2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 20. maja 2010  Leto XX, št. 20 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 20. maja 2010 Porabje, 20. maja 2010 ŠTEVANOVSKI MLAJŠI ŽE DRUGO LET MED NAJBOUKŠIMI STR. 4 KULTURNI ZADVEČEREK NA DOLENJOM SENIKI STR. 7 Monošter, 15. maj Pesem ne pozna meja »Poje Porabje, poje Tržaška, poje Primorska, poje Koroška! Slovenija, Slovenija, naša pesem ne pozna meja…« Tau pesem so spejvali na konci srečanja vsi pevski zbori, steri so se 15. majuša srečali v Monoštri na prireditvi Pesem ne pozna meja. Ideja, miseu, da bi se lidgé, steri radi spejvajo, vsakšo leto srečali, se je pred 42 lejtami narodila v Trbovljaj, pri pevskom zbori Svoboda. Tistoga ipa so ešče meje, granice bile bole stroge, bole zaprejte, dapa oni so senjali o tom, ka bi se čüla pesem brez meja. Na srečanje so pozvali nej samo zbore iz Slovenije, liki slovenske zbore zvün granice tö. Tak se je te narodila prireditev Pesem ne pozna meja, stera se pripravi vsakšo leto v drugom kraji, varaši ali vasnici. Letos v Varaši, gde je gostitelj (vendéglátó) srečanja biu Mešani pevski zbor Avgust Pavel z Gornjega Senika, srečanje so pripravili delavci Slovenske zveze, stera se je poskrbela za tau tö, ka je plačala ceringo. Gledalce, pevke in pevce iz Slovenije, Vogrske, Avstrije pa Talanjskoga, je potejm, ka je Komorni pevski zbor ZS iz Varaša spopejvo dvej pesmi pod vodstvom Tomaža Kuharja, pozdravo predsednik Slovenske zveze Jože Hirnök. »Kdor poje, slabo ne misli. Lepa pesem je dvojna molitev. Ta in podobni pregovori dokazujejo, da je petje pomemben dejavnik človeškega življenja.« Zbore je pozdravo generalni konzul R Slovenije mag. Drago Šiftar tö in njim zaželo prijetno druženje in uspešen nastop. Program revije je biu trno pester in raznolik. Domanja publika, sploj pa tisti Madžari, steri so tö prišli poslüšat slovenske pesmi, so se najbole na tom čüdivali, kak radi slovenski moški spejvajo. Vej pa med osmimi zbori, steri so od redni udeležencov srečanja prišli v Monošter, je bilau šest moški zasedb: Moška vokalna skupina UN ’s Trboul, Moški pevski zbor Jezero iz Doberdoba, Moški pevski zbor Foltej Hartman iz Pliberka, Moški pevski zbor Franc Zgonik iz Branika, Moški pevski zbor Društva vinogradnikov Goričko in Moški pevski zbor Vesna iz Križa pri Trstu. Da bi pa nej samo moške glasé poslüšali, za tau sta poskrbela dva mešaniva zbora, Mešani pevski zbor Svoboda iz Trbovelj in Mešani pevski zbor Avgust Pavel z Gornjega Senika. Cilj revije Pesem ne pozna meja je, naj se pevci – s pomočjauv slovenske pesmi pa rejči – drüžijo, padašivajo, vküper spejvajo. Ka znajo vküper spejvati, so pokazali na konci revije, gda so pod vodstvom Mirana Rustje spopejvali himno revije z naslovom Naša pesem. Gledalci smo se malo čüdivali, gda smo slišali tri kitice Prešernove Zdravljice, zadnja kitica je slovenska himna, zatok je pri tej bila dvorana na nogaj. Tau pesem je dirigiral Jožef Šlaviček. Če smo pa že bili v Porabji, se je šikalo, ka se je srečanje končalo s porabsko nauto. Priredbo pesmi Pravo sam ti dostakrat so združeni zbori spopejvali pod taktirko Marije Trifusz. Pevke pa pevci so pa na prijatelskom srečanji po reviji tö pokazali, ka znajo vküper spejvati. Več od nji je pravlo, ka telko popejvanja, kak je po večerji bilau v Monoštri, se je že dugo nej čülo na tom srečanji. Slobaud so vzeli z rečami: Nasvidenje drugo leto v Doberdobi! M. Sukič Zruženi pevski zbori so na konci spopejvali porabsko »Pravo sam ti dostakrat« pod vodstvom Marije Trifusz Nastopajoče in publiko je pozdravo Komorni pevski zbor ZS pod taktirko Tomaža Kuharja Smeh in veselje ob bralni znački Naše manjšine na fotografijah V okviru Bralne značke so prejšnji teden porabske šole obiskali slovenski literarni ustvarjalci, in sicer pisatelj Tone Partljič in pisateljica Karolina Kolmanič ter pesnik Andrej Rozman Roza. Ob literaturi pa so bili otroci letos deležni tudi umetnosti klovnovstva, saj nas je s svojim obiskom razveselila slovenska klovnesa Eva Škofič Maurer. Nastopila je v športni dvorani Srednje strokovne šole Bela III., kjer so jo čakali monoštrski prvošolčki in srednješolci, ki se učijo slovenski jezik. Medtem ko se je klovnesa pripravljala na nastop je učence in dijake pozdravila pisateljica Karolina Kolmanič, ki jim je krajšala čas s pripovedovanjem neke ljubezenske zgodbe. Proti koncu pripovedovanja se je že na vratih pojavila klovnesa, ki jo je pričakalo veselo občinstvo. Imela je velik, okrogel, rdeči nosek, rumen predpasnik, velike rumene čevlje ter barvne kljukice za perilo v laseh. Izvajala je različne igre, v katere je vključila tako dijake kot tudi učiteljice, ki so ji pridno pomagali. Občinstvo jo je opazovalo z velikim veseljem in odprtimi usti. Navdušeno so ji ploskali pa tudi svojim sošolcem, ki so pred njimi izvajali naloge, ki jih je razdelila klovnesa. »Seveda je treba vedeti, kolikšna je jezikovna bariera, kje me razumejo in kako narediti predstavo. Kadar igram v Sloveniji, lahko vključim tudi kakšne besedne igre. Tukaj pa so se recimo določene igre izkazale krasne za učenje slovenskega jezika,« - je zatrdila. Eva Škofič Maurer je edina v Sloveniji, ki ima izobrazbo na področju klovnovstva. Pri šestnajstih letih je šla študirat v Moskvo na Akademijo za cirkuško in estradno umetnost in se je štiri leta izobraževala na področju klovnade. »To je umetnost ki se razvija in gre skokoma naprej, tako da se vsako leto udeležujem delavnic, ki so potrebne, da napredujem.« Poleg klovnovstva se še ukvarja s številnimi stvarmi. Režirala je že veliko raznih iger, izdala pub-likacije in je pri raznih medijih pripravljala oddaje za otroke. Leta 2004 je ustanovila in še danes vodi organizacijo Rdeči nos-ki, klovni-zdravniki. Je članica Društva pisateljev Slovenije in sodeluje tudi z Bralno značko, v okviru katere je zdaj nastopila tudi v Porabju in nas je spravljala v smeh in dobro voljo. Nikoletta Vajda Pred kratkim je izšel fotografski album z naslovom Naše manjšine na fotografijah/Nemzetiségeink képekben, ki ga je izdal Inštitut za madžarsko prosveto v Budimpešti. V njem najdemo fotografije manjšincev in fotografije o manjšinah na Madžarskem. Inštitut za madžarsko prosveto in Lektorat upodabljajočih umetnosti sta leta 2009 že tretjič razpisala fotografski natečaj z naslovom Naše manjšine na fotografijah. Na razpis se je prijavilo 61 profesionalnih ali ljubiteljskih fotografov, ki so poslali 728 fotografij. Strokovna komisija (Lajos Győri, Mária Lukács in Katalin Halász) je izbrala 153 fotografij 51 avtorjev. Zakaj se zdita organizatorjem pomembna razpis natečaja in objava najboljših