osrednja I KNJIŽNICA ! V CE LJU j Izdaji Cinkarna Celje metalurško kemična Industrija. Celje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Sentjurc. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov In slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila .Cinkarnam Cinkarna, Celje. Telefon 23-981. interna 430. Tisk: »Paplrkonfekcija« Krško. Po mnenju Sekretariata za Informiranje v Izvršnem svetu skupščine SRS Je časnik oproščen davka na promet proizvodov (Št. 421-1 /72 z dne 5. 4. 1974). Gibanje proizvodnje in produktivnosti dela v petih mesecih Stopnji rasti proizvodnje in produktivnosti dela močno zaostajata za onima, ki smo ju načrtovali z gospodarskim načrtom za leto 1976. V OZD Cinkarna smo planirali 17 odstotni porast proizvodnje in 9 odstotni porast produktivnosti dela na zaposlenega v primerjavi z rezultati, ki so bili doseženi v le-tu 1975. Ti visoki planirani stopnji rasti sta temeljili predvsem na močnem povečanju blagovne proizvodnje v TOZD Kemija, ki je bila že v letu 1975 nizka in na povečanjuproizvodnje titanovega dioksida za več kot 29 odstotkov. V petih mesecih letošnjega ile-ta je porastla proizvodnja le za 3,83 odstotkov ob povečanju števila zaposlenih za 2.19 odstotkov, zaradi česar je produktivnost dela porastla le za 1,92 odstotka. To odstopanje od načrtovanih stopenj porasta proizvodnje in produktivnosti je posledica doseganja nižjih doseženih vrednosti proizvodnje od onih, ki so bile dosežene v letu 1975 v TOZD Metalurgija in Kemija, medtem stopnja porasti proizvodnje titanovega dioksida zaosta-3 a za planirano. . Porast proizvodnje v grafiki in galvani je sicer večji od planiranega, vendar udeležba le-te-ga v skupni vrednosti proizvodnje ne more občutneje vplivati na rezultat celotne OZD. Osnovni, plan proizvodnje za to razdobje je bil dosežen z 90,7 An;,?Jetni D,an Ie s 37,19% (41,65% = 100). Odstopanje od letne planirane proizvodnje je večje, ker je bil z osnovnim planom načrtovan močnejši oorast proizvodnje titanovega belila v drugem polletju. Razlogi za odstopanje so v posameznih TOZD različni. TOZD Metalurgija je z gosoo-darskim načrtom za leto 1975 načrtovala porast proizvodnje za 5.16% in oadec produktivnosti dela zaradi hitrejšega porasta števila zaooslenih od porasta proizvodnje za 3%. V petih mesecih letošniega leta pa se ie dosegla za 3.7% mamilo proizvodnjo od one. ki ie bila dosežena v istem razdobju preteklega leta. Ker ie bilo v tem razdobiu število zaooslenih za 4% maniše, produktivnost ni padla pod nivo iz preteklega leta. Komulativni osnovni plan nro-Szvodnie ie bil do-^n^n s 97,33 % in letni plan s 40,96 %. Močno povečana nroizvodnia žveplene kisline, cinkovega prahu in rondeti, oii mogla nadomestiti izpadov proizvodov voliar-ne čašic, žlebov in Samotah \y. delkov v nrime.riavi s preteklim lotom Tl Izpadi so posledica tržne sitpneiie na domačem trči-ŠČU in težav pri prodni! v tuimO zaradi nerentabilnosti le-te. In- tenziviteta proizvodnje v drugem trimesečju še pada, saj je bila proizvodnja v prvem trimesečju še na nivoju iz preteklega •leta. V letošnjem aprilu je bila vrednost blagovne proizvodnje kar za 15,78% manjša od one v aprilu 1975, v mesecu maju je zaostala za 11,58 % za ono iz maja 1975. Proizvodnja v aprilu letošnjega leta je zaostala za ono, ki je bila dosežena v marcu za 14 %, proizvodnja dosežena v maju pa je zaostala za ono, ki je bila dosežena v aprilu za 4,8 %. Proizvodnja v maju je bila že za 20% manjša od povprečne dosežene proizvodnje v prvem trimesečju. . V drugem trimesečju ugotavljamo izredno negativne trende, na katere pa so v znatni meri tudi vplivali zaostreni plačilni pogoji po uveljavitvi novih predpisov. Vrednost izvoza proizvodov TOZD Metalurgija je znašala v petih mesecih 4.145.482 $ in je za 30,9% večja od one v istem razdobju leta 1975 in za 24,6% večja, od za to razdobje planira- ne. Zaostanek za planirano vrednostjo prodaje ni tolikšen, kot je oni iz proizvodnje, ker je bila skoraj za polovico zmanjšana zaloga cinkove pločevine v primerjavi s stanjem v začetku leta. Udeležba izvoza že presega 37% realizizacije, kar neugodno vpliva na akumulativnost. TOZD Kemija je z gospodarskim načrtom za leto 1976 načrtovala in dosegla naslednje stopnje porasta proizvodnje ter produktivnosti dela. Organizacijska enota Stopnja rasti Planirane 1976 Dosežene I-V 1976 proizvodnja produktivnost proizvodnja produktivnost Kemija I. -f 36,16 + 25,48 — 14,57 — 12,19 Kemija II. + 11,60 + 22.13 + 2,28 + 7,29 Kemija III. + 32,14 + 21,94 — 28,31 — 30,35 Skupaj + 31,00 + 23,15 — 13,61 — 11,82 (Nadaljevanje na 2. strani) Mladi za ceste Novi fičo se je prekopicoval po luknjah, da ga je pretreslo od koles pa do zadnjega vijaka. »Podpisal bom«, je ves od jeze kriknil šofer. To je zgodbica, narisana na plakatu, ki je prilepljena na vhodu v upravo TOZD Grafika. Letos smo se odločili za posojilo za najmanj polovico neto mesečnega osebnega dohodka za bol jše ceste, za večjo varnost na naših cestah, za naš lepši jutri! Tudi mladi v Cinkarni smo bili pripravljeni na to pomembno akcijo. Že v maju mesecu so se sestali predsedniki osnovnih organizacij ZSMS Cinkarne in ugotovili, da je potrebno organizirati sestanke v Osnovnih organizacijah ter mladino obvestiti, da mora ona kot prva prispevati k posojilu, da dokaže, kako pozitivna je odločitev, da se ceste v Sloveniji uredijo, Osnovna organizaci- ja ZSMS Skupnih služb je i-mela sejo 31. maja, kjer so mlade seznanili o obvezah