MESTNA KNJIŽNICA LJUBLJANA KNJIŽNICA BEŽIGRAD Anja Šavli UPORABA PRIPOMOČKOV NA URI PRAVLJIC V SPLOŠNI KNJIŽNICI: PRIMER MESTNE KNJIŽNICE LJUBLJANA Pisna naloga za bibliotekarski izpit Ljubljana, 2022 Šavli, A., Uporaba pripomočkov na uri pravljic v splošni knjižnici: primer Mestne knjižnice Ljubljana. Pisna naloga za bibliotekarski izpit Ključna dokumentacijska informacija Ime in PRIIMEK: Anja ŠAVLI Naslov pisne naloge: Uporaba pripomočkov na uri pravljic v splošni knjižnici: primer Mestne knjižnice Ljubljana Kraj: Ljubljana Leto: 2022 Število strani: 32 Št. slik: 12 Št. preglednic: 7 Število prilog: 3 Št. strani prilog: 8 Število referenc: 17 Strokovno usposabljanje za bibliotekarski izpit je potekalo v: Mestni knjižnici Ljubljana Mentorici v času strokovnega usposabljanja: Nataša Grubar Praček, Mateja Klarić UDK: 027.625;37.091.64 028.5:37.091.64 Ključne besede: splošne knjižnice, učni pripomočki, bralna vzgoja, pravljice, knjižničarji Izvleček Splošne knjižnice izvajajo različne oblike dejavnosti za otroke, med katerimi ima ura pravljic že dolgo tradicijo. Pravljičarji na različne načine otrokom približajo svet literature in umetnosti ter jih spodbujajo k ustvarjalnosti in kreativnemu mišljenju. Pri izvedbi ure pravljic lahko uporabljajo najrazličnejše pripomočke, na primer knjižno gradivo in predmete za igro. Uporaba pripomočkov na uri pravljic je pogosta, a se je konkretno še ni preverjalo. To je bil povod za raziskavo, katere cilj je bil zbrati podatke o uporabi pripomočkov v posameznih fazah izvajanja ure pravljic na primeru Mestne knjižnice Ljubljana. Faze ure pravljic so: priprava prostora, povabilo in/ali sprejem otrok, motivacija otrok za poslušanje, posredovanje besedila, dejavnosti, ki sledijo posredovanju besedila, in poslavljanje od otrok. Ugotavljali smo, ali pravljičarji v posamezni fazi uporabljajo pripomočke in katere ter kaj menijo o njihovi uporabi na uri pravljic. Po posameznih fazah smo pripravili še pregled uporabljenih pripomočkov. Le- te smo razvrstili v skupine in podskupine. Pregled bo pravljičarjem v pomoč pri nadaljnjih izvedbah ure pravljic. Za pridobivanje rezultatov smo uporabili anketno metodo. S pomočjo spletnega orodja 1KA smo izdelali spletni vprašalnik, ki so ga pravljičarji MKL izpolnjevali junija 2022. Raziskava je pokazala, da pravljičarji v vseh fazah izvajanja ure pravljic uporabljajo pripomočke. Izstopa uporaba knjižnega gradiva (slikanice, ilustracije v knjigah), lutk in drugih predmetov za igro. Poleg izbora teme ure pravljic na uporabo najrazličnejših pripomočkov vplivajo tudi pravljičarjeve veščine, sposobnosti in osebnostne lastnosti. Pripomočki so na uri pravljic zaželeni, saj pravljičarji menijo, da se otroci na njih odzivajo. Šavli, A., Uporaba pripomočkov na urah pravljic v splošni knjižnici: primer Mestne knjižnice Ljubljana. Pisna naloga za bibliotekarski izpit KAZALO VSEBINE 1 UVOD ................................................................................................................................. 1 2 URA PRAVLJIC KOT OBLIKA PRAVLJIČARSKE DEJAVNOSTI............................. 2 3 PRIPOMOČKI NA URI PRAVLJIC V SPLOŠNI KNJIŽNICI ........................................ 3 3.1 KNJIŽNO GRADIVO NA URI PRAVLJIC V SPLOŠNI KNJIŽNICI ..................... 3 3.1.1 Knjižno gradivo za uro pravljic v Mestni knjižnici Ljubljana.............................. 4 3.2 IGRA IN PREDMETI ZA IGRO NA URI PRAVLJIC V SPLOŠNI KNJIŽNICI ..... 5 3.2.1 Igroteka v Mestni knjižnici Ljubljana .................................................................. 6 4 PRAVLJIČAR NA URI PRAVLJIC .................................................................................. 6 5 IZVEDBA URE PRAVLJIC V SPLOŠNI KNJIŽNICI .................................................... 7 5.1 PRIPRAVA PROSTORA ZA URO PRAVLJIC ........................................................ 8 5.2 POVABILO IN/ALI SPREJEM OTROK NA URO PRAVLJIC ............................... 8 5.3 MOTIVACIJA OTROK ZA POSLUŠANJE URE PRAVLJIC .................................. 9 5.4 POSREDOVANJE BESEDILA NA URI PRAVLJIC ................................................ 9 5.5 DEJAVNOSTI, KI SLEDIJO POSREDOVANJU BESEDILA NA URI PRAVLJIC 10 5.6 POSLAVLJANJE OD OTROK NA URI PRAVLJIC .............................................. 11 6 RAZISKAVA ................................................................................................................... 11 6.1 RAZISKOVALNI PROBLEM .................................................................................. 11 6.2 RAZISKOVALNA METODA .................................................................................. 11 6.2.1 Anketni vzorec .................................................................................................... 12 6.2.2 Anketni vprašalnik .............................................................................................. 12 6.3 REZULTATI ANKETE ............................................................................................ 13 6.3.1 Priprava prostora za uro pravljic ........................................................................ 14 6.3.2 Povabilo in/ali sprejem otrok na uro pravljic ..................................................... 16 6.3.3 Motivacija otrok za poslušanje ure pravljic ........................................................ 17 6.3.4 Posredovanje besedila na uri pravljic ................................................................. 18 Šavli, A., Uporaba pripomočkov na uri pravljic v splošni knjižnici: primer Mestne knjižnice Ljubljana. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 6.3.5 Dejavnosti, ki sledijo uri pravljic ....................................................................... 20 6.3.6 Poslavljanje od otrok na uri pravljic ................................................................... 21 6.3.7 Mnenja pravljičarjev o uporabi pripomočkov na uri pravljic ............................. 22 7 RAZPRAVA ..................................................................................................................... 24 8 ZAKLJUČEK ................................................................................................................... 29 9 NAVEDENI VIRI IN LITERATURA ............................................................................. 31 PRILOGE .................................................................................................................................... I KAZALO SLIK Slika 1: Leta izvajanja ure pravljic v MKL glede na pravljičarje ............................................ 14 Slika 2: Knjižnice izvajanja ur pravljic znotraj MKL glede na pravljičarje ............................. 14 Slika 3: Predhodna opremljenost prostora za izvajanje ure pravljic glede na pravljičarje ....... 15 Slika 4: Dodatna opremljenost prostora za izvajanje ure pravljic glede na pravljičarje .......... 16 Slika 5: Načini povabila in/ali sprejema otrok na uro pravljic glede na pravljičarje ............... 17 Slika 6: Načini motivacije otrok za poslušanje ure pravljic glede na pravljičarje ................... 18 Slika 7: Uporaba knjig v fazi posredovanja besedila na uri pravljic glede na pravljičarje ...... 19 Slika 8: Načini posredovanja besedila na uri pravljic glede na pravljičarje ............................. 19 Slika 9: Izvajanje dejavnosti po posredovanju besedila na uri pravljic glede na pravljičarje .. 20 Slika 10: Načini poslavljanja od otrok ob koncu ure pravljic glede na pravljičarje ................. 21 Slika 11: Intenzivnost vpliva dejavnikov uporabe pripomočkov na uri pravljic glede na pravljičarje ................................................................................................................................ 23 Slika 12: Intenzivnost različnih stališč pravljičarjev o odzivnosti otrok na uporabo pripomočkov v posamezni fazi izvajanja ure pravljic .............................................................. 24 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Predhodno pripravljeni pripomočki v prostoru za izvajanje ure pravljic ......... 15 Preglednica 2: Pripomočki, ki jih pravljičarji dodajo v prostor za izvajanje ure pravljic ........ 16 Preglednica 3: Pripomočki, ki jih pravljičarji uporabljajo pri povabilu in/ali sprejemu otrok v prostor na uro pravljic............................................................................................................... 17 Šavli, A., Uporaba pripomočkov na uri pravljic v splošni knjižnici: primer Mestne knjižnice Ljubljana. Pisna naloga za bibliotekarski izpit Preglednica 4: Pripomočki, ki jih pravljičarji uporabljajo pri motivaciji otrok za poslušanje ure pravljic ...................................................................................................................................... 18 Preglednica 5: Pripomočki, ki jih pravljičarji uporabljajo v fazi posredovanja besedila na uri pravljic ...................................................................................................................................... 20 Preglednica 6: Pripomočki, ki jih pravljičarji uporabljajo pri dejavnostih, ki sledijo posredovanju besedila na uri pravljic ....................................................................................... 21 Preglednica 7: Pripomočki, ki jih pravljičarji uporabljajo pri poslavljanju od otrok ob koncu ure pravljic ...................................................................................................................................... 22 KAZALO PRILOG Priloga 1: Anketni vprašalnik ...................................................................................................... I Priloga 2: Klasifikacija uporabljenih pripomočkov na uri pravljic s primeri ........................... VI Priloga 3: Nekaj primerov odgovorov pravljičarjev, iz katerih je vidna uporaba pripomočkov po posameznih fazah izvajanja ure pravljic ............................................................................ VII Šavli, A., Uporaba pripomočkov na uri pravljic v splošni knjižnici: primer Mestne knjižnice Ljubljana. Pisna naloga za bibliotekarski izpit ZAHVALA Zahvaljujem se mentoricama Nataši Grubar Praček in Mateji Klarić, ki sta me pri izdelavi pisne naloge strokovno vodili, usmerjali in spodbujali ter pokazali pripravljenost za sodelovanje. Zahvala gre tudi kolegom iz Knjižnice Bežigrad, ki so me v svoj krog sprejeli od prvega dne zaposlitve, s pomočjo in nasveti pa so mi dodatno pripomogli k izdelavi pisne naloge. Zahvaljujem se tudi ostalim sodelujočim pravljičarjem MKL, ki so mi z odgovori omogočili izdelavo pisne naloge. Šavli, A., Uporaba pripomočkov na uri pravljic v splošni knjižnici: primer Mestne knjižnice Ljubljana. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 1 1 UVOD Spremljala sem uro pravljic, ki jo je pravljičarka v Knjižnici Bežigrad pripravila na temo čebel. Okrog 17. ure, ko je predviden pričetek ure pravljic, je nanjo povabila nekaj otrok, ki so bili ta čas v knjižnični igralnici. Nagovorila jih je in povabila s pomočjo plišastih igrač, ki so jih vzeli s seboj, da bi z njimi poslušale pravljico. Otroke, ki redno obiskujejo uro pravljic, ni dodatno spodbujala. Ob prihodu v dvorano je skupaj z otroki pripravila pravljični prostor. Okrog kavča so postavili stolčke, na mizi je čakala košara z izborom gradiva. Pravljičarka se je otrokom predstavila in jih prosila, naj povejo svoja imena in koliko so stari. Prišlo je 6 otrok, starih od 4 do 7 let. Za spodbudo so najprej dobili odtis žiga lisičke v dnevnik obiska ure pravljic. Nato jim je pravljičarka s pomočjo slikanic zastavila nekaj tematskih ugank in zrecitirala nekaj pesmic. V glavnem delu je ob ilustracijah v slikanicah pripovedovala pravljice. Sledile so dejavnosti za utrditev posredovane vsebine. Vsak si je iz košare izbral knjigo (igroknjige, poučne knjige, slikanice) in v njej poiskal živali, ki so nastopale v pravljicah. Nato so se pogovarjali, kaj vse so se naučili, o čebelah, panju, vosku ipd. Po slabi uri se je ura pravljic zaključila, skupaj so pospravili stolčke in se poslovili. Zgornji prikaz opisuje primer uporabe pripomočkov na uri pravljic. Ura vključuje povabilo in sprejem otrok, pripravo prostora, motivacijo otrok za poslušanje, posredovanje besedila, dejavnosti, ki sledijo posredovanju besedila in poslavljanje od otrok. Faze izvedbe ure pravljic in uporaba pripomočkov bodo glavna tema v pisni nalogi. Raziskovali bomo uporabo pripomočkov na uri pravljic po fazah in mnenja pravljičarjev o njihovi uporabi. Pripravili bomo tudi pregled uporabljenih pripomočkov pri uri pravljic na primeru Mestne knjižnice Ljubljana (dalje: MKL). V prvem delu pisne naloge bo predstavljena ura pravljic kot oblika bibliopedagoške dejavnosti. Osredotočili se bomo na ciljno skupino otrok na uri pravljic, predvsem na njihove razvojnopsihološke značilnosti v pravljični dobi. V nadaljevanju bomo definirali pripomočke na uri pravljic in nekaj tipičnih tudi opisali. Sledil bo opis vloge pravljičarja in opis procesa izvedbe ure pravljic po fazah. V drugem delu bomo raziskovali uporabo pripomočkov pri izvajanju ure pravljic. Podali bomo rezultate raziskave in pripravili pregled uporabljenih pripomočkov po posameznih fazah izvajanja ure pravljic. Sledila bo razprava, nato zaključki. Šavli, A., Uporaba pripomočkov na uri pravljic v splošni knjižnici: primer Mestne knjižnice Ljubljana. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 2 2 URA PRAVLJIC KOT OBLIKA PRAVLJIČARSKE DEJAVNOSTI Ura pravljic je ena najstarejših in temeljnih dejavnosti za otroke v splošni knjižnici. Začetnica na področju pravljičarske dejavnosti v splošnih knjižnicah v Sloveniji je Pionirska knjižnica, ki je danes del MKL. Po letu 1961 so pionirke slovenske pedagogike, Martina Šircelj, Miša Sepe in kasneje Marjana Kobe, v Pionirski knjižnici začele redno in sistematično izvajati uro pravljic. Še vedno velja, da je njihovo delo Ura pravljic (1972) teoretski temelj na področju izvajanja te dejavnosti (Mlakar, 2011, str. 38). Delo predstavlja skupek večletnega dela z otroki, z namenom spodbude vsem tistim, ki se ukvarjajo s predstavljanjem pravljice (Šircelj, 1972, str. 8). V MKL je leta 2012 nastal dokument Pravljičarska dejavnost v Mestni knjižnici Ljubljana. Slednji ureja potek pravljičarske dejavnosti, podaja smernice za izvedbo ure pravljic in status izvajalca v MKL. Nastal je na podlagi raznolike tradicije pripovedovanja pravljic vseh knjižnic MKL ter dobrih praks posredovanja besedila in izvajanja ure pravljic (Meserko idr., 2015, str. 6). Še eden izmed dokumentov, na katerega se naslanjamo v splošnih knjižnicah in ki nam med drugim narekuje zagotavljanje dejavnosti za otroke, so Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice (za obdobje 2018–2028) (2019). Dokument omenja uro pravljic kot enega izmed dogodkov, ki ga knjižnica lahko organizira predvsem za otroke v predbralnem obdobju. Na ta način knjižnica skrbi za njihov razvoj predbralne pismenosti in motivacije za branje, odkrivanje sveta in knjižnice ter za njihovo estetsko izkušnjo (Strokovna priporočila in standardi …, 2019, str. 63). Tudi Kobe (1972, str. 41) pravi, da gre pri uri pravljic za »načrtno, premišljeno usmerjanje in uvajanje otroka v svet umetnosti, v svet literature ter za spodbujanje in kultiviranje otrokovega občutka za njene estetske vrednote«. Cilji ure pravljic so tako vzgoja za knjigo ob knjigi (knjižna vzgoja), vzgoja za obisk knjižnice (knjižnična vzgoja), vzgoja v bralce s kakovostno literaturo (književna vzgoja) in spodbujanje estetskega doživljanja otrok. Otrokom se posreduje umetniška beseda in podaja znanje iz vseh vrst področjih človeškega delovanja. Spodbujata se njihova ustvarjalnost in kreativno mišljenje. Pozornost se namenja še k razvoju socialnih vrednot, saj je ura pravljic tudi »čas za druženje, srečevanje ljubiteljev zgodb in knjig, izmenjavo mnenj in tudi čas za poslušanje drug drugega«. (Meserko idr., 2015, str. 12) Šavli, A., Uporaba pripomočkov na uri pravljic v splošni knjižnici: primer Mestne knjižnice Ljubljana. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 3 Z omenjenimi cilji v mislih ima ura pravljic lahko različne koncepte v razponu od sproščene otroške igre do strogo literarne vzgoje. Poudarki so lahko še na likovnem, glasbenem, gibalnem ali gledališkem izražanju. Ne glede na izbrani koncept ure pravljic, na izbiro strategij in pripomočkov moramo otrokom omogočiti, da uveljavijo ustvarjalnost svoje domišljije. S tem vplivamo na intenzivnost doživljanja njihovega otroštva (Kobe, 1972, str. 58). 3 PRIPOMOČKI NA URI PRAVLJIC V SPLOŠNI KNJIŽNICI Slovar slovenskega knjižnega jezika (2014) pripomoček opiše kot pripravo, snov, ki se uporablja za opravljanje določene dejavnosti, za dosego določenega cilja (npr. gospodinjski, ortopedski, tehnični, tiskarski, učni pripomoček) ali pa je namenjena za opravljanje določene dejavnosti, za dosego določenega cilja sploh (npr. zakoni in drugi pripomočki za urejanje medsebojnih odnosov). Sopomenke so rekvizit, pomagalo ali sredstvo. Za potrebe naše raziskave smo pripomoček definirali kot »vsak (ne)živ rekvizit, pomagalo ali sredstvo, ki ga pravljičar uporablja za uspešno izvedeno uro pravljic v posameznih fazah izvajanja: priprava prostora, povabilo in sprejem otrok, motivacija otrok za poslušanje, posredovanje besedila, dejavnosti, ki sledijo posredovanju besedila, in poslavljanje od otrok«. V nadaljevanju bo glede na cilje ure pravljic in ciljno skupino poslušalcev predstavljenih nekaj tipičnih pripomočkov na uri pravljic. Pri tem smo izpostavili knjižno gradivo, ki je v pomoč pri knjižni vzgoji, in predmete za igro, ki spodbujajo ustvarjalnost. Opis nam bo služil za osnovo pri izdelavi pregleda uporabljenih pripomočkov na uri pravljic. 3.1 KNJIŽNO GRADIVO NA URI PRAVLJIC V SPLOŠNI KNJIŽNICI Koncept knjižnične ure pravljic v središče postavlja knjigo in knjižnico. Pravljičar s posredovanjem besedila ali »žive besede«, kot pravi Mlakar (2011, str. 39), hkrati izvaja knjižno, književno in knjižnično vzgojo. Knjižna vzgoja ima za cilj vzgajati za knjigo ob knjigi, kar pomeni, da pri delu z otroki uporabljamo knjige (Jamnik, 1997, str. 16). Zaradi opisanega smo knjižno gradivo označili za pravljičarjev tipični pripomoček na uri pravljic. Šavli, A., Uporaba pripomočkov na uri pravljic v splošni knjižnici: primer Mestne knjižnice Ljubljana. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 4 Otroci na uri pravljic1 so v t. i. »pravljični dobi«. Štiri- in petletniki ob poslušanju pravljic vstopajo v svoj svet domišljije in jo na ta način bogatijo. V pravljične zgodbe so se sposobni vživeti, jih doživljajo in imajo ob tem močne čustvene reakcije (Kobe, 1972, str. 38). Najprimernejše knjige za omenjeno starost so slikanice ali ilustrirane knjige, ki prinašajo tako umetno kot ljudsko pravljico, realistične zgodbe s problemskimi temami, otroško poezijo in dramatiko. Sledijo še zbirke pravljic (Mlakar, 2003, str. 85–86). Otrok ob vstopu v šolo začne ločevati med realnim in irealnim svetom, spremenijo se njegovi moralni občutki, postane socialno bitje. Zato si želi nekaj nenavadnega, čudežnega. Začnejo ga zanimati pustolovske in poučne knjige (Jamnik, 1997, str. 11). Mlakar (2003, str. 86) pravi, da so poučne knjige primerne tudi za otroke v predšolskem obdobju, saj na uri pravljic lahko služijo kot iztočnica za pogovor o določeni temi in razlago določenih pojmov. Pri starosti 8–9 let se končuje pravljično obdobje, a je še vedno pomembno posredovanje besedila, saj le-to spodbuja radovednost in literarnoestetsko dojemljivost (Jamnik, 1997, str. 11). 3.1.1 Knjižno gradivo za uro pravljic v Mestni knjižnici Ljubljana Pravljičar si pri izboru knjižnega gradiva za uro pravljic lahko pomaga na različne načine. Lahko se posvetuje z drugimi pravljičarji, spremlja novosti, se izobražuje, pregleda rubrike o dobrih knjigah v otroških in vzgojnih revijah ali uporablja priporočilne sezname (Jamnik, 1997, str. 16). Eden takšnih je Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig, ki ga vsako leto izda Pionirska – Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo Mestne knjižnice Ljubljana. Priročnik predstavlja produkcijo mladinskih knjig obravnavanega leta in je prilagojen za knjižno ter knjižnično vzgojo. V pregledu priporočenih knjig za otroke in mladino so izdaje, ki so bile ocenjene z ocenami dobro, zelo dobro in odlično. Tiste, ki so ocenjene z odlično, imajo anotacijo in znak za kakovost »zlata hruška«, ki jo podeli Pionirska. Najprimernejša, v praksi že preizkušena pravljična besedila imajo oznako »za uro pravljic« (Mlakar, 2011, str. 24). 1 Zaželeno je, da na uro pravljic prihajajo otroci med 4. in 10. letom starosti. V tem obdobju dosežejo primerno stopnjo mišljenja in čustvovanja za razumevanje posredovanih vsebin. Sposobni so že sodelovanja v skupini in slediti večjemu številu zgodb, čemur mlajši otroci niso (Kobe, 1972, str. 37). Praksa v knjižnicah je različna. Ponekod na uro pravljic vabijo izključno otroke od 4. do 7. leta starosti, drugod tudi mlajše, starše in spremljevalce. Načeloma je ura pravljic namenjena stalnemu, znanemu občinstvu, a so dobrodošli tudi naključni, novi obiskovalci (Meserko idr., 2015, str. 15). Šavli, A., Uporaba pripomočkov na uri pravljic v splošni knjižnici: primer Mestne knjižnice Ljubljana. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 5 Naslovi so razvrščeni po postavitvenih skupinah2 (igroknjige, slikanice, zgodbice, zbirke pravljic, stripi, resničnost, fantastika, dramatika, poezija, poučne knjige), ki jih spremljajo še osnovni bibliografski podatki, bralna stopnja bralcev, ocena, gesla, ilustracija naslovnice, podatek o poreklu književnosti, piktogrami za žanr in znaki za nagrade. Zadnji priročnik z naslovom Skupaj3 predstavlja 1.409 knjig iz leta 2020, od katerih je 155 zlatih hrušk (Lavrenčič Vrabec, 2021, str. 35). 3.2 IGRA IN PREDMETI ZA IGRO NA URI PRAVLJIC V SPLOŠNI KNJIŽNICI Otroci na uri pravljic bogatijo domišljijo z igro in uporabo predmetov za igro. Slednja je prevladujoča dejavnost otrok v pravljičnem obdobju. Njihova dejanja so usmerjena na predmete, ki jih v igri spremenijo v sebi želeno igračo (Fekonja, 2001, str. 85). Zato se tako kot pri pravljicah tudi v igri zdi, da je vse mogoče. Z igro otroci pridobivajo izkustvo, razvijajo različne sposobnosti, izživljajo potrebo po socialnem stiku in dosegajo uresničitev neizpolnljivih želja (Kobe, 1972, str. 35). Obstaja več klasifikacij igrač. V pisni nalogi se opiramo na razvrstitev profesorice dr. Marjanovič Umek iz Oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Igrače razvrsti glede na osnovno funkcijo, ki jo otrok z igračami razvija (Fekonja, 2001, str. 86): - igrače za razgibavanje (npr. žoge, vozila, igrače na vrvico, igrala), - ljubkovalne igrače, ki v igri lahko oživijo (npr. živali iz pliša, lutke), - igrače za spodbujanje konstrukcijske igre (npr. kocke, naravni materiali: mivka, kamenje, listje, papir), - igrače za družabne igre (npr. karte, človek ne jezi se, monopoli) - in improvizirane, doma izdelane igrače iz različnih materialov za različne namene (npr. igrače iz blaga, papirja, zamaškov, naravnih materialov). Berčnik in Devjak (2018, str. 145–146) izpostavljata še: - igrače za spodbujanje domišljijske igre oz. igro vlog (predmeti za vsakdanjo rabo: oblačila, obutev, posoda, pribor, materiali, kot so npr. papir, blago, plastenke itd.) 2 Več o temi: Kemperle, K. in Šauperl, A. (2012). Postavitev knjižnega gradiva na oddelku za otroke in mladino v splošni knjižnici. Knjižnica, 56(1-2), 13–33. 