fotografij v posebnem albumu? Odgovor na vprašanji najdemo v predgovoru glavne direktorice Inštituta za madžarsko prosveto, Erike Borbáth, ki je v albumu preveden v vse jezike manjšin na Madžarskem: »Preprosto zato, ker so izbrane fotografije lepe. In če nadaljujem s preprostimi vzroki, so zanimive, informativne in nosijo dokumentarno vrednost. Toda če se spustimo v iskanje globljih vzrokov, moramo uvideti, da ti niso tako enostavni, prej zapleteni. Zapleteni, kajti fotografije pripovedujejo in izpovedujejo. Pred našimi očmi zaživijo segmenti naše preteklosti, ovekovečene so hiše, ulice, inštitucije, ki so ohranjevalke posebne zgodovine narodnih in etničnih manjšin. Mrtve prostore oživijo življenjske slike, s pomočjo katerih pokukamo v življenje ljudi; vidimo njihove vsakodnevne in tudi praznične trenutke. Preko njih pa tudi vrednote, kot dejavnike njihove samobiti. Prav te vrednote naredijo njihove vsakdane in praznike enkratne, posebne. Fotografije, objavljene v albumu, pa ne upodabljajo le preteklosti. S svojo posebno govorico pripovedujejo tudi o sedanjosti, o skrbeh in radostih zdaj živečih. Avtorji pogosto slikajo praznične trenutke, ki pričajo o tem, kako pomembno je predajanje posebnih manjšinskih vrednot mladim generacijam. Na tej podlagi se lahko načrtuje prihodnost. Prihodnost, ki je nosilka pisane kulture, zgrajene na vrednotah manjšine in večine, ki je skupna v delu in praznovanju ter ima sporočilno vrednost. Sporočilo je enostavno. Nosilci vrednot smo mi sami, naša naloga in odgovornost sta, da jih ohranimo, prenašamo na druge, da bi nam v svetu, ki se ubada z neštetimi težavami, zagotovile občutek domačnosti.« V albumu najdemo tudi štiri fotografije našega sodelavca Karla Holeca, ki je prejel posebno priznanje Ministrstva za šolstvo in kulturo. (O tem smo poročali v eni od prejšnjih številk.) M. Sukič Tone Partljič na števanovski šoli Klovnesa Eva ŠkofičMaurermedmonoštrskimiosnovno-insrednješolci Majska pesem pri Gradu 9. maja se je pri Gradu na Goričkem odvijala prireditev z naslovom Majska pesem, ki so jo organizirali Drüštvo za lepše vütro, Javni zavod Krajinski park Goričko in občina Grad. Srečanja, ki je bilo revijskega značaja, se je udeležilo 11 zborov, en zbor iz Avstrije, trije zbori iz Madžarske in sedem zborov z Goričkega. Prvo mesto je dosegel MePZ iz Moravskih Toplic, drugo Mepz s Cankove, tretje mesto pa MePZ iz Rogaševcev in madžarski zbor iz Őrséga. Na posnetku člani komornega pevskega zbora ZS iz Monoštra med čakanjem na nastop. Z Goričkoga v Piran – 16. »Došal je, došal, Zeleni Jurij« Bela krajina V Šentjerneji smo preminauči keden poslüšali spejvati slovenske oktete, tak ka si zdaj gvüšno želejmo malo tüuče. Tau leko najležej najdemo v klauštri Pleterje, gde eške gnes živejo baratke, najbole sigurno v cejloj katoličanskoj Materi Cerkvi. Kartuzijange, šteri cejli den nika ne gučijo, živejo v Sloveniji več samo v Pleterji. Nej davnik je klaušter svetiu šeststau lejt od svojoga zozidanja. Zvün toga, ka molijo, baratke delajo tö, na priliko na grünti, šteri je veuki tresti hektarov. Redijo vino pa med, depa v njini bautaj leko küpimo dostafele dobri sirov tö. Ne smejmo pa pozabiti na pletersko palinko, v glažaj štere se cejle grüške namačejo. Za en malo pridemo do najstarejšoga pa najmenjšoga varaša na Dolenjskom, do Kostanjevice na Krki. Leko bi brodili, ka je dobila ime po kostanji, de je pa tau nej istina. Rejč pride iz »kostel«, ka znamenüje cerkev s kusto steno kaulivrat. Blüzi klauštra so 1961 v Sloveniji prvič držali »formo vivo«. Na toj so se srečali kipari (szobrászok) pa tam vküper delali, kak tipični material so nücali rastov lejs. Formo vivo držijo eške gnes, dela umetnikov pa najdemo pod milim nebom vöpostavleno. Najbaukši rastov lejs rasté v Krakovskom lesej, šteri je najvekša gaušča v Sloveniji, ki je na ravéni pa go eške gnes dostakrat zalejé voda. Veuki je kauli 700 hektarov, v njem žive dosta rejdki stvarin, na priliko črni štrk. Dolenjci vüpajo, ka eške dugo gorostane, če rejsan prejk njé pela paut od Ljubljane do Zagreba. Grajnca med Slovenijov pa Rovačkov tečé na vreji bregauv Gorjanci, štere sausedge zovéjo Žumberak. V etoj krajini dosta več moškov kak žensek živé, ka je špajsno pa je ovak, kak indri v Sloveniji. O lidaj v etaj bregaj je dosta pripovejsti napiso slovenski pisatel Janez Trdina. Če pa se odpelamo prejk nji ali kauli nji, pridemo v edno zacumprano, bejlo krajino. Zakoj se Bejla krajina v istini bejla zové, geste več pripovejsti. Ništerni pravijo, ka je zavolo toga, ka dosta bejloga, trdoga kamla v krajini geste. Depa če se človek tam po lesaj špancera, leko vidi vnaugo bejli brez tö. Tretja pripovejst ime tak tomači, ka je lüstvo v krajini inda vsikder bejli gvant nosilo. Gestejo tam takše vasnice, v šteraj so bile ženske eške pred trestimi lejtami cejlak v bejlo naravnane. Gvant so zošile iz lanenoga platna, šteroga so dekle pa ženske tkale v dugi zimski večeraj. Gda se je mlada belokranjska dekla ženila, so njene padašice na palcaj nosile »otirače« kak zastale. Tau so bile kak edne lepau okinčane brisače, depa ž njimi so se nikdar nej brisale, mele so bole simbolično znamenje. Ovak má Bejla krajina cejlo bogastvo ljudski šeg pa navad, štere so zvekšoga povezane s cerkvenim kalendarom. Na priliko so takša šega farbanje vüzemski djajec. Zvün prekmurski »remenk« so prej belokranjske »pisanice« najlepše. Farbajo je večkrat, s tehniko batik, pri šteroj nücajo vausek pa škrabanje. Najbole erična šega je pelanje »Zelenoga Jurija«, šteri je biu simbol nauvoga zelenja sprtoleti pa sunca. Ednoga mladoga pojba so naravnali, skrili v zelene vejke, pa ga pelali od iže do iže in vseposedik plesali kolo. Šega je spomnila na začetek paše na trankaj, Zeleni Jurij je tazagnau zimo. Med plesom so spejvali staro pesem »Došal je, došal, Zeleni Jurij«. Z ete pesmi se že vidi, ka majo Belokranjci takši guč, v šterom dosta rovački rejči geste. Njini dialekt má posabno mes-to med slovenskimi guči, tau pa zavolo zgodovine. V 16. stoletji je v eto krajino dosta Rovatov pa Srbov pribejžalo pred Törki na Balkani. Tau lüstvo, štero je »odskočilo«, zovémo Uskoki. Eške gnes gestejo dvej vesnici, Marindol in Bojanci, v šteraj se en tau lidi za Srbe drži, pa čuva svojo pravoslavno vöro tö. Gda je več törske nevarnosti nej bilau, so na Bejlo krajino prišli vsikder žmetnejši cajti. Pred staupetdeset lejtami je žitek že tak trdi biu, ka se je skoro eden iz vsikše belokranjske držine spakivo v Meriko. Do prve bojne je odskočo vsikši tretji človek iz krajine. Na ravenaj so stali rami z zaprejtimi dvoriški, po bregaj pa so meli