posojila, v drugih samoupravnih organizacijah pa to ni bilo potrebno, ker so madince seznanjale že samoupravne delovne skupine v obratih. Mladi so se vsepovsod zavedali, da morajo soglasno in enotno vstopiti v akcijo in prispevati čimveč. Mladinec iz Cinkarne, katerega sem čisto slučajno srečala in vprašala, koliko je prispeval, je povedal, da je dal vso plačo v posojilo za ceste. Vsak dan se z motorjem vozi na delo pet kilometrov. Nikakor mu ni všeč, da v Ce- lju že nimamo več cest asfaltiranih da ni denarja za popravila starih in gradnjo novih cest. Nima pomislekov, ko daje denar v posojilo za ceste, saj bo kljub temu izdatku lahko še kaj prihranil. Meni, da je izboljšava cest v Celju in nasploh nujna, ker imamo zelo neurejeno cestno omrežje, saj ob dovozu na delo in z dela mnogo izgubimo na času. Prav tako pa bodo ceste v Sloveniji prav gotovo prispevale ne samo k povečanju turizma ampak tudi pri večjem in hitrejšem razvoju našega gospodarstva. Podobna mnenja pa imajo prav gotovo vsi mladinci v Cinkarni in drugod. Torej naj bo v tem trenutku med nami živo geslo: »Prispevajmo za boljše ceste, za večjo varnost na naših cestah!« Mira Plahutnik Gibanje proizvodnje in produktivnosti dela v petih meseeih (Nadaljevanje s 1. strani) Kemija I. je -načrtovala ■visoko stopnjo rasti proizvodnje na močno povečani udeležbi izvoza v primerjavi s preteklimi leti (1,536.500 $) in na postopni požiitvi konjukture. Vendar se ta predvidevanja v tem razdobju niso uresničila. Plan izvoza za to obdobje je bil dosežen s 13,18 %> domača tržna situacija se je še bolj poslabšala zaradi novih predpisov o medsebojni poravnavi, M so povzročili prehoden zastoj v prodaji. Proizvodnja o-snovnih vrednostnih nosilcev je bila občutno manjša od one v preteklem letu: cin-kovega belila za 35%, litopona za 47%, svinčevih oksidov za 28,5%, modre galice za 9%. Število zaposlenih je bilo sicer za 2% manjše od onega v preteklem letu, vendar je produktivnost dela zaradi močnega izpada proizvodnje padla. Obrat Kemije II. (organska barvila) je sicer povečal svojo proizvodnjo -in produktivnost dela, vendar za močno zaostaja za predvidevanji. Spremenjena tržna situacija pa -je najbolj prizadela obrat v Mozirju, kjer ije prišlo do stagnacije prodaje in kopičenja zalog, zaradi česar je bila proizvodnja močno omejavana. Ta gibanja so imela za posledico občuten padec obsega poslovanja, produktivnosti in izgubo. V maju je prodaja ponovno stekla, zato bo proizvodnja v naslednjih meseoih večja. Tudi v kemiji ITI. je proizvodnja v maju za 10 %'manjša od povprečne dosežene v I. trimesečju, ki pa je bila še itak za 9% manjša od one v preteklem letu. TOZD Grafika je z gospodarskim načrtom za leto 1976 planirala za 2,6 % večjo proizvodnjo in za 2,2% večjo produktivnost od dosežene v letu 1975. Do-seženi rezultati so v prvih petih mesecih boljši od načrtovanih, saj je vrednost proizvodnje porastla za več kot 14%, produktivnost pa za 9,77%. Grafika nima težav pri prodaji, nasprotno, prodaja bi lahko bila celo večja, če ne hi bilo težav z uvoženim repromateria-lom in asortimentom proizvodnje. V primerjavi s preteklim letom je porastla proizvodnja tiskarskih plošč, preparatov, povečan pa je bil tudi promet v tiskarni, medtem proizvodnja tiskarskih barv zaostaia za ono iz preteklega leta za 9.7%, pomožnih sredstev za 2,5 % in or-ga-nolov za 2,8%. Osnovni plan je presežen za 11,4%, prav tako letni plan, saj je v petih mesecih dosežen s 45,24%. Izvozni rezultati so boljši od onih v preteklem letu. Vrednost izvoza je porastla za 18,3%. Izvozni plan, čeprav skromen (182,390$) je za to razdobie dosežen le z 49,86% (37.894 $). Del zaostanka bo nadoknaden v juniju. 2 CINKARNAI? TOZD Titanov dioksid je za leto 1976 planiral 20.000 ton proizvodnje ali za 29,2% več, s tem da je močnejše povečanje proizvodnje bilo načrtovano v drugem polletju. Porast produktivnosti dela naj bi znašal po planu 27,5%. Osnovni pla-n za 'to razdobje, ki je znatno nižji od 5/12 letnega plana je dosežen 99,9% v primerjavi s preteklim letom pa je porastla proizvodnja za 26,12 % in produktivnost le za 8,13 %, ker je bilo zaposlovanje intenzivnejše od planiranega (8,3% po planu 2%). V mesecu maju so proizvedli 1.649 ton vseh tipov, kar je za 2329% več od povprečne meseč- ne proizvodnje, dosežene v štirih mesečnih obdobjih tega leta. Kljub izboljšanju proizvodnih rezultatov v maju, pa so še vedno prisotni dejavniki, ki onemogočajo zagotovitev nemotene kontinuirane proizvodnje, ki je predpogoj za izboljšanje ekonomičnosti same proizvodnje na vseh področjih. Zaloge izdelkov so ponovno porastle, saj so znašale z 31. majem 2800 ton in so bile za okoli 200 ton večje od onih v začetku leta. Razlogi za to so: asorti- ment, kvaliteta, liberaliziran u-vozni režim in nekonkurenčnost na zunanjih tržiščih iz že naštetih razlogov ter zaradi valutnih disparitet. Plan- izvoza za to razdobje je bil dosežen le z 72,53 %; izvoz ki je znašal v petih mesecih tega leta 4.749.730 $ pa je celo manjši od onega, ki -je bil dosežen v istem razdobju preteklega leta za 20%, kar je pretežno posledica doseganja nižjih prodajnih cen od onih v preteklem letu, saj je bil količinsko letos izvoz le za 6% manjši. Obrat galvane je z gospodarskim načrtom planiral stopnjo porasta proizvodnje 11,6, dosega pa jo 44,6, produktivnost dela je povečal v primerjavi s preteklim letom za 32%. Izpad proizvodnje iz naslova interne realizacije (kljuke, objemke) je nadomestil z