PODLISTEK. Sedraa zapoved. PosIot. J. Z. (Daiie.) Malo mlnut pozneje se je pomeSal med delavce _»a dVoriSCn, ki so ravno obedovali. Nekoliko strani od njih je sedel, kakor navadno, Lukec. Imel je kos kruha in sira pred seboj, ki fea je kaj slastno jedel; tolažljive besede deiodajalea in njegova obl.juba so ga popolnoma zopet vzdignile. Pa kakor pičen od strnpenega mrčesa je odskofiil, ko je BliŠal hripav glas Petra tesno zraven sebe: BGlej", zahrope ta z Ddurno prijaznostjo, ,,h knihu dobro dene požirek in posebno že k slanemu Biru .— tu imaŠ Lukec, pogrej ee; mrzol veter j>iše in ravno zafienja deževati." Pri teh besedaji mu je ponudil tako prijazno svojo steklenico, kakor fee nikdar poprej. Zato se je Lukec tudi malo odmakml, ali Peter se mu je znova pridružil z odurnim smehom in mu Še veliko prijaznejše ponudil steklenico, dokler ]e Lukec -ni vzprejel, da bi se ga rešil; a ni se mogel sprijazniti s to pijago in ni krivo sodil, ako je mislil, fla B8 pri nekaferih požirkih mora Človek npijaniti. To se je pri njem tudi zgoiilo. ^fekaj j>ožirkov, katere je storil na pritisk Potrov, ga je kmalu premagalo in ker ni bil vajen pijafii, ga je obdal nemiren spanec. Se le glas iz parnega roga, ki je klical delavee k deiu, ga je vzbudil. KaVor iz težkih sanj probujon, je skoCil na noge, shranil ostanek kruha in sira v, 2ep — a imel je tako težke noge, kot bi imel svinec na njih in mislil je, da jih komaj pregiba. Še le pri delu so se mu vrnile popolnoma moiči, a tu je sklenil, se nikdar več udati Petru in niti požirek žganja več piti. Prsa so se mu zopet oprostila, ko se je spomnil na Drvarja in veselil se je na večer, ko bo šel domov in ženi vsaj nokaj tolažbe lahko prinesel. Naenkrat je zaslišal nekaj, kar jga je neprijetno zadelo — on sam ni vedel zakaj — kar se mu je kot kamen na prsi vleglo. Nastala je med delavci v tem oddelku velika razburjenost. Pa še le, ko ga je n&kdo za roko prijel, se je zavedel. »Slišiš, Strnad", mu je zaklical delavec Berlič, Mk|aj se je zgodilo?" Drvarju so danes opoldne vkradli mošnjo z 200 kron. Zdaj X) treba usta odpreti in se braniti, da se ne bode rakio, da smo mi bili." Luke.c ni bil malo preplašen, ko je to slišal. Saj je ravnokar _ hvaležnostjo na gosppda Drvarja mislil in srce mu je bilo tako ginjeno, da je nehote potipal po srcu, kot bi hotel utripanju konec narediti. A ni še roke odtegnil, ko jo je že Skiuhač prijel. -Glejte", je zakričal z odurnim glasom, kako hitro je zgrabil v oprsni žep. Meni se zdi, da sem ga danes opoldne videl, ko je šel k Drvarju." Lukec je postal bleki, v istem trenutku tudi rudeč od jeze čroz te zlobne besede tega, ki se mu je prej s tako očividno prijaznostjo bližal. ,,Seveda sem bil pri njem", Je rekel Strnad s tresofiim glasom, »pa jaz vendar pe bom ..." Dalje ni mogel govoriti, notranja razburjeriost mu ni dopušftala. ,.No — saj bo^emo videli", se je rogal SkuJiač in sunil n-ekaj bližajočih, da bi mu sledili. ,,Le preiščite ga, mogoče najdete v njegovi suknji nekaj, kar mu ne bo po\išeC, če pride ca dan." Lukec je hotel pritiskajoče odvrniti, a Peter ni prej nehal, dokler ni ta segel v žep, da bi jih prepričal, da nima ničesar druzega ko svoj mošnjiček z dena,rjem, katerega mu je malo poprej podaril Drvar. A ravno v ieiu trenutku, ko sta pristopila Drvar in delovodja, je nekaj padlo iz Strnadovega postranskega žepa na tla. Peter fie je hitro pripognil in zgrabil z divjo slastjo stvar jn že, y prihodnjem trenutku jo je zmagoaosno vzdignil v zrak, bila je res Drvarjeva mošnja, kakor je gospod Drvar takoj sam potrdil. Lukeo je _>il trd od osupljenosti. Obledel je ia porudečil; vsled razburjenosti niti govoriti ni mogel. Pa tudi gospod Di-var je le siloma govoril, kaj takšnega si o Strnadu ni mislil. Kaj mu je pomagalo vse tajenje, dokazi so bili premo&ni. Njegove revne razmere, njegova prošnja za predplačilo pri Drvarjti, odklonitev, vse je bilo proti njemu in hudobni jezifc! SkuhaBev je te dokaze še spopolnjeval, da ie bil ubogi Strnad kot tat onečašfien. Vsak drugi, kakor Drvar, bi bil po takšni bridki izkuSnji od strani delavca, ki mu je vedno dobro hotel, celo stvar j-aznanil' policiji, da bi hudobneža kaznovala. A gospod Drvar tega ni storil, samo odpustil ga jc iz službe, pa tudi ni hotel nobenega opravičevanja slišati, ni vefi dvomil, da Bi je Strnad osvojil tujo last. Tako je moral hudo obdolženi tovarno zapusti- ti in celo življenje ni vedel, kako je takrat domovj prišel. 1 (Dalje priho-njič.) _ J