iže nad štalov pa zamanicov, gradec je biu oprejti. Vsikši ram má gank tö, na najdukšoj steni zidine, v sobe leko pridemo po stubaj. Gor je ostalo dosta tradicionalni gesti pa tau tö, kak so pekli pa küjali inda, eške gnes pečejo na priliko mlade birke pa pujčke. Njive májo Belokranjci samo kauli reke Kolpe zavolo trdoga kamla, na bregaj se bole spravlajo z vinom pa sadom, če rejsan je na konci 19. stoletja beteg tri frtale grauzdni trt na nikoj djau. Belokranjski lidgé so nastalco vsikder v lesej brali, ali v svojom ali v tistom, šteroga je cejla ves vküper mejla, pa se je zvala »gmajna«. Za tau gesensko delo so djenau plane napravili, pa so eden drügoma pomagali. Zrankoma je vküpprišo eden moški pa edna ženska iz vsakše iže, s seuv so prinesli grable pa male sekire. Ništerni so splezdili na drejve, drügi so spodik vküppobérali. V Bejloj krajini je nastalca v zimi ostala kauli drejv, zvekšoga brez. V Bejloj krajini gesteta dva veu-kiva varaša, Metlika pa Črnomelj. Dugo cajta so cugi nej pelali s te varašov v drüga mesta, eške samo en malo pred prvov bojnov so železnico zozidali. V šestdeseti-sedemdeseti lejtaj je industrija vsikder bole krepka gratala, depa je nej zavolé delavcov bilau, na delovna mesta so prišli lidgé z drügi republik Jugoslavije. Eške gnes skoro v cejloj Sloveniji Belokranjci najmenjše plače majo. Belokranjska ves Rosalnice je dobila ime po »rusaljaj«, staroj slovanskoj poganskoj šegi, gda so naši starci sprtoleti na grobaj ognje kürili. (Z ete rejči pride porabsko ime mejseca maja »risalšček« tö, pa »risauska nedela«). V vesi Rosalnice ali Tri fare ne stogi samo edna cerkev, liki tri na ednom grünti. Kauli nji stena geste, znautra štere cintor gé. Samo edna má tören, zozidali so je pred osemstau lejtami vitezi templari (templomos lovagok). O čüdnoj, s čalarijami punoj Bejloj krajini je dosta lejpi pesmi napiso poznani slovenski pesnik Oton Župančič, šteri se je v etoj krajini naraudo. Če nam cajt dopisti, vzemimo edne njegve knige, vsedimo se k reki Kolpi pa pomalek koštavajmo vino metliško črnino. Pa poslüšajmo, ka nam pripovedavajo bejle breze. -dm- Tri fare – Rosalnice Zelenoga Jurija sprevajajo podje v bejlom gvanti Števanovski mlajši že drugo leto med najboukšimi OD SLOVENIJE… Na števanovsko šoulo odi samo 27 mlajšov. Polovica tej odi na folklorni krožek, gde se včijo goričke pa porabske pesmi pa plese pod vodstvom Marije Rituperove, šteroj je v velko pomouč učiteljica Anica Szalai. Letos so bili pozvani že drügo leto na prireditev (revijo) mlašečih folklornih skupin v Slovenijo. Lansko leto je bila ta revija v Monoštri. Tü je plesalo 12 skupin iz Prekmurja pa Porabja, med njimi tüdi števanovski mlajši. Na takšo revijo so se prijavili pa na njoj plesali prvič. Malo njim je dalo brige, kak de nanjé gledala stroga komisija iz Slovenije. Bili so veseli, ka so bili zbrani med tri najbouk-še folklorne skupine, štere so že dosta lejt plesale na takši revijaj. Tak je šla folklorna skupina iz Števanovec dale na medregijsko srečanje mlašeči folklorni skupin, štero je bilau v Ljutomeri. Tüdi tam so je povalili, ali tüdi skritizirali, ka nemajo dobre noše, gvante, ka so nej zašiti iz pamučnega ali lanenoga platna, pa ka nemajo dobre štrumfe pa tüdi ka ne plešejo deteče špilike pa plese. Plesali so pa trnok lepau pa hvale vrejdno plese, s šterimi so se not pokazali. Tüti letos so bili pozvani na revijo v Slovenijo, štera je bila v Beltincaj. Dugo so premišlavali, če naj dejo ali nej. Oni deteče igrice pa plese neščejo plesati pa tüdi tej v Porabji nej bilau. Oni ščejo plesati plese, kak želejo tüdi njivi stariške. Takše, kak so nigda svejta plesali njivi pradedeki pa babice. Na konci so se odloučili, ka do vseeno šli na revijo, samo če do meli nauve noše, zaradi šteri so bili lansko leto najbole skritizirani. Svojo odločitev so povedali na Zvezi Slovencov Klari Fodor. Ona je pravla, če tau želejo, te noše baudejo. Tak je tüdi bilau. Daubili so nauve noše pa tüdi volnene štrumfe. Na revijo so se prijavili z odersko postavitvijo »Demo na gostüvanje« zatou, ka so plesali svatovske plese, takše, kak so je inda pa ešče zdaj tü pa tam plešejo na Goričkom, deteče plese pa nej. S tau postavitvijo pa z vekšo glasbeno sestavo, štero so pripravili pauleg njinoga stalnoga harmonikara, fudaša Borisa Velnera tüdi goslarka Marija Varga, na lončeni bas igra Adam Domiter, palčke pa mala Rita Dončec. Tüdi v Beltincaj so bili na reviji zbrani kak najboukši, vküper z Beltinčari. 7. majuša so se namesto na izlet pa kaupanje v Moravce (gde so uživali njini padaške) naši mali plesalci vküper z dvema lerancama odpravili na medregijsko revijo v Maribor. Mlajši so se veselili, ka do se po reviji hitro vrnili nazaj v Moravce, gde do se leko kaupali vküper z ostalimi sošolci. S sebov so vzeli tüdi kopalke. Na revijo je prišlo devet skupin. Števanovski so bili na vrsti ausmi. Tau so bile skupine od Lendave do Maribora. Revija se je dogajala v Unionski dvorani, gde je oder desetkrat vekši kak povejmo v Števanovcaj. Najoprvin so meli vajo, ka se na odri ne bi zgibili pa tüdi njivi muzikantje so se mogli prilagajati, kama se postavijo, gda do jih mlajši vredi čüli. V Unionskoj dvorani so jih trnok lepau sprejeli, svetovali pa povedali, kak je vrstni red v programi. Pomagala pa svetovala njim je prijazna Nežka Lubej, kak se naj postavijo na oder. Druge skupine so vse mele v nastopi po dva do trikrat več mlajšov v svojij skupinaj kak števanovska, tak ka jih je biu pun oder. Vse skupine so v glavnom plesale ali notri pokazale razne igre, razen naši prijatelov, Beltinčanov pa nas. Po nastopi so se mlajši hitro preoblekli pa šli na obed. Komaj so čakali, ka se odpelajo v Moravce na kaupanje, vej de je prej avtobus čako na postaji. Med tem pa je Marija Rituperova šla na strokovni razgovor pred komisijo, štera je ocenjevala nastope. Fejst so povalili njive noše, goslare pa plese, nej se njim je pa vidlo, ka so plesali takše svatovske plese, kak plešejo odrasli, če glij so je fejst lepau zaplesali. Nika so pač mogli praviti. Komisija je lekar pozabila, ka je mejla pred sebov mlajše iz Porabja, gde je dosta vse ovak kak v Sloveniji. Kak so se mlajši nageli, je leranca včasi pozvala šofera (bus je biu od firme Petek), ka dejo domau. Šofer se je pa oglaso iz Bohinja, kama se je odpelo, nej ka bi o tom kaj prle povedo. Pravo je ešče, ka prej pride po mlajše drügi avtobus, gda, de pa pauzvo po mobilnom telefoni. Tau je biu za vse velki šok. Kak si je šofer tau sploj dovolo?! Odpelo je tüdi stvari, štere so mlajši pistili na busi. Tak se z lidami, ešče menje z malo decov ne dela. Užaljeni pa