eksterno realizacijo. Nekatere novosti republiškega zakona o varnosti cestnega prometa (Nadaljevanje) Ostaja pa obveznost vsakoletnega tehničnega pregleda, kar je tudi povsem razumljivo, saj brezhibnost vozila zagotavlja varnost voznikom tako pri vožnji na cesti -kot pri uporabi traktorja pri delovnih opravilih. DELOVNI STROJI, MULTIKULTIVATORJI, KOLESA Z MOTORJEM Za voznike teh vrst vozil doslej ni bilo potrebno vozniško dovoljenje, za vozila pa -tudi ni bila potrebna registracija. Registracije tudi v bodoče ne bo, pač pa bodo morali vozniki o-praviti preizkus znanja iz predpisov o varnosti cestnega prometa (61. člen), da bodo pridobili pravico voziti ta vozila v cestnem prometu, če seveda ne bodo imeli vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil ali kmetijskega traktorja. Za opravljanje preizkusa je za posamezne vrste vozil predpisana starostna meja: za voznike delovnih strojev (bagri, buldožerji, kombajni, finišerii in drugi) — 18 let; za voznike multi-kultivatorjev (vozilo na motorni pogon, ki ima eno os in največ 16 KS in je konstruirano tako, da vleče, potiska ali vozi razna zamenliiva omdia in prikliučke ali lahek priklopnik) — 15 let; za voznike koles z motorjem — 14 let. Program za preizkus ie v osnutku pravilnika o vozniških izpitih ustrezno prilanoien. Za voznike delovnih strojev in koles z motoriem, ki so pogosto v cestnem orometu, ie oredvide.n enak orngram iz predpisov kot za voznike motornih vozil, za voznike motokultivatoriev na program za voznike kmetijskih tmktoriev. Kandidat, ki bo usnešno onra-vil preizkus, bo dohil potrdilo, v katerem bo navedeno, katero vrsto vozil sme voziti. Veljavnost tega potrdila ni omeiena. Predpisi o voznikih delovnih strojev, motokultivatorjev in ko- les z motorjem se bodo začeli uporabljati v enem letu po uveljavitvi zakona. KOLESARJI Za 'kolesarje postavlja zakon le starostne omejitve za samostojno vožnjo otrok v cestnem prometu. Ta meja je 7 let, pri čemer je postavljen pogoj, da so se v šolah ali v drugih vzogj-no-izobraževalnih organizacijah usposobili za vožnjo. Sicer lahko vozijo toroci kolo v cestnem prometu le v spremstvu odrasle osebe (30. člen). Dokazilo o usposobljenosti otrok za vožnjo v cestnem prometu ni predpisano, vsekakor pa bo treba nadaljevati s prakso, k-i je že ustaljena, da bodo šole in druge vzgojno izobraževalne organizacije nadaljevale z intenzivno prometno vzgojo otrok in jim izdaiale izkaznice, če so se usposobili za vožnjo koles v cestnem prometu. pumnrniAiMjF, VOZNIŠKIH SPOSOBNOSTI Pomembno novost ie prinesel že zakon o temeljih varnosti cestnega prometa, ki dopušča, da se lahko pošlje voznik motornega vozila, ki stori v krajšem času več hujših prometnih prekrškov, na preverianie, ali pozna predpise o prometni varnosti oziroma ah' ima potrebne spretnosti za vožnio motornega vozila, če se pri preverianin tega znania ugotovi, da voznik ne pozna cestno prometnih predpisov in nima potrebnih spretnosti za vožnio motornega vozila, se mu začasno odvzame vozniško dovoljenje. To načelo dopolniuie sedaj snreieti zakon o varnosti cestnega prometa. Ta določa, da lahko poda predlog za oreveriau-je znania cestno prometnih prerini sov in sposobnosti rožn ie sodnik za prekrške. sod‘šče ali orenn iavne varnosti Na tak preizkus se lahko oošlie voznik, ki mu je bil izrečen varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja za 6 mesecev ali več, lahko pa se pošlje tudi voznik, ki je bil kaznovan v enem letu za dva hujša prekrška. Med te vrste prekrškov pa štejemo predvsem tiste, za katere lahko sodnik za prekrške izreče varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja. V tem sestavku so nakazane pomembnejše novosti novega republiškega zakona o cestnem prometu z namenom, da bi koristil občanskim svetom za vzgojo in preventivo v cestnem prometu pri njihovem delu v prvem obdobju po uveljavitvi zakona in za zgoščeno obvestilo javnosti. Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bo po izdaji podzakonskih predpisov s področja cestnega prometa informiral javnost tudi o novostih in spremembah, ki jih bodo vsebovali ti predpisi. Delavski sveti so razpravljali DS TOZD Grafika Delavski svet TOZD GRAFIKA je na svoji 7. redni seji dne 13. maja 1976 ocenil stanje poslovanja TOZD Grafika v prvem trimesečju. Rezultati so pokazali zadovoljiv položaj TOZD, vendar so člani delavskega sveta menili, da so bile možnosti doseči boljši rezultat, da pa bodo te možnosti izkoristili v tretjem trimesečju. Ob primerjanju poslovnih rezultatov z drugimi TOZD so ugotovili, da TOZD Titanov dioksid ponovno izkazuje zelo negativne rezultate. Ugotovili so tudi, da bo potrebno sprejeti odločilne akcije za rešitev obstoječega položaja. Med drugim je delavski svet TOZD Grafika sprejel finančni plan OZD Cinkarne Celje za leto 1976 seveda s pripombo, da se o finančnem planu TOZD titanov dioksid odloči Centralni delavski svet na svoji seji. Sprejel pa je tudi predlog o razporeditvi sredstev sklada skupne porabe v letu 1976 ter prav tako sredstva za stanovanjsko izgradnjo. Kar pa zadeva samoupravne sporazume in družbene dogovore je delavski svet vse sprejel soglasno, in sicer: samoupravni soprazum o ustanovitvi območne im republiške SIS PTT prometa, o ustanovitvi občinske komunalne skupnosti ter družbeni dogovor o vlogi Razvojnega centra Celje mn komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena. CINKARNA CELJE Pripravljalni odbor INOVATOR ’76 Celje, 10. 6. 1976 Centralni delavski svet je na svoji 8. redni seji dne 27. maja 1976 na predlog Komisije za novatorstvo in družbeno-poli-tičnih organizacij odobril razpis nagrad in priznanj INOVATOR 76 Za nagrade in priznanja lahko kandidirajo vsi člani OZD Cinkarna, ki bodo v letu 1976 uresničili svoje dosežke na področju novatorstva (Izumi, tehnične in druge izboljšave). Kandidate lahko predlagajo tudi: — družbeno politične organizacije — delavski sveti TOZD — poslovni odbor in — stabilizacijski odbori pri TOZD. Pogoj za prijavo je tudi, da predlog še ni bil nagrajen. Pismena prijava mora vsebovati: — osebne podatke avtorja, — izobrazbo — delovno mesto, — število prijav, objavljenih v letu 1976, — tehnične podatke in ekonomski izračun — vrednost inovacije. Komisija družbenopolitičnih organizacij bo podelila tri denarne nagrade in priznanja vsem udeležencem razpisa, kolikor imajo njihovi predlogi praktično vrednost. Komisija za novatorstvo in racionalizacije bo še posebej nagradila vse koristne predloge po obstoječem pravilniku. Prijave zbira tov. Smeh Franc, zaposlen v analitskem laboratoriju Titanovega dioksida, do 1. novembra 1976. Rezultati razpisa bodo objavljeni v Cinkarnarju. Vse informacije v zvezi z razpisom dobite pri tov. Smeh Francu na telefonski številki 579. Za pripravljalni odbor: Franc Sendelbach, dipl. ing. Kot informacijo 'je direktor TOZD Grafika ing. Novakovič navedel investicijski program za leto 1976, v katerem je omenil tehnološko zastarelost obrata tiskarskih plošč lin tiskarskih barv, saij so prav zato nujno potrebne nove investicije. Ž nakupom Škarij za razrez, stroja za-oslojevanje iz formata, naprave za odvijanje surovih rol in razrez le-teh na zahtevane formate bo lahko obrat tiskarskih plošč proizvajal končno oslpjene pozitivne plošče. Nova brusilnii-ca je delno že modernizirana, nujno pa je potrebna še gradnja obrata veziv in nabava mešal za flekso in bakrotiskarske barve. seje je bil podan predlog političnega aktiva za nove člane Samoupravne delavske kontrole, zaradi odhoda treh delavcev na nova delovna mesta. Prvi je bil predlagan sodelavec iz obrata preparatov, drugi iz razvoja in tretji iz tiskarne. Na seji, dne 27. maja 1976 so ctani delavskega sveta TOZD T07naTt°CeniliJ.kritični P°,ožaj TOZD Titanov dioksid In sprejeli sklep, v katerem zahtevajo izčrpno poročilo sanacijskega odbora o njegovem delu. Potrebno je natančno ugotoviti vzroke sabega dela in nosilce prisotnih težav. Delavski svet je sprejel kot informacijo tudi stabilizacijski program tOZL) Grafika, katerega so pripravi/li v posameznih službah iz obratov. Za osnovno stabilizacijsko nalogo postavlja obrat tiskarskih plošč, da plan proizvodnje realizirajo za 5 % več kot je ito s planom predvideno in da osvojijo proizvodnjo dodatnega programa ofsetnih plošč iin to Kemorapid plošče. pnmtelja. Prav tako zahtevajo ^fcnančna direktor PriPravi poročilo o fiancnem staniu V obratu tiskarskih barv so si zadali tri bistvene naloge predvsem predelava nekurantnih materialov, poveča# produktivnost dela ter bolj enakomerno in ekonomično poslovati pri nabavi surovin'. za pokrivanje izgube TOZD titanov dioksid, v dveh obrokih zarad/i nujnih investicijskih programov v obratih TOZD Grafi Klel. V tiskarni bodo imeli več dela, če bodo hoteli izvršiti naloge, ki so sii jih zadali. Pripraviti mislijo prostore za repro-od-delek ter usposobiti reprokame-ro za izdelavo barvnih izvlečkov. Delno nameravajo zmanjšati število izvajalcev na posameznih delovnih mestih ter racionalnejše izkoristiti tiskovne forme z upoštevanjem vseh možnosti prihranka in pravočasne predpriprave in planiranja. Nadalje avtomatizirati oziroma povečati kapaciteto rezalnega stroja, pravočasno izvršiti remont na tiskarskem stroju SOLNA 224, ter racionalnejše izkoristiti delovni čas z aktiviranjem predpriprave in planiranja v tiskarni. Stabilizacijski program razvojnega oddelka pa predstavlja pravočasno in uspešno rešitev razvojnih programov za posamezna področja dejavnosti ter vzpodbujanje in praktično uveljavljanje razvojne in inovacijske dejavnosti. Določene prihranke bodo prinesle tudi nekatere rekonstrukcije v investicijsko-vzdrževalni opeiraitlivii. Uredili bodo toplovodni sistem ogrevanja grafike II., tokokrog hladilne vode pri elektrolitskih kadeh. Vgradili bodo pretočna merila za vodo in paro, s čimer bodo dohili točnejše parametre — kalkulacija bo natančnejša, poleg tega pa bo na osnovi teh tudi možno strokovno tehnološko ukrepati. Varčevali bodo tudi pri porabi sredstev za vzdrževanje, toda ne v škodo neizvršenih popravil. V naslednji točki dnevnega re-da so potrdili pristop servisne službe ux kontrole k atestu proizvodov pri Inštitutu za varstvo pri delu Maribor, saj Cinkarna ni pristojna, da bi dajala stro-kovna mnenja o lastnih proizvodih. Člani delavskega sveta so menili, da bi morali v Cinkarni u-stanovdti organ, ki bi bil sestav-lijcn (iz odgovornih sodelavcev iz vseh TOZD in ki bi dajal pravilne odločitve glede lokacij gradenj obratov posameznih TOZD. TOZD Vzdrževanje namreč gradi sušilnico za sušenje navitja elektro motorjev v neposredni bližini obrata TOZD Grafika, kjer bi po mnenju prisotnih odgovarjala gradnja objekta TOZD Grafike. Navzoči so potrdili tudi predlog sprememb samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov delavcev. Spričo pripomb pa delavski svet zahteva, da Center za organizacijo in AOP v roku 60 dni izdela dejansko sistematizacijo delovnih mest v TOZD Grafika. Predlagali so tudi člane štaba za organizacijo vpisa poso jila za ceste v SR Sloveniji v TOZD Grafika ter člane komisije za vpiis. CINKARNA! 