UREDNIŠTVO In UPRAVA v Gorici v ulici Riva Piazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10. — 12. ure
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAKO SREDO
Poitnl ček. račun it. 9-17768 — Poitnlna platana v gotovini — Spedlz In abbonamento postale II Ornppo
Leto IV. Štev 17.
GORICA DNE 28. APRILA 1948.
Cena L. 15
oJTlaj pclfvaja
KOŠČEK RAJA SPUŠČA SE Z VIŠIN;
MATI MILA JE STOPILA TISOČIM V SPOMIN.
(M, Elizabeta)
in z majem prihajajo šmarnice, kate* rih se bo vse naše verno ljudstvo letos pri nas prav posebno številno udeleže* valo, da se zahvali inebeš'ki Materi za veliko milost, da jo bilo obvarovano
največje nesreče, ki mu je grozila. Ob* enem bo prosilo za njeno varstvo tudi v bodočnosti in za rešenje vseh milijo* nov kristjanov, ki ječijo pod trdo pest* jo peklenskih sil.
V Gorici bodo šmarnice vsako jutro ob šestih .v. stolnici in pri Sv. Ignaciju, vsak večer pa ob osmih pri Sv. Ivanu.
V stolnici bomo slišali nadaljevanje premišljevanja življenja Matere božje po najnovejših životopisih, ki smo ga le do polovice slišali pri predlanskih šmarnicah.
Pridite vsi! Z Marijo in Evharistijo naj pride v naša srca nova duhovna pomlad!
ZMAGAL JE KRIZ
Pri zadnjih volitvah v Italiji sta se' borili za zmago predvsem dve stranki: Krščanska demokracija, ki stoji na jasno katoliškem stališču in se hoče pri vodstvu države in v izvedbi socialnih reform strogo držati krščanskih načel, kar je nedvomno in jasno izpovedala pred vso javnostjo — in politična zlo tina dveh strank ljudska Fronta, ki je komunistična in zasleduje samo brez* božniške komunistične cilje, pa je te cilje svojim volivcem z vsakovrstnimi lažmi in zvijačami prikrivala in tako hotela s prevaro pridobiti njihove g/a* soVe. Vse druge stranke, ki so se pri teh volitvah borile za poslanske sedeže in za vpliv \ državnem življenju, zaota-jajo po moči in vplivu daleč za tema dvema strankama.
Demokrščanska stranka je dobila za senat 10,7JO. IM — t. j. 47.9aln glasov, Demokratična Fronta pa 6,955.229 — t. j. 3I°Jn glasov. Za poslansko zbornico je dobila krščanska stranka 12,751.841 ali 48.7"! n, komunistična stranka pa 8,025.990 ali 30.7"In glasov.
S tem je K. demokracija dobila v parlamentu in senatu absolutno večino, kar presega tudi najbolj optimistična predvidevanja krščanskih krogov.
Ves demokratični svet je sprejel izid italijanskih volitev z velikim veseljem na znanje. Zadovoljstvo nad to zmago je prav posebno veliko med vsemi ti* stimi italijanskimi krogi, ki so naveli* čoni stalne negotovosti in si po toliko letih želijo reda, dela, zaslužka in miru.
Nihče ne dvomi, da je Italija stala Pred temi volitvami pred groznim pre* Padom. Če bi se bilo italijansko ljud-stvo odločilo za Demokratično Fronto ali komunizem, bi Italija in potem ver* jetno vsa Evropa postala plen rdeče diktature z vsemi njenimi strašnimi po* sledicami za posameznike, narode in Cerkev, — ali pa bi stali danes neposredno pred tretjo svetovno vojno, ki hi prinesla človeštvu z modernimi vojnimi iznajdbami toliko gorja, da si ga vkljub izkušnjam dveh svetovnih vojn komaj moremo predstavljali.
Zmaga komunizma v Italiji bi pome: nila tudi za nesrečne slovanske narode, ki danes ječijo pod komunističnim bi* čem, nov moralni udarec, ker bi videli v tej zmagi slepoto svobodnega sveta ki je glavna ovira, da jim še noče na* Počiti zarja svobode iz najbolj nečlove* Ške sužnosti.
Vsi, ki živimo v Italiji, moramo pri* zn ati, 'da nas je zmaga Krščanske de* Pankracije zaenkrat rešila, da nismo treščili v prepad, ki je grozeče zijal Pred nami.	1
In komu gre zasluga, da je Krščanska demokracija zmagala?
Komentatorji votivnega izida pripisu* jejo to zmago številnim faktorjem.
Nekateri ■ hvalijo italijanski »zdravi čut« (buon senso), drugi civilizacijo in kulturo italijanskega naroda, ki da je odločilno vplivala na izid volitev. Spet drugi menijo, da je k zmagi najbolj pri: Pomogla ameriška pomoč, ki bi go tovo izostalo, ako bi se bilo Italija od: ločila za komunistično nasilje in gospodarsko polomijo. Velikokrat se sliši 'nnenje, da je zmago izvojevala spret n*>, stvarna, duhovita, intenzivna propa: Sanda demokristjanov. Kdo bi mogel Povesti še celo vrsto drugih razlogov za
to zmago, ki jih navajajo doma in v tujini!
Ne tajimo, da so vse te stvari poleg glasu krvi in solz izza železne zavese nekaj pripomogle k zmagi. Vendar vsi taki razlogi ne rešijo velike skrivnosti, da so komunisti vkljub vsemu odnesli toliko milijonov glasov. Če bi bite dane Poljakom, Slovencem, Čehom itd. po prvih poskusih komunističnih blagodati tako svobodne volitve, bi komunsti od: nesli komaj 10°L glasov. Zanje bi g/a* sovali samo najbolj pokvarjeni ljudje, ki jim ugaja materialistično življenje na razvalinah sreče neštetih sorojakov.
