Izhaja vsak četrtek. Cena: Letno Din 32'—.
fiolletno Din 16'—, četrt-etno Din 8'—. inozemstvo Din 64'-
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5
Telefon interurban 113
Cena inseraiom: cela stran Din 1400—, pol strani Din 700'—, četrt strani Din 350-—. Mali oglasi be-seda Din stalnim popust
1. dccemtier^ -
zmagoslavni praznik slovenskega naroda
na severni meji.
Dne 1. decembra vsi v Maribor! — Proslavili bomo dva dogodka, ki sta zgodovinskega pomena za slovenski narod: desetletnico obstoja naše narodne države in desetletnico zavzetja Maribora, ponosne prestolice naše štajerske oblasti.
Rojaki, deset let imamo narodno državo, deset let sami vodimo svojo usodo, deset let se blestijo slovenski napisi po belih cestah naših mest, trgov in vasi, deset let je slovenščina državni jezik in Slovenci državni na rod, proslavimo ta dogodek in dajmo duška svojemu odkritemu veselju dne 1. decembra v Mariboru in pokažimo vsemu svetu, da hočemo čuvati te dobrine proti vsem sovra-gom.
Desetletnica svojega osvobojenja pa obhaja tudi prestolica naše zele-
ne spodnještajerske oblasti, do ••> ' nico tistega imenitnega dogodka, je Maribor snel,s svojega lica vsi!, no nemško krinko in razodel vsem i svetu svoj slovenski in jugoslovanski obraz. Z Mariborom pa bodo slavili svojo zmago tisti junaški borci, ki so z generalom Maistrom in orlovskim prvakom nepozabnim dr. Kari Verstovškom na čelu, odrešili dravsko prestolico in s tem dejanjem kro nali narodno delo naših neumornih mladenk in žen ter neizmerno krvo-prelitje naših mladeničev in mož po galiških in soških frontah.
Zato Slovenci in Slovenke marib. oblasti, dne 1. decembra vsi v Maribor! Naj ve ves svet, da stojimo za svojo domovino vsi kot en mož na straži!
Zasedanje mariborske oblastne £ mpičine.
II. del.
1,528.000 Din, kmetijsko nadaljeva' no šolstvo 428.900 Din, šola in pro-sveta 954.000, obrt, trgovina in industrija 796.000 Din, oblastna imovina 16,114.720 Din, oblastni dolgovi 3,500.000 Din, razni izdatki 1,131.203 Din. Redne in izredne potrebščine (izdatki) skupaj 63,881.569 Din.
Dohodki znašajo: državni prispevki 11,037.043 Din, oblastna imovina in oblastni zavodi 25,593.526 D, davki, takse in doklade 24,986.000 Din, razni dohodki 2,720.000 Din, redno in izredno pokritje (dohodki) skupaj 64,336.569 Din.
Treba pred vsem povdariti, da se je dosegla za enkrat državna podpora oblasti v znesku 11,037.043 Din. Dohodki oblastne imovine in oblastnih zavodov so proračunani na Din 25,593.526. Tu so vpoštevani zlasti dohodki kmetijskih šol in zavodov v znesku 656.820 Din, lastni dohodki bolnic in zdravstvenih zavodov v znesku 7,591.986 Din, prejemki zdravilišč in sicer v Rogaški Slatini z zneskom 15,811.700 Din ter v Dobrni v znesku 1.518.020 Din ter konečno
OBLASTNI PRORAČUN ZA LETO 1929.
V zadnjem »Gospodarju« smo navedli s številkami natančno, koliko koristnega in potrebnega je izvršil oblastni odbor v letu 1928. Zadnjič označene denarne svote so se porabile za: vzdrževanje starih ter grad-bo novih cest, mostov, za vodovode, zobljšanja pri kmetijstvu, za povzdi-go vseh panog živinoreje in osnovanje kmetijskih nadaljevalnih šol, za podporo šolam in za zboljšanje zdravstvenih razmer v obširni mariborski oblasti. Izdani denar se je porabil izključno za javne naprave, od katerih ima korist naše dobro kmet-sko ljudstvo.
Izdatki in dohodki proračuna za leto 1929.
Proračun izkazuje sledeče izdatke, oziroma potrebščine: vrhovna oblastna uprava 1,060.000 Din, pokojnine in podpore 346.500 Din, osrednji urad 5,308.533 Din, javna dela 9,392.453 D, kmetijstvo 6,172.329 Din, zdravstvo 17.148.931 Din. sociialno skrbstvo
najemnina za oblastno poslopje In zemljišče v Prelogu v znesku 15.000 Din. Skupni dohodki oblastnih zavodov so proračunani z zneskom D 25,593.526.
y predlogu proračuna dohodkov so navedene poleg davščin in taks, ki so se pobirale že v smislu prora-č • a 7.a leto 1928, tudi še davščine in uoklade, ko so uvedene na novo.
Nove takse in davščine.