3 NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU O NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE V mesecu aprilu je bilo trinajst nezgod pri delu (številke v oklepaju pomenijo število nezgod v letošnjem letu), in sicer: DSSS: Splošni sektor 2 (3); TOZD Vzdrževanje: Elektro vzdrževanje 1 (3), Gradbeno vzdrževanje 1 (4); TOZD Transport: Železniški promet 1 (1); TOZD Mehanizacija: Ferosulfatna pražama 1 (3), Cinkov prah 2 (3), Čašice 1 (1), Valjarna 2 (4); TOZD Kemija: Soli in pigmenti 1 (5); TOZD Titanov dioksid: Proizvodnja 1 (5). natopila obleko in je dobil del- (pomanjkanje delovnih dzku-ne pekline po desni nogi šenj). Izgubljeni dnevi zaradi nesreč pri delu in na poti. April — Pri delu kumul. I-IV April — Na poti kumul. I-IV DSSS 41 81 26 102 Vzdrževanje — energetika 146 494 3 29 Transport 15 142 — — Metalurgija 74 255 — 4 Kemija 46 262 5 59 Grafika — 4 9 25 Titanov dioksid 6 99 3 41 Skupaj 328 1337 46 260 V mesecu maju je bilo enajst nezgod pri delu, in sicer v DSSS: Splošni sektor 1 (4); TOZD VZDRŽEVANJE: Strojno vzdrževanje 1 (12), Elektro vzdrževanje 1 (4); TOZD TRANSPORT: Železniški promet 1 (2); TOZD KEMIJA: Barvila Celje 1 (1), Soli in pigmenti 1 (6), Zaščitna sredstva 1 (1); TOZD TITANOV DIOKSID: Proizvod- Na poti so se poškodovali: Drobnak Franc — piritna pra-žarna in Haler Alojz — litopon. PRI DELU SO SE POŠKODOVALI DSSS Splošni sektor MACUH Olga (1. nezgoda). Ko je šla po malico, je pred samopostrežno trgovino padla in si poškodovala koleno desne noge (spolzka tila). OVČAR Marija (1. nezgoda). Pri ročnem struganju parketa se je zasklalila na palec desne roke (pomanjkanje delovnih izkušenj). TOZD VZDRŽEVANJE Elektro vzdrževanje MUŽIČ Zdenko (1. nezgoda). Pni vožnji z mopedom na delovišče, je padel ter si poškodoval koleno leve noge (slaba cesta). Gradbeno vzdrževanje STOJANKOVIČ Rade (2. nezgoda). Ko je žagal opeko, mu je le-to spodneslo in se je z žago urezal v kazalec leve roke (nesmotem način dela). TOZD TRANSPORT Železniški promet VRBEK Jože (11. nezgoda). Ko se je peljal z motornim kolesom po dvorišču, je pred skladiščem trčil v viličarja, padel ter poškodoval levo nogo (neprevidnost). TOZD METALURGIJA Ferosulfat pražama ZAGORANSKI Ivan (1. nezgoda). Pri pokrivanju dodajalnih polžev, mu je zdrsnil pločevinasti pokrov iz. rok in ga urezal v sredinec leve roke (nesmotem način dela). Danes predstavljamo še en del našega računalnika FACOM 230 — 15, in sicer čitalec kartic in printer (tiskalnik). Do zaklju- ^ C INK AR NAR Cinkov prah AVDYLI Bajram (1. nezgoda). Ko je pomagal sodelovcu potiskati saržirni voziček, mu je kolo stisnilo palec desne noge (pomanjkanje delonvih izkušenj). JANKOVIČ Živko (1. nezgoda). Pri izpuščanju cinka iz ra-finacijske peči, mu je cink poškropil levo nogo in ga opekel po nartu (neustrezna zaščitna sredstva). Čašice SMEH Anton (11. nezgoda). Ko je pretrgal jekleni trak s katerim so bili zvezani cinkovd trakovi, so le-ti zdrsnili in ga poškodovali po trebuhu in rokah (nesmotem način dela). Valjarna SEDLAŠEK Rudolf (1. nezgoda). Pri tehtanju platin mu je spodrsnila topla platina in ga u-darila v obe roki v predelu podlakti (pomanjkanje delovnih izkušenj). POČIVALŠEK Jože (3. nezgoda). Pri šaržiranju peči je hotel prijeti blok cinka s kupa, nakar je spodnji blok padel z višine pol metra in mu poškodoval nart desne noge (nesmotem način deda). TOZD KEMIJA JUDEŽ Alojz (1. nezgoda). Pri prečrpavanju bakrene lužine iz spodnjih zabojev v stolpe ga je le-ta poškropila v levo oko (pomanjkanje delovnih izkušenj). TOZD TITANOV DIOKSID Proizvodnja ALATIČ Fikfet (1. nezgoda). Pri izpuščanju žveplene kisline je iz cevovoda v posodo rahlo škropilo. Pri tem mu je kislina čka redakcije te številke »Cin-karnarja« nismo dobili obljubljenega sestavka o našem Centru za avtomatsko obdelavo podatkov, zato žal napovedane obljube v prejšnji številki nismo mogli uresničiti. nja 4 (9). Številke v oklepaju pomenijo skupno število nezgod v letošnjem letu. Na poti so se poškodovali Lih-teneger Drago — Titanov dioksid — stranski obrati, Novak Franc — Titanov dioksid — proizvodnja, Pavič Josip — mehanična delavnica, Vidovič Franc — tiskarski preparati, Vešligaj Drago in Vukomanovič Mile — Titanov dioksid — proizvodnja. PRI DELU SO SE POŠKODOVALI DSSS Splošni sektor ZALOŽNIK Štefan (8. nezgoda). Pri rednem čuvajskem obhodu je naletel na tatu pri kraji bakra. Ko je imenovani hotel preprečiti krajo, ga je 'tat udaril s trdim predmetom po glavi (krivda druge osebe). TOZD VZDRŽEVANJE Strojno vzdrževanje ZUPANEK Vinko (1. nezgoda). Ko je obrezoval plastično cev za varjenje, mu je zdrsnil nož in se je urezal v kazalec leve roke (neprevidnost). Elektro vzdrževanje RAMŠAK Božo (9. nezgoda). Ko se je med delovnim časom peljal z motornim kolesom po malico je padel in si poškodoval desno ramo (osebna neprevidnost). TOZD TRANSPORT Železniški promet MARKOVIČ Boro (1. nezgoda). Pri vstopu v unilok mu je na stopnici spodrsnilo; poškodoval si ije koleno leve noge (neprevidnost). TOZD KEMIJA Organska barvila REŽONJA Stefan (1. nezgoda). Piri nakladanju sodov napolnjenih z barvilom mu je zdrsnil sod iz rok in mu stisnil kazalec leve roke (nesmotem način dela). Soli in pigmenti NAD Anton (1. nezgoda). Pri polaganju svinčenega bloka na rob talilnega kotla (barton), mu je kapljica staljenega