3 Celotni naslov priročnika je Skupaj: priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2021: pregled knjižne produkcije za mladino iz leta 2020. Šavli, A., Uporaba pripomočkov na uri pravljic v splošni knjižnici: primer Mestne knjižnice Ljubljana. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 6 - in igrače za ustvarjalno izražanje (npr. materiali za risanje, slikanje, glasbila, naravni materiali), h katerim štejemo tudi konstrukcijske igrače. 3.2.1 Igroteka v Mestni knjižnici Ljubljana MKL (natančneje Knjižnica dr. Franceta Škerla, Knjižnica Bežigrad in Knjižnica Škofljica) se ponaša z zbirko več kot 2.000 igrač in iger za izposojo, imenovano igroteka (Klarić, 2020, str. 42). Naloge igroteke so nabava in dopolnjevanje zbirke, obdelava igrač, izposoja igrač, svetovanje v zvezi z igračami in izvajanje dejavnosti, vezanih na igro in igrače (npr. uporaba igrač na uri pravljic) (Matijevič, 2006). Pri razvrščanju igrač se v MKL naslanjamo na pedagoško klasifikacijo igrač – glede na to, katero primarno funkcijo spodbujajo (Matijevič, 2006, str. 200–201): - didaktične ali izobraževalne igrače, ki jih otroci uporabljajo na vnaprej določen način (npr. domino s števili, loto, magnetne table s črkami), - senzorične ali čutilne igrače za najmlajše, s katerimi otroci razvijajo čutilne organe (npr. natikanke, vstavljanke, reliefni domino, zvočne igrače), - imitativne ali posnemovalne igrače, s katerimi otroci posnemajo odrasle, njihove poklice, situacije in stanje (npr. kuhalniki, posoda, plišaste igrače, lutke), - konstrukcijske igrače, ki razvijajo otroško domišljijo, koncentracijo, mišljenje, vztrajnost in natančnost (npr. lego kocke, sestavljanke, elementi za gradnjo različnih konstruktov), - motorične igrače, s katerimi krepijo telo in razvijajo telesne spretnosti (npr. hodulje, žoge, obroči, keglji), - in družabne igre, ki otroke učijo upoštevanja pravil in sodelovanja z vrstniki. 4 PRAVLJIČAR NA URI PRAVLJIC Vsi opisani cilji in nameni ure pravljic v splošni knjižnici so lahko doseženi le prek posredovanja literature otrokom. Dokument Pravljičarska dejavnost v Mestni knjižnici Ljubljana (Meserko idr., 2015, str. 6) izvajalca na uri pravljic v knjižnici poimenuje pravljičar. Po ustanovitvi delovne skupine za organizacijo pravljičarske dejavnosti v MKL leta 2011 pravljičar prejme pomemben status. V svoj opis dela in nalog dobi vpisano dejavnost rednega izvajanja ure pravljic. Osnovno izhodišče delovne skupine je, da naj bo pravljičar zaposleni Šavli, A., Uporaba pripomočkov na uri pravljic v splošni knjižnici: primer Mestne knjižnice Ljubljana. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 7 knjižničar v MKL. Kot tak ima vse potrebne kompetence za promocijo bralne kulture v splošni knjižnici. Da njegovo delo zadosti ciljem ure pravljic, mora poznati knjižnično zbirko knjižnice in delo na mladinskem oddelku, biti kompetenten za delo z otroki in odraslimi ter biti stalen, saj se otroci nanj navadijo (Meserko idr., 2015, str. 16). Uro pravljic pravljičar zasnuje,4 organizira in izvede sam, zato je to njegovo avtorsko delo. Pri izvedbi ure pravljic udejanji, kar je predhodno zasnoval, kar vključuje tudi uporabo pripomočkov. Primer dobre prakse pripovedovanja pravljic s stalnim pravljičarjem prihaja iz Mestne knjižnice Provo (Provo City Library, krajše: PCL) v Utahu. V knjižnici se zavedajo vpliva pripovedovanja na bralno vedenje otrok in vedno večje potrebe po vključevanju raznovrstnih metod pripovedovanja. S tem namenom imajo v knjižnici zaposlene poklicne pravljičarje, ki so strokovno usposobljeni za vsakodnevno izvajanje ure pravljic. Pomembne so predvsem njihove spretnosti za razvedrilo otrok. Te lahko vključujejo petje, uporabo glasbenih inštrumentov, lutkarstvo, dramatizacijo, pripovedovanje s poudarjanjem posameznih delov besedila in posnemanjem zvokov ter živali. Že na zaposlitvenem razgovoru morajo pripraviti program, ki vključuje pravljico, pesem in igro s prstnimi ali drugimi lutkami. Pogosto dobijo tudi nalogo iz improvizacije, v kateri morajo s pomočjo naključnih predmetov (žoge, zvonca, nogavice, plišaste živali) uprizoriti dejavnost za otroke. Poleg poklicnih pravljičarjev ima knjižnica še pravljičarja koordinatorja. Slednji vedno sodeluje na uri pravljic kot predstavnik knjižnice in knjižnične dejavnosti. Pred izvedbo ure pravljic pripravi kakovostno knjižno gradivo in raznovrstne pripomočke na temo pravljic. Pravljičarji si nato iz pripravljenega nabora izberejo sebi ljubo gradivo in metode interpretacije besedil. Sodelovanje koordinatorja, ki ima knjižnično znanje, s poklicnimi pravljičarji, ki imajo spretnosti za razvedrilo otrok, se je izkazalo za izjemno uspešno pri izvedbi ure pravljic. K večjemu udobju in sproščenosti otrok pa prispeva še stalnost pripovedovalcev (Morris, 2006, str. 48–51). 5 IZVEDBA URE PRAVLJIC V SPLOŠNI KNJIŽNICI V tem poglavju bo opisan proces izvedbe ure pravljic po fazah in s primeri ponazorjena uporaba pripomočkov. Pri izboru faz bomo izhajali iz dokumenta Pravljičarska dejavnost v Mestni knjižnici Ljubljana (Meserko idr., 2015), primere uporabe pripomočkov pa bomo ponazorili s 4 V pisni nalogi smo se osredotočili na izvedbo ure pravljic, vendar se pravljičar nanjo pripravlja že prej. Več o zasnovi ure pravljic je opisano v dokumentu Pravljičarska dejavnost … (Meserko idr., 2015). Šavli, A., Uporaba pripomočkov na uri pravljic v splošni knjižnici: primer Mestne knjižnice Ljubljana. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 8 pomočjo diplomske naloge Nataše Uršič, Pripovedovanje pri uri pravljic (Uršič, 2013). V Knjižnici Ig je izvedla tri ure pravljic in pri tem uporabljala različne pripomočke. Faze si sledijo v časovnem zaporedju: priprava prostora za uro pravljic, povabilo in/ali sprejem otrok na uro pravljic, motivacija otrok za poslušanje ure pravljic, posredovanje besedila na uri pravljic, dejavnosti, ki sledijo posredovanju besedila na uri pravljic, in poslavljanje od otrok na uri pravljic. 5.1 PRIPRAVA PROSTORA ZA URO PRAVLJIC Pravljičar v procesu izvajanja ure pravljic najprej pripravi primeren prostor za poslušalce. To je praviloma pravljična soba ali poseben prostor v knjižnici, kjer se lahko vzpostavita mir in intimno vzdušje. Kobe (1972, str. 47) predlaga, da se prostor v prvi vrsti opremi z izborom knjig, iz katerih pravljičar izbira zgodbe za svoj program. Po teh knjigah lahko otroci listajo pred uro pravljic ali po njej. Tako pravljičar otroke že s samim okoljem uvaja v svet knjige. Za popestritev prostora lahko pravljičar doda še druge pripomočke. Poleg pohištva in pripomočkov za prostore, kot so stoli, blazine, mize in police, so to lahko še drugi elementi, ki ustvarijo prijetno vzdušje. Uršič (2013, str. 28–46) med drugim omeni pravljični kovček ali skrinjo s knjižnim gradivom, na stenah obešene izdelke otrok, mizo s slikanicami in lutkami ter pripomočke, ki bodo v pomoč v naslednjih fazah izvajanja ure pravljic. Posebej izpostavlja pripomočke za motiviranje otrok za poslušanje, kot so pravljični zvonček, bobenček, ropotulje, palčke idr. Če po posredovanju besedila sledijo dejavnosti za ustvarjalno izražanje, se tudi na to vezani pripomočki (npr. barvice, listi) pripravijo vnaprej. 5.2 POVABILO IN/ALI SPREJEM OTROK NA URO PRAVLJIC Svojevrstno povabilo na uro pravljic je vnaprej zasnovan program, ki je objavljen na spletu ali v programskih napovednikih posameznih knjižnic (Mlakar, 2011, str. 24). V MKL se vsako leto septembra pripravi točni razpored ure pravljic, ki je objavljen na spletni strani knjižnice. Izdela se tudi različen promocijski material v določeni grafični podobi (trenutno je v MKL maskota motiv lisice). Med pripomočki za promocijo ure pravljic so plakati, zgibanke za starše, kazalke, priponke za pravljičarje in dnevnik pravljic za otroke. V slednjem otroci zbirajo odtise žiga z motivom izbrane maskote, ki ga dobijo ob vsakem obisku ure pravljic (Meserko idr., 2015, str. 19). Otrok, ki na uro pravljic hodijo redno, tako ni potrebno dodatno vabiti. Pravljičar lahko na Šavli, A., Uporaba pripomočkov na uri pravljic v splošni knjižnici: primer Mestne knjižnice Ljubljana. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 9 uro pravljic povabi tudi otroke, ki so ta čas v knjižnici, a z dogodkom niso seznanjeni. To stori tudi pravljičarka v našem uvodnem primeru izvedene ure pravljic. Otroke povabi z nagovorom in uporabo plišastih igrač. Ko pravljičar sprejme otroke in njihove starše v prostor za uro pravljic, lahko prične z motivacijo za poslušanje ure pravljic. 5.3 MOTIVACIJA OTROK ZA POSLUŠANJE URE PRAVLJIC Kobe (1972, str. 48) poudarja, da je na začetku ure pravljic in po potrebi pred vsako novo zgodbo z otroki treba navezati pogovor v zvezi z obravnavano tematiko ali domiselno predstaviti glavne junake. Pravljičar tako s poslušalci vzpostavi uvodni čustveni stik, jih sprosti in jim pomaga k večji koncentraciji za poslušanje. Otroci začutijo, da se bo zgodilo nekaj posebnega. Pogosto je motivacija že sam odtis žiga v dnevnik pravljic, ki ga otroci dobijo ob obisku ure pravljic. Pravljičar lahko uporabi še zvočno znamenje (zvonček, bobenček, ropotulja idr.), ki naznanja začetek ure pravljic. Sledijo predstavljanje po imenih in starosti, seznanjanje s pravili pri uri pravljic, dejavnosti, povezane s pravljico, napoved pravljice in priklic pravljične tišine. Ena izmed ur pravljic, ki jih izvede in opiše Uršič (2013, str. 47–48), se navezuje na čustva. Pri dejavnostih in napovedi pravljice v ta namen uporabi naslednje pripomočke: sličice z različnimi izrazi otrok za ponazarjanje čustev, lutko, ki otroke sprašuje o čustvih, in palico kot čarobno glasbilo za umiritev pred poslušanjem. 5.4 POSREDOVANJE BESEDILA NA URI PRAVLJIC Pravljičar literaturo posreduje na različne načine. Lahko jo pripoveduje prosto ali posreduje s pomočjo pripomočkov, kot so ilustracije v knjigah, lutke, sličice in glasbeni inštrumenti. Besedilo lahko tudi glasno bere (Mlakar, 2011, str. 24). Način posredovanja besedila je skladen s pravljičarjevo lastno pripovedno poetiko in sposobnostmi (Meserko idr., 2015, str. 14). Najpogosteje pravljičar besedilo posreduje s pomočjo ilustracij v knjigah. Pri tem mora paziti, da je poleg vsebine kakovostna tudi ilustracija.5 Skupaj tvorita smiselno celoto, kar vpliva na otrokovo estetsko doživljanje pravljice (Uršič, 2013, str. 30). Za pripovedovanje z ilustracijami 5 Več o vlogi kakovostne ilustracije: Zupančič, T. (2017). Vloga kakovostne ilustracije v predšolskem obdobju. V D. Haramija (ur.), V objemu besed: razvijanje družinske pismenosti (str. 39–46). Univerzitetna založba Univerze v Mariboru. Šavli, A., Uporaba pripomočkov na uri pravljic v splošni knjižnici: primer Mestne knjižnice Ljubljana. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 10 v knjigah pravljičar izbere tiste pravljične zgodbe, ki jih spremljajo domiselne, likovno kakovostne in starostni stopnji poslušalcev primerne ilustracije. Vpleta jih v zgodbo, usmerja otroke v čim več podrobnosti na njej in tako vpliva na razvoj otrokovih domišljijskih predstav (Kobe, 1972, str. 53). Ilustracije so lahko izhodišče za pogovor o vsebini v nadaljnjih fazah. Če je na uri pravljic večja skupina otrok, je primernejše pripovedovanje ob projiciranih ilustracijah na platnu (Mlakar, 2011, str. 27). Kobe (1972, str. 54) omenja še pripovedovanje z lutko. Ta pogosto predstavlja glavnega junaka in je prisotna med celotno izvedbo ure pravljic. Lutka ne predstavlja dokončno izoblikovanega junaka zgodbe, ampak otrokom prepušča svobodo pri oblikovanju lastne predstave o njem. Doprinos lutke k uri pravljic je tudi v tem, da po pripovedovanju ostane z otroki, se z njimi pogovarja in se na koncu od njih tudi poslovi. Kot pravi Škafar (2011, str. 33) v svoji diplomski nalogi Lutka kot motivacijsko sredstvo pri pripovedovanju pravljic, lutka otrokom nudi tudi vizualne informacije, ki jim jih zaradi pomanjkanja izkušenj in starosti še ni uspelo pridobiti. Gre za združevanje vizualnih in zvočnih elementov z dejanji, kar Škafar pojasni na primeru zgodbe o neznanih živalih. Te postanejo otroku smiselne, če lahko vsebino povezuje z upodobitvijo lutke kot konkretne živali. 5.5 DEJAVNOSTI, KI SLEDIJO POSREDOVANJU BESEDILA NA URI PRAVLJIC V odmorih med posameznimi zgodbami in po koncu posredovanja besedila pogosto sledi pogovor o slišanem. Na ta način otroci poglabljajo razumevanje in utrdijo doživetje zgodb. Povejo lahko svoje občutke o zgodbah, njihovem doživljanju, lahko se tudi izrazijo na različne načine. Pri tem Kobe (1972, str. 55–56) izpostavlja ustvarjalne dejavnosti. Pravi, da otroci intenzivno podoživljajo zgodbe, kadar po slišanem rišejo, slikajo ali modelirajo. Te dejavnosti so tudi sicer izmed bolj priljubljenih oblik otroške ustvarjalne igre. Medtem ko pravljičar opazuje, katere junake in dogodke iz zgodbe otroci upodabljajo, v katerem zaporedju ipd., spremlja načine literarnoestetskega doživljanja otrok. Likovne dejavnosti niso edini način izražanja slišanih vsebin. Te lahko otroci tudi zaigrajo bodisi sami bodisi z uporabo lutk, jih uglasbijo in zapojejo ali izrazijo v ritmični obliki. Nazadnje se lahko tudi samo sproščeno igrajo z igračami. Uršič (2013) pri dejavnostih uporabi naslednje pripomočke: klopčič volne (vsak si izmisli del zgodbe, ob tem si podajajo klopčič volne), sličice na temo pravljice (razvrščanje sličic po Šavli, A., Uporaba pripomočkov na uri pravljic v splošni knjižnici: primer Mestne knjižnice Ljubljana. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 11 zaporedju v zgodbi), plastelin (oblikovanje pravljičnih junakov), pripomočke za posnemanje na temo ure pravljic (npr. jabolko za uprizoritev zgodbe Žiga špaget gre v širni svet), pobarvanke, pripomočke za barvanje, risanje idr. 5.6 POSLAVLJANJE OD OTROK NA URI PRAVLJIC V fazi poslavljanja od otrok običajno sledita pravljičarjeva zahvala za udeležbo in klepet s starši. Tako poslavljanje opiše tudi Škafar (2011), pri čemer v nobenem primeru izvedene ure pravljic ne izpostavlja uporabe pripomočkov. 6 RAZISKAVA 6.1 RAZISKOVALNI PROBLEM Predmet naše raziskave so pripomočki pri izvajanju ure pravljic na primeru MKL. Cilj pisne naloge je zbrati podatke o uporabi pripomočkov v posameznih fazah izvajanja ure pravljic (priprava prostora, povabilo in/ali sprejem otrok, motivacija otrok za poslušanje, posredovanje besedila, dejavnosti, ki sledijo posredovanju besedila, poslavljanje od otrok). Namen izbora podatkov je: - ugotoviti, ali pravljičarji v posamezni fazi izvajanja ure pravljic uporabljajo pripomočke, in če jih, katere; - ugotoviti, kaj pravljičarji menijo o uporabi pripomočkov na uri pravljic; - pripraviti pregled uporabljenih pripomočkov na uri pravljic. Zastavili smo si naslednja raziskovalna vprašanja: - RV1: Ali pravljičarji v posamezni fazi izvajanja ure pravljic uporabljajo pripomočke? - RV2: Katere pripomočke uporabljajo pravljičarji v posamezni fazi izvajanja ure pravljic? - RV3: Zakaj se pravljičarji odločajo za uporabo pripomočkov na uri pravljic? - RV4: Kaj menijo pravljičarji o odzivnosti otrok na uporabljene pripomočke v posamezni fazi izvajanja ure pravljic? 6.2 RAZISKOVALNA METODA Šavli, A., Uporaba pripomočkov na uri pravljic v splošni knjižnici: primer Mestne knjižnice Ljubljana. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 12 Za pridobivanje podatkov smo uporabili anketno metodo. Anketa je raziskovalna metoda za zbiranje podatkov s spraševanjem, pri katerem pisno zbiramo podatke o stališčih in mišljenjih izpraševalcev. Pri anketi postavljamo določena vprašanja določeni vrsti ljudi, na določen način, s ciljem zbrati resnične odgovore. Z anketno metodo tako ne proučujemo celotne populacije, ampak izberemo vzorec, katerega podatki nam omogočajo posploševanje na celotno populacijo. Podatke zbiramo s pomočjo vprašalnika (Ambrožič, 2005, str. 23–24). Vprašanja, ki jih oblikujemo, so lahko odprta, zaprta ali polodprta. Izpraševancem lahko dovoljujemo prost odgovor, izražen z lastnimi besedami, kar omogoča popolnejši zajem dejanske situacije. Lahko jim ponudimo alternative z zaprtimi vprašanji ali pa uporabimo polodprta vprašanja, ki povezujejo dobre lastnosti obeh. Dajejo namreč možnost prostega odgovarjanja ali odgovor s ponujenimi odgovori (Ambrožič, 2005, str. 33–38). 6.2.1 Anketni vzorec V vzorec so bili zajeti pravljičarji, ki so zaposleni v MKL in so v letu 2022 izvedli najmanj eno uro pravljic. Za zaposlene pravljičarje smo se odločili, ker tako usmerja tudi dokument Pravljičarska dejavnost v MKL (2015). Zajeti so bili pravljičarji iz območnih knjižnic MKL (Knjižnica Bežigrad, Knjižnica Jožeta Mazovca, Knjižnica Prežihov Voranc, Knjižnica Otona Župančiča, Knjižnica Šiška), njihovih krajevnih knjižnic in iz Potujoče knjižnice. Vseh skupaj je bilo 33. S pomočjo Centra za koordinacijo storitev v MKL smo pridobili njihove službene elektronske naslove in jim v začetku meseca junija 2022 poslali spletno povezavo na vprašalnik, ki jim je bil na voljo za izpolnjevanje do konca junija. Sredi junija smo vsem sodelujočim še enkrat posredovali elektronsko pošto s povezavo in jih prijazno opomnili na izpolnjevanje. Hkrati smo se zahvalili vsem tistim, ki so anketo že izpolnili. 6.2.2 Anketni vprašalnik Spletni vprašalnik smo izdelali s pomočjo spletnega orodja 1KA. Zajemal je 19 vprašanj, od katerih sta bili 2 vprašanji o dejstvih, ostalih 17 pa o mnenjih in stališčih. Sedem vprašanj je bilo zaprtega tipa, 7 odprtega (od teh 6 pogojnih) in 5 polodprtih (od teh 2 ordinalni lestvici). Z vprašanji o dejstvih smo želeli ugotoviti razmerja med značilnostmi pravljičarjev in predmetom raziskave. Zanimalo nas je, koliko let že izvajajo uro pravljic v MKL in v kateri/h knjižnici/knjižnicah MKL. Sledilo je 17 vprašanj o mnenjih in stališčih. Oblikovana so bila Šavli, A., Uporaba pripomočkov na uri pravljic v splošni knjižnici: primer Mestne knjižnice Ljubljana. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 13 tako, da so pravljičarje vodila od začetka do konca izvedbe ure pravljic, po posameznih fazah. Za vsako fazo nas je zanimalo, ali pravljičarji v njej uporabljajo pripomočke, in če jih, katere. Če so označili, da pripomočkov ne uporabljajo, jih je aplikacija vodila na vprašanje o uporabi pripomočkov v naslednji fazi. Če so označili, da pripomočke uporabljajo, se je pojavilo pogojno vprašanje, katere pripomočke uporabljajo. Vprašanje je bilo odprtega tipa, zato so lahko prosto navajali pripomočke. Nismo se želeli omejiti na določene pripomočke, saj smo želeli dobiti celosten vpogled v uporabo pripomočkov. Le pri fazi posredovanja besedila nas je konkretno zanimalo, katere pripomočke za knjižno vzgojo uporabljajo pravljičarji in na kakšne načine posredujejo vsebine. Zanimalo nas je tudi, zakaj se pravljičarji odločajo za pripomočke in kako se na njihovo uporabo odzivajo otroci v posamezni fazi ure pravljic. V ta namen smo uporabili ordinalne lestvice. Gre za razvrščanje pojavov, dogodkov skladno s pravili povezovanja oštevilčenja z opazljivimi pojavi. Podatki se razvrščajo v kontinuum, pri čemer se ve, če je neki podatek večji oz. manjši od drugega na tem kontinuumu (Ambrožič, 2005, str. 37). Nazadnje smo dodali navodilo, naj pravljičarji po fazah opišejo uro pravljic, pri kateri so uporabili pripomočke. S tem vprašanjem smo želeli pridobiti celosten vpogled v izvedbo ure pravljic in podali možnost dodatnih razjasnitev iz prejšnjih vprašanj. Celoten anketni vprašalnik je dostopen v Prilogi 1. 6.3 REZULTATI ANKETE Statistična obdelava podatkov je potekala v ozadju spletnega orodja 1KA. Prejeli smo 28 izpolnjenih vprašalnikov. V analizo smo zajeli 23 delno ali popolnoma izpolnjenih vprašalnikov. V tem poglavju bodo najprej predstavljeni odgovori o dejstvih pravljičarjev. Sledila bo predstavitev rezultatov po posameznih fazah izvajanja ure pravljic. Predstavljen bo rezultat o uporabi pripomočkov, nato pregled uporabljenih pripomočkov po skupinah in podskupinah. Glavne skupine so: pohištvo in pripomočki v prostoru, pripomočki za knjižno vzgojo, pripomočki za igro, pripomočki za ustvarjalno izražanje,6 pripomočki za promocijo ure 6 Pripomočki za ustvarjalno izražanje teoretično sodijo med pripomočke za igro, a smo jih zaradi večje preglednosti ločili. Pri razvrščanju se zato lahko določeni pripomočki ponovijo v več pod skupinah (npr.: lutke), odvisno od namena uporabe pripomočka. Šavli, A., Uporaba pripomočkov na uri pravljic v splošni knjižnici: primer Mestne knjižnice Ljubljana. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 14 pravljic in drugi pripomočki. Osnovna shema klasifikacije pripomočkov na uri pravljic s primeri je v Prilogi 2. Vključeni pravljičarji iz vzorca imajo naslednje značilnosti: 35 % pravljičarjev uro pravljic izvaja 0–5 in 6–10 let. Z 22 % sledijo pravljičarji, ki jih izvajajo več kot 15 let, 9 % pa uro pravljic izvaja 11–15 let (Slika 1). Največ vrnjenih vprašalnikov smo prejeli od pravljičarjev, ki uro pravljic izvajajo v Knjižnici Bežigrad (30,4 %), sledijo Knjižnica Jožeta Mazovca (26,1 %), Knjižnica Prežihov Voranc (21,7 %), Knjižnica Šiška (13,0 %) in Knjižnica Otona Župančiča (8,7 %) (Slika 2). Slika 1: Leta izvajanja ure pravljic v MKL glede na pravljičarje Slika 2: Knjižnice izvajanja ur pravljic znotraj MKL glede na pravljičarje 6.3.1 Priprava prostora za uro pravljic Šavli, A., Uporaba pripomočkov na uri pravljic v splošni knjižnici: primer Mestne knjižnice Ljubljana. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 15 Petinšestdeset odstotkov pravljičarjev pravi, da prostor, v katerem izvajajo uro pravljic, ni predhodno opremljen s pripomočki, 35 % pa, da je (Slika 3). Omenjajo pripomočke, ki so navedeni v Preglednici 1. Slika 3: Predhodna opremljenost prostora za izvajanje ure pravljic glede na pravljičarje Preglednica 1: Predhodno pripravljeni pripomočki v prostoru za izvajanje ure pravljic S pripomočki prostor izvajanja ure pravljic dodatno opremi 48 % pravljičarjev, 52 % pa ne (Slika 4). V Preglednici 2 je navedeno, katere pripomočke pravljičarji dodajo. SKUPINE IN PODSKUPINE PRIPOMOČKOV UPORABLJENI PRIPOMOČKI Pohištvo in pripomočki v prostoru preproga, stoli, mize, blazine za sedenje, oder za nastopanje, zavese Pripomočki za knjižno vzgojo slikanice Pripomočki za igro plišaste igrače, lutke Pripomočki za ustvarjalno izražanje - pripomočki za likovno izražanje papir, barvice, flomastri, škarje, lepilo, plakati, tabla za risanje - pripomočki za dramsko izražanje lutke Šavli, A., Uporaba pripomočkov na uri pravljic v splošni knjižnici: primer Mestne knjižnice Ljubljana. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 16 Slika 4: Dodatna opremljenost prostora za izvajanje ure pravljic glede na pravljičarje Preglednica 2: Pripomočki, ki jih pravljičarji dodajo v prostor za izvajanje ure pravljic 6.3.2 Povabilo in/ali sprejem otrok na uro pravljic Povabilo in/ali sprejem otrok v prostor na uro pravljic pri 87 % pravljičarjev poteka z ustnim nagovorom (Slika 5); 13 % pravljičarjev pri tem uporablja tudi pripomočke. Slednji so navedeni v Preglednici 3. SKUPINE IN PODSKUPINE PRIPOMOČKOV UPORABLJENI PRIPOMOČKI Pohištvo in pripomočki v prostoru blazine za sedenje, stoli, mize, kavč, pručke, stopnice (ročno narejene), obroči (za poligon), stojalo (kot ograja), poligon z različnimi pripomočki Pripomočki za knjižno vzgojo knjige na temo pravljice (npr. o Afriki), razstava knjig od istega avtorja (npr. Ela Peroci) Pripomočki za igro - ljubkovalne igrače plišaste igrače, lutke (npr. tiger, krokodil) - imitativne igrače modre vreče za sedenje (predstavljajo reko) - improvizirane igrače kača s filca, drevo iz obešalnika, trava v trakovih iz krep papirja, nogavica z luknjo, vnaprej narejen izdelek na temo pravljice - didaktične igrače za uro pravljic z otroki 2+ Pripomočki za ustvarjalno izražanje - pripomočki za likovno izražanje škarje, lepilo, papir, na papirju izrisana mreža za izdelavo kocke, šopki regrata - pripomočki za glasbeno izražanje lesena glasbila - pripomočki za dramsko izražanje vseskozi prisotne lutke (npr. volk), druge lutke Pripomočki za promocijo ure pravljic žig za beleženje obiska, dnevnik obiska Drugi pripomočki predmeti na temo pravljice Šavli, A., Uporaba pripomočkov na uri pravljic v splošni knjižnici: primer Mestne knjižnice Ljubljana. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 17 Slika 5: Načini povabila in/ali sprejema otrok na uro pravljic glede na pravljičarje Preglednica 3: Pripomočki, ki jih pravljičarji uporabljajo pri povabilu in/ali sprejemu otrok v prostor na uro pravljic 6.3.3 Motivacija otrok za poslušanje ure pravljic Petinšestdeset odstotkov pravljičarjev otroke motivira za poslušanje s pogovorom, 35 % pa s pogovorom in uporabo pripomočkov (Slika 6). Uporabljeni pripomočki so navedeni v Preglednici 4. SKUPINE IN PODSKUPINE PRIPOMOČKOV UPORABLJENI PRIPOMOČKI Pripomočki za knjižno vzgojo slikanice, slikanice-uganke, slikanice-poezija Pripomočki za igro - ljubkovalne igrače lutke, plišaste igrače - improvizirane igrače ruta (kot krilo), ogrlica iz kartona Pripomočki za ustvarjalno izražanje - pripomočki za dramsko izražanje vseskozi prisotne lutke (npr. volk, fant Peterček) in plišaste igrače (npr. kokoš), druge lutke in plišaste igrače Pripomočki za promocijo ure pravljic letak z vabilom na uro pravljic Šavli, A., Uporaba pripomočkov na uri pravljic v splošni knjižnici: primer Mestne knjižnice Ljubljana. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 18 Slika 6: Načini motivacije otrok za poslušanje ure pravljic glede na pravljičarje Preglednica 4: Pripomočki, ki jih pravljičarji uporabljajo pri motivaciji otrok za poslušanje ure pravljic 6.3.4 Posredovanje besedila na uri pravljic Rezultati ankete kažejo, da vsi pravljičarji v fazi posredovanja besedila uporabljajo slikanice (Slika 7). Sledijo slikanice-uganke (65 %), poučne knjige in priročniki (52 %), slikanice-poezija (48 %), zbirke pravljic (39 %), igroknjige (26 %) in zgodbice (4 %). Trinajst odstotkov pravljičarjev navaja še hrano, pijačo, ustne, pisne in spletne vire pri pripovedovanju legende ter poslušanje posnetkov pesmi na zgoščenkah. SKUPINE IN PODSKUPINE PRIPOMOČKOV UPORABLJENI PRIPOMOČKI Pripomočki za knjižno vzgojo knjige, slikanice, poučne knjige, slikanice-uganke, slikanice- poezija Pripomočki za igro - ljubkovalne igrače vseskozi prisotne plišaste igrače (npr. kokoš) in lutke (npr. volk, Peterček), druge plišaste igrače in lutke Pripomočki za ustvarjalno izražanje - pripomočki za glasbeno izražanje glasbila (ogledovanje) - pripomočki za dramsko izražanje gledališče kamišibaj, vseskozi prisotne plišaste igrače (npr. kokoš) in lutke (npr. volk, Peterček), druge lutke Pripomočki za promocijo ure pravljic žig za beleženje obiska, dnevnik obiska Drugi pripomočki predmeti na temo pravljice Šavli, A., Uporaba pripomočkov na uri pravljic v splošni knjižnici: primer Mestne knjižnice Ljubljana. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 19 Slika 7: Uporaba knjig v fazi posredovanja besedila na uri pravljic glede na pravljičarje Slika 8 prikazuje načine posredovanja besedila na uri pravljic, ki jih uporabljajo pravljičarji. Največ jih posreduje z ilustracijami v knjigah (91 %), prosto jih pripoveduje 87 %, z lutkami 43 %, bere jih 26 %, 13 % jih uporablja glasbila. Trinajst odstotkov pravljičarjev pri možnosti »drugo« navaja uporabo platna za projiciranje manjših slikanic, izvedbo poligona in uporabo gledališča kamišibaj. V Preglednici 5 so razvrščeni pripomočki, ki jih pravljičarji uporabljajo v fazi posredovanja besedila. Slika 8: Načini posredovanja besedila na uri pravljic glede na pravljičarje Šavli, A., Uporaba pripomočkov na uri pravljic v splošni knjižnici: primer Mestne knjižnice Ljubljana. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 20 Preglednica 5: Pripomočki, ki jih pravljičarji uporabljajo v fazi posredovanja besedila na uri pravljic 6.3.5 Dejavnosti, ki sledijo uri pravljic Petinšestdeset odstotkov pravljičarjev po posredovanju besedila izvaja dejavnosti, 35 % pa ne (Slika 9). V Preglednici 6 so razvrščeni pripomočki, ki jih pri dejavnostih uporabljajo pravljičarji. Slika 9: Izvajanje dejavnosti po posredovanju besedila na uri pravljic glede na pravljičarje SKUPINE IN PODSKUPINE PRIPOMOČKOV UPORABLJENI PRIPOMOČKI Pripomočki za knjižno vzgojo slikanice, slikanice-uganke, slikanice-poezija, poučne knjige, zbirke pravljic, igroknjige, zgodbice, ilustracije v knjigah Pripomočki za igro poligon z različnimi pripomočki - ljubkovalne igrače plišaste igrače (npr. kokoš, mačka, miš, lisica), lutke (npr. tiger, krokodil) - imitativne igrače modre vreče za sedenje (reka), zelen dežnik - improvizirane igrače vnaprej narejen izdelek na temo pravljice: kača s filca, drevo iz obešalnika, trava v obliki trakov iz filca, nogavica z luknjo, flavta z luknjo Pripomočki za ustvarjalno izražanje - pripomočki za glasbeno izražanje glasbila (boben, kuhinjski lonček, druga glasbila), zgoščenke s pesmicami - pripomočki za dramsko izražanje gledališče kamišibaj, vseskozi prisotne lutke (npr. volk) in plišaste igrače (npr. kokoš), lutke vezane na pravljico (npr. pes, netopir) Drugi pripomočki hrana, pijača, platno za projiciranje, predmeti na temo pravljice Šavli, A., Uporaba pripomočkov na uri pravljic v splošni knjižnici: primer Mestne knjižnice Ljubljana. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 21 Preglednica 6: Pripomočki, ki jih pravljičarji uporabljajo pri dejavnostih, ki sledijo posredovanju besedila na uri pravljic 6.3.6 Poslavljanje od otrok na uri pravljic V zadnji fazi se 85 % pravljičarjev od otrok poslovi s pogovorom (Slika 10). Štirinajst odstotkov pravljičarjev pri tem uporablja še pripomočke, ki so navedeni v Preglednici 7. Slika 10: Načini poslavljanja od otrok ob koncu ure pravljic glede na pravljičarje SKUPINE IN PODSKUPINE PRIPOMOČKOV UPORABLJENI PRIPOMOČKI Pripomočki za knjižno vzgojo poučne knjige Pripomočki za igro - ljubkovalne igrače plišaste igrače, vseskozi prisotne lutke (npr. volk) in druge lutke - imitativne igrače lutka (kot bolnik), grad z vitezi, hrana iz plastike (npr. korenje, solata) Pripomočki za ustvarjalno izražanje preprosti izdelke na temo pravljice (npr. trganka) - pripomočki za likovno izražanje barvice, flomastri, voščenke, papir (barvni, bel), izrisana mreža kocke na papirju, vrvice, pobarvanke, grafomotorične vaje (z liki iz pravljice), karton, stiropor, škarje, lepilo, odpadna papirnata embalaža, klobučevina, volna, vata, zrna, storži, rože, regrat, vseskozi prisotne lutke (npr. volk) in druge lutke, ki jih otroci rišejo - pripomočki za glasbeno izražanje zgoščenke s pesmicami, glasbila (npr. kuhinjski lončki, doma izdelane ropotulje, lajna), čarobna palica za dirigiranje - pripomočki za dramsko izražanje vseskozi prisotne lutke (npr. volk, ki daje navodila) in druge lutke - pripomočki za gibalno izražanje lesene kocke, igrače za razvoj grafomotorike Šavli, A., Uporaba pripomočkov na uri pravljic v splošni knjižnici: primer Mestne knjižnice Ljubljana. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 22 Preglednica 7: Pripomočki, ki jih pravljičarji uporabljajo pri poslavljanju od otrok ob koncu ure pravljic 6.3.7 Mnenja pravljičarjev o uporabi pripomočkov na uri pravljic Slika 11 prikazuje, kako intenzivno na pravljičarje vplivajo navedeni dejavniki, ko se odločajo o uporabi pripomočkov na uri pravljic. Odgovorilo je 20 pravljičarjev. Izbor teme zelo vpliva na 50 % pravljičarjev, vpliva na 45 %, na 5 % pravljičarjev pa ne vpliva. Starost in razvojna stopnja otrok na 45 % pravljičarjev zelo vplivata, na 45 % vplivata, niti vplivata niti ne vplivata na 5 % pravljičarjev, na preostalih 5 % pa sploh ne vplivata. Število otrok na uri pravljic vpliva na 35 % pravljičarjev, na 25% zelo vpliva, na 20 % niti vpliva niti ne vpliva, na 15 % ne vpliva in na 5 % sploh ne vpliva. Časovni okvir izvajanja ure pravljic vpliva na 45 % pravljičarjev, na 25 % niti vpliva niti ne vpliva, na 20 % zelo vpliva, na 5 % ne vpliva in na 5 % sploh ne vpliva. Prostor izvajanja ure pravljic pri odločitvi o uporabi pripomočkov na uri pravljic vpliva na 45 % pravljičarjev. Na 25 % zelo vpliva, na 20 % niti vpliva niti ne vpliva, na 10 % pravljičarjev pa ne vpliva. En pravljičar je izbral opcijo »drugo«, a ni navedel možnosti, le ocenil jo je s 5 (zelo vpliva). SKUPINE IN PODSKUPINE PRIPOMOČKOV UPORABLJENI PRIPOMOČKI Pripomočki za knjižno vzgojo knjiga (kot darilo), slikanice-uganke Pripomočki za igro - ljubkovalne igrače vseskozi prisotne plišaste igrače (npr. kokoška) in lutke (npr. volk, Peterček) Pripomočki za ustvarjalno izražanje - pripomočki za likovno izražanje pobarvanka (kot darilo) - pripomočki za dramsko izražanje vseskozi prisotne plišaste igrače (npr. kokoš), lutke (npr. volk), ki pomahajo, se poslovijo Pripomočki za promocijo ure pravljic žig za beleženje obiska, dnevnik obiska, promocijski material splošno Drugi pripomočki bomboni Šavli, A., Uporaba pripomočkov na uri pravljic v splošni knjižnici: primer Mestne knjižnice Ljubljana. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 23 Slika 11: Intenzivnost vpliva dejavnikov uporabe pripomočkov na uri pravljic glede na pravljičarje V naslednjem vprašanju smo pravljičarje spraševali, kako ocenjujejo odziv otrok na uporabljene pripomočke v posamezni fazi izvajanja ure pravljic. Odgovorilo je 19 pravljičarjev. Slika 12 prikazuje rezultate. Oseminpetdeset odstotkov pravljičarjev meni, da so otroci na pripomočke v prostoru izvajanja ure pravljic odzivni, 32 %, da so niti odzivni niti neodzivni, in 11 %, da so zelo odzivni. Oseminpetdeset odstotkov pravljičarjev meni, da so otroci v fazi povabila in/ali sprejema na uporabljene pripomočke odzivni. Dvaintrideset odstotkov pravljičarjev trdi, da so otroci zelo odzivni, in 11%, da so niti odzivni niti neodzivni. Da pripomočki v fazi motivacije vplivajo na otroke, meni 58 % pravljičarjev. Da zelo vplivajo, trdi 37 % pravljičarjev, 5 % pa, da so otroci na njih niti odzivni niti neodzivni. Sedeminštirideset odstotkov pravljičarjev meni, da so otroci na pripomočke v fazi posredovanja besedila odzivni, 42 %, da so zelo odzivni, 5 %, da so niti odzivni niti neodzivni, preostalih 5 % pravljičarjev na to vprašanje ne more odgovoriti. Da so otroci so na pripomočke pri dejavnostih po posredovanju besedila odzivni, meni dobra polovica pravljičarjev (53 %). Dvainštirideset odstotkov jih meni, da so zelo odzivni, in 5 %, da so niti odzivni niti neodzivni. Triinpetdeset odstotkov pravljičarjev meni, da so otroci na uporabljene pripomočke pri poslavljanju odzivni, 21 %, da so zelo odzivni, 16 %, da so niti odzivni niti neodzivni, 5 %, da so neodzivni, preostalih 5 % pravljičarjev na to vprašanje ne more odgovoriti. Šavli, A., Uporaba pripomočkov na uri pravljic v splošni knjižnici: primer Mestne knjižnice Ljubljana. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 24 Slika 12: Intenzivnost različnih stališč pravljičarjev o odzivnosti otrok na uporabo pripomočkov v posamezni fazi izvajanja ure pravljic V zadnjem vprašanju smo pravljičarje prosili, naj po fazah opišejo uro pravljic, pri kateri so uporabili pripomočke. Odgovorilo je 16 pravljičarjev. Vprašanje je bilo odprtega tipa, ker smo želeli dodatne razjasnitve glede uporabe pripomočkov in dobiti celosten vpogled v izvedbo ure pravljic. Analiza je potekala z izločanjem pripomočkov in njihovim uvrščanjem v posamezne skupine in podskupine uporabljenih pripomočkov znotraj posameznih faz izvajanja ure pravljic. V Prilogi 3 je nekaj odgovorov pravljičarjev, iz katerih je vidna uporaba pripomočkov po posameznih fazah. 7 RAZPRAVA Z raziskavo smo želeli odgovoriti na štiri raziskovalna vprašanja in pripraviti pregled uporabljenih pripomočkov na uri pravljic v MKL po posameznih fazah izvedbe ure pravljic. Na prvo raziskovalno vprašanje, v katerem nas je zanimalo, ali pravljičarji v posamezni fazi izvajanja ure pravljic uporabljajo pripomočke, lahko pritrdimo. Pravljičarji uporabljajo pripomočke v vseh fazah. V drugem raziskovalnem vprašanju nas je zanimalo, katere pripomočke pri tem uporabljajo. Na to vprašanje odgovarjamo v nadaljevanju. Analiza odgovorov o dejstvih kaže različno zastopanost pravljičarjev po letih in lokacijah izvajanja ure pravljic znotraj MKL. Enak delež pravljičarjev uro pravljic izvaja med 0 in 5 ter 6 in 10 let. Sledijo pravljičarji, ki ure pravljic izvajajo več kot 15 let, in nazadnje tisti, ki jo izvajajo med 11 in 15 let. V vseh starostnih skupinah so pravljičarji, ki uporabljajo pripomočke. Šavli, A., Uporaba pripomočkov na uri pravljic v splošni knjižnici: primer Mestne knjižnice Ljubljana. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 25 Največ izpolnjenih vprašalnikov (7, n = 23) smo prejeli od pravljičarjev, ki uro pravljic izvajajo v Knjižnici Bežigrad in krajevnih knjižnicah: Glinškova ploščad, Črnuče, dr. France Škerl, Savsko naselje in Jurij Vega. Trije pravljičarji uro pravljic izvajajo v eni knjižnici, štirje v dveh. Šest pravljičarjev uro pravljic izvaja v Knjižnici Jožeta Mazovca in naslednjih krajevnih knjižnicah: Polje, Zalog, Jarše in Zadvor. Večinoma uro pravljic izvajajo v eni knjižnici, po eden pa v dveh in štirih knjižnicah. S petimi izpolnjenimi vprašalniki sledi Knjižnica Prežihov Voranc. Pravljičarji uro pravljic izvajajo tako v slednji kot v naslednjih krajevnih knjižnicah: Rudnik, Grba, Brezovica, Dobrova, Ig, Škofljica in Velike Lašče. Največ pravljičarjev uro pravljic izvaja v treh različnih knjižnicah, po en pravljičar pa v eni in pet različnih knjižnicah. Trije pravljičarji uro pravljic izvajajo v Knjižnici Šiška in krajevni knjižnici Šentvid. Dva pravljičarja jih izvajata v obeh, eden v Knjižnici Šiška. Dva izpolnjena vprašalnika smo prejeli od pravljičarjev, ki uro pravljic izvajata v Knjižnici Otona Župančiča. Ugotovili smo, da skupno največ pravljičarjev (11) uro pravljic izvaja v eni knjižnici, sedem v dveh, trije v treh, po eden pa v štirih in petih knjižnicah. Dva pravljičarja uro pravljic izvajata celo znotraj dveh različnih območnih knjižnic. Konkretnega vpliva lokacij knjižnic na uporabo pripomočkov pri izvajanju ure pravljic nismo zaznali. Za ugotavljanje slednjega bi bile potrebne dodatne raziskave. Prostor izvajanja ure pravljic predhodno ni opremljen s pripomočki pri 65 % pravljičarjev, pri 35 % je. V teh primerih pravljičarji uro pravljic izvajajo v za to vnaprej določenem prostoru, kar priporoča že Kobe (1972). Pravljičarji tu navajajo predvsem pohištvo in pripomočke v prostoru (preproga, stoli, mize, blazine za sedenje, oder za nastopanje, zavese), pripomočke za igro (plišaste igrače, lutke), pripomočke za ustvarjalno izražanje (papir, barvice, flomastri, škarje, lepilo, plakati, tabla za risanje, lutke) in od knjižnih pripomočkov slikanice. Prostor s pripomočki dodatno opremi slaba polovica pravljičarjev (48 %). Enaintrideset odstotkov pravljičarjev doda pripomočke v predhodno neopremljen prostor, 17 % pa jih doda kljub predhodni opremljenosti. Ugotovili smo, da je dodatna opremljenost s pripomočki v veliki meri odvisna od teme ure pravljic in da so dodani pripomočki namenjeni uporabi v naslednjih fazah. Pravljičarji v prostor dodatno vnesejo predvsem pohištvo in pripomočke za prostore (blazine, stoli, mize, kavč, pručke, ročno narejene stopnice, obroči (za poligon), stojalo kot ograja). Dva pravljičarja navajata, da celoten prostor opremita kot poligon s pripomočki za igro. Pri pripomočkih za knjižno vzgojo pravljičarji izpostavljajo knjige na temo ure pravljic (npr. knjige o Afriki na temo afriških pravljic, razstava knjig Ele Peroci na temo knjige Hišica iz kart iste avtorice). Pravljičarji tako že s samim okoljem uvajajo otroke v svet knjige. Pri pripravi predmetov za igro pravljičarji izpostavljajo lutke. V nadaljevanju jih uporabljajo za različne Šavli, A., Uporaba pripomočkov na uri pravljic v splošni knjižnici: primer Mestne knjižnice Ljubljana. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 26 namene. Najpogosteje za ustvarjalno izražanje, saj pogosto v celoti prevzamejo pravljičarjevo vlogo (pripovedujejo pravljico, dajejo navodila, so prisotne od pozdrava do poslavljanja). Lutke so pogosto v vlogi ljubkovalnih igrač (krožijo med otroci, ki jih božajo) in imitativnih igrač (prevzamejo vlogo odraslega, npr. pri igri bolnik-zdravnik prevzamejo vlogo bolnika). Zato so lutke v pregledu uporabljenih pripomočkov na uri pravljic prisotne v več skupinah. Pravljičarji v prostor umestijo še plišaste igrače (v vlogi ljubkovalnih igrač), imitativne igrače in improvizirane igrače, ki jih izdelajo glede na temo ure pravljic. Kot priporoča Uršič (2013), si pravljičarji vnaprej pripravijo še pripomočke za ustvarjalno izražanje. Izpostavljeni so likovni pripomočki, glasbila in lutke. Nekaj pravljičarjev vnaprej pripravi tudi dnevnike za beleženje obiska ure pravljic, v katere odtisnejo žig z odtisom lisičke. Povabilo in/ali sprejem otrok na uro pravljic večinoma poteka z ustnim nagovorom (87 %), le 13 % pravljičarjev pri tem uporablja pripomočke. Nekaj pravljičarjev izpostavlja, da otrok posebej ne vabijo in da tisti, ki hodijo redno, pridejo sami. Povabilo in sprejem tako potekata s pozdravom in nagovorom otrok ter njihovo razporeditvijo v prostor za uro pravljic. Tisti, ki pri povabilu otrok na uro pravljic uporabljajo pripomočke, omenjajo pripomočke za promocijo ure pravljic (npr. letak z vabilom na uro pravljic). Sprejem večinoma poteka s pomočjo lutk in plišastih igrač, ki so prisotne skozi celoten proces ure pravljic. Lahko so povezane s temo (npr. plišasta kokoš) ali pa so v vlogi stalne lutke na uri pravljic določenega pravljičarja (npr. fant Peterček, lutka volka). Glede na temo ure pravljic pravljičarji uporabljajo tudi improvizirane igrače. Ena izmed pravljičark je na primer otroke sprejela oblečena v improvizirano ruto okrog pasu in ročno izdelano ogrlico iz kartona na temo afriških pravljic. Od pripomočkov za knjižno vzgojo pravljičarji pri sprejemu uporabljajo predvsem slikanice, slikanice-uganke in slikanice- poezijo. Otroci lahko po njih listajo pred začetkom ure pravljic. Motivacija otrok za poslušanje ure pravljic pri 65 % pravljičarjev poteka z ustnim nagovorom, 35 % jih pri tem uporablja tudi pripomočke. Slednji uporabljajo pripomočke za knjižno vzgojo na temo pravljic. Največkrat so to poučne knjige, sledijo slikanice-uganke in slikanice s poezijo. Pravljičarji se z otroki pogovarjajo o temi, jim zastavljajo uganke, recitirajo pesmi in jih tako pripravijo na osrednji del. Pravljičarji za motivacijo otrok uporabljajo tudi lutke. Nekateri imajo stalne lutke, drugi lutke na temo pravljic ali druge lutke. Otroci jih ljubkujejo, kar jih pomirja, lahko pa prevzamejo tudi vlogo motivatorja (pravljičarja) samega. Pogosto že v fazi motivacije otrok za poslušanje pravljičarji z odtisom žiga označijo obisk v dnevnik za beleženje obiska ure pravljic. V enem primeru pravljičar kot motivacijsko sredstvo navaja ogledovanje glasbil (na Šavli, A., Uporaba pripomočkov na uri pravljic v splošni knjižnici: primer Mestne knjižnice Ljubljana. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 27 temo pravljic) in drugi gledališče kamišibaj.7 Slednji izpostavlja, da je bil ta način motivacije še posebej aktualen v času, ko je ura pravljic zaradi pandemije covida-19 potekala po Zoomu. Nekaj pravljičarjev uporablja predmete na temo ure pravljice, a ni jasno specifično katere. Tega ni možno razbrati iz dobljenih odgovorov. Za pridobitev konkretnih odgovorov bi bilo potrebno opraviti dodatne raziskave. V osrednji fazi, fazi posredovanja besedila, pravljičarji uporabljajo pripomočke, ki jih pripravijo že v fazi priprave prostora. Pri pregledu uporabljenih pripomočkov se zato v tej fazi ponovijo. Kot pravi Uršič (2013), se besedilo najpogosteje posreduje z ilustracijami v knjigah, kar potrjuje večina pravljičarjev. Pri tem najpogosteje uporabljajo slikanice. Približno polovica pravljičarjev si pomaga s slikanicami-ugankami, poučnimi knjigami, slikanicami s poezijo in zbirkami pravljic. Najmanj uporabne knjige med posredovanjem besedila na uri pravljic so igroknjige in zgodbice. Sklepamo, da je tako zaradi starosti ciljne skupine otrok na uri pravljic in vsebinske ter slogovne sestave omenjenih knjig. Pravljičarji namreč zelo pogosto besedilo posredujejo prosto, kar bi bilo pri pripovedovanju zgodbic, v katerih je besedila več, izredno zahtevno. Igroknjige pa so namenjene najmlajšim bralcem, ki navadno še ne sodelujejo na uri pravljic. Slaba polovica pravljičarjev besedilo posreduje s pomočjo lutk. Bodisi so prisotne skozi celoten proces (npr. volk) in prevzamejo vlogo pripovedovalca bodisi so vezane na pravljico (npr. lutka netopirja, ki ponazarja netopirja Rufusa iz knjige Pet fantastičnih živali). Ravno slednje smiselno oživijo otroško predstavo o glavnih junakih, o čemer piše Škafar (2011). Manj zastopano je posredovanje besedila z branjem in glasbili. Dva pravljičarja besedilo posredujeta med izvajanjem poligona, ki je tematsko zasnovan z različnimi pripomočki za igro. Med njimi izstopajo vnaprej izdelane improvizirane igrače. Ne manjkajo niti plišaste igrače, lutke in imitativne igrače. Po enkrat pravljičarji navajajo uporabo gledališča kamišibaj, platna za projiciranje manjših slikanic, poslušanje posnetkov pesmi na zgoščenkah ter uporabo hrane in pijače. Tudi v tej fazi je nekaj odgovorov bolj splošne narave (npr. uporaba predmetov na temo pravljice). Pri nekaterih iz nadaljnjih odgovorov lahko razberemo za uporabo katerih pripomočkov gre, pri drugih ne. Dejavnosti, ki sledijo posredovanju besedila, so v MKL dobro zastopane. Izvajata jih kar dve tretjini pravljičarjev. Zelo pogosta dejavnost po posredovanju besedila je pogovor o pravljici, 7 Kamišibaj je japonska umetniška oblika pripovedovanja zgodb ob slikah na malem lesenem odru (butaj) ali japonska papirnata drama. Več o temi: Kamišibaj Slovenije (b. d.). Kamišibaj. http://www.kamisibaj.si/kamisibaj/ Šavli, A., Uporaba pripomočkov na uri pravljic v splošni knjižnici: primer Mestne knjižnice Ljubljana. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 28 temi, nastopajočih ali pogovor, neodvisen od teme (kaj si otroci še želijo slišati v prihodnje, kaj bodo počeli v nadaljevanju ipd.). Nekaj pravljičarjev navaja, da pri tem uporabljajo poučne knjige. S tem vplivajo na razumevanje in doživetje zgodb pri otrocih. Pri uporabi pripomočkov v tej fazi sicer izstopajo pripomočki za likovno izražanje (za risanje, barvanje, izdelovanje lažjih izdelkov). Le-to je vezano na temo ure pravljic (npr. izdelava trganke kokoške, kocke iz papirja, likov iz pravljice ali slikanje z regratovim cvetom) ali je od nje neodvisno (npr. splošno barvanje pobarvank, risanje). Uro pravljic pravljičarji popestrijo še z glasbenim izražanjem, saj skupaj z otroki pojejo in poslušajo posnetke pesmi na zgoščenkah. Uporabijo improvizirana glasbila (npr. kuhinjski lonček kot boben, doma izdelana ropotulja) ali »prava« glasbila (npr. lajna). Pri dejavnostih po posredovanju besedila sodeluje tudi nekaj stalnih lutk (npr. volk), ki so v različnih vlogah in so v pomoč pri dramskem izražanju (lutka daje navodila), gibalnem izražanju (lutka sodeluje pri konstrukcijski igri z lesenimi kockami in grafomotoričnih vajah), preprosti igri (lutka kroži med otroki, ki jo božajo, hranijo) in ustvarjanju (otroci rišejo lutko). Podobno kot povabilo na uro pravljic tudi poslavljanje od otrok večinoma poteka ustno (86 %), 14 % pravljičarjev pri tem vendarle uporablja pripomočke. Najpogosteje uporabljene so lutke in plišaste igrače, ki so prisotne skozi celoten proces in se v tej fazi od otrok poslovijo (npr. plišasta kokoš, lutka volka, lutka Peterček). Nekateri otroci še malo polistajo po slikanicah in rešijo kakšno uganko. Pogosta je uporaba pripomočkov za promocijo ure pravljic. Tisti pravljičarji, ki niso že v začetnih fazah otrokom v dnevnik zabeležili obiska, to namreč storijo sedaj. Nekaj pravljičarjev se poslovi tako, da otrokom razdeli darila. Navedejo knjige, pobarvanke in sladkarije. V tretjem raziskovalnem vprašanju nas je zanimalo, zakaj se pravljičarji odločajo za uporabo pripomočkov na uri pravljic. Na njihovo odločitev najintenzivneje vpliva izbor teme ure pravljic, kar potrjujejo tudi prejšnji odgovori. Spomnimo, pravljičarji že v fazo priprave prostora za izvajanje ure pravljic vnesejo različne predmete za igro in knjige na temo ure pravljic. Podobno je pri starosti in razvojni stopnji otrok, ki na slabo polovico pravljičarjev pri odločitvi o uporabi pripomočkov tako vplivata kot zelo vplivata. Nekaj pravljičarjev izpostavlja, da si pripravijo večji izbor knjig, ki ga kasneje prilagodijo starostni strukturi poslušalcev. Sledijo število otrok na uri pravljic, časovni okvir izvajanja ure pravljic in prostor izvajanja ure pravljic. Le-ti na odločitev pravljičarjev glede uporabe pripomočkov na uri pravljic vplivajo s podobno intenziteto, saj pri vseh izstopa stopnja 4, kar pomeni, da večinoma vplivajo na odločitev pravljičarjev. Najmanj intenzivno na pravljičarje sicer vpliva število otrok Šavli, A., Uporaba pripomočkov na uri pravljic v splošni knjižnici: primer Mestne knjižnice Ljubljana. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 29 na uri pravljic, a je takih le 15 %. Iz odgovorov odprtih vprašanj smo ugotovili, da imajo velik vpliv na uporabo pripomočkov tudi veščine, sposobnosti in osebnostne lastnosti pravljičarjev (npr. inovativnost, kreativnost, predanost, samoiniciativnost, samozavest). Četrto raziskovalno vprašanje se je nanašalo na pridobivanje mnenj pravljičarjev o odzivnosti otrok na uporabljene pripomočke v posamezni fazi izvajanja ure pravljic. Večjih odstopanj pri odgovorih nismo zaznali. Pravljičarji menijo, da se otroci v vseh fazah izvajanja ure pravljic na uporabljene pripomočke odzivajo (ocena 4), zelo odzivajo (ocena 5) pa se v fazah posredovanja besedila in dejavnosti, ki sledijo posredovanju besedila. Glede na to, da je za slednjo značilno aktivno sodelovanje otrok, predvsem uporaba pripomočkov za ustvarjalno izražanje, to ne preseneča. Pri posredovanju besedila pa nekaj pravljičarjev izpostavlja vpliv pripovedne moči besedila s pomočjo knjig, kar otroke čustveno prevzame. Pravljičarji pri ocenjevanju odziva otrok v samem prostoru izvajanja ure pravljic (posledica faze priprave prostora) nekoliko izpostavljajo srednji odziv (ocena 3) otrok. V tej fazi se kot pripomoček edinkrat pojavi uporaba pohištva in drugih pripomočkov v prostoru. Slednji so za izvedbo nujni in tako razumljivi sami po sebi. V tej fazi tudi pripomočki za naslednje faze ure pravljic še ne pridejo do izraza. Sklepamo, da pravljičarji zato menijo, da (še) nimajo bistvene vloge pri odzivu otrok. Edina faza z odgovorom, da so otroci neodzivni na uporabljene pripomočke, je poslavljanje od otrok. Kljub temu jih dobra polovica meni, da so otroci odzivni, in slaba četrtina, da so zelo odzivni. 8 ZAKLJUČEK V pisni nalogi smo raziskovali uporabo pripomočkov pri izvajanju ure pravljic na vzorcu pravljičarjev v MKL. Predmet raziskave je izviren in izredno zanimiv, a tudi zahteven za raziskovanje. O pripomočkih na uri pravljic se še ni pisalo, zato smo imeli pri zasnovi nekaj pomislekov. Nazadnje smo za izhodišča določili cilje ure pravljic, faze izvedbe ure pravljic in psihološkorazvojne značilnosti ciljne skupine otrok na uri pravljic. Na podlagi naštetih izhodišč smo pripravili pregled uporabljenih pripomočkov po posameznih fazah izvajanja ure pravljic. Uporabili smo raziskovalno metodo ankete. Slednja se je ponekod izkazala za pomanjkljivo, saj nismo dobili podatkov o tem, katere konkretne pripomočke uporabljajo pravljičarji. Najbolj realne rezultate bi dobili z dodatno uporabo raziskovalnih metod, kot sta opazovanje ali intervju, a jih nismo uporabili iz časovnih razlogov. Šavli, A., Uporaba pripomočkov na uri pravljic v splošni knjižnici: primer Mestne knjižnice Ljubljana. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 30 Ugotovili smo, da pravljičarji v vseh fazah izvajanja ure pravljic uporabljajo pripomočke. Eni več, drugi manj, vsi pa uporabljajo pripomočke za knjižno vzgojo. V vsaki fazi izvedbe ure pravljic izstopa uporaba različnih pripomočkov. V fazi priprave prostora so to pohištvo in pripomočki v prostoru ter pripomočki za nadaljnje faze. Povabilo in/ali sprejem običajno poteka s pomočjo lutk in improviziranih igrač na temo ure pravljic. Motivacija otrok za poslušanje običajno poteka z uporabo pripomočkov za knjižno vzgojo in lutk. Slaba polovica pravljičarjev lutke uporablja tudi pri posredovanju besedila. To sicer najpogosteje poteka s pomočjo slikanic. Od načinov interpretacije besedila pa pravljičarji izpostavljajo ilustracije v knjigah, ki jim sledi prosto pripovedovanje. V fazi dejavnosti po posredovanju besedila je najpogostejša uporaba pripomočkov za umetniško izražanje, pri čemer pomagajo tudi stalne lutke. Slednje so najpogostejši pripomoček tudi pri poslavljanju. Ugotovili smo, da je največja uporaba pripomočkov vidna v fazi posredovanja besedil, sledijo ji faze dejavnosti po posredovanju besedila, priprava prostora in motivacija otrok za poslušanje. Fazi, v katerih pravljičarji uporabljajo manj pripomočkov, sta povabilo in/ali sprejem otrok in poslavljanje od otrok. Uporaba pripomočkov je najbolj odvisna od teme ure pravljice, sledijo ji veščine, sposobnosti in osebnostne lastnosti pravljičarjev. Otroci se na uporabljene pripomočke odzivajo, kar je spodbudno za nadaljnje izvedbe ure pravljic. Pravljičarji MKL, ki so po poklicu knjižničarji, za interpretacijo besedila in interakcijo z otroki na uri pravljic uporabljajo različne pristope. Vidne so njihove specifične sposobnosti, strokovna znanja in pripadnost do svojega poklica. Pravljičarji pri svojem delu pogosto uporabljajo pripomočke. Z njihovo pomočjo otroke na uri pravljic vzgajajo v bralce, skrbijo za njihovo (pred)bralno pismenost in spodbujajo njihovo estetsko doživljanje ter ustvarjalnost. To so tudi glavni cilji ure pravljic v splošni knjižnici. Šavli, A., Uporaba pripomočkov na uri pravljic v splošni knjižnici: primer Mestne knjižnice Ljubljana. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 31 9 NAVEDENI VIRI IN LITERATURA Ambrožič, M. (2005). Anketna metoda. V A. Šauperl (ur.), Raziskovalne metode v bibliotekarstvu, informacijski znanosti in knjigarstvu (str. 23–52). Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Berčnik, S. in Devjak, T. (2018). Vzgoja predšolskega otroka. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. Fekonja, U. (2001). Igrače. V L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Psihologija otroške igre: od rojstva do vstopa v šolo (str. 85–101). Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Jamnik, T. (1997). Knjižna vzgoja otrok od predbralnega obdobja do 9. leta starosti. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Klarić, M. (2020). »Igrača ni samo igrača«: 2. srečanje igrotekarjev Slovenije, 19. marec 2019. Knjižničarske novice, 30(5), 42–45. https://knjiznicarske- novice.si/datoteka/Klaric_13.pdf/Klaric_13_1613117410831.pdf Kobe, M. (1972). Ura pravljic. V. M. Kobe (ur.), Ura pravljic (str. 33–59). Mladinska knjiga. Lavrenčič Vrabec, D. (ur). (2021). Skupaj: priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2021: pregled knjižne produkcije za mladino iz leta 2020. Mestna knjižnica Ljubljana. Matijevič, S. (2006). Igroteka. V D. Kramberger in M. Logar (ur.), Splet znanja in domišljije: zbornik ob petdesetletnici mladinskega knjižničarstva v Mariboru: 1953–2004 (str. 194–204). Mariborska knjižnica. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC- JACVALWK/e2dc4b08-7dd3-4eb2-a008-215b253962af/PDF Meserko, B., Obadič, T., Poberaj, M., Mlakar, I., Kavčič Kudrevičius, C., Žitko, E., Golob, B., Grubar Praček, N., Jevc, K., Ratković, M. in Rijavec Pobežin, V. (2015). Pravljičarska dejavnost v Mestni knjižnici Ljubljana. Mestna knjižnica Ljubljana. https://www.mklj.si/wp-content/uploads/2021/04/Pravljicarska_dejavnost_MKL-1.pdf Mlakar, I. (2003). Vloga knjižnice. V M. Blatnik Mohar (ur.), Beremo skupaj: priročnik za spodbujanje branja (str. 84–91). Mladinska knjiga. Mlakar, I. (2011). Posredovanje »žive besede« na urah pravljic v splošni knjižnici. Otrok in knjiga, 38(82), 38–48. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC- FCSCWZ0P/308a562b-a45b-4437-odsta92a1-1f2e4365b75a/PDF Morris, C. (2006). Where did you get those guys?: how to hire storytellers that sparkle. Children & Libraries, 4(2), 48–51. Šavli, A., Uporaba pripomočkov na uri pravljic v splošni knjižnici: primer Mestne knjižnice Ljubljana. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 32 Slovar slovenskega knjižnega jezika (2., dopolnjena in deloma prenovljena izd.). (2014). Založba ZRC, Znanstvenoraziskovalni center SAZU. www.fran.si Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice: (za obdobje 2018–2028). (2019). Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Šircelj, M. (1972). Pravljica od nekdaj do danes. V. M. Kobe (ur.), Ura pravljic (str. 7–32). Mladinska knjiga. Škafar, M. (2011). Lutka kot motivacijsko sredstvo pri pripovedovanju pravljic [Diplomsko delo]. Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta. https://dk.um.si/Dokument.php?id=23318&lang=slv Uršič, N. (2013). Pripovedovanje pri uri pravljic [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. http://pefprints.pef.uni-lj.si/1619/1/Pripovedovanje_pravljic.pdf Šavli, A., Uporaba pripomočkov na uri pravljic v splošni knjižnici: primer Mestne knjižnice Ljubljana. Pisna naloga za bibliotekarski izpit I PRILOGE Priloga 1: Anketni vprašalnik Pozdravljeni! Sem Anja Šavli in se v Knjižnici Bežigrad usposabljam za pristop k bibliotekarskemu izpitu. Del pogoja za pristop k izpitu je tudi opravljena pisna naloga z naslovom Uporaba pripomočkov na uri pravljic v splošni knjižnici: primer Mestne knjižnice Ljubljana. Cilj bo zbrati podatke o uporabi pripomočkov v posameznih fazah izvajanja ure pravljic (priprava prostora, povabilo in/ali sprejem otrok, motivacija otrok za poslušanje, posredovanje besedila, dejavnosti, ki sledijo posredovanju besedila in poslavljanje od otrok). Del pisne naloge je raziskava, v kateri bom podatke pridobila z anketnim vprašalnikom, namenjenim zaposlenim pravljičarjem, ki izvajajo uro pravljic. Podatki so popolnoma anonimni in bodo uporabljeni izključno za potrebe raziskave. Za odgovore se vam že vnaprej iskreno zahvaljujem. Q1 - Koliko let izvajate uro pravljic v Mestni knjižnici Ljubljana? 