Mi pripisujemo zmago pri teh vo* litvah predvsem Cerkvi, ki je vsem vernikom tako jasno in glasno predo-. čila, da gre pri njih predvsem za velike koristi Boga in duš. Sv. oče in za njim
vsi škofje in 'duhovniki so napravili, kar je bilo v njihovi moči, da se med ver* ni ki zbudi verska zavest in da napravijo vse, da zmaga Križ in vse tisto, kar ta najvišji simbol človeškega odrešenja predstavlja. Mati Cerkev je dvignila kot še nikdar ob priliki kakih volitev svoj glas v obrambo časne in večne sre: če svoj otrok.
In za zmago Križa niso vsi zavedni katoličani le agetirali, ampak tudi mo: lili. Molitve za povišanje svetega Križa so se pa opravljale v Italiji pravtako kakor na Irskem, Holandskem in po drugih katoliških deželah. Iz Amerike n. pr. poročajo, da so bile tam iv mnogih krajih cerkve prenapoljene, ko so molili za zmago krščanske misli pri italijanskih volitvah, katere so bile tako važne za ves svetovni položaj.
In Bog je blagoslovi! disciplinirane katoličane, ki ubogajo svoje cerkvene predstojnike.
Zato se ne čudimo, da se 'komunisti le naprej z vsem besom zaganjajo v Cer* kev, ki se je odločno postavila v bran proti'njihovim satanskim nakanam.
Zakaj pa potem ni bila zmaga še bolj popolna? Morda zato, ker Bog spoštuje človeško svobodno voljo in noče, da nje: govi otroci spijo na lavorikah, temveč hoče, da se neprestano borijo za njegovo kraljestvo do končne zmage v večnosti.
Veselimo se te zmage, zahvalimo za-, njo predvsem Boga in pojdimo z novim pogumom v nadaljnjo borbo zoper kra: Ijestvo temin!
Tisti pa, ki so pri volitvah zanemarili svojo dolžnost in niso Cerkve ubogali, naj obžalujejo svojo veliko pregreho in jo popravijo s tem odločnejšim delom za Boga in Cerkev v bodočnosti.
DE GASPERIJEVE BESEDE
po zmagi Krščanske demokracije
V sredo je govoril De Gasperi z bal* kona sedeža Krščanske demokracije vebki množici Rimljanov. Poudaril je ob navdušenem odobravanju množice sledečo misli.
Mii smo vse storili, da bi bile volitve resnično svobodne in svobodne so tudi dejanski bile. Minister notranjih zadev se je poslužil sil javne varnosti v obrambo vseh, prijateljev in nasprotni* kov. Teh sil nismo niti najmanj zlora* bili, ampak smo jih uporabili le v obrambo italijanskega naroda. Po tej poti bomo hodili tudi v bodočnosti. To svobodo bi. omejevali samo oziri do svobode drdgih, do splošnega reda in do olikanega sožitja državljanov. Vsi tisti, ki želijo služiti idealom prave svo* bode, bodo mogli z novo vlado sodelo* vati. Odpovedati pa se bodo morali vsemu nasilju in se podrediti zakonom resnične demokracije. Nova vlada bo morala družiti z ljubeznijo do svobode veliko odločnost proti zlorabi te svobo*
de Ji n ne bo smela dopustiti, da bi jo kdo zlorabljal za kake zarote proti do* movini.
Glede Cerkve je omenil predsednik vlade, da se je vršila proti njej in nje* ni m duhovnikom zelo umazana gonja. Cerkev naj v svobodni državi uživa svobodo in spoštovanje, ki ga Italija dolguje po konkordatu /lasti sv. stolici. Poudaril je tudi velike zasluge katoli* ške duhovščine za moralni dvig in uve* ljavljanje zdravih demokratičnih načel v Italiji. Zato dolguje narod Cerkvi in duhovnikom hvaležnost in priznanje.
De Gasperi je končal s poudarkom, da demokristjani niso reakcionarji, ampak da bodo vse storili, kar ljudstvo po pravici od njih pričakuje. Prav po* sebno skrb bodo posvetili vprašanju brezposelnih in agrarni reformi. Demo* kraoija ho mogla izvesti svoj program, ako bodo vsi spoštovali svobodo vseh in ako ji nihče ne bo vsiljeval politič* nih pogojev, ki niso v skladu z italijan* skimi izročili in krščanskimi težnjami.
• J. • I ¥*	•
in
v lu£i italijanskih volitev
Neštetokrat so rdeči propagandisti med votivno borbo ponavljali trditev, da oni niso proti veri, ampak samo proti klerikalizmu, to je proti zlorabi vere v politične namene. Resničnost svojih tr* ditev ?so najbolje izpričali na volišču v tihurtinskem okraju v Rimu, kjer je bila volivna komisija nameščena v šol* ski sobi. V njej je bil kot po vseh šolskih sobah v Italiji. obešen križ. Ko* munistični tajnik komisije je zoper"*križ protestiral, češ da je to znak politične propagande, ki utegne vplivati na vo* livcc jn da se mora zato odstraniti. Ni ostalo drugega, kot da so za poldrugo uro prekinili volitve in odstranili križ, da bi ne vplival na volivce. Križ je torej političen, znak! Zapomnite isi to, slov. volivci komunizma, da ne boste več de* lali križa in da ga ne boste več učili delati svoje otroke, ker s tem bi delali propagando za De Gasperaja!