žalostni so bili mlajši, starejši so je malo pocartlali s kakšim sladoledom (fagyi), pa dosta nej pomagalo. Stariške so že zvali, ka gde so njina deca, z mislijov, ka se njim je kaj zgodilo. Čakali so mlajši, gda pozove šofer, ka pride drügi avtobus po njé. Po dugom čakanji od drüge vöre mao je pauzvo, ali trifrtale vöre so ga ešče itak mogli čakati. Iz Maribora so šli komaj ob frtau peti. Tak njim je skoro odpadlo kaupanje v Moravcaj pa tüdi čujskanje po vodnom tobogani notri v bazen tö. Zamera je bila prevelka, tak ka so se ranč nej mogli veseliti dobroga nastopa med najboukšimi na medregijskoj reviji najboukši folkloristov. Tak se je lejpi prvi del dneva v Unionskoj dvorani z dobrim nastopom končo na konci bole žalostno za mlajše. Bridki žmaj majo v lampaj ešče gnes, tüdi avtorica toga članka. Mlajšom, števanovskim plesalcom pa za lejpe uspehe iskreno čestitamo pa želejmo na dale ešče več uspehov. M.R. Slovenija povabljena v OECD Slovenija je dobila uradno vabilo, da se pridruži Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki združuje gospodarsko najrazvitejše države na svetu. Poleg Slovenije sta v organizacijo povabljena še Estonija in Izrael. »Vse tri države so izpolnile priporočila OECD-ja, pristopni pogovori pa so bili konstruktivni in odprti,« je povedal generalni sekretar OECD-ja Angel Gurria. Novinke bodo uradno v organizacijo vstopile 27. maja v Parizu. Pahor in Janša sta se soočila Predsednika največjih slovenskih parlamentarnih strank sta se v oddaji Polemika soočila prvič po parlamentarnih volitvah leta 2008. Tema: prihajajoči referendum o arbitražnem sporazumu 6. junija. Premier je na vprašanje, zakaj se o mejnem vprašanju odloča na referendumu, odgovoril, da so se na referendumih državljani in državljanke odločali tako o osamosvojitvi kot vstopu v Nato in EU, zato je prav, da odločajo tudi o južni meji. Janša je nasprotno poudaril, da je slabo, da bo referendum prav v času, ko sta politika in javnost razdeljeni, stroka pa je večinoma proti. Odločanje javnosti vidi kot najpomembnejšo odločanje po plebiscitu, zato se mu zdi izjemno neodgovorno, da bodo slovenski državljani prvič odločali o vprašanju ob tako razdeljenih položajih. DeSUS nasprotuje predlogu usklajevanja pokojnin V DeSUS-u nasprotujejo zdajšnjemu predlogu usklajevanja pokojnin. Če bo koalicija pri takem predlogu vztrajala, bo stranka začela postopke za izstop iz koalicije. Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec je dejal, da je zanje najprimernejši način usklajevanje pokojnin z rastjo plač, zdajšnji predlog pa po njihovem mnenju povzroča padanje pokojnin ter s tem še več težav za upokojence. Erjavec je napovedal, da se bo bolj intenzivna razprava znotraj koalicije o pokojninski reformi začela, ko bo socialni dialog končan. Na skupinskom kejpi se dobro vidi, ka mlajši majo lejpe nauve gvante Goslarge pa plesalci na odri … DO MADŽARSKE Bili smo na izletu v državi različnih kultur Pomurski aktiv Društva novinarjev Slovenije je 24. aprila organiziral enodnevni izlet v Bosno in Hercegovino, konkretneje na območje Kozare, v Prijedor in Banja Luko. Tudi midve s sestro sva se prijavili, ker radi potujeva in je bila tudi dobra priložnost, da spoznava kolege in kolegice, ki delajo pri raznih medijih v Pomurju. Na Hrvaškem sva že bili, jaz sem bila še v Črni gori, v Bosni pa še ne, in naju je zanimal tudi ta balkanski svet, ljudje in življenje nasploh. Bosna in Hercegovina je kot pravijo dežela različnih kultur. Je multietnična država, v kateri živijo Bošnjaki, Srbi, Hrvati in pa druge narodnostne manjšine. Republiko BiH tvorita dve samostojni entiteti, Federacija Bosne in Hercegovine ter Republika Srbska. Zjutraj ob pol štirih smo se zbrali na soboški avtobusni postaji, bilo nas je okrog 40. S sestro sva morali kreniti iz Sakalovcev že pred tretjo uro. Seveda jaz – kot ponavadi – se nisem mogla pravočasno pripraviti. Sestra pa – kot vedno – je bila živčna da bova spet zamudili zaradi mene. Med potjo pa sva še morali paziti, ker sva srečali kar nekaj srn. Ampak vseeno sva pravočasno prišli, še kakih petnajst minut smo celo čakali na avtobus. Iz Murske Sobote smo se odpravili proti Lendavi. Pot smo nadaljevali proti Zagrebu in dalje proti Novski, tam smo zapustili avtocesto in vstopili v Bosno. Naša prva postaja je bil Prijedor, kjer smo si ogledali mesto, kupovali na tržnicah in imeli toplo malico. Ulice so slabo vzdrževane in neurejene, kot če bi se čas ustavil tam nekje na začetku devetdesetih. Je tudi nekaj novih stavb, večina hiš pa je še nedograjenih. Nato nas je pot vodila v nacionalni park Kozara, kjer smo si pod strokovnim vodstvom ogledali spomenik, ki so ga na vrhu Mrakovice leta 1972 postavili padlim borcem in beguncem, žrtvam nemške ofenzive iz leta 1942. Poleg spomenika stoji majhen muzej ter memorialni zid z imeni padlih borcev. Na hribu, v idilični naravi smo imeli kosilo v nekem gostišču. Okrog štirih smo nadaljevali pot v Banja Luko, ki je drugo največje mesto v Bosni in Hercegovini, leži na bregovih reke Vrbas. Je tudi glavno mesto entitete Republike Srbske. Mesto je kulturno in gospodarsko središče bosanskih Srbov, ki v mestu predstavljajo 90 % prebivalstva. Na žalost je deževalo, tako smo si mesto ogledali samo iz avtobusa, ampak tudi tako je bilo zanimivo. To mes-to je precej razvito, v njem so zelo moderne stavbe in lepi, urejeni parki. V mestu imata sedež univerza in Državni zbor Republike Srbske. Iz Banje Luke smo nadaljevali pot proti Bosanski Gradiški ter dalje proti Hrvaški, okrog polnoči smo prispeli nazaj v Mursko Soboto. Kljub slabemu vremenu smeha in dobre volje ni manjkalo. Izlet je bil za naju zelo zanimiv. Nekateri radi hodijo samo v razvite, moderne države, na svetu pa ni samo razkošje, v revnih državah živijo nekateri v zelo slabih razmerah. Težko si predstavljam, kako sploh večina ljudi preživi iz meseca v mesec. Na izletu sva se imeli lepo, rade volje bova šli spet, če bo še kakšna priložnost. Anita Vajda Foto: Jože Pojbič Madžarska ima 49 dvetretjinskih zakonov V madžarski ustavi so določeni zakoni, za sprejetje ali spremembo katerih je potrebna dvetretjinska večina poslancev, teh je 49. Ustava tudi te deli na dve skupini, v t. i. posebno pomembni skupini najdemo ustavni zakon, zakon o pridružitvi k Evropski uniji, zakon o vojnem stanju, o razglasitvi izrednega stanja itd. Pri teh zakonih je potrebna dvetretjinska večina vseh poslancev, pri ostalih je dovolj dve tretjini navzočih poslancev. V ustavi so želeli s tem zagotoviti, da bi tudi opozicija imela svojo vlogo pri sprejemanju in noveliranju pomembnih zakonov. Po parlamentarnih