne, načrte izdelal prav Stanko Velikonja. Stanko je namreč pri tem združil svoje smučarsko znanje in poklic gradbenika, poleg na Ponikvah pa je sodeloval tudi pri gradnji skakalnice v Logu pod Mangrtom. No, Jaka pa je svoj talent dokazoval tudi na Predmeji, ko se je še kot deček udeležil skakalnih tekem društva Gora v Tihi dolini. Stanko Velikonja se je rodil 28. aprila 1959, tragično pa je umrl v prometni nesreči na Razdrtem 16. marca 1998. V prostorih društva Gora ima Stanko Velikonja svoj spo- minski kotiček, popolno dokumentacijo Stankovih uspehov in fotografij pa skrbno ureja prav polkovnik Emil Velikonja, ki ima sicer tudi zajetno gradivo o zgodovini smučarije na Predmeji nasploh. ep TTgralce obeh ekip je na stadionu I v Vipavi pričakal čudovit po-J-mladni dan in rekordno število gledalcev. Zbralo se jih je več kot 400, kar je celo več, kot na marsikateri prvoligaški tekmi v Sloveniji. In prav ta obisk kaže na dejstvo, kako zelo popularen je nogomet v Vipavski dolini in kako zelo pogrešamo NK Primorje ter prvoligaške popoldneve na stadionu v Ajdovščini. To je bila tudi osrednja tema vseh pogovorov na stadionu. Ali bomo v Ajdovščini še kdaj gledali prvoli- gaški ali vsaj drugoligaški nogomet? Vsaj še nekaj let seveda ne! Veseli sicer dejstvo, da se je novoustanovljena Mladinska šola postavila na noge in začela s kvalitetnim delom in vzgojo novih generacij domačih igralcev. Ponovno je bila ustanovljena tudi članska ekipa v Vipavi. Za kaj več pa bo potreben resen dogovor vseh, ki si želijo naš nogomet popeljati na nekdanji nivo. Sosedski derbi ni razočaral, ravno nasprotno. Ponudil je vse, kar krasi nogomet, kot najpopularnejši šport na svetu. Domača ekipa Farna Vipava se je v zimskem premoru okrepila, tudi s prvoligaškim napadalcem Nejcem Vidmarjem. Vidi se dobro delo trenerja Aleša Samca, večja uigranost ekipe, ki jo krasi nepopustljivost in 'kemija' med igralci. Na drugi strani je stala kvalitetna ekipa Škou Nagode, ki še ni opustila želje po napredovanju v tretjo ligo. V žaru borbe smo videli kar tri rdeče kartone, dva pri gostih in ene- ga pri domačih. Videli smo kar nekaj dobrih akcij in zgrešeno enajstmetrovko domače ekipe. Videli smo tudi pravi 'evrogol' domačega kapetana Miloša Kodeleta (gol je našel pot celo na YouTube, kjer si ga je ogledalo že več kot 6.000 obiskovalcev), ki je s 25 metrov počistil 'pajčevino' v desnem kotu gostujočega gola. In slavje domače ekipe se je lahko začelo. Zasluženo! mk vsaK dan 24 ur na dan zdravimo vse vase naj ljubše živali Veterinarska bolnica Vipava mag Ivan Princes drvetmed mag Anton Lavrenčič 041/618 949 041/671170 ica Vipava \ ton Lavrenčič dr vet med I 11/671170 y Samo za mlade! Strategija za mlade Mladinski svet Ajdovščina bo skupaj z Občino Ajdovščina pripravil strategijo za mlade, ki jo bo proti koncu leta na eni od sej obravnaval tudi občinski svet. Y~~W a kaj pravzaprav gre? Strate- f gija je dokument, v katerem M, ../bodo zbrani konkretni ukrepi za mlade s področij izobraževanja, stanovanjske politike, zaposlovanja, mobilnosti, prostega časa in participacije mladih ter nekaterih drugih, ki bodo skozi proces ustvarjanja zaznani kot pomembni, ki jih bo Občina Ajdovščina v obdobju petih let uresničila in tako postala prijaznejša mladim, občina, v katero se bodo mladi po končanem študiju z veseljem vračali, tu iskali službo, si ustvarili družino ter v Ajdovščini tudi živeli. Nič o mladih brez mladih. Ker gre za dokument, ki bo vključeval ukrepe za mlade, je nujno, da mladi sami sodelujejo pri pripravi tega dokumenta. Del dokumenta Startegija za mlade bo tako tudi katalog želja mladih, kjer bodo zbrane vaše želje, ki jih bomo v naslednjih mesecih zbirali: - na delavnicah, ki bodo organizirane v različnih krajih v občini Ajdovščina; - preko knjige želja, ki bo odprta na voljo za vpis na različnih javnih mestih po Ajdovščini; - preko facebooka in drugih spletnih medijev; - preko elektronske pošte startegi-ja@msa.si; - preko delovne skupine 25 mladih, ki bo konkretneje delala na pripravi samega dokumenta in v katero ste vsi mladi lepo vabljeni. Z namenom analize stanja pa bo najprej izvedena raziskava o stanju mladih v Ajdovščini, o njihovih potrebah in željah, s področij, ki jih bodo ukrepi v strategiji za mlade zajemali. Anketa bo dala odgovore na vprašanja, kako mladi v občini ocenjujejo obstoječe ukrepe v oviru mladinske politike lokalne skupnosti in kaj je potrebno storiti, da se bo zadovoljstvo mladih povečalo. Ugotovitve analize obstoječega stanja bodo javno predstavljene. V začetku projekta pa se išče skupinica 25 različnih mladih (ki obiskujejo srednje, višje in visoke šole, so brezposelni, so zaposleni ali samozaposleni, so pripadniki različnih subkultur, živijo pri starših ali v svojem stanovanju...), ki bo pod strokovnim vodstvom usposobljenih mladinskih trenerjev pripravila lokalno Strategijo za mlade. MLADI, če se vidite v tej skupini, ste lepo vabljeni, da se ji pridružite in tvorno sodelujete pri nastajanju omenjenega dokumenta, ki vam bo prinesel kakovostnejše življenje v občini Ajdovščini. Svoje pa bo dokumentu na koncu dala tudi Občina sama. Mladinski svet Ajdovščina sodeluje v projektu tudi s partnerji iz Italije, s katerimi sta predvideni dve srečanji, kjer si bodo mladi predvsem izmenjali dobre prakse, ki jih bodo lahko vključili v strategijo in tako pripomogli k bogatosti dokumenta. Če si mlad in te zanima sodelovanje pri pripravi dokumenta, se javi na e-mail strategija@msa.si. Mladinski svet Ajdovščina STRATEGIJA ZA MLADE Mladinski svet Ajdovščina, Cesta IV. prekomorske 61 a. Ajdovščina info@msa.si, www.msa.si GSM : +386 40 515 347 L v SAMO ZA MLADE! Pomembno obvestilo za vse mlade občanke in občane občine Ajdovščina! Čas jeza... izobraževanje, prve zaposlitve, poti do stanovanj, ustvarjalnost in inovativnost, urejanje prostora, podjetništvo, javni prevoz, šport, prosti čas, prostovoljstvo in SOODLOČANJE mladih. V Ajdovščini se pripravlja strategija za mlade. Pridruži se. Pojdi po informacije na www.msa.si in povej svoje mnenje na prihajajočih dogodkih za pripravo STRATEGIJE ZA MLADE V OBČINI AJDOVŠČINA. C Piši na strateaiia@msa.si in povej, da si zraven. S«« Poišči nas na Facebooku: Strateaiia 1 HOTEL GOLD CLUB NOVO • PETEK • SOBOTA • NEDEUA • 1,0 m PIZZE # 0,5 m PIZZE POHITITE Z REZERVACIJO VELIKONOČNEGA MENIJA Tel. 05 36 44 700 Hitro na kolo, da otrokom lepše bo! Prišla je pomlad in z njo sonček zlat, zato na kolo, da vsem bo lepo. OŠ Šturje Ajdovščina v sodelovanju z društvom BIK. Sl že tretje leto zapored organizira dobrodelni kolesarski trening za vse, ki radi kolesarite. "Ik "Tr a ta način boste ubili dve I muhi na en mah: združili 1. ^1 boste prijetno s koristnim. Start bo izpred OŠ Šturje v Ajdovščini, pedala boste lahko poganjali po petih različnih trasah, glede na vaše sposobnosti, s katerimkoli kolesom, kolikor časa boste hoteli. Pot je krožna, zato se zaključi na svojem začetku. Ne pozabite na čelado! Vabljeni na kolesarski trening v soboto, 14. aprila 2012, med 8. in 20. uro. Zbrana sredstva bomo namenili šolskemu skladu OŠ Šturje. Vozili boste lahko po naslednjih trasah: Trasa 1 (kolesarjenje - osnovna): OŠ Šturje - izvir Hublja - Lokavec - Cesta - Dobravlje - Potoče - Gojače -Črniče - Selo - Dobravlje (desno) - Male Žablje - ajdovska obvoznica - OŠ Šturje (okoli 33 km) Trasa 2 (kolesarjenje - podaljšana): OŠ Šturje - izvir Hublja - Lokavec - Cesta - Dobravlje - Potoče - Gojače -Črniče - Selo - Batuje - Potoče - Dobravlje - Male Žablje - ajdovska obvoznica - OŠ Šturje (okoli 40,5 km) Trasa 3 (tek in mlade družine - krajša): OŠ Šturje - Mercator center -pod avtocesto - ob reki Hubelj - ob reki Vipavi - deponija - ob avtocesti - pod avtocesto - Mercator center - OŠ Šturje (okoli 5,4 km) Trasa 4 (tek in mlade družine - daljša): OŠ Šturje - Mercator center -pod avtocesto - ob reki Hubelj - ob reki Vipavi - proti Budanjam ob avtocesti - pod avtocesto - Mercator center - OŠ Šturje (okoli 8,1 km) Trasa 5 (treking in gorska kolesa) OŠ Šturje - upravna enota - Mercator center - pod avtocesto - kamniti most pod Dolenjami, Planina - Tevče - Vrtovče - Velike Žablje - ob Vipavi -Uhanje - Ustje - Plače - Kukovže - ob avtocesti na pot Ajdovščina Planina - obvoznica mimo Mercator centra - krožno križišče na Ribniku - OŠ Šturje (okoli 22,5 km) Učenci izbirnega predmeta šolsko novinarstvo SE NAM NA kl/R-E ATI V NI H" V MLA^INSNEM CeNTRJA HIŠA MLADIH- PALE Četrte le, 5. april, ob uri privtočrtniza VzfVRt sv, '/V-LarfP-C nžcidtcajc črczpjčv-a [NOTESI ŽIVILSKA INDUSTRIJA d.d.. POSEBNA PONUDBA v mesecu aprilu 2012 MLINOTEST - Popust ne velja za kruh, slaščice, kekse in velikonočno ponudbo ter pakiranja nad 5 kg. Popust je mogoče uveljaviti pri naslednjem nakupu s kuponom v vseh Mlinotestovih prodajalnah. m h V icm ozki rezanci 500 g lamenska moka za domače pecivo 1/1 JA MLINOTEST m 4 0,99 € /V'„ M «*: -• ■H NAHRBTNIK pri nahupu nad 7 C Mlinotestovih rdečih testenin Akcija ugodnosti poteka o Mlinotestovih trgovinah od 1. 4. 2012 do 15. 5. 2012. Divita BIO polnozrnati peresniki - veliki, 500 g s štirimi siri ,250 g : e#‘ ir-jt 1,29 •: --" ■ * 'j. dte\l Keksi MATINI J 65 g l\mhoci moki # J___________________________ ......J.,1 ^ 39 Divita kruhovi cmoki 500 g Keksi na pladnju £00 g 3,80 € Organizator akcije ugodnosti je Mlinotest d.d.. Tovarniška cesta 14, 5270 Ajdovščina. Število nagrad je omejeno. Fotografija je simbolična. Kupon za sodelovanje v akciji ugodnosti: Nahrbtnik pri nakupu nad 7 < Mlinotestovih rdečih testenin Ime in priimek: Ulica: Poštna številka in kraj: E-pošta: Telefon: Podpis: Pravila In pacali lodelouania v nagradni Igrii Akcija ugodnosti poteka v trgovinah Mlinotest od 2.4 2012 do 15.5. 2012. Za sodelovanje v akciji ugodnosti je potrebno v obdobju od 1. aprila 2012 do 15. maja 2012 v trgovinah Mlinotest kupiti suhe testenine Mlinotest v kartonskih ikatlah rdeče barve v skupni vrednosti najmanj 7 C. Ob vsakem nakupu katere koli suhe testenine Mlinotest v rdeči kartonski škatli shranite račun. Ko vsota vrednosti nakupov izbranih testenin doseže vrednost 7 C. izpolnite kupon za sodelovanje in mu priložite originalne račune iz trgovin Mlinotest in najkasneje do 205. 2012 (velja datum poštnega žiga) pošljite na naslov: Mlinotest d.d.. Tovarniška cesta 14, 5270 Ajdovščina s pripisom za "Darilo'. Veljajo samo originalni računi. Za nakupe v skupni vrednosti najmanj 7 € prejmete nahrbtnik Mlinotest. Daril ni mogoče izplačati v gotovini, zamenjati ali prenesti na tretjo osebo. V akciji ugodnosti lahko sodelujejo le fizične osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Vsi sodelujoči, ki pošljejo organizatorju izpolnjen kupon s svojim podpisom, izrecno soglašajo z zbiranjem osebnih podatkov v marketinške namene in se strinjajo, da jim ta po pošti pošilja ankete, obvestila o svojih akcijah, novih izdelkih in nagradnih igrah. Vsak ima pravico kadarkoli zahtevati prenehanje obveščanja. S podpisom potrjujete, da se strinjate s pravili sodelovanja v akciji ugodnosti. Nagrajenci bodo objavljeni na wwcu. mlinotestsi. Dobitnik je po zakonu o dohodnini davčni zavezanec, zato je pred prevzemom nagrade dolžan predložiti svojo davčno številko. Portreti tabornikov Helena Harej m scours Tobomiki ustvarjamo boljši svet Na naša vprašanja v portretu tabornikov je tokrat odgovarjala Helena Harej, študentka geodezije, trenutno predsednica Mladinskega sveta Ajdovščina, še vedno aktivna tabornica ter vsesplošno družbeno aktivna že več kot 10 let. Pa jo spoznajmo. Helena, letos beležiš 20 let, odkar si prvič stopila v taborniške vrste, takrat še kot majhna deklica. Kako bi v nekaj stavkih opisala taborništvo in tabornike? Taborništvo je način življenja, ga živiš ali pač ne. Ne moreš biti tabornik zgolj, ko si pri tabornikih. Taborništvo te potegne ali ne in postaneš del njega in taborništvo del tebe, te zasvoji, kot je mene in ne moreš več brez njih, težko pustiš vse skupaj. Tukaj obvelja geslo: Enkrat tabornik, za vedno tabornik (smeh). Taborniki so ljudje, ki jih lahko na ulici brez problema pozdraviš, se ob njih ustaviš in takoj steče pogovor, čeprav človeka vidiš prvič. Kaj ti taborništvo pomeni in kako je vplivalo na tvoje življenje, kako taborništvo združuješ s privatnim življenjem (šolo, družino, prijatelji)? Taborniki so že zdavnaj postali del mojega življenja oziroma moje življenje, brez njih si tega sploh ne predstavljam, zaradi njih sem takšna, kakršna sem, zaradi njih sem to, kar sem. Vprašanje, kakšna bi bila, če me pred 20 leti oče ne bi vpisal k tabornikom? Prav drugi človek, vam povem (smeh). Taborništvo me je, poleg staršev, vzgojilo v aktivno, od- govorno in avtonomno osebnost, ki se zaveda sveta okoli sebe, se z jezo ali smehom odziva na dogajanje v družbi in pomaga spreminjati svet, ker verjame, da lahko majhen človek z majhnimi koraki naredi veliko. Kako taborništvo združujem s šolo, družino in prijatelji? Hm, faks se je zaradi tabornikov in vsega ostalega, kar v življenju še počnem malce zavlekel, ampak niti trenutka mi zaradi tega ni žal, ga bom že zaključila enkrat, nič bat (smeh). Družina živi v duhu taborništva, k tabornikom hodi tudi moja sestra, brat je včasih bil tabornik in je še vedno njihov simpatizer, mama pa nas zaradi tabornikov podpira od doma, zaradi česar je velikokrat sama doma, kaj pa naj, saj nima druge izbire. Večina dobrih, najboljših prijateljev pa je tabornikov, tako daje združevanje prijateljev s taborništvom še najmanjši problem. Kaj je po tvojem mnenju bistvo taborništva? Zaradi česa je taborništvo preživelo, navkljub velikim družbenim spremembam v zadnjem obdobju? Bistvo taborništva je prav v tem, da skozi svojo dejavnost mlade, predvsem na zabaven način, vzgaja v odgovorne in aktivne državljane. Lahko rečem, da skozi osvajanje taborniških veščin in udeležbo na taborniških akcijah, mladi nevede pridobivajo znanja s področij, ki jih šola ne daje in ki ti pridejo v življenju še kako prav. Taborništvo mlade vzgaja v odgovorne, aktivne in avtonomne državljane, ki so se sposobni sami odločati, prevzemati odgovornost in so pripravljeni spreminjati svet. Taborništvo je preživelo zaradi svoje tradicionalnosti in predvsem sproščenosti. Taborniki so ljudje od katerih vedno, na vsako vprašanje dobiš odgovor: "Ja, bomo zrihtali, nje!" Energija, ki se pri tabornikih ustvarja, ljudi preprosto privlači (smeh). Poleg tega pri tabornikih nikoli nihče, za svoje delo, ne pričakuje plačila, plačilo je taborništvo samo. Vse, kar delamo, delamo prostovoljno in obenem se zraven še zabavamo, kar je najpomembnejše. Družba tabornike in taborništvo enostavno potrebuje. Taborniki ustvarjamo boljši svet in družba to vidi in čuti in prav zaradi tega so taborniki preživeli in bodo živeli še dolgo. Kako se spominjaš svojih dni, ki si jih preživela pri tabornikih? Se ti je kateri od dogodkov posebej vtisnil v spomin? Ko se spominjam taborniških dni, mi pridejo solze na oči. Je res že 20 let, odkar sem kot majhna, plašna punčka prišla k tabornikom? Vseh 20 let mi je bilo maksimalnih in niti minute, ki sem jo preživela pri tabornikih, mi ni žal, čeprav je bila marsikatera minuta naporna, ampak to je moje življenje, skozi katerega se učim in rastem. Najbolj mi je v spominu ostal moj strah pred nevihtami, grmenjem in bliskanjem ter moje napovedovanje vremena v zvezi s tem. Ko sem bila majhna, me je bilo strah neviht, grmenja in bliskanja, ki ga v Nadiži, kjer smo takrat letno taborili, ni manjkalo. Vedno sem začela jokati toliko časa prej, da so vodniki in ostalo vodstvo taborjenja imeli še čas zapreti štabne in druge šotore, spraviti opremo pod streho in se pripraviti na dež. Bila sem neke vrste napovedovalka neviht (smeh). Kaj bi svetovala današnji mladini in tabornikom? Mladina, ne se bati odgovornosti, začnite jo prevzemati pri tabornikih ter v drugih mladinskih organizacijah, z aktivno participacijo in vključevanjem v družbeno življenje. Pri tabornikih lahko 'zajebeš' in se s tem ogromno naučiš. Slej ko prej boš odgovornosti moral prevzemati v 'resničnem' življenju in če boš tam 'zajebal', zna biti, da ti ne bo lahka, zato s tem začni pri tabornikih in se uči ter rasti, pa vendar nastopi odgovorno, bodi vedoželjen, radoveden, pogumen, tak kot je pravi tabornik! Helena Harej, najlepša hvala za te odgovore ter veliko uspeha pri vseh stvareh, ki jih počneš in ki se jih boš v življenju še lotila. Mi pa se vidimo v naslednjih številkah Latnika, ko bomo objavili še več portretov tabornikov, bolj ali manj znanih Ajdovcev, ki so kdaj bili taborniki ali pa taborništvo še vedno združujejo s svojim privatnim življenjem. Društvo tabornikov Rod Mladi bori Ajdovščina Izbrani materiali za vse vrste gradenj Ljubljana, Peruzzijeva 165, T; 01 / 2800 770 • Ig, Gasilska ul. 10,T: 01 / 2800 776 • Škofljica, Žagarska Ul. 11, T; 01 / 3603 872 • Železokrtvnica, T: 01 / 3603 845 Salon keramike, T: 01 / 3603 856 * Sežana, Partizanska 71, T: 05 / 7313 480 • Ajdovščina, Goriška c. 72, T: 05 / 3671 420 • Kozina, IOC Hrpelje, T: 05 / 6892 490 Pesnica pri MB, Pesnica 37, T: 02/ 7295 430 * Anhovo, Vojkova 1, T: 05 / 3350 470 • Brežice, C. bratov Milavcev 42, T: 07 / 49 95 400 • www.terra-rb.si Dom starejših občanov Ajdovščina Čistili že dan prej Splošno vabilo 'Očistimo Slovenijo' smo vzeli zares tudi oskrbovanci DSO v Ajdovščini. 'T'a lep sončen dan, v pe-j tek, 23. marca, smo se na X dvorišču doma zbrali v velikem številu varovanci, skupaj z našo upravo in osebjem, takoj po zajtrku. Razpoloženje je bilo dobro in delovna vnema odlična. Tam so nas že čakale samo- kolnice, lopate, krampi, grablje, metle, žage in razne potrebščine, ki so nujne pri takem delu. Vsak udeleženec si je izbral, kar je najbolj obvladal. Posledice kratke in hude zime so bile vidne povsod. Delo je potekalo živahno in bilo je dobro vodeno. Ena skupina je hitela čistiti gredice, drugi so z grabljami čistili travnato površino, žagali suhe veje ... S samokolnicami so sproti odvažali na oddaljeni kup smeti in vejevje. Z zanimanjem sem opazovala našo direktorico, kako spretno je redčila s težkimi škarjami veje razvejanega bora. Na mojo veliko željo so mi dovolili oblikovati dve mlajši hruški. Krepko pomoč mi je nudil g. Štefan. Skupaj sva se posvetovala. On je uporabljal žago, jaz pa škarje (na fotografiji). Na koncu sva bila oba zadovoljna, s hruškama vred. To delo sem vedno rada opravljala tudi doma. Pa naj povem še to. Z naše trate v Žapužah sem prinesla več sadik marelic, ki smo jih sadili na zemljišču ob domu. Prav je, da se tudi stanovalci doma zavedamo, da smo sedaj tu doma in da skrbimo za prijazno okolje. Naj še enkrat ponovim, da smo delali z veseljem, saj smo se čutili povezani stanovalci, uprava in osebje - kot ena velika družina. Nič nisem proti, če bi tako akcijo ponovili še kdaj, saj ni bilo samo delo - bilo je tudi prijetno druženje s klepetom, kavico in sokom. Kaj se dogaja pri nas, vedno rada povem tudi našim sorodnikom, prijateljem in znancem. Lojzka Stibiij OČELTRA (Lo.o. mfo@veltra.si GSM: 041 647-632 Nudimo vam udobje v vseh letnih časih. Panasonic • visok izkoristek FDS3VJE • najUšje delovanje. Znižajtestrbške ogrevanja s pomočjo TOPLOTNE ČRPALKE Pomagamo vam pri pridobitvi * vodovodne instalacije » klima naprave * centralno ogrevanje www.vehra.si Simfonija za dude in čipke Lorient (Bretanja, Francija) r i m i r s - • 1 r * ' Sl •< - r-' a reden se je državni reprezen-tant Valter Birsa in po novem X. ajdovski sokrajan iz Francije nogometno preselil v Italijo (v Genovo), je igral za Amcerre. Svoj zadnji gol pa je ob zaključku prvenstva dosegel na gostovanju pri Lorientu. Na žalost je bil to tudi njegov zadnji prvoligaški gol, saj pri Genoi ne dobiva pravih priložnosti za dokazovanje. Kakorkoli, zanimalo me je, kje je ta klub (Lorient). Kar nekaj časa sem porabil, da sem na zemljevidu Francije našel mesto z imenom, ki vsebuje besedo orient, torej vzhod. Toda zaman sem ga iskal na vzhodu Francije, saj leži povsem na naspro- tnem koncu, na zahodu Francije, ob Atlantskem oceanu, vendar v zalivu, ki se zajeda v kopno in v katerega se izlivajo kar tri reke - te naravne danosti so že davno tega izkoriščali mornarji, zaliv pa je ščasoma pridobival na pomenu in zrasel v prista-thšče (z ladjedelnico!), iz katerega je Francoska Vzhodnoindijska družba Pošiljala svoje odprave po dragocene eksotične tovore - na vzhod (po francosko lorient). In mesto je potem dobilo ime Lorient. Zemljepisno pripada francoski pokrajini Bretaniji, ki leži na skrajnem severozahodu Francije. Za francoske razmere manjša pokrajina pa je v francoskem nogometu prav neverjetno številčno zastopana. Ob Lorientu v elitni konkurenci nastopa še Rennes, občasno pa še Nantes, Brest in palček Guingamp, torej so bili časi, ko je v prvi francoski ligi nastopalo kar pet bretanskih moštev. - Danes šteje Lorient kakih 70.000 Prebivalcev, kot transportno pristanišče nima več tolikšnega ugleda kot nekdaj, je pa še vedno med najpomembnejšimi ribiškimi pristanišči Francije. Je pa bil zaliv vedno strateško pomemben, Nemci so po zavzetju Francije na otočku pred sotočjem rek uredili dobro utrjeno podmorniško bazo, iz katere so odhajali na uničevalne pohode po Atlantiku in napadali ameriške in angleške konvoje. Celo tako utrjena je bila ta baza, da je zavezniki niso nikoli uspeli zavzeti, pa čeprav so Lorient po izkrcanju v Normandiji praktično zravnali z zemljo - nemška posadka se je vdala šele nekaj dni po kapitulaciji Nemčije. Danes je na otoku vojaški muzej. Ker je bilo mesto totalno porušeno, kamen na kamnu ni ostal, so po vojni mesto gradili na novo. Morda je šlo pri tem vse preveč na horuk, morda niso imeli srečne roke pri izbiri arhitektov oziroma niso imeli mestnih mož z neko vizijo, kakorkoli, mesto ni posebej privlačno - deluje precej nametano in nima prave duše, je pa v zadnjem času zraslo kar nekaj arhitekturno drznih stavb, ki skušajo nekako popraviti neprepričljivi arhitekturni slog sredine 20. stoletja. Orientacija v mestu je kar zahtevna, saj so pri pozidavi sledili tako obali kot tudi vsem trem rekam (ena je manjša), čez katere je seveda speljanih večje število mostov. Brez večjih atrakcij je mesto ostalo izven turističnih tokov, čeprav imajo seveda marino in nekaj plaž. Da bi v mesto privabili več turistov, so se mestni očetje na začetku 70 - let prejšnjega stoletja domislili festivala - keltskih glasbenih skupin. Najprej so prevladovale skupine iz Bretanije, saj se Bretanci štejejo za potomce Keltov, potem pa je prerasel v morda največji festival skupin, ki igrajo na dude. In tako se v začetku avgusta vsako leto zgrinjajo v Lorient tako muzikanti kot oboževalci te glasbe (in seveda turisti). V tradicionalnih opravah in v različnih zasedbah instrumentov (osnovno noto vsem skupinam dajejo značilni zvoki dud) se na različnih prizoriščih po mestu predstavljajo skupine iz Bretanje, Škotske Irske, Walesa, Cormvalla, otoka Man, Asturije, Galicije, od povsod tam, kjer se ljudje še vedno prepoznajo za potomce Keltov, pa tudi iz cežmorskih dežel (ZDA, Kanade, Avstralije in Nove Zelandije), od povsod, kamor so se potomci Keltov skozi zgodovino iz- seljevali. Tako vsako leto nastopa od tri do pet tisoč glasbenikov, spektakel pa si ogleda kar 700.000 obiskovalcev. V tednu dni se zvrsti okoli 200 različnih dogodkov, najbolj obiskani so koncerti prav na stadionu, kjer je Valter zabil tisti gol in ki leži praktično sredi mesta, drugo žuristično prizorišče je ribiško pristanišče, prava paša za oči pa je povorka vseh nastopajočih, ki se zgodi na nedeljo ob zaključku festivala in traja cele tri ure. Pred mestno hišo se vsaka skupina na kratko predstavi s svojo točko (glasbenike običajno spremljajo še plesalci), s tem pa dogodka še ni konec, saj na različnih prizoriščih izbrane skupine potem izvajajo še samostojne koncerte, drugi pa se razkropijo po uličicah in trgih in igrajo v veselje obiskovalcev. Kdor bi si mislil, da je poslušanje dud precej enolično, se moti - skupine štejejo tudi po 30 glasbenikov, poleg dud v različnih tonalitetah pa uporabljajo še druga pihala in tolkala, pa tudi godala. Izvajajo zelo zahtevna dela, prave simfonije, napisane seveda posebej za takšne zasedbe. Da bi se ob povorki prerinil v prvo vrsto, je skoraj nemogoče, nabite so tudi vse restavracije v središču mesta, turisti si običajno privoščijo porcijo klapavic (na buzaro), ki jih servirajo v velikih posodah iz litine, z lupinami pa zasipajo dodatne zabojnike. Po mestnih parkih in sprehajališčih ves čas poteka velikanski sejem, na katerem je najti prav vse, kar je povezano s keltsko kulturo -največ je prav glasbil in oblačil in seveda tradicionalnih jedi, saj obstoječe restavracije ne morejo nahraniti in napojiti tako velike množice. Če so Škoti seveda v kiltih, pa imajo Bretanci svoje noše - pogosto so to žametna oblačila temnejših barv z umetelno izvezenimi motivi in značilna pokrivala, ki so pri ženskah izključno iz najrazličnejših čipk. Mnogi Bretanci se na festival podajo kar v teh slavnostnih nošah, pa čeprav ne nastopajo. Festival Interceltique de Lorient, kot se zadeva uradno imenuje, je spektakel, ki se ga boste zaradi slikovitosti in posebnega pridiha nekega drugega prostora in časa radi spominjali. Letošnja, že 42. izvedba, se začne 3. avgusta. Edo Pelicon V n ra\/r \ % ti TOVOTA VEPSO že zn 159 € m II ESEC HflPPV TOVOTfl Toyota. Avto, ki osrečuje. AVTO SELECT Industrijska c. 9 l/se nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah C02 iz novih osebnih vozil najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah C02, ki ga lahko brezplačno pridobite na TOlll OTTOUI Today Kromberk, Nov/a Gorica prodajnem mestu in na spletni strani dobavitelja. _ <05)330 60 70 Poraba goriva: 5,41-71/100 km, emisije CO2:U0-178 g/km. I OyOta Reprezentativni primer kredita: vrsta financiranja - finančni leasing; predračunska vrednost predmeta financiranja znaša 18.600,00 EUR. Lastna udeležba (polog): 8.048,03 EUR; skupni znesek kredita je 10.551,97 trajanje kredita 60 mesecev, mesečni obrok v znesku 159,00 EUR; zadnji obrok v znesku 3.720,00; skupni znesek za plačilo brez lastne udeležbe znaša 13.260,00 EUR; letna kreditna obrestna mera znaša 7,3%, kije spremenljiva in vezana na 3 mesečni Euribor; stroški odobritve in priprave pogodbe so v višini 279,00 EUR. Efektivna obrestna mera znaša 8,53% na dan 05.01.2012. Za izračun efektivne obrestne mere se upoštevajo skupni stroški kredita za potrošnika, razen dajatev in stroškov, kijih mora potrošnik plačati pri nakupu blaga ali storitev ne glede na to, ali gre za kreditno ali gotovinsko transakcijo, ter stroškov, ki jih potrošnik plača zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz kreditne pogodbe. Efektivna obrestna mera je izračunana glede na dogovorjeno časovno obdobje kreditne pogodbe ter glede na pogoje in roke za izpolnitev obveznosti dajalca kredita in potrošnika iz reprezentativnega primera. Efektivna obrestna mera je izračunana ob predpostavki, da kreditna obrestna mera in stroški, ki vplivajo na efektivno obrestno mero, ostanejo enaki začetni višini in se uporabljajo do poteka veljavnosti kreditne pogodbe. NAGRADNA IGRA MBmi Podjetje Trgo ABC, servisira osebna in lahka gospodarska vozila blagovnih znamk Renault, Nissan in Dacia, posluje v Ajdovščini, na Goriški cesti že vrsto let. V sklopu prodajnega salona obratuje tudi mehanična delavnica in avtoličarska delavnica, prodaja rabljenih vozil ter prodaja originalnih rezervnih delov. Skupaj s časopisom Latnik ponuja uveljavljeni avtomobilski trgovec NAGRADNO IGRO! Do naslednjega meseca nam na dopisnici pošljite odgovor na vprašanje: Kje se nahaja fotografiran lepotec RENAULT LATITUDE? Nagrado boste lahko uveljavljali tudi če nimate vozila iz prodajnega programa sponzorja. Odgovore pošljite do 22. aprila na naslov: Nova Nova d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajd. Izmed pravilnih odgovorov bomo izžrebali tri nagrajence: 1. nagrada: Brezplačni pregled vozila in menjava olja 2. nagrada: Brezplačni pregled vozila in dotočenje čistilne tekočine 3. nagrada: Brezplačni pregled osebnega vozila Nagrade prejmete po predhodnjem dogovoru na telefosko tevilko 05 3643 302 (gospod Kobal) .... 3 D SESTAVIL M. KRPAN USTANOV. PIVOVARNE V LAŠKEM (SIMON) NEGATIVNA ELEKTRODA POVELJE, KOMANDA NEBESNO TELO REPATICA KRADLJI- VEC LOJZE BRATUŽ IZRAELSKI PREROK NOGOMET tič ČETRT- LETJE, TRI- MESEČJE IME BIVŠE DRSALKE RODNINE VESOLJ. PLOVILO DO^ Žl' •MAČA IVAL ZAČETEK SKOKA, ODSKOK NEBESNO ZNAMENJE KDOR NAMERNO UNIČUJE STVARI IT. SLIKAR (CARLO) ŽAGAN LES KVADRAT. PREREZA GRŠKA ČRKA PARADIŽ, EDEN STARO LJUDSTVO NA NAŠEM OZEMLJU LATI PRAOČE ČLOVEŠT. IRSKA PESNIŠKO REKA V NEMČIJI POLOŽAJ PRI ŠAHU MITOLOŠKO PODZENLJE PIVSKI VZKLIK ŠKARJA TONE OPRA- VLJANJE POSLOV SLIKARSKA TEHNIKA POKRAJ. V ŠPANIJI (GL. M. OVIEDO) STRANKA, NAROČNIK MITOLOŠKA ŽIVAL TOMAŽ TERČEK POSLUŠAJTE RADIO CENTER OZNAKA ZA KALIJ MESTO NA GORENJ- SKEM LITERAR. RAZPRAVA PEVKA ŠTEFOK SEZNAM, SPISEK, IMENIK KUHANJE ŽGANJA POZITIVNA ELEKTRODA IZVLEČEK POŽARNEGA REDA »££££££%*. ... ■ *■*»>*«*»»*' TE DRUŽBENI POLOŽAJ VENO PILON BOLEZEN ŽITA. PALEŽ SINJSKA IGRA KRAJ PRI POREČU ROMUNSKI TENISAČ TIRIAC 15. IN 10. ČRKA ABECEDE ANI ČAF DREJ >RMAN ENOTAZA JAKOST MAGNET. POLJA GREGOR TROŠT GLAVNI ŠTEVNIK STRES ZORAN ROMAN JAKOBA ŠKETA (MIKLOVA) Enosmerno po Prešernovi A jdovščina je dobila še eno eno- ve galerije, do Lavričevega trga je odslej J \ smerno ulico, resda le nekaj de- le enosmerni promet, z Lavričevega trga JL TL.set metrov dolgo, toda dovolj, pa se je moč odpeljati le po Gregorčičevi da bodo nekateri pač morali spremeni- ulici (če ne upoštevamo gas). ti običajno smer vožnje. Od okroglega FotoVT stolpa pri ajdovski tržnici, mimo Pilono- ZBADKI IT I "V "T" a spletni strani občine Ajdo-| j vščina lahko v rubriki Dobro je A. vedeti preberete naslednjo vest: Vilharjeva ulica v prenovi. Datum: 29.08. 2011 Vir: Občina Ajdovščina Rubrika: Dobro je vedeti Ajdovsko Vilharjevo ulico so v teh dneh zasedli delovni stroji, pričela se je namreč načrtovana celovita obnova ulice. Ulica bo do dokončane prenove, ki zajema območje od mostu čez Lokavec do območja Pal, neprevozna, zato vas naprošamo, da upoštevate obvozne poti do vaših ciljev. Ulica se prenavlja predvsem na račun izgradnje nove osnovne šole, ki zahteva temeljito prenovo vodovodnega omrežja. Hkrati pa je bil dosežen tudi dogovor s podjetjem Tekstina za sočasno prestavitev njihove tehnološke linije, ki trenutno poteka preko Polic in prečka območje gradbišča nove šole. V okviru prenove bo prenovljeno vodovodno in kanalizacijsko omrežje ter javna razsvetljava, ob cestišču bo urejen pločnik, podjetje Telekom pa bo uredilo optične povezave. Dela izvaja podjetje: GPG Nova Gorica, investitor je Občina Ajdovščina, pogodbena vrednost del znaša 584.186 evrov. Dela so se že pričela, dokončana bodo do konca letošnjega leta. P. s.: Pričujoča fotografija je bila posneta 29. marca 2012, torej natančno 7 mesecev po začetku del. Rešitev križanke do 22. aprila 2012 na naslov: Nova Nova d.o.o., Goriška cesta 64,5270 Ajdovščina. Nagrajenci številke 124 1. Jožica Bavčar, Podraga 44, 5272 Podnanos 2. Jošta Terbižan, Planina Sla, 5270 Ajdovščina 3. Marija Kak, Na Produ 11,5271 Vipava Nagrade za številko 125: 3 x flaškon vina Nagrade podeljuje: AGROIND Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina: • Glavni in odgovorni urednik: Mitja Tripkovič Trženje INFONOVA s.p. • Oblikovanje: Vitja Tripkovič • Tisk: Styria • Tel. uredništva: 05 36 71 503 • e-mail: info.latnik@gmail.com