Do zadnjega trenutka so socialkomu* nisti pred volivci stikali za klerikalnimi škandali, da bi oblatili cerkveno hierar* hijo in katoliške duhovnike. Najglasnej* ši so bili v Rimu, kjer so nategovali na vso moč »afero Cippico«, potem knjigo o tajnih dokumentih, nazadnje veliko poneverbo, ki da so jo zakrivili odlični monsinjorji in redovniki. Ta zadnja se je končala tako, da so obdolžene osebe vložile tožbo zaradi žaljenja časti.
Ista gonja je šla po ostalih ital. ško* fijah: Milan, Bologna, Gorica, Benetke itd.
Sedaj po volitvah iščejo škandalov no* ve vrste. Iščejo namreč duhovnikov in redovnih oseb, ki so volili po večkrat, (rekord je dosegel tisti, ki je volil 120 krat, to sc pravi vsakih 10 minut enkrat), drugi so terorizirali ljudstvo, (mislimo, da ga je najbolj teroriziral papež, ki je jasno povedal, da kdor voli za komuni* zeon, stori smrtni greh zoper svojo vero, ker je pač komunizem borbeno hrezbo* žen), tretji so pretepali komunistične kandidate, (tako pripovedujejo onstran meje, da so duhovniki pretepli g. dr
Mermoljo. Ubogi dr. Mermolja, prav smilite se nam!) in tako dalje. Zgodbe se nadaljujejo. Komunisti se nikoli ne naveličajo lagati, ljudstvo pa nikoli nji* hovim lažem verovati.
če je treba pripisati uspeh demokristjanov posebnemu varstvu božjemu, ima prvo zaslugo za uspehe frontašev (komunistov in njih zaveznikov) oče laži. Tisti dan, ko bi začeli komunisti govoriti resnico, bi zgubili zadnji glas naivnih poštenjakov in za seboj bi imeii samo če zločince.
Medtem pa so na Češkem izglasovali voliivnj zakon, ki med drugim določa, da mora biti le ena sama narodna kan* didatna lista in da bo črtan iz seznama volivcev, kdor bo poslušal tuje radijske postaje. Kaj bi se šele zgodilo tistemu, ki hi si upal, kakor so sri upali komu* nisti v Rimu z De Gaspenijem, sramo* titi Gottevalda na volivnih letakih!
Toda na Češkem je prava demokraci* ja in svoboda, v Italiji je pa ni bilo. To moramo vsi verovati, ker je tako rekel Togliatti. In Togliattiju motamo vero* vati, čeprav vsi iz izkušnje vemo, da so bile volitve svobodne; saj je komuni* stična vera ravno v tem, da veruješ, če* sar ne razumeš, pa naj, bo še tako neum* no.
—0—0—0—0 0—0—0—0—0—0—0—0— Iz Vatikana
Pretekli teden je sv. oče sprejel v privatni avdienci skupino grških novi* narjev, ki so se mudili v Rimu. V .nago* voru sc je papež spomnil zaslug, ki jih ima Grčija za evropsko kulturo. Danes pa je Grčija tista, je omenil sv. oče, ki stoji na prvem braniku te kulture. »Naj Bog blagoslovi vašo domovino! Z naj* večjo skrbjo smo spremljali dan na dan vašo domovino tekom dogodkov od leta 1940, ko je pričala svetu o svojem tr* pljenju in stiskah, o svojem odporu in junaštvu. Prav poseben blagoslov naj pride nad tiste žalostne družine, nad tiste očete in matere, ki so postali v svojih otrocih bolj kot na svojem telesu žrtve nečloveškega ravnanja.«
S temi besedami je pač hotel sv. oče potolažiti one očete in matere, ki so jim komunisti odpeljali otroke. Omembe vredno pa je tudi to, da grška pravo* slavna cerkev in tudi narod kot tak ni* sta bila nikoli in tudi sedaj nista v prijavnih odnošajth z Vatikanom. Sv. oče pa ne gleda na to, kaj kdo misli o njem, temveč se ozira le na trpljenje in preskušnje, ki zadevajo nedolžne ljudi.
* .* *
Novi mučenci na Kitajskem
\
Vse kaže, da doživlja katol. Cerkev v deželah pod komunističninj režimom svojo mučeniško, a tudi junaško dobo. Tako poročajo s severne Kitajske o treh primerih pravega mučeništva. Prvi se je zgodil v vasi Sihuanto, 150 km vzhodno od Pekinga. 29. jan. t. 1. so v tisti vasi komunisti ponoči odpeljali skupino 150 ljudi, med njimi tudi dva katoličana, ki so jiih nato zvezane vodili več dni po okoliških vaseh, da še bolj prestrašijo ljudstvo. Ko so opazili, da sta dva iz* med jetnikov katoličana, so ju odstra* nili in po kratkem zasliševanju, ko sta oba priznala svojo vero, obsodili na smrt. »Vi, ki vsak dan molite svojega Boga, naj vam da kruh, prosite, naj vam ga da sedaj!« Nato so oba obesili za foke na neko drevo in ju pustili vi* seti, dokler nista umrla. Mučenju je prisostvovala tudi mati enega izmed obeh mučencev.
Drug podoben dogodek se je .zgodil teden pozneje tam v bližini, ko so urno rili 50*letnega katoličana 1-i Van Fuja Ta je bil glava katoličanov v svoji vasi Ker tam že dolgo niso imeli, misijonarja ki so ga bili komunisti pregnali, je on vodil krščansko občino, opravljal moli tve, ikr.ščcval in podobno. Ko je pridrla tudi v njegovo vas komunistična drhal so ga v začetku februarja trikrat zaslišal in pni tem pretepli do nezavesti. Na kon eu ga je sodnik vprašal: »Ali misliš še moliti« (t. j. hiti katoličan)? »Da!« »Ali misliš še ostati za voditelja katoliča nov?« »Gotovo!« Tedaj je sodnik mi*
gnil vojaku in nov »izdajalec« je padel s kroglo v tilniku.