volitvah na Madžarskem je nastala nova situacija, kajti provladna stranka FIDESZ v zavezništvu s krščanskimi demokrati ima dvetretjinsko večino, tako pri spreminjanju teh zakonov ne potrebuje pomoči opozicije. Koliko in katere zakone bo FIDESZ spremenil, se zaenkrat še ne ve točno, po predhodnih izjavah bodo verjetno v prvem krogu to zakon o samoupravah, zakon o volitvah in zakon o državljanstvu. Nekateri eksperti menijo, da je lahko dvetretjinska večina – ob primerni samodisciplini vladne stranke – tudi dobra za razvoj, kajti ve-čina teh zakonov je že zastarela, le da do zdaj ni bilo zadosti politične volje, da bi jih spremenili. Policista v vsako vas Na začetku maja je mandatar Viktor Orbán začel svoje obiske v okviru t. i. nacionalnih konsultacij, ki naj bi služile temu, da nova vlada ne bi sprejela nobenih pomembnih odločitev brez mnenja volivcev. Njegova prva pot ga je v spremstvu bodočega ministra za notranje zadeve Sándorja Pintérja vodila v severovzhodni del države, kjer je v zadnjih letih zelo narasel kriminal. Viktor Orbán je v mestu Ózd izjavil, da vlada za javni red in mir mora najti zadosti sredstev. On si bo osebno prizadeval, da bo v dveh tednih po ustanovitvi nove vlade imela vsaka vas svojega policista. Vlada bo poskrbela tudi za prav-no in socialno varnost policistov, kajti od policistov, ki se srečujejo z dnevnimi finančnimi težavami, ni pričakovati dobrih rezultatov. Skupinska slika z vsemi udeleženci izleta Stari traktorge v Andovcaj 1. maja je v Andovce k porabskoj domačiji prišlo 42 veteranski traktorov pa 75 lidi, šteri so člani drüštva ljubiteljev starodobne tehnike Oldtimer Abraham s Peskovec. Vsakše fele traktor se je najšo tam, taši, šteri je tak vögledo, kak če bi mlašeči bijo, pa smo leko vidli tašoga velkoga tö, šteri je po vauski pauti kumaj mesto emo. Vejn nej bilau taše znamke traktorov, steri so se gnauksvejta delali, štero bi nej srečali med njimi. Za volo tauga so se stavili v Andovcaj, ka je bilau med njimi dosta taši, šteri so eške nej bili pri andovskom Malom Triglavi. Telko traktorov je eške nikdar nej bilau pa vejn ranč nikdar nede v Andovci. V nacionalnem parku Kozara Z njive v pisarno Gnesden je duga paut pa več šaul moraš meti dočas, ka si v pisarni leko delo najdeš. Sploj pa te, če na občini škeš delati, gde je vsigdar več predpisov. Tau je vsigdar nej tak bilau, leko si üšo ali si mogo titi na vaški svet (tanács) delat, če si šole ranč nej emo. Važno je bilau, ka si tanapravo, ka si za delo daubo. Tak se je tau zgaudilo na Verici z Ano Ferencinov tö, gda je z njive v pisarno (iroda) vaškega sveta üšla delat. Istino tau je zato nej zdaj bilau. • Ana, povejte mena tau, kak ste vi z njive v pisarno prišli delat. »Tau je petdesetdrugoga leta bilau, gda sem tü na Verici administratorka bila. Gda je pa titkar Bandi Hegedüs od tec na Bajánsenye odišo, te so me ešče za vb. titkara (sekretar izvršnoga sveta) tö steli djati, pa dja sem samo šest klasov šaule mejla. Tau sem nej stejla biti, pa te sem bola na Senik üšla delat na tanač, gde sem edno zimau bila. Te sem nazaj domau mogla priti zato, ka sem rodila Eržiko. Te čas, gda sem na porodniškom bila, sem znauva administratorka bila v Ritkarovci. Brejznatjina Mariška je pa prišla za titkarco, dapa ona je tü nej dugo bila. Gda je ona odišla, potistim so name postavili za titkarco. Tak sem gratala vb. titkarca na Verici.« • Kak je te bila ves Verica-Ritkarovci, ali ešče posaba sta bile dvej vesi? »Do 1951. leta je ešče tak bilau, ka posaba so bili Ritkarovci, od 51. leta so te dvej vesi edno ime dali, ka Kétvölgy. Istino, na tejm so si dosta zmišlavali, kakšno ime aj dobi ves. Vogrski je drugo ime dobila, dapa v slovenščini je ostalo ka Verica-Ritkarovci.« • Kak dugo ste delali na Verici? »Do petdesetšestoga leta, potistim sem že v Števanovce delala kak administratorka. Gda se je druga hči naraudila, te sem pa nazaj na Verico prišla za titkara pa cejlak do sedemdesetoga leta sem tü bila.« • Ka je eden titkar za delo emo? »Tau kak zdaj eden notar. Njegvo je bilau vse, te je eden tanácselnök (predsednik vaš-koga sveta) tak bijo kak zdaj eden župan. Cejlo administracijo sem sama pelala, zato ka te posaba zatau so nikoga nej goravzeli.« • Kak ste se vi k tauma razmeli? »Tau vse tak sama od sebe, istino, Pišta Magyarič, šteri je dočas bijo titkar, mi je zato dosta vse pomago. On je taši red emo, ka se je človek leko včijo od njega. On mi je kazo, ka tau etak, tisto tak trbej delati. Tak sem se te pomalek dja že tö navčila, kak se tau dela. Tašoga tanácselnöka sem mejla, ka se je nikanej vöpauno. Tak ka sem vse dja mogla pelati.« • Gde ste meli pisarno? »Tam, kak je Casarin Peter doma, tam je bila pisarna, zato ka so oni internirani bili na Hortobágy. Vsakši den sem osem vör odla delat, tak kak drugi v slüžbo. Zrzankoma sem taüšla, podnek sem domau prišla, pa gda so ešče mlajši mali bili, sem brž malo močnik sagrejla, aj leko djejo. Te sem pa nazajüšla pa do pete vöre sem te tadala delala. Od sedemdesetoga leta, gda je na Verici več nej bilau vaškoga sveta, zato ka so potistim že tri vesi vküper meli, do sedemdesetpetoga leta sem dja vodila izpostavo (kirendeltség) tü na Verici. Od sedemdesetpetoga leta sem že stalno v Števanovci delala pa porcije so se vse k meni držale.« • Ka vse ste za delo meli? »Pejnaza je trbelo pošilati prejk banke, vsakše dva kedne je vb. djilejš bijo, vsakši mejsec je vaš-ki svet emo djilejš, te cejle papire pa dokumente sem dja mogla kreda djati, pa te ešče zapisnik (jegyzőkönyv) sem tö dja mogla napisati. Na vsakši djilejš so z jaraša (okraj) vöprišli pa tam so sejdli do konca. Gda so v Števanovci tabor redli, ka je tam tišlarsko delo bilau, tisti proračun sem vse dja delala pa pelala. Pa te ešče števanovski, verički pa andovski proračun sem prejk mejla.« • Kak ste proračun vküppostavili? »Na leto smo dobili pejnaze od rosaga pa tiste je trbelo razdeliti na proračunske postavke. Tau so edne knjige bile, ka sem dja s klabajsom vönapisala, pa če se je vaški svet tak odlaučo, ka de dobro, te se je tisto prejkspisalo. Samo spodkar so se numare mogle štimati s tistim, kelko smo dobili. Več je nej moglo biti, kak ka so nam dali.« • Kak ste pisali z rokauv ali z drukmašino? »Tau sem vse z ednim starim mašinom dolanapisala. Sprvoga je težko šlau, samo z dvömi prsti, dapa sledkar sem se že zato navčila.