svinca brizgnila v levo oko (neprevidnost). Zaščitna sredstva GAJŠEK Anton (1. nezgoda). V sušilnici so sušilni vozički postavljeni na tir v zaporedju, tako da se z vsakim novo vloženim vozičkom ostali premaknejo naprej po tiru. Pri majhni o-viri na tiru se vložen voziček, ko zadene v spredaj stoječe, odbije. Poškodovancu se je voziček odbil, ter ga udaril v ramo (nesmo-tern način dela). TOZD TITANOV DIOKSID Proizvodnja BRAČKO Viktor (7. nezgoda). Pri pripravi natrijeve lužine za prečrpavanje iz vagonske cisterne v rezervoar sta s sodelavcem nameščala cev, nakar mu je majhen delec strjene lužine padel v desno oko (ni uporabljal zaščitnih očal). KUDER Jože (1. nezgoda). Pri obhodu delovnih mest je padel in se udaril na koleno desne noge (spolzka tla). TURK Alojz (2. nezgoda). Pri prediranju oziroma čiščenju šaržiirne cevi je držal železni drog, sodelavec pa je udaril s kladivom po glavi droga, da bi na ta način predrl cev. Pri tem mu je kladivo spodletelo ter je udaril ponesrečenca po levi roki pod komolcem! krivda druge o-sebe). VARGA Slavko (2. nezgoda). Pri čiščenju hidrolizerja se je uibodel na žico, s katero je bila privezana čistilna posoda, pod koleno leve noge (slaba organizacija dela). Več kot 90 odstotkov bolnic z začetno obliko bolezni lahko popolnoma ozdravi Rak na maternici Pri ženskah se pojavlja rak najpogosteje na spolovilih in na dojkah, takoj za tem pa na želodcu. Letno zboli v Sloveniji okrog 300 žensk za rakom na maternici. V skoraj 80 odstotkih prizadene rak na ženskih spolovilih ali vrat maternice, kjer je sploh naj pogostejši, ali pa telo maternice. Na vratu maternice se navadno pojavlja v dobi rodnosti, to je v dobi, ko ima ženska še svoje perilo, na telesu maternice pa največkrat v dobi mene ali pa še kasneje. Pravi vzroki za nastanek raka na vatu in telesu maternice nam še niso znani. Vemo pa, da Židinje in muslimanke redkeje obolevajo za rakom na vratu maternice kot ženske drugih veroizpovedi. To pripisujejo obrezovanju spolnega uda pri moških in spolni higieni, ki jo morajo ženske in moški izpolnjevati pred spolnim občevanjem in po njem. Zdravniki raznih specialnih vej medicine se trudijo, da bi s svch jimi znan st veno^raz i s kovalni mi študijami čimprej odkrili vzroč-nike rakavih obolenj. Tehnični napredek in ogromno število znanstvenikov ter tehnikov ob sočasni neprecenljivi finančni podpori je rodilo sen človeštva, da bi se človek lahko sprehodil po luni. Zato tudi pri rakavih obolenjih lahko upamo na skorajšnji uspeh. Ženska, ki skrbi za svojo spolno higieno, lahko že zgodaj opazi bolezenske spremembe. To so izcedki iz nožnice, nepravilnosti v mesečnem perilu, bolečine pri občevanju ali pa krvavkasti izcedki po občevanjih. V takih primerih se morajo ženske takoj pogovoriti o svojih opažanjih z zdravnikom, najbolje kar s specialistom za ženske bolezni. Nujno je, da bi bila vsaka ženska toliko zdravstveno prosvetljena, da bi že od 18. leta dalie hodila vsaj enkrat letno na ginekološki pregled. Strah pred ginekološkim pregledom je že marsikatero žensko stal življenje, ker ie tako zamudila pravočasni začetek zdravljenja. Ženske lahko prihajajo danes pri nas v ginekološke ambulante oziroma k specialistu ginekologu brez posebne napotnice. Tako se lahko pogovorilo z ginekologom o vseh svoiiih težavah in opažanjih morebitnih bolezenskih znamenj. Z ginekološkim pregledom ki sledi takemu pogovoru, skušamo ugotoviti leno m velikost oosameznih ženskih snolo-vil. Nato nrerlerlamo še s taVo imenovanim 7realom vso nožnico in maternični vrat. S posebno ootično povečevalno napravo. ki 'i pravimo kolposkon. lahko odkrijemo morebitne druge bolezenske spremembe. Pri tem pregledu vzamemo bris iz nožnice, da z mnkroskoporn poiščemo morebitne bakterije. Poseben bri-s pa napravimo n z materničnega vratu in kanala ter nie-pov razmaz preiščemo r mikroskopom. da lai po odlnščepih celinah ugotovili, ali crre 73 morebitne snmliive predrakave ali ra-Icave celične spremembe na vratu ali telesu maternice če oj-Jorliemo sumljive snremembe, bolnico takoj pokličemo na po- noven pregled. Vse te preiskave so neboleče; že zaradi tega je strah pred njimi neutemeljen. Če pri mikroskopskem pregledu brisa ugotovimo spremembe, ki že močno kažejo, da gre za raka potem napotimo tako bolnico v bolnišnico, kjer z zahtevnejšimi pregledi lahko potrdijo ali pa ovržejo sum raka. Potrditev domneve pa še ne pomeni, da je taka bolnica že zapisana smrti. Več kot 90 odstotkov bolnic z začetno obliko raka na vratu maternice z današnjimi vrstami zdravljenja lahko popolnoma ozdravimo. Cim prej odkrijemo predrakave spremembe ali začetnega raka, tem laže in uspešneje jih zdravimo in ozdravimo! Žal, pa mnoge ženske pridejo prvič na ginekološki pregled šele, ko je rak že močno napredoval. Vedno znova ugotavljamo, da je bil razlog odlašanja strah in sram pred ginekološkim pregledom in pa varljivo upanje, da bodo izcedki in druge nepravilnosti — znanilci raka sami po sebi minili. Tako so zamujeni.,-meseci in hkrati tudi možnosti za uspešno zdravljenje. Raka na maternici zdravimo predvsem z operacijo ali pa z obsevanjem. Kakšno zdravljenje bomo izbrali, je odvisno od starosti, obsežnosti samega rakavega procesa im pa seveda tudi od stanja drugih organov, kot so srce, pljuča itd. Vrsto zdravljenja izberejo zdravniki specialisti, ki se predvsem ukvarjajo z zdravljenjem raka na ženskih spolovilih. V Sloveniji smo zelo napredovali v odkrivanju zgodnjega raka na matemioi. Uspehi niso izostali. Vse več žensk prihaja redno na polletne ali vsaj na letne ponovne preglede v ginekološke ambulante. V zadnjih dveh letih že opažamo, da je manj no- vih primerov raka na vratu maternice. To vsekakor lahko pripišemo odkrivanju in zdravljenju začetnih bolezenskih sprememb na vratu maternice, ki bi se kasneje zanesljivo sprevrgle v raka. Vendar pa še vse premalo žensk prihaja na redne ginekološke preglede! Mnoge pridejo šele takrat, ko jih k temu prisilijo bolečine ali nepravilne močne krvavitve. Uspeh zdravilen-ja v takih primerih, ko je bolezen že zelo napredovala, pa ie veliko slabši. Ženske, ki so umrle za rakom na maternici, so si. žal, velikokrat same ukrotile svojo usodo, največkrat prav zaradi odlašanja s pregledom. Zdravljenje ni važno le za žensko samo, temeveč tudi za njeno družino in otroke, ki jo v svoji nedoletnosti nujno potrebuje. Ker je za uspešno zdravljenje raka nujno, da ga zgodaj spoznamo in čimprej ustrezno zdravimo, naj vsaka ženska skrbi za spolno higieno, se skrbno opazuje in hodi redno na ginekološke preglede! r,r dr. Stojan Havliček Celjsko gledališče za konec sezone Slovensko ljudsko gledališče Celje je kot svoje zadnje delo v tej sezoni pripravilo krstno predstavo 100 let stare ljudske igre, ki jo je napisal bolj malo ali skoraj neznan pisatelj, sodnik po poklicu, Fran Škofič, doma z Dolenjskega. Rodil se je 1848, umml 1892. leta. Napisal je le tri igre, med katerimi je vsekakor največ pozornosti zbudil GOSPOD S PRESEKA, ki je bil sicer objavljen v časopisu Ljubljanski zvon, (igrati pa se ni smel, sai je igra govorila o prevratniških idejah, ki vladajočemu razredu stare Avstroogrske niso bile pri srcu. Avtor je vzel snov iz kmečkih uporov, dogajanje pa postavil na Dolenjsko v okolico samostana Pleterje, konkretno na grad Prežek, kakor se še danes imenuje. To je bil čas reformacije, prosvetljenih idej luteranstva. Nova vera je pripomogla, da smo Slovenci dobili prve tiskane knjige, vendar je bila nasprotnica kmečkih uporov dn zagovornica ustaljenega fevdalnega reda. V celjsko predstavo je zato režiser Dušan Jovanovič spretno vključil še Primoža Trubarja, ki oznanja božjo besedo dn graja u-ponne tlačane. Osrednja zgodba Gospoda s Preseka se suče okoli lepe Mine, hčere vaškega svobodnjaka Podstenca. Mino liubi kovač Ivan Žar, ki je veliko hodili po svetu in mnogokaj videl in spoznal. Kovač zaman ljubi lepo Mino, sai le-ta sanja de o tem, kako bi postala grajska gospa. Zavoljo svoje lahkomiselnosti dn častihlepnosti nasede spletki mladega graščaka in postane, misdeč da je grajska gospa, le njegova priležnica. Ivana Žara medtem preganjajo biriči, kjerkoli se pojavi, skrivati se mora v hosti, ko pa zve za Minino sramoto, zbere upornike ni napade grad. Ker je avtor neposredno spregovoril v svoj čas, obsodb hlapčevstvo in izdajalce, ponovno obudil miselnost kmečkih puntov, je razumljivo, da delo ni bilo pogodu u-radniški buržoaziji. Tako se je zgodilo, da so v mnogih knjižnicah vzeli s police tisti letnik Ljubljanskega zvona, iki je objavil to nevarno snov iz naše revolucionarne preteklosti. Škofič pa je našel tudi mnogo navdušenih zagovornikov, med njimi tudi pesnika Antona Aškerca. Žal pa delo vse do današnjega dne ni bilo uprizorjeno, čeprav ima mnoge kvalitete, mnogo lepih misli in odrskih postav, ki so celo Cankarja kasne ie navdihovale, saj je znano, da ie kovač Ivan Žar služil Cankarju za model, ko je pisal Hlapce in v njih upodobil kovača Kalandra. Pesnik Aškerc pa je v Gospodu s Preseka našel spodbudo za svojo pesnitev Za staro pravdo. Režiser Dušan Jovanovič je pripravil zanimivo uprizoritev tega dela, skušal nas ie prestaviti v tisti čas brez ironiziranja, ohranil je le neko distanco, igro ie opremil s sodobnimi glasbenimi vložki, ki na svoi način ilustrirajo to staro odrsko besedilo. Abonentom ostaja SLG Celje še dolžno z zadnjo predstavo, ki je pa v tej sezoni ne more več uprizoriti. Premnoge bolezni in celo nesreče so med letom ovirale delo in tako bi zadnje delo, če bi ga sami naštudirali, imelo premiero šele konec meseca junija! Tako se je celjsko gledališče odločilo, da povabi v goste mariborsko Dramo, ki je že odigrala za Celjane nekaj predstav igre ameriškega avtorja Zindela »Vpliv gama žrkov na rast rumenih marjetic«. Medtem pa je prišlo do nenadne spremembe programa tudi v mariborskem ansamblu, obolela je igralka, in tako bo premiersko občinstvo dn obiskovalci drugih abonmajev imelo na voljo komedijo hrvaškega avtorja Milana Grgiča JIMMY ODHAJA. Delo je sodobna družinska komedija, kjer dva para, naveličana vsega, ubijata dolgčas s prirejanjem družabnih večerov, polnih puhlih domislic, nato pa slučajni povabljenec Džimii postavi njihov svet na glavo, prisili jih, da se soočijo s stvarnostjo in sami s sabo. Vsekakor zanimiva komedija in dobrodošla izmenjava gostovanj med gledališči. Tudi v prihodnje bo celjsko gledališče v dvogovoru z drugimi slovenskimi poklicnimi gledališkimi hišami skušalo vsklajevati svoj program, tako da bi postala taka izmenjava (za cel abonmajski oiklus) nasploh zaželena vsakoletna praksa. J. Ž. Pregled faktorjev za obračun OD — maj 1976 Vrednost točke za izračun osnovne vrednosti delovnih mest je 1,18. Stroškovne mesto Faktor vred. točke norme Splošna uprava . . 1,16 . . Služba za varno delo In varstvo okolja . . . 1,16 . . . — Center za organizacijo in AOP . . 1,16 . . . — Finančno računovodski sektor . . 1,16 . . . — Kad' -vvski sektor . . 1,16 . . . — S.m.k' dom . . 1,16 . . . — GploSnt sektor . . 1,16 . . ■ . — Kuhinja . . 1,16 . . . — Pralnice k Šivalnica . . 1,16 . . . — Zunanja Ur: 'vina . . 1,16 . . . — TOZD METALL' GIJA Skupne sluJJ metalurgije ....... . . 1,17 . . . . — Keramik* Sušilnica ferosulfata Žvepler kislina PIK Žveplena kislina s piritno pražarno. . . . Pražarna ferosulfata Žveplena kislina iz ferosulfata Cinkov prah 5ekundarna proizvodnja cinka . . 1,18 . . . — Baterijske čašice Žičam a . — Žlebarna Valjarna TOZD KEMIJA Skupne službe kemije Celje . — Barvila Celje . . . . . . 1,17 . . . — Soli in pigmenti Barljev sulfid . . 1,14 . . . — Litopon Cinkovo belilo Zaščitna sredstva — modri baker .... Rastni substrati Gradbena lepila Zaščitna sredstva — modra galica .... Skupne službe kemija Mozirja Barve in premazi TOZD GRAFIKA Skupne službe grafike Tiskarna Tiskarske plošče Preparati za grafiko Tiskarske barve TOZD VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA Skupne službe vzdrževanja Strojno vzdrževanja ......... Elektro vzdrževanje Vzdrževanje ARM Gradbeno vzdrževanje Energetika — skupne služt>e Kotlarna številka 1 Plinarna Transformatorske poeta1-** Galvana Embalaža „ . . TOZD TRANSPORT Skupne službe rranepotta Železniški promet Interni ostali promet . . . 1,10 . . . 1,20 Avtocisteme za kislino Nakladanje in razkladanje TOZD TITANOV DIOKSID Glavni laboratorij Skupna službe titanovega diokside .... Investicijska služba Proizvodnja titanovega dioksida ..... Cinkovo pločevino, ki jo proizvajamo v naši valjarni izvažamo v pretežni meri na konvertibilno tržišče. mmn dveh izmenah Objavljamo spored filmov, ki jih bomo gledali do 30. julija 1976. Kino Union <> __2__ ' N Od 28. do 30. junija »Njih 14«, angleški barvni film. Od 1. do 4. julija »Moj prijatelj Heinti-le«, nemški barvni film. Od 5. do 7. julija »Beduinka v Rimu«, egip ovski barvni film. Od 8. do 1. julija »Doktor Popaul«, francoski barvni film. Od 12. do 18. julija »redi morja in sredi poletja«, italijanski barvni. Od 19. do 20. julija »Dvoboj po svetu«, ameriški barvni film. Od 21. do 22. julija »Partizani«, jugoslovanski barvni film. Od 23. do 26. julija »Jakuza,« ameriški ta^vni film. Od 27. do 30. julija »Zvezdni prah«, angleški barvni film. Od 31. do 1. avgusta »Vroča zima«, al-žirsko-francoski barvni film. ; Kino Metropol \ Od 28. do 30. junija »V službi njenega veličanstva«, angleški barvni. Od 1. do 3. julija »Lažnjivi Jakob«, vzhodnonemški barvni film. Od 4. do 7. julija »Zlato za pogumne«, ameriški barvni film. Od 8. do 11. julija »Duddy visoko leti«, ka^ndski barvni film. Od 12. do 13. julija »Rimski monstrum«, italijanski barvni film. Od 14. do 15. julija »Doc Holyday«, ameriški barvni film. Od 16. do 19. julija »Charlie gasilec«, ameriški barvni film. Od 20. do 23. julija «Vojna in ljudje«, japoski barvni film. Od 24. do 25. julija »Hiša«, jugoslovanski barvni film. Od 26. do 28. julija »Strah v noči«, angleški barvni film. Od 29. do 31. iulija »Čudna čuda Charlie Chaplina«, ameriški film. Kino Dom Od 25. do 28. junija »Puščavska fronta«, ftalijansko-egiptovski barvni film. Od 29. do 30. junija »Priva:ni detektiv«, ameriški barvni film. Od 1. do 4. julija »Bombaž iz Kanzas Citija«, ameriški barvni film. Od 5. do 7. julija »Zadnji dnevi Hitlerja«, angleški barvni film. Od 8. do 11. julija »Ivanhoe«, ameriški barvni film. Od 12. do 14. julija »Koosem zvonov zazvoni«. ameriški barvni film. Od 15. do 18. julija »Ljubezenska zgodba nekega detektiva«, angleško-ameriški barvni film. Od 19. do 21. julija »Santana, dolarji in menih«, italijanski barvni film. Od 22. do 25. julija »Krogla za spomin«, italijansko-španski barvni film. Od 26. do 28. julija »Hrup v avtobusu«, angleški barvni film. Od 29. do 31. julija »Rio Lobo«, ameriški barvni film. Letni kihto (predstave ob 20,30 uri) Od 1. do 7. julija »S čim se ukvarjajo zdolgočasene gospodinje«, nemški barvni film. ameriški barvni film. Od 12. do 18. julija »Reka brez povratka«, ameriški barvni film. Od 19. do 22. julija »24 ur La mansa«, ameriški barvni film. Od 23. do 25. julija »Zdaj ga vidiš, zdaj ga ne vidiš«, ameriški barvni film. Od 30. do 31. julija »Dilinger«, ameriški barvni film. kadrovske VES T I V MESECU MAJU SO PRIŠLI V PODJET-IE: Goričan Stjepan, Marinkovič Marinko, laja Nehat, Kodrič Anton, Hogjaj Muhavem, Topolovec Viktor, Ključarič Stjepan, Smiljanec Marjan, Rošer Milan, Zupanec /inko, Posavec Sljepan, Golub Jože, Ka-nenšek Jože, Volovšek Marjan, šmuc Milan, Bračko Viktor, Hržica Ljubica, Smiljane Mirko, Simič Gruban, Habermuth Helena, Drveni Djuro. ODŠLI IZ PODJETJA: Lenko Franc, Purg >eter, Lendero Rafael, Strajnič Gojko, Ig-ijatič Niko, Markovič Franc, Pocak Jožo, Ddžič Ratko, Cvrtnjak Stjepan, Agatič Antiča, šafranko Branko, Klasič Adam, Jordan Hinko, Gradečak Dragutin, Stanič Ante, jašek Borislav, Perič Jovan, Sedlašek Rudi, Brkič Milan. UPOKOJENI SO BILI: Dečman Anton, Ko-štomaj Štefan in Zdolšek Mariin. V JLA SO ODŠLI: Smiljanec Marjan, Nose Andrej in Bukvič Mijo. ZAHVALA Ob grenki izgubi dragega moža in očeta KARLA LAZNIKA se toplo zahvaljujem celotnemu kolektivu obrata 3 v Mozirju, za denarno pomoč, upravi Cinkarne za podarjeni venec. Posebna zahvala gre mojstru obrata tovarišu France Antonu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Lepa hvala tudi vsem so-delvcem, ki so dragega pokojnika v tako lepem številu spremljali na njegov poslednji dom. Žena Terezija, hčerka Karolinca in sin Poldi.