Kakor je katoliška vera povsod ista s svojimi verskimi resni.camj ,iin zahteva* mi krščanskega življenja, tako je tudi brezbožni komunizem povsod isti s svo* jami nasiljem in sovraštvom do božjega imena. To je vsem jasno. Le tistim: to še ni jasno, ki so pred dobrim mesecem sprejemali Fatimsko Marijo s tolikim navdušenjem in šli tudi k šv. zakramen* tom, 18. aprila pa soi dali svoj glas ravno komunizmu, da hi se razširil še na nove narode in uganjal nove zločine.
* £ *
Kitajska maia
Iz Pekinga poročajo, da so tam prvič izvajali novo latinsko mašo, uglasbeno v duhu narodne kitajske muzike. Poseb* nost te muzike je V tem, da Ima samo pet tonov. Pravijo, da je zelo slična gregorijanskemu petju.
* * ■#
Zaklad poljske cerkve
hranijo sedaj v Quebecu v Kanadi pod posebno policijsko stražo. Zaklad so med vojno skrivaj odvzeli Nemcem in ga odpeljali, v Kanado, kjer so ga ču* vali v nekem samostanu. Sedaj tam ni bil več varen, ker ga je poljska vlada zahtevala nazaj in ker so ga poskušali že na nasilen način ukrasti. Zato so ga sedaj zastražili.
OKNO V SVET
Izid volitev v Italiji
Razdelitev sedežev v senatu
•
Kršč. demokr. 130; Ljudska Fr. 74; Sarag. socialisti 12; Narodni blok 9; Monarh, stranka 4; Ital. republ. str. 3; Tridentinska neodv. str. 3; Itali j. social* no gibanje 1; Akcijska str. 1. Skupno 237 sedežev.
Razdelitev sedežev v poslanski zbornici
Kršč. demokr. 303 (+ 4 ?); Ljudska Fronta 178;(+4?); Sarag. social. 29 (+4?); Nae. blok 15 (+ 3?); Ital. rep. str. 6 (+3?); Ital. socialno gibanje 4 (+2?); Monarh, str. 12 (+2?); Juž* notirolska stranka 3; Akcijska sard. str. 1; Italij. kmečka str. 1. Skupno 552 sedežev.
Demokrščanska stranka ima torej v senatu in poslanski zbornici absolutno večino.
»Nezaslišano nasilje**
»Borba« je svojim lažem postavila kro* no na glavo, ko je objavila poročilo svojega poročevalca iz Rima, da se je vršilo pri zadnjih volitvah »nezaslišano nasilje«. Ves svet, predvsem pa vsa Ita* lija sc smeje tej pristno komunistični novici. — Je pa res, da so komunisti še tik pred volitvami vršili nezaslišano mo* ralno nasilje nad volivci. To velja zlasti za slovenske volivce na deželi, o čemer poročamo na drugem mestu.
Svetovni položaj
Pogled na sVetovno pozorišče je po volitvah v Italiji močno spremenjen. Do sedaj je vladal strah negotovosti, demo* kratična zmaga nad komunizmom v Italiji pa je razjasnila obzorje. V vseh državah zapadno od železne zavese je zavladalo veselje, up in prepričanje, da nas valovi brezverskega komunizma ne bodo zagrnili. Od vseh strani zapada prihajajo čestitke italijanskemu narodu, da se je v najljutejši borbi med Bogom in satanom, med krščanstvom in brez* hoštvom, med civilizacijo in brezprav* n ostjo postavil z odločujočo večino gla* sov na stran dobrega proti zlu, na stran demokracije proti totalitarizmu.
V državah, ki so že pod bičem Sov* jetov, je bil ves obveščevalni aparat pri* pravi jen, da proslavi zmago komunistov v Italiji. Ker pa te ni, je začel ves ra* zočaran razglašati največjo laž, da je zmagala demokracija le vsled terorja in nasdstva nad volivoi. O tem ni vredno zgubljati besede, ker ve vseh 28 milijo* nov volivcev, da so volili v popolni svo*
Stran 2
SLOVENSKI PRIMOREC
štev. 17
bodli v vol.ivrrh -kabinah in v popolni tajnosti prav po svoji volji, kakor so hoteli. Da sc jc veSina 4 milijonov vos livcev odločila za križ raje kot za Ga« rihaldijevo glavo, je pač znak, da hoče Italija ostati -krščanska trdnjava.
Zmaga demokracije v naši državi bo imela velik pomen tudi za ves ostali svet. To se bo v kratkem pokazalo. Rdeča zvezda bo vedno bolj bledela križ pa bo vedno bolj žarel.
Novo vlado v Italiji pa čakajo ogronv ne naloge, predvsem pa uvedba pravic* nega socialnega reda s socialnimi refor« mami v industriji in poljedelstvu, sanacija valute, izseljeniško vprašanje pre koštcvilnih delovnih moči, znosni med« državni odnosi tudi do vzhodnih sose« dov in ne na zadnjem mestu pravično ravnanje z narodnimi manjšinami. Nova zbornica in'senat res ne bosta imela ne časa ne prilike, spati na lavorikah zrna* goslavja, ampak bosta morala pridno delati, da ozdravita krvaveče rane ne« srečne vojne.
V ZDA se tudi pripravljajo na vo« litve. Tam bo šlo za predsednika. Med kandidati za to velevažno mesto je po* leg Trumana tudi Wallace, ki so ga vsi smatrali za filokomunista, ki bi sc s Sovjeti še najbolje razumel, če bi bil izvoljen. A tudi ta je 20. aprila pri ne« kem bamketu držal svoj programatični govor in izjavil:	»Stranka, ki sem jo ustanovil, je v Ameriki dobila ime
-»tretja stranka«. Poudarjam, da jc ah* solutno nasprotna fašizmu, komunizmu in vsakteri obliki policijske države.«
V srednje—ameriški državici Kosta« riki so notranji nemirneži zanetili dr« žavljansko vojno. Sosednjo državo Ni« karaguo pa srbijo prsti, da bi v ta spor posegla z vojaško silo. ZDA posredu« jejo in. mirijo razburjene petelinčke.
Namestniki zunanjih ministrov so imeli 21. aprila že devetindevetdeseto sejo glede mirovne pogodbe z Avstrijo. Nekaj časa je izglcdalo, da sc bo ven« darle dalo priti do pozitivnih zaključ« kov, pa sc je spet začelo nasprotovanje ruskega delegata Koktomova pri vpra« samju nemške imovine v Avstriji in barka ne more naprej. Kmalu bo ponov« no zaslišana Jugoslavija glede svojih teritorialnih zahtev napram Avstriji.
Moderni janičar ji
Turki so njega dni odvažali v Turčijo slovenske otroke, da so jih vzgajali v Mo« hamedovi veri ter .si iz njih vzgajali svo« jo najboljše vojake janičarje. Sedaj po« ročaj o časopisi, da se na (-irskem isto ponavlja. Markosovc tolpe so začele ro* pati grške otroke, dečke in tudi deklice, ter jih odvažati v tujino: v Jugoslavijo, na Ogrsko, Češkoslovaško in tudi v Ru« sijo, da jih tako obvarujejo pred »bedo in vojnimi nevarnostmi«, kot trdijo rde« či časopisi, v resnici pa zato, da jih bodo v državnih zavodih vzgajali za nove ja« ničarje. S tem hočejo tudi izvajati še večji teror nad ubogimi grškimi starši, ki vidijo sedaj v nevarnosti ne samo svo« je življenje in svobodo, temveč še bolj življenje in svobodo lastnih otrok. Ta« kih otrok so odpeljali že na tisoče. Na« men pa imajo, odvesti jih do 60.000. Kaj bo iiz takih otrok, si lahko mislimo. Ko je Jurčič pisal knjigo Jurij Kozjak, slo« venski janičar, si prav gotovo ni mislil, da bodo njegova potomci sami počenjali, kar je slov. narod vedno smatral kot najtežji zločin divjih Turkov nad krščan« skimi narodi.
Vsi komunisti vsega sveta in vsi njih
podporniki tudi v naši deželi so sokrivi tudi tega zločina nad družino in otro« kom. Ali vas ni groza ob misli, da ste takim ljudem dali svoj ,glas?
Ameriška mornarica na obiskih
Poročajo, da bo v mesecu juniju pri« šlo na Portugalsko v prastanišče Lizbono v obiske vojno brodovje severnoameri« ške atlantske mornarice. Med drugimi ladjami pride tudi orjaška bojna ladja »Missouri«, ki ima 95 tisoč ton in, jc go« tovo največja ladja na svetu.
V Sveti deželi
nadaljuje gverilja svojo pot. Združeni narodi so hoteli posredovati in doseči premirje med Arabci in Židi, a zaman. Judovska agencija je vsako premirje od« klomila. Na posebnem zasedanju Zdru« Ženih narodov, ki so se nalašč zaradi palestinskega vprašanja sestali, niso še ničesar sklenili. Bo tudi težko kaj do« seči, ker se je že ponovno pokazalo, da med sedanjimi diplomati ni nobene« ga Salomona več. Ta kralj je ukazal otroka samo- za poskušajo presekati, današnji diplomati pa so zares razsekali najprej Primorsko, potem pa Palestino. Sedaj pa hočejo oboje znova sešiti. Na« robe Salomoni, bi rekel Prešeren!
DOMAČE NOVICE
Vatikanski radio
oddaja v slovenščini vsak četrtek in vsako soboto oh osmih zvečer na va« lovnih dolžinah .11,06 in 50,26.
Duhovna obnova za može in fante
bo v soboto ob osmtih zvečer pri Sv. Antonu. Naslednji dan ob osmih bo pa sv. maša pri Sv. Ivanu.
Čestitke in zahvala
Vsem komunističnim podpornikom prav resno in iskreno čestitamo, da ni« j:o pri volitvah zmagali, kajti tudi zanje bi bila komunistična zmaga, največja nesreča. Njim bi namreč zmaga prinesla poleg vsega drugega strašno razo«, čaranje.
Čc titamo pa tudi vsem tistim, ki so volili za zmago krščanskega socialnega programa in s tem izpolnili največjo versko dolžnost 18. apr la. Pc-leg čestitk naj bo našim somišljenikom izrečena tudi zahvala za molitve, delo in trplje« nje, ki sn ga Bogu darovali, da bi mi vsi ne prišli pod kruti bič brezbožnosti.
Prejeli smo od Boga velik dar svobo« de. Skrbimo, da si ga ohranimo z zna« čajnim krščanskim delovanjem v zaseb« nem in javnem življenju.
Naše vrste naj se pomnožijo s tistimi, ki so volili za Dem. Fronto, ne vedoč, kaj prav za prav delajo.
Msgr. IVAN TRINKO na volišču in komunistično spoštovanje do duhovnikov
Msgr. Ivan Trinko je vkljub visoki starosti, oprt na dve palici, šel v Jero« nišče pri Sovodnjah na volišče. Ko je vstopil, se je vsa volivna komisija spoštljivo dvignila na noge in tako sta« la, dokler ni opravil svoje volivne dolž« nosti najodličnejši beneški Slovenec. Samo zastopnica komunistov, ki je doma iz Sovodenj, je odklonila častit«
ljvemu duhovniku to znamenje pozor« nosti in spoštovanja. Predsednik komi sije jo je osramotil z besedami:	»Za
božjo voljo, kakšna je vendar vaša oli ka in civilizacija!« — To je iciviliza n ja »Soče«, ki zna družiti brezbožno pro« staštvo z vihtenjem kadilnice, kakor pač kaže ljudem, ki neprestano varajo naivno ljudstvo.
Cerovo — Jazbine
To jc edina slovenska duhovni ja, ki je oddala 85 odstotkov glasov za Kr« ščansko demokracijo. Ta uspeh je treba pripisati dejstvu, da sc to ljudstvo du« ševmo ne hrani z lažnivim komunistič« nim časopisjem, ampak s Slovenskim Primorcem, ki uživa pri vseh poštenih ljudeh ugled, da je tisti list, ki govori najbolj po pravici. Razen treh hiš, ki resnice nočejo slišati, ga berejo vsi. Najbolj zagrizen frontaš je baje tisti mož, ki obdeluje in uživa pod bistveno boljšimi pogoji kot v Jugoslaviji - naj« večji del cerkvenega zemljišča, od ka« terega ima cerkev vprav smešno nizke dohodke. In to si bo treba zapomniti. Upamo, da se bo poboljšal vsaj zaradi gospodarskih interesov in da bo poča« st 1 vsaj skrivaj našo skromno cerkvico.
KAKO SO VOLILI SLOVENCI
Prav natančnega števila glasov, ki so jih Slovenci oddali za posamezne stran« ke, ni mogoče določiti, ker so> skoraj povsod pomešani z italijanskimi volivci in ker je ugotovljeno, da so tudi po slo« venskih krajih celo vojaki oddali nekaj glasov' Demokratični fronti.
Če izvzamemo Oslavje, kjer je oddalo K. D. svoj glas le 29 ozir. 58 volivcev, medtem ko je oddalo D. F. za senat 163 in za parlament 214 glasov, presega po vseh drugih slovenskih krajih število glasov, ki so bili oddani za Krščansko demokracijo, eno' tretjino. Če nadalje upoštevamo, da v Gorici niso mogli frontaši nad Slovenci izvajati takega pritiska kot na deželi tik ob meji sov« jetskega območja, jc gotovo, da so Slo« venci, v mestu oddali cd 40 do 50 odstot« kov glasov, če ne več, Krščanski demo« kraciji. Iz tega sledi, da so Slovenci od« dali povprečno 40°/n glasov Krščanski demokraciji in tako prisilili (Slo Pri« morski dnevnik, da imenuje Dem. Fr. »vodilno slovensko stranko« in ne more več trditi, da je ta stranka ‘edina med Slovenci v Italiji.
Vendar ne smemo pozabiti, da je De« mokratična fronta dosegla svoje vodilno mesto z nasiljem. Vse Slovence so v svojem časopisju slepili s Slovenskim kandidatom in z obrekovanjem Krščan« ske demokracije, škofa in duhovnikov. Na deželi so pa šli še dalje. Grozili so, da bo Jugoslavija zasedla slovenske kraje, ako zmaga krščanska stranka. Nadalje so po nekaterih krajih posuro« veli komunistični mladeniči grozili z izgonom celo nekaterih duhovnikov. Nekaj poštenih volivcev so tudi dejan« sko napadli. Še v zadnji noči pred vo« litvami so proti volivnim predpisom od hiše do hišo z grožjnjami in obljubami pritiskali na volivce. Nasprotni stranki niso dovolili nobene volivne propagan« de. Vse letake so takoj uničili v nekem kraju ohmetali z govnom, jn svoje na« sprotnike neprestano blatili kot izdajal« ec. — Za izdajalce so proglašali in pre« ganjali celo ljudi, ki berejo ali širijo naš list. Širili so tudi go.orico, da bo lahko ugotoviti, kdo ne bo volil zanje.
Ali niso bili pod takimi pogoji pravi junaki tisti ljudje, ki so vkljub vsemu glasovali proti komunistom?
Kolikor bolj moramo nasilnost fran« tašev grajati, toliko bolj zaslužijo po« hvalo Slovenci, ki so v teh razmerah estali zvesti Bogu in narodu.
URH In ŽEF
Dragi U R H !
Tvoje pismo me je razveselilo in ko« maj čakam, da mi pošlješ kako podrob nejše poročilo o potovanju naših izse« ljencev in njihovem življenju v Argen« timi.
V pravo zadoščenje mi je, da si s svo« jim nastopom prod Peronom popravil vtise, ki so jih bili dobili tamkajšnji krogi o Slovencih, ko so prihajali tja le taki naši ljudje, ki so iskali samo lah« kega zasluška lin udobnega življenja in so zato tudi tako lahko padli v mreže rdečih apostolov.
Pišeš, da ti je poverjena organizacija velikih krompirjevih nasadov in da si želiš kaj semenskega krompirja iz naših Gor. Jaz sem pravkar stopil v stike z vsemi goriškimi in tržaškimi cunjarji in starinarji. Obrnil se; bom |na trgovce te stroke po vsej Italiji in, upam, da se mi posreči organizirati veliko izvozno druž« bo za obrabljene obleke in čevlje ter razne odpadke blaga, ki jih bomo poši« Ijali v FLR Slovenijo v zameno za krom« pir in druge poljske pridelke, v kolikor ti ne bo,do nujno potrebni Rusiji, da jih bo pošiljala komunističnim Italijanom in slovenskim komunistom v Italiji, ki so sklenili, da rajši umrjejo od lakote in ža« losti, kakor da bi jedli kruh iz Amerike, ali da bi šli iskat tolažbe in svobode, k prijateljem in gospodarjem za železno zaveso.
Po zadnjih volitvah so frontaši silno potrti, ker so upali, da bo Rusija osre« čila Italijo, pa so volivni izidi pokazali, da si ljudstvo bolj želi ameriškega pre« moga, kruha in denarja, kakor pa komu« nističnih obljub za nedoločeno bodoč« nost, ki se kakor harmonika vedno bolj nateguje iz leta v leto, iz stoletja v sto« letje.
Komunistom se je, kakor si šlišal in bral, zgodila tudi ta velika krivica, da niso imeli pri zadnjih volitvah prave svobode. In v resnici sc je njihova .svo« hoda pri teh volitvah bistveno kršila. Njim bi bil moral De Gasperi z vsem policijskim aparatom zaščititi svobodo, da bi hili pri volvnih komisijah sami in bi lahko glasove potvarjali, da bi po po« trebi njihov■ pristaši ' tudi po večkrat glasovali, da hi kake politične nasprot« nike s silo od volišč odganjali, da bi preveč glasne nasprotnike spravljali k pameti z bunkami ali jim celo glave je« mali, da ne hi več reakcionarno mislile in morda še druge zastrupljale. Sedanja vlada sc je izkazala za tako reakcionar« no, da jim je pobrala celo nagromadeno orožje, čeprav je De Gasperi po volitvah trdil, da demokristjani niso nikaki reak« cionarji in da bodo mislili zlasti za agrarne reforme in odpravo hrezposcl« nosti. — Prav s takimi izjavami jc De Gasperi pokapal, kako velik rcakcio« nar je. Ali še danes ne ve ta državnik, da ne sme skrbeti za delavstvo nihče drug kot samo Togliatti p» milosti Sta« linovi? Če kdo drug napravi kaj dobre« ga delavstvu in narodom sploh, je že to samo na sebi največji zločin reakcio«
narstva in odklanjanja progresivne de« mokracije. Paradiž mora priti po »Ljud« ski fronti«, ali pa naj hudič pobere ves svet. To je najvišje komunistično na« čelo. Ker pa vemo, da jc rdeči paradiž kraljestvo hudobca samega, o čemer pri« čajo vsi vzhodni narodi, se da to naj« višje načelo komunizma povedati tudi tako: »Hudič mora ves svet pobrati v vsakem primeru in za vsako ceno!«
Sedaj šele spoznam, kako si imel prav, ko si mi razlagal komunistične na« mene v OF, za katero sem se nekoč tako vnemal tudi jaz. Danes se čudim, da sem bil takrat tako zarukan. To pi« sanje naj Ti pa priča, da nočem biti nepoboljšljiv kot mnogi drugi Slovenci, ki so v znamenju nekake rodoljubnosti z »Ljudsko fronto« še te dni pri vo« litvah potegnili. Pa niso oni potegnili z »Ljudsko fronto«, ampak ona je te re« veže ponovno in prav pošteno za nos potegnila.
Slovenci so se pri teh volitvah morali odločiti, ali so za red, mir, vero, svo« bodo in ameriški kruh — ali za pest p e« ska v oči, t. j. za komunističnega kan« didata Mermoljo. In mnogi so se znova, morda vendar zadnjič odločili za pest komunističnega peska.
Tvoje ideje si utirajo pot vedno bolj. Čestitam!
Vsi zavedni Slovenci pozdravljamo Tebe in vse izseljence.
Tvoj ŽEF
Karlinca in Pepca po volitvah
Karlinca:	Že	dolgo nisem bila tako
srečna kot danes. V srcu občutim prav nebeško veselje.
Pepca: Menii pa jo zelo težko pri srcu. Tako mi je, kakor da hi bila samega Kristusa križala.
•* Karlinca: Kako je vendar to mogoče, saj smo se postavile za Boga in smo dale svoj glas za Križ. Storile smo svo« jo dolžnost in zdaj naj Bog napravi, ka« kor vc, da je za nas vse najbolje.
Pepca: Karlinca moja, srce mi bo po« čilo <.d žalosti! Neki falot mi je pred volitvami rekel, naj prečrtam Garibaldi« jevo glavo, če sem proti komunizmu. In jaz sem bila tako zmedena, da isem to res storila. Volila sem za komunistično fronto in zdaj ne najdem pokoja.
Karlinca: Le potolaži se. Glavno jc, da ni bilo hudega namena. Tvojo napa« ko je pa Bog popravil. Naša stvar je zmagala. Veselimo se vsi! Ti pa pripo« veduj povsod, kako veliki sleparji so komunisti. Tako boš svojo zinoto po« pravila.	I
DAROVI:
Da bi Sl. Pr. živel še naprej, tolažil in karal one, ki so tega potrebni, daruje prijatelj 420; preplačilo Marijine druž« be Trst 600; preplačilo Trst 100; Ma« rijina družbcnica Trst 150; N. N. 100; N. N. 100; N. N. 100; G. F. iz Trsta 500 L.
Bog povrni!
ZA SLOVENSKO SIROTIšČF.« :
N. N. za srečno zmagoi 110; N. N. iz Gorice 300; Cotič Ivan z Vrha 40; dekan Andrej Klobučar 1000; N. N. v Trstu 500 L.
Srčna hvala!
Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAHNIČ Katoliška tinkarn« — Gorica
„TIQRI“ -APOSTOLI
012®
Pavel si podpre obraz z obcitfa rokama in bere: »15. avgusta : sv. Tarcizi j, strežnik in mučenec. « Saj je vprav to, kdr išče ! To je njegov vzor ! Kristusov fant in strežnik, ki nosi. Zveličarja po brezbožnem mestu v podobi kruha in ga s trdno roko pritiska k sebi, da bi ga obvaroval. Pavel bere zgodbo do konca in jo spet začne od začetka. Ta Tarcizij je on sam. Razne ne* varnosti prežijo na njegovi poti in mu hočejo vzeti dragoceni zaklad vere iz srca. Gre po cestah . . . kar planejo nanj tovariši kot lačni volkovi. Z vsemi močmi jih poriva proč od sebe in udarja na desno in levo . . . Pok!... Kaj je bilo to ? Pavel začuti silno bolečino v desnici in se prebudi. Tedaj opazi, da je udaril s pestjo ob rob mize. Bil je zadremal in zaspal.; . Naglo pogleda na uro. Pet minut čez enajsto ! Niti trenutka ne sme več izgubiti. Bos, kakor je, v samih hlačah in srajci zleti po stopnicah navzdol in zbeži po ulicah. Duhovnik gotovo še čaka nanj danes, ko je njegov god ! Zdaj samo še dve hiši in za vogalom naravnost po cesti in na desno v ozko ulico ! Kaj pa je vendar tam ?	_
Ob vhodu v ulico je tovorni avto. Policijski avto ! Pavel za trenutek postoji in pomisli. Zdaj mora biti drzen, kakor ni bil še nikoli v življenju. Policisti gonijo s puškinimi kopiti dobre stare znance pred seboj in jih potiskajo z grdimi kletvinami na voz. Skoraj vse so zgrabili, le velikana ni med njimi. Na vozu stoji
duhovnik, visokovzrastel in junaški. Tako pogumnega ni Pavel še nikdar videl. Njih pogledi se križajo. Du« hovnik mu pomigne in pokaže na zadnjo stran. Pavel razume ta migljaj in pokima z glavo. Pavel naj torej jutri zjutraj preišče klet, če je morda ostalo kaj celega in naj to skrije, na varnem prostoru. Poveljnik da zna* menje šoferju in voz zdrvi z živo težo od tam. Z ro« kama v hlačnih žepih gre Pavel s trdnimi koraki do poveljnika. Ta se obrne in meni smehljaje :
»No, glej! Sem prihaja naš vrli vohun! Tokrat smo te pa prehiteli, fantič ! Imamo pač več izkušenj v ti reči. Samo navdušenje ne opravi ničesar ! «
» Neumno je, da ste mi vso zadevo pokvarili. Že prvega dne sem našel sled in sem bil večkrat tu ! « »|*a nam nisi ničesar sporočil ! Kaj naj to po« meni ? Govori ! «
» Ker sem imel načrt za večji udarec. Kaj pomaga, če izpraznite le eno gnezdo ! Vedeti je treba, če ni morda drugih niti in zvez, ki vodijo k enakim uporom v Moskvi in po celi Rusiji. Morda bi našli potem skup« nega poglavarja vsega tega gibanja. Zato sem se celo s temi ljudmi poprijateljil.
»Strela ! Ti pa si razumnejši od nas vseh. Vsa čact tvoji zviti glavici. Zasleduj naprej ! «
» Kako naj zdaj še naprej iščem sledove, ko ste mi tako zmešali štreno ! Moral bi se javiti pri kakem du« hovniku kot katehuinen ! Brr ! Jabolko je prekislo ! « »To bi ne bilo napačno sredstvo! Občudovanja vredne zamisli ima ta fant ! Veš, kaj, fant, stori tako ! Pridi takoj z mano, da ti izstavim osebno izkaznico ! Z njo imaš prost vhod v ječo Butyrki. Samo, da se ne daš od tega rimovca zapeljati ! « *
» Nc delajte neumnih šal, gospod poveljnik ! Že
jutri začnem. Ali mi morete poskrbeti, da bom jutri šole prost ? «
» Poskrbim ! «
» Hura ! Zdaj se bo začelo v udarniškem taktu ! «
Vesel lista Pavel po svoji osebni izkaznici, 'predno gre V posteljo. Postavi se pred zrcalo, da bi videl, ali se tudi res vse ujema. Visokost: 1,55 m, lasje: črni, oči : temnosive, zdrava barva obraza. Posebni znaki : mala brazgotina nad levim očesom. Pod tem: član zveze brezbožnih pionirjev in četovodja. »Velike zasluge si je /e pridobil za varnost države s tem, da je svoje starše kot reakcionarje zatožil policiji. Zdaj je v službi G.PU. kot vohun in ima prost vstop do vseh jetnikov. Dovoli naj se mu najdaljši možni čas za obiske. Nadziranje nepotrebno, ker je zaupanja vreden !« Spodaj še ne* čitljiv podpis z velikim pečatom.
To je pač najbolj posrečeni in prekanjeni čin, ki ga je kdaj storil. V resnici se je že bal, da je mogla G.P U. kaj izvohati. Zdi se, da jim je ljubi Bog za« temnil oči, da more njegov Pavel ptosto delati in ure* ja*i zadeve po mili volji.
Se predno se zjutraj življenje na ulicah prebudi, jc Pavel že na nogah. Previdno se ozira okoli sebe, če ga morda kdo ne opazuje, in nato se splazi v izropano klet. Mize in stoli leže razbiti po vseh kotih, mašna knjiga leži raztrgana na tleh, oltarni prti in mašne obleke so umazane in poteptane v prah. Tu leži roka Križanega, tam noga in še dalje tam telo. Povsod grozno razdejanje ! Najvažnejše pa pride zdaj !
( Nadaljevanje )