0-5 let 6-10 let 11-15 let več kot 15 let Q2 - V kateri/h knjižnici/knjižnicah Mestne knjižnice Ljubljana izvajate uro pravljic? __________________________________________________ Q3 - Ali je prostor v katerem izvajate uro pravljic že opremljen s pripomočki8 (rekviziti/pomagala/sredstva za uspešno izvedeno uro pravljic)? da ne 8Beseda »pripomočki« je na spletnem vprašalniku barvno poudarjena. Pravljičarju se ob prehodu čeznjo pojavi spodnja definicija pripomočkov: »(Ne)živi rekviziti/pomagala/sredstva, ki jih uporabljate za uspešno izvedeno uro pravljic po fazah: priprava prostora, povabilo in sprejem otrok, motivacija otrok za poslušanje, posredovanje besedila, dejavnosti, ki sledijo, in poslavljanje od otrok«. Šavli, A., Uporaba pripomočkov na uri pravljic v splošni knjižnici: primer Mestne knjižnice Ljubljana. Pisna naloga za bibliotekarski izpit II IF (2) Q3 = [1] Q4 - S katerimi pripomočki je najpogosteje opremljen prostor za izvajanje ure pravljic? __________________________________________________ Q5 - Ali prostor izvajanja ur pravljic še dodatno opremite s pripomočki za uspešno izvedeno uro pravljic? da ne IF (3) Q5 = [1] Q6 - S katerimi pripomočki najpogosteje opremite prostor izvajanja ure pravljic? __________________________________________________ Q7 - Kako povabite in/ali sprejmete otroke v prostor na uro pravljic? z ustnim nagovorom ustno in s pomočjo pripomočkov IF (4) Q7 = [2] Q8 - S katerimi pripomočki najpogosteje povabite in/ali sprejmete otroke na uro pravljic? __________________________________________________ Q9 - Kako motivirate otroke za poslušanje pravljic? s pogovorom s pogovorom in uporabo motivacijskih pripomočkov IF (5) Q9 = [2] Q10 - S katerimi pripomočki najpogosteje motivirate otroke za poslušanje pravljic? __________________________________________________ Šavli, A., Uporaba pripomočkov na uri pravljic v splošni knjižnici: primer Mestne knjižnice Ljubljana. Pisna naloga za bibliotekarski izpit III Q11 - Katere knjige uporabljate v osrednji fazi ur pravljic (medtem, ko posredujete besedilo)? Možnih je več odgovorov slikanice zbirke pravljic igroknjige slikanice-uganke slikanice-poezijo poučne knjige in priročnike zgodbice drugo: Q12 - Na kakšen način posredujete besedilo na uri pravljic? Možnih je več odgovorov z ilustracijami v knjigah z lutkami z glasbili s prostim pripovedovanjem z branjem drugo: Q13 - Ali po posredovanju besedila nadaljujete z drugo, povezano dejavnostjo (ustvarjanje, petje, dramatizacija, igre,…)? da ne IF (6) Q13 = [1] Q14 - Naštejte pripomočke, ki jih pri tem najpogosteje uporabljate. __________________________________________________ Q15 - Kako se poslovite od otrok ob koncu ure pravljic? s pogovorom s pogovorom in uporabo pripomočkov Šavli, A., Uporaba pripomočkov na uri pravljic v splošni knjižnici: primer Mestne knjižnice Ljubljana. Pisna naloga za bibliotekarski izpit IV IF (7) Q15 = [2] Q16 - Naštejte pripomočke, ki jih najpogosteje uporabite pri poslavljanju. __________________________________________________ Q17 - Kako na vas vplivajo spodnje možnosti pri odločitvi o uporabi pripomočkov na uri pravljic? 5 (zelo vpliva) 4 (vpliva) 3 (niti vpliva niti ne vpliva) 2 (ne vpliva) 1 (sploh ne vpliva) ne morem odgovoriti izbor teme starost in razvojna stopnja otrok število otrok na uri pravljic časovni okvir izvajanja ure pravljic prostor izvajanja ure pravljic drugo: Šavli, A., Uporaba pripomočkov na uri pravljic v splošni knjižnici: primer Mestne knjižnice Ljubljana. Pisna naloga za bibliotekarski izpit V Q18 - Kako se otroci odzivajo na uporabo pripomočkov v posamezni fazi izvajanja ure pravljic? 5 (zelo odzivni) 4 (odzivni) 3 (nit odzivni niti neodzivni) 2 (neodzivni) 1 (zelo neodzivni) ne morem odgovoriti priprava prostora/sam prostor povabilo in/ali sprejem otrok motiviranje otrok za poslušanje posredovanje besedila dejavnosti, ki sledijo posredovanju besedila poslavljanje od otrok Q19 - Opišite izbrano uro pravljic pri kateri ste uporabili pripomočke. Naštejte uporabo pripomočkov v posameznih fazah: priprava prostora, sprejem otrok, motivacija otrok, posredovanje pravljic, dejavnosti, ki sledijo in poslavljanje. __________________________________________________ Šavli, A., Uporaba pripomočkov na uri pravljic v splošni knjižnici: primer Mestne knjižnice Ljubljana. Pisna naloga za bibliotekarski izpit VI Priloga 2: Klasifikacija uporabljenih pripomočkov na uri pravljic s primeri 9 Primeri so povzeti iz teoretičnega in praktičnega dela pisne naloge. SKUPINE IN PODSKUPINE PRIPOMOČKOV PRIMERI9 POHIŠTVO IN PRIPOMOČKI V PROSTORU blazine, stoli, kavč, pručke, preproge PRIPOMOČKI ZA KNJIŽNO VZGOJO Po postavitvenih skupinah v splošni knjižnici - slikanice slikanice - slikanice-uganke slikanice-uganke - slikanice-poezija slikanice-poezija - poučne knjige poučne knjige - zbirke pravljic zbirke pravljic - igroknjige igroknjige - ilustracije v knjigah ilustracije v knjigah PRIPOMOČKI ZA IGRO Glede na namen - ljubkovalne igrače plišaste igrače, lutke - imitativne igrače lutke, hrana iz plastike - improvizirane igrače kača s filca, nogavica z luknjo, drevo iz obešalnika, drevo iz obešalnika - didaktične igrače domino s števili, loto, magnetne table s črkami - senzorične igrače natikanke, vstavljanke, reliefni domino - družabne igre karte, monopoly, človek ne jezi se PRIPOMOČKI ZA USTVARJALNO IZRAŽANJE - za likovno izražanje barvice, flomastri, voščenke, papir, škarje, lepilo, klobučevina, volna, vata, storži - za dramsko izražanje lutke, plišaste igrače, kamišibaj - za glasbeno izražanje glasbila (boben, lajna, zvončki), zgoščenke s pesmicami - za gibalno izražanje lesene kocke, igrače za razvoj grafomotorike PRIPOMOČKI ZA PROMOCIJO URE PRAVLJIC žig za beleženje obiska, dnevnik obiska, kazalke, letaki DRUGI PRIPOMOČKI Česar ne moremo uvrstiti v zgornje skupine hrana, pijača, platno za projiciranje Šavli, A., Uporaba pripomočkov na uri pravljic v splošni knjižnici: primer Mestne knjižnice Ljubljana. Pisna naloga za bibliotekarski izpit VII Priloga 3: Nekaj primerov odgovorov pravljičarjev, iz katerih je vidna uporaba pripomočkov po posameznih fazah izvajanja ure pravljic10 Navodilo: Opišite izbrano uro pravljic, pri kateri ste uporabili pripomočke. Naštejte uporabo pripomočkov v posameznih fazah: priprava prostora, sprejem otrok, motivacija otrok, posredovanje pravljic, dejavnosti, ki sledijo, in poslavljanje. Odgovor 1: afriške pravljice - priprava prostora: knjige o afriki, različna lesena glasbila, - sprejem otrok: kot krilo sem si zavezala pisano ruto in si okrog vratu nadela ročno narejeno ogrlico, ki smo jo potem izdelovali na ustvarjalni delavnici, ki je sledila uri pravljic, - motivacija otrok: ogledovanje glasbil, - posredovanje pravljic: ob pripovedovanju sem prepevala afriške pesmi, ki sem jih spremljala z bobnom - ob ponovitvah so mi otroci pomagali še z drugimi glasbili, - dejavnosti, ki sledijo uri pravljic: izdelovali smo ogrlice - iz kartona smo izrezali ogrlice in jih pobarvali s flomastri, - poslavljanje: pospravljanje glasbil in materialov, s katerimi smo ustvarjali, v škatli. Odgovor 2: peroci, ela: hišica iz kock priprava stolov in mala razstava knjig od ele peroci. priprava mize za ustvarjanje. izdelava kocke. na listu papirja izrisana mreža za kocko. škarje in črni flomastri. pozdrav otrok z lutko (peterček). predstavitev ele peroci o njeni 100. letnici rojstva. prikaz njenih knjig in potem sledi pravljica. pravljico pripovedujem ob ilustracijah in se skupaj še pogovarjamo o knjigi. izdelava kocke. v pravljično zloženko žigosamo in se poslovimo Odgovor 3: rdečka kokoška- stoli v polkrogu, otroke sprejela s kokoško (plišasta igrača), otroke motivirala s pesmicami o kokoškah in ugankami, doživeto pripovedovanje pravljice skupaj s kokoško, lisico, mačko in miško (plišaste igrače), izdelava kokoši- trganka, od njih se je poslovila knjižničarka in kokoška Odgovor 4: ena od mojih najljubših pravljičnih ur je bila za otroke 2+ z igranjem. povedala sem pravljico soon. preden so otroci prišli, sem pripravila poligon, ki se je raztezal čez polovico prostora (reko s krokodili (modre vreče za reko, lutka krokodila), drevo s kačo (obešalnik, s 10 Odgovori pravljičarjev so v nespremenjeni obliki in so namenjeni le prikazu ure pravljic z uporabo pripomočkov. Šavli, A., Uporaba pripomočkov na uri pravljic v splošni knjižnici: primer Mestne knjižnice Ljubljana. Pisna naloga za bibliotekarski izpit VIII filcem spremenjen v drevo in orjaška kača iz filca), travo s tigrom (krep papir v trakovih obešen s stropa, vmes pa lutka tigra…). na drugi polovici prostora sem pripravila blazine (pravljice sem pripovedovala sede na tleh, otroci pa so bili zbrani okoli mene). otroke sva sprejela skupaj z lutko volka. po predstavljanju in božanju volka, smo zapeli pesmico lisička je prav zvita zver (jo pojemo na vsako up, ker je lisička maskota up). volk jih je spraševal, če imajo radi pravljice, kako jim gre iskanje, … potem smo skupaj pogledali slikanico kje je slon? in otroci so ga našli na vseh straneh. sledila je glavna pravljica, soon, ki govori o mami slonici in njenemu slončku (up se vedno trudim povezati - ali v vseh pravljicah nastopa ista žival, ali se dogajajo na istem kraju …), ki se odpravita na pustolovščino. pravljico sem začela s slikanico, potem pa smo jo odložili, ker smo med pripovedovanjem tudi mi odšli na pustolovščino čez poligon. kot v pravljici smo s topotanjem pregnali krokodile, s trobljenjem kačo in pri tigru smo se naredili velike. ko smo se vzpenjali na vrh gore, smo se prijeli za roke. vrnili smo se po isti poti in na koncu poti pogledali celo slikanico. na koncu smo se malo pogovarjali o slonih in o pravljici, potem pa smo ven prinesli igrače - grad z vitezi in lesene kocke. volk je krožil naokoli, malo otroke prepričeval, da je grad njegova posoda za hrano (pa so ga nahranili s korenjem in solato), malo pihal stolpe iz kock, ki so jih postavili, pa se pustil božati in crkljati. na koncu smo skupaj pospravili igrače, z volkom sva se poslovila, izrazila upanje, da se še kaj vidimo in otroci so rekli, da seveda pridejo. Odgovor 5: na uri pravljic sem pripovedovala slikanico, lu frazer: drobcena gerta. v njej nastopajo jaki. po pravljici sem jim razložila, da so to živali, ki so podobne govedu in jim pokazala fotografije mladičkov in odraslih jakov. pokazala sem jim tudi enciklopedijo živali in razložila, kje lahko poiščejo živali. tako sem jim približala slikanico in so videli, da je zgodba o resničnih živalih. poslovili smo se z ugankami in pogovorom, kaj bodo še počeli in kakšne pravljice si še želijo poslušati. v knjižnici črnuče nimamo posebne pravljične sobe, zato prilagajamo prostor na mladinskem oddelku. običajno pripravim oblazinjeni kavč in razporedim stolčke ter pručke v polkrog. ustvarjali letos nismo nič, ker je bila sezona pravljic zaradi epidemije vmes prekinjena in niti nisem imela časa vmes pripravljati in razkuževati barvic in drugih pripomočkov. kadar sem bila v popoldanski izmeni, sem vodila uro pravljic. morda v naslednji sezoni spet začnemo z ustvarjanjem po pravljici. bi pa poudarila, da smo morda na ta račun povedali več pravljic, kot bi jih sicer, ker so bili otroci navdušeni in so sami prosili za še eno in še eno pravljico.