« • Kak ste vözračunali, kelko porcije trbej plačüvati lidam? »Posaba trbelo računati tiste zemle, ka so znautra v vesi bile, pa posaba tiste, ka so zvün vesi bile. Te ešče vö trbelo zračunati, kelko zlati koron vrejdnosti ma zemla pa ka je tista zemla paša, ograd ali njiva. Gledati je trbelo tau tö, ka tisti pavar kelko grünta ma, zato ka pri porciji je nej vseedno bilau. Posaba so bili tisti, šteri so od 1 do 3 plüge, od 3 do 5 plügov, od 5 do 8 plügov, od 8 do10 plügov pa več kak deset plügov meli. Če si tau vse vküperdau, te si vedo, kelko porcije trbej plačati tauma ali tistoma. Najbola težko je v taum tau bilau, ka te ešče nej bilau kalkuratorov pa računalnikov, vse, ka je trbelo, z rokauv sem mogla vözračunati.« • Bilau je tak, ka je stoj nej mogo porcije vöplačati? »Tü je največ plačüvo Djürvin Djanoš, on je strašno dosta mogo plačüvati. Tej starejšim, šteri so nej mogli plačati, sem dja prošnjo napisala, naj njim porcije tapistijo. Tau sem tak rejšila, pa leko povejm, ka skur vsakšoma so tapistili, ka sem prosila.« • Tau ste prajli, ka ste šest klasov šaule meli, gda ste začnili delati, sledkar so vas kama poslali ešče v kakšno šaulo? »Sledkar smo mogli skončati osem klasov v Števanovce. Dja sem ojdla, Vendel Konkolič pa Karoly Horvat (Pincak). Potistim bi dja ešče gimnazijo tö mogla naprajti, samo zato mi je nej trbelo, ka sem že več kak štirideset lejt stara bila. Zvün tauga sem zato mogla naprajti vsefele izpite, vse zakone sem mogla znati, ka je k mojomi deli trbelo.« • Kak ste se vi dali na tau delo? »Dja sem v zadrugi delala v Uraiújfaluna, gda je moj brat Djuši za menov prišo, ka na tanač moram titi delat. Kak bi dja ta üšla delat, sem pravla, vej pa dja se k tauma nika ne rezmejm. Te je eden papir naprej vzejo pa pokazo, ka moram titi, zato ka me je jaraš goravzejo. Istino, te je tanácselnök Barabaš bijo, pa je on proso, ka naj name gora vzemejo. Dja sem prajla, ka dja nemo, zato ka dja nika ne vejm, dapa titkár Pišta Magyarič je tak pravo, ka naj se nika ne bojim, vej se navčim. Pa tak je bilau.« • Gda ste šli v penzijo? »Osemdesettretjoga. 14. feb-ruara sem delala oslejdnjin uradno, dapa potistim sem ešče pau leta delala, zato ka so me prosili, naj porcije ešče na tisto leto tanapravim.« • Nej je bilau špajsno, gda ste v penzijo prišli? »Sprvoga je sploj špajsno bilau. Bilau je tak, ka zrzanka, gda sem gorastanila, sem delat stejla titi, zato ka sem tak včena bila. Prvi den, gda sem že doma bila, sem si mislila, ka mo zdaj znak üšla pa si pod drejvo, gde je tista lejpa sejnca, malo dolaležem, vej pa več mi nej trbej delat titi. Pa tak je bilau, mirno sem enga spala pod drejvov, te se mi je želja spunila, ka sem si že tak dugo lejt želejla.« Karči Holec Ana Dončec, po domanje Ferencina Ana zveza.hu OTROŠKI KOTIČEK Kulturni zadvečerek na Dolenjom Seniki Valeta na monoštrski gimnaziji Na začetki leta se je naša slovenska samouprava tak odlaučila, ka de letos pa organizirala štiri programe, ranč tak kak lani pa predlani. Na majuš smo planirali prvi program, na sterom naj bi malčki iz vrtca pa šaularge z gorenjeseničke šaule razveselili Dolenjesenčare. 8. majuša, v soboto popaudneva kauli pau šeste vöre je na Dolenjom Seniki videti bilau, ka de se nika godilo v kulturnom daumi. Deca, odrasli, mladi, starejši so se paščili prauti daumi. Dvorana se je lepau napunila. Po šestoj vöri je Laci Bajzek, predsednik slovenske samouprave, pozdravo gledalce in njim zaželo lejpi zadvečerek. Najprva so na oder staupili malčki iz domanjoga vrtca. Bili so sploj lepau oblečeni, nasmejani in pridni. Program so meli v madžarskom, slovenskom in malo v nemškom geziki. Slovenski so zapeli Marko skače..., Mi imamo zajčka... in Abraham ima sedem sinov. Leko smo čüli izštevanke, potejm so pa pozdravili mamice z lejpimi pesmimi. Na konci njinoga programa so zaplesali in zapeli na pesem s CD-plošče Jaz pa grem na zeleno travco. Publika njim je trno ploskala. Na vrsti so bili šaularge, steri ojdijo na gorenjeseničko šaulo. Iz naše vesi tö vsakšo leto več mlajšov ojdi na tau šaulo. Nastopajoči, steri so pripravili bogati program, je bilau kauli tresti. Na začetki so slovenski in madžarski pozdravili matere in babice, ka je prva majska nedela svetek materé. Pripovejdali so o tom, ka jim pomeni rejč mamica. Popejvali pa recitirali so lejpe pesmi mamicam pa babicam. Program so nadaljevali muzikantke (harmonika, klarinet in trobenta), špilala je lutkovna skupina, mali iz nižji razredov so zaigrali kratko zgodbico. Zapel je pevski zbor, Benjamin Sukič je špilo na sintetizatori, dva para sta plesala latinsko-ameriške plese, ljuski godci so na raznij inštrumentaj igrali porabske pesmi, fantek, preoblečen v porabsko babo, je spejvo dvej porabski nauti. Šaula na Gorenjom Seniki je leko ponosna, ka ma takše mlajše pa ka ma takše školnike in lerance. Hvala baugi, ka si mlajši – pauleg včenjé – vzemejo čas pa majo volau, energijo se pripravlati na razne programe. Na konci se je predsednik Laci Bajzek zahvalo vzgojiteljicam, učiteljicam, ka so deco pripravile, mlajšom, ka so nam olepšali soboto. Vse je pozvau na skromno pogostitev. Cilj naše samouprave s programom je biu, naj bi se na Dolenjom Seniki tö vse večkrat čüla slovenska rejč, naj stariške vidijo, ka vse delajo njini mlajši na šauli. Šaularom čestitamo, želimo njim eške dosta uspehov. Vüpamo, ka mo na Dolenjom Seniki tö vse več mlajšov meli, steri se bodo spoznavali s slovenskim jezikom, pa po tistim ojdli na gorenjeseničko šaulo. Marija Čato članica slovenske samouprave Foto: A. Takač »Gaudeamus igitur iuvenes dum sumus...,« smo slišali v prejšnjih tednih pesem večkrat, saj so na Madžarskem potekale valete. Tudi na monoštrski gimnaziji so zapeli maturanti to pesem skupaj z drugimi. To leto sta se posljavljala dva razreda, 12. a in 13. b. 1. maja so imeli dijaki valeto, ki se je začela ob pol desetih. Dan pred valeto so pa imeli t. i. noro valeto. Bili so oblečeni v različne maske in so obiskali učilnice ter zbornico. Srečali smo gusarja, dojenčka, zdravnico, nogometaša, kavboja, klovna, itd. Ta dan so bili še vsi zelo dobre volje. Prišel pa je naslednji dan, ki ni bil več tako veseli, saj so mogli jemati slovo od šole, kjer so se 5 oziroma 8 let zelo dobro počutili ter veliko tudi naučili v tem času. Najprej so šli okoli po učilnicah, kjer so njim prijatelji, sošolci podarili cvetje. Potem pa so šli iz stavbe na ulico. Tu so jih čakali starši in sorodniki. Šli so do krožišča, potem pa so se vrnili nazaj na šolo, kjer se je začel kulturni program. Na njem so razdelili tudi spominske plakete gimnazije Vörösmarty. To leto so bili dobitniki: Anita Domiter, Laci Pinter, Albert Kiss, Szilvia Szabó in Bence Varga. Laci Pinter je dobil plaketo, ker je dosegel zelo dober rezultat na državnem tekmovanju iz slovenščine. Dijakinja, ki je bila najboljša v letniku, je Gabriella Hován. Zdaj se je zgodilo prvič, da so gimnazijo zapustili tudi takšni dijaki, ki so dosegli zelo dobre rezultate pri tujih jezikih. Prvi je Albert Kiss, ki je v petih letih pridobil dva jezikovna izpita visoke stopnje. Drugi pa je Laci Pinter, ki pa je v osmih letih položil tri državne jezikovne izpite na srednji stopnji. Vsem absolventom čestitamo in jim želimo veliko sreče v prihodnosti. Upamo, da bodo tudi pri maturi dosegli dobre rezultate, saj se je prvi teden v maju že začela matura. Martina Zakoč Malčki iz domanjoga vrtca Slovo od gimnazije in mesta Šaularge so pozdravili mamice pa babice Nora valeta Pevski zborček seničke šaule KAUT MLAŠEČI Evharistični kongres v Celju PETEK, 21.05.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, 7.05 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 SKRIVNI SVET MEDVEDKA BENJAMINA, RIS., 10.35 VELIKI ULOV, KRATKI FILM, 10.50 ENAJSTA ŠOLA, 11.20 TO BO MOJ POKLIC, 12.10 OSMI DAN, 12.40 MINUTE ZA JEZIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TURBULENCA: VODA, 14.05 KNJIGA MENE BRIGA, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 DOKTOR PES, RIS., 16.00 IZ POPOTNE TORBE: POGUMNA DEJANJA, 16.20 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.40 GLEDAMO NAPREJ, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 ZGNZ - BIG FATHER/2, 18.35 LARINA ZVEZDICA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.55 BORO ZAIGRA NA SREČO, TV NAN., 20.30 ALPSKI VEČER 2010, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.20 DUHOVNI UTRIP, 0.35 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 21.05.1992, 1.00 DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL PETEK, 21.05.2010, II. SPORED TVS 6.25 ZABAVNI INFOKANAL, 6.30 TV PRODAJA, 7.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 21.05.1992, 7.25 ČRNO BELI ČASI, 7.40 ŽOGARIJA, OTR. ODD., 8.05 (NE)POMEMBNE STVARI: DVOJNOST, 8.55 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 13.40 TURŠKI ČAJ, DOK. FELJTON, 14.10 KOKAIN, STRAHOVLADA IN INKOVSKA VSTAJA, DOK. ODD., 15.00 ANTOLOGIJA SLOVENSKE VIOLINSKE GLASBE, 15.50 PODOBA PODOBE, 16.15 CIRCOM REGIONAL, 16.45 MINUTE ZA ..., 17.15 MOSTOVI - HIDAK, 17.50 V DOBRI DRUŽBI, 18.50 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA: JANEZ GREGORC, 20.00 KDO GRE V AFRIKO?, RESNIČNOSTNI ŠOV, 20.50 LJUDSTVA SONCA, DOK. SER., 21.45 ZDRAVNIČIN DNEVNIK, NEMŠ. NAD., 22.30 BLAGOSLOVLJENA, ANG. FILM, 0.05 OSEDLANI, AM. FILM, 1.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 22.05.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 IZ POPOTNE TORBE: POGUMNA DEJANJA, 7.20 OBUTI MAČEK, RIS.; ZAJČEK BINE: VREME, LUTK. NAN.; RIBIČ PEPE: ČEZ DEVET PLANIN IN DEVET DOLIN V SLOVENSKE KONJICE, 9.00 DO ZVEZD, KAN.-ROM. FILM, 10.40 POLNOČNI KLUB: NA KOLO ZA ZDRAVO TELO, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.25 V DEŽELI RDEČE PRAPROTI, AM. FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 ZDRAVJE, USODA, NASVET, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 ZAKAJ PA NE, 17.35 NA VRTU, 18.00 NAGRADNA IGRA, 18.05 Z DAMIJANOM, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 19.55 PARADA, 21.20 ODŠTEVANJE DO PESMI EVROVIZIJE 2010, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.30 HRI-BAR, 23.35 GANDŽA, AM. NAD. 0.00 GANDŽA, AM. NAD., 0.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 22.05.1992, 1.00 DNEVNIK, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL SOBOTA, 22.05.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 8.20 TV PRODAJA, 8.50 SKOZI ČAS, 9.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 22.05.1992, 9.30 POLEMIKA, 10.30 POSEBNA PONUDBA, 11.20 CIRCOM REGIONAL, 11.50 MINUTE ZA ..., 12.20 LJUDSTVA SONCA, DOK. SER., 13.40 NOGOMETNI MAGAZIN FIFA, 14.10 UMETNOSTNO DRSANJE - REVIJA, 16.20 ZADETEK Z NAPAKO, NEMŠ. FILM, 17.55 KOŠARKA (M), DRUGA TEKMA POLFINALA KONČNICE LIGE TELEMACH, 20.00 PRIHODNOST PRIPADA POGUMNIM! - 20 LET MSNZ, 21.10 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 21.40 ALPE-DONAVA-JADRAN, 22.10 BIL JE MAJ, KONCERT SLOVENSKE SKUPINE NIET, 23.35 SOBOTNO POPOLDNE, 1.45 TRANZISTOR, 2.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 23.05.2010, I. SPORED TVS 7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN.; PIKA NOGAVIČKA, RIS., 9.45 ŽOGARIJA, OTR. ODD., 10.15 ANIMALIJA: ZBOGOM, OSTATI MORAVA, RIS., 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.15 OZARE, 11.20 OBZORJA DUHA, 11.55 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 ALPSKI VEČER 2010, 14.30 PRVI IN DRUGI, 15.00 NLP, 15.05 NA NAŠI ZEMLJI Z MARJANO GRČMAN, 15.10 GLASBIATOR, 15.25 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 15.35 PROFIL TEDNA, 16.00 VEČNO Z LORELLO FLEGO, 16.05 ŠPORTNI GOST, 16.20 SVETOVNO S KARMEN ŠVEGL, 16.25 KUHARSKA ODDAJA Z NIGELLO LAWSON, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 17.15 NAGLAS!, 17.30 FOKUS, 18.30 ČARLI IN LOLA, RIS., 18.45 KATKINA ŠOLA, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.45 INTERVJU: IVO DANEU, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.10 WALLANDER: NA NAPAČNI SLEDI, ANG. SER., .45 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 23.05.1992, 1.10 DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL NEDELJA, 23.05.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 6.50 TV PRODAJA, 7.20 SKOZI ČAS, 7.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 23.05.1992, 7.50 GLOBUS, 8.25 POMAGAJMO SI, 8.55 TURBULENCA: VODA, 10.20 39. TEKMOVANJE MLADIH SLOVENSKIH GLASBENIKOV, 10.50 DIVJAKI, NEMŠ. FILM, 12.20 RAD IGRAM NOGOMET, 13.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 13.50 SLAVNOSTNA AKAMEDIJA OB 430-LETNICI KOBILARNE LIPICA, 15.10 ŠPORT IN ŠPAS, 16.00 POT V JUŽNO AFRIKO, 16.55 ODBOJKA (M), KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO: SLOVENIJA - ŠPANIJA, 19.00 NOGOMETNI MAGAZIN FIFA, 20.00 KAPITAN COOK, DOK. SER., 20.55 ŽREBANJE LOTA, 21.05 BRATJE KARAMAZOVI, RUS. NAD., 21.55 NA UTRIP SRCA, 23.25 MARIJA ANTOINETTA, DOK. FILM, 0.50 DOMOVINA, AM. FILM, 2.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 24.05.2010, I. SPORED TVS 6.30 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 COFKO COF, RIS., 10.40 ŽOGARIJA, 11.05 POTOPLJENI ZAKLADI, DOK. NAN., 11.30 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 11.55 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 UGRIZNIMO ZNANOST, 13.45 PARADA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 MLADI ZNANSTVENIK JANKO, RIS., 15.55 FELIKSOVA PISMA, RIS., 16.05 VREME, LUTK. NAN., 16.25 RIBIČ PEPE, OTR. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 PINGU, RIS., 18.40 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 SLOVESNOST OB 20. OBLETNICI IMENOVANJA PRVE DEMOKRATIČNO IZVOLJENE SLOVENSKE VLADE, 21.00 POLEMIKA, 22.05 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 PISAVE, 23.35 GLASBENI VEČER, 23.35 ANTOLOGIJA SLOVENSKE VIOLINSKE GLASBE, 0.15 SIMFONIČNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO, 1.50 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 24.05.1992, 2.15 DNEVNIK, 2.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.20 INFOKANAL PONEDELJEK, 24.05.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.50 TV PRODAJA, 10.20 SOBOTNO POPOLDNE, 13.05 TEDENSKI IZBOR, 13.05 39. TEKMOVANJE MLADIH SLOVENSKIH GLASBENIKOV, 13.40 SLOVENSKI UTRINKI, 14.10 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 24.05.1992, 14.35 POSEBNA PONUDBA, 14.55 OSMI DAN, 15.40 ALPE-DONAVA-JADRAN, 16.15 RAD IGRAM NOGOMET, 16.50 GORSKI AVTOMOBILSKI RALLY SEVNICA, 17.00 PRVI IN DRUGI, 17.30 TO BO MOJ POKLIC, 18.00 NESMRTNIK, NORV. NAD., 19.00 ROŽNATI PANTER, RIS., 19.05 ZDRAVJE, USODA, NASVET, 19.55 OGROŽENI RAJI: ČAD, DOK. SERIJA, 20.55 STUDIO CITY, 21.55 POZDRAV AFRIKI, 22.25 KNJIGA MENE BRIGA, 22.45 DEŽELA SANJ, AM. FILM, 0.10 OGROŽENI RAJI: ČAD, DOK. SER., 1.05 INFOKANAL * * * TOREK, 25.05.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 LENUH POLEŽUH, LUTK. NAN., 10.25 RISANKA, 10.40 RIBIČ PEPE: ČEZ DEVET PLANIN IN DEVET DOLIN V SLOVENSKE KONJICE, 11.05 BINE: VREME, LUTK. NAN., 11.25 V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NORV. NAN., 11.55 INTERVJU: IVO DANEU, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.40 PISAVE, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MARČI HLAČEK, RIS., 16.10 NAPAČNA NOTA, KRATKI FILM, 16.20 PIFLARKI, KRATKI FILM, 16.30 PROFESOR PUSTOLOVEC, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ZAPELJEVANJE POGLEDA, DOK. ODD., 18.00 UGRIZNIMO ZNANOST, 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 FLETNI GAJI, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 TITOVI DUHOVI, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 RAZGALJENI, DOK. SER., 0.00 ZAPELJEVANJE POGLEDA, DOK. ODD., 0.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 25.05.1992, 1.00 DNEVNIK, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL TOREK, 25.05.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 8.35 TV PRODAJA, 9.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 9.35 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 10.30 NLP, 13.35 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 14.05 STUDIO CITY, 15.00 POZDRAV AFRIKI, 15.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 25.05.1992, .55 PRISLUHNIMO TIŠINI, 17.00 GLASNIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 V DOBRI DRUŽBI, 19.00 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA ŠPANZEL, 20.00 POT V JUŽNO AFRIKO, 21.00 PESEM EVROVIZIJE 2010, 23.00 BREZUPNI ROMANTIKI, ANG. NAD., 23.55 LIMANICE, AM. FILM, 1.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 26.05.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 MARČI HLAČEK, RIS., 10.40 NAPAČNA NOTA, KRATKI FILM, 10.45 PIFLARKI, KRATKI FILM, 10.55 PROFESOR PUSTOLOVEC, IGR. NAN., 11.20 ZAPELJEVANJE POGLEDA, DOK. ODD., 11.50 TITOVI DUHOVI, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 POLEMIKA, 14.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI: VESOLJEC MAKS, RIS., 15.50 MILAN: POLET, RIS., 15.55 MEDVEDEK: NOČ PRI MEDVEDKU, RIS., 16.10 POD KLOBUKOM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.30 VRTNI PALČEK PRIMOŽ, RIS., 18.40 LENI IN ČIVKA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 TEŽKO JE BITI FIN, BOS. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 OMIZJE, 0.25 TURBULENCA, 1.15 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 26.05.1992, 1.45 DNEVNIK, 2.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.45 INFOKANAL SREDA, 26.05.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 9.15 TV PRODAJA, 9.45 SLOVESNOST OB 20. OBLETNICI IMENOVANJA PRVE DEMOKRATIČNO IZVOLJENE SLOVENSKE VLADE, 10.50 SPET DOMA, 12.45 HRI-BAR, 14.10 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 26.05.1992, 14.40 KNJIGA MENE BRIGA, 15.00 ANTOLOGIJA SLOVENSKE VIOLINSKE GLASBE, 16.10 ČRNO BELI ČASI, 16.30 MOSTOVI - HIDAK, 17.05 POLETJE S PAVLOM, NEMŠ. FILM, 18.35 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.50 NA VRTU, 19.20 Z DAMIJANOM, 19.55 ROKOMET (Ž), KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO: SLOVENIJA - NEMČIJA, 21.30 BITI ŽENSKA V UGANDI, DOK. FELJTON, 22.00 ŽREBANJE LOTA, 22.10 JAZ SLUTIM TOLIKO LEPOTE ..., GLEDALIŠKI KONS NA BESEDILA SREČKA KOSOVELA, 23.10 SLOVENSKA JAZZ SCENA: ELVIS STANIĆ GROUP, 0.00 PARIZ, LJUBIM TE, FR.FILM, 2.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 27.05.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 10.35 POD KLOBUKOM, 11.10 BERLIN, BERLIN: MAŠČEVANJE JE ..., NEMŠ. NAN., 11.35 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 BORO ZAIGRA NA SREČO, TV NAN., 13.45 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 COFKO COF, RIS., 16.05 DEČKO S SREČKO, KRATKI FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 (NE)POMEMBNE STVARI: DRUŽINA, 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.35 BELA, RIS., 18.45 OČI IN SINE, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 20.55 HITLER IN STALIN - DVOBOJ ZA PREVLADO, DOK. SER., 21.45 MINUTE ZA JEZIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.40 GLOBUS, 0.15 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 27.05.1992, 0.55 DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL ČETRTEK, 27.05.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.30 TV PRODAJA, 10.00 PESEM EVROVIZIJE 2010, 12.05 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 27.05.1992, 13.15 KAPITAN COOK, DOK. SER., 14.10 OGROŽENI RAJI: ALJASKA, DOK. SER., 15.05 OGROŽENI RAJI: ČAD, DOK. SER., 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 KRAJI IN OBIČAJI,17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: POLAGALEC TALNIH OBLOG, 18.00 PRAVA IDEJA!, 18.25 DR. WHO, ANG. NAN., 20.00 KDO GRE V AFRIKO?, RESNIČNOSTNI ŠOV, 21.00 PESEM EVROVIZIJE 2010, 23.00 TRANZISTOR, 23.35 LOVEC, ANG. NAD., 0.25 POGUMNO V NOVE ČASE: DRUGAČNI ČASI, AVSTR. FILM, 2.10 ZABAVNI INFOKANAL 13. juniuša de Slovenski evharistični kongres v Celju. Iz Porabja de tö pelo en mali autobus (15 lidi). Glasite se leko pri Veri Gašpar po telefoni 434-272 do 31. majuša. Pautno ceringo palačata Slovenska zveza pa Državna slovenska samouprava, za drugo (gesti, piti) si morate poskrbeti sami.