Na novo je uvedena oblastna taksa na prireditve javnih plesov ter zabav, ki jo bodo pobirala za oblast okrajna glavarstva. Nadalje so podvržena oblastni taksi motorna vozila in osebni, posebno razkošno opremljeni avtomobili. Oproščene so te takse motorne brizgalnice, reševalni avtomobili, avtomobili dobrodelnih ustanov, traktorjev v poljedelske svrhe itd. Predvidene so znatne olaj« šave za avtoomnibuse, ki služijo v javne prometne svrhe, nadalje so predvidene olajšave za tovorne avtomobile in avtotakse onih oseb, ki z njimi lastnorčno upravljajo in je to njih stalen poklic. Predvideva S6 tudi možnost četrtletnega plačevanja. Podana je možnost odpisa od-nosno povračila že plačane oblastne davščine, ako prestane med letom dolžnost plačevanja. Pri odmeri taks na motorna vozila se je oziral proračun pred vsem na dejstvo, da kvarijo ta vozila ceste, katere mora vzdrževati oblastni odbor in je obdačba motornih vozil na mestu in se da z vso pravico zagovarjati.
Oblastna davščina je naložena na uporabo električnega toka, kakor je bilo to že v letu 1928. Povišane so edino postavke napram sedaj veljajoči uredbi v petkratnem iznosu.
Nova je tudi davščina na zaposlitev inozemskih delavcev, ki jo bodo plačevali oni službodajalci, ki zaposlujejo inozemske delovne moči. Pobiranje te davščine bo zelo enostavno in brez vsakih stroškov za oblast, ker se naslanja davčna osnova povsem na uslužbenski davek. Davčno osnovo namreč tvori isti znesek, ki služi za odmero uslužbenskega davka. Od tega zneska se plača štiriod-stotna, odnosno pri denarnih zavodih osemodstotna davščina. Tozadevna odmerna podlaga, to je zaslužek teh uslužbencev, znaša po poročilih, ki jih je oblastni odbor prejel od davčnih uradov, približno 17,000.000 Din letno ali 1,416.000 Din mesečno. Glasom tozadevnih podatkov je v mariborski oblasti zaposlenih okoli 1300
nozemcev, od tega 780 takih, za ka-ere se mora plačevati oblastna dav-ičina.
Denarne zavode, t. j. delniške dru-Ibe, bode zadela lOOodstotna oblast-ta doklada k drž. taksi na kupone n dividende ter 200odstotna dokla-la k drž. taksi na tekoče račune, ki ¡naša 20 Din letno za vsak tekoči ra-un. Omenjamo, da zadruge ne pla-ujejo drž. takse na tekoče račune, a ne izplačujejo dividend in tanti-im in da torej tudi ne bodo plače-rale oblastne doklade. Obremenitev oblastno doklado nikakor ne bode »dela prehudo, ker niso tangirani ibožnejši sloji.
Na potroške v hotelih, gostilnah td. pobira država posebno takso v trajih z več nego 2000 prebivalci, ki le od finančne uprave sporazumno I gostilničarjem pavšalira, večinoma >o zunanjih obratnih znakih. Držav-la davščina znaša v mariborski ob-asti okoli 650.000 Din letno. K temu lamerava oblast pobirati SOodstotno loklado, kar bo dalo okoli 340.000 D.
Nova je tudi lOOodstotna oblastna loklada k drž. taksi na stalne rekla-ae in časopisne oglase. Omeniti bi kilo, da reklame, ki jih imajo trgovci Hi obrtniki v svojih lokalih ali iz-Džbenih oknih, ne podlegajo drž. ta-tsi in radi tega tudi ne oblastni doti adi.
Doklade k drž. taksi na kinemato-(rafske vstopnice, k drž. taksi na Dvske karte, k drž. trošarini na al-loholne tekočine so ostale napram froračunu za leto 1928 neizpreme-ijene, edino s to izjemo, da sme ob-astni odbor od slučaja do slučaja Iproščati te doklade predvajanja kulturnih filmov.
Dosedanja oblastna doklada k drž. rošarini na vino se spremeni v ob-astno naklado na vino v tem smis-u, da se naj plača na fina vina 10 D td litra, na navadna vina pa 50 para idnosno od vinskega mošta 30 para id litra. To povišanje je bilo pred «em utemeljeno v tem, da se doseže »ribližna enakomernost obdačve s osednimi oblastmi.
Sedanje stanje oblastnih financ je liktiralo tudi uvedbo 50odstotne ob-astne doklade k sledečim oblikam leposrednega drž. davka in sicer:
1.	K drž. davku na dohodek podjetij, obratov in poklicev (obča pri-lobnina). V razumevanju težkega »oložaja obrtništva je predvideno, la se mali obrtniki te doklade popol-loma oproste.
2.	Oblastna doklada k drž. davku ta rente se sme v smislu zakonskega loločila pobirati le v onih slučajih, kjer mora davčni zavezanec ta da-rek neposredno odvajati finančni u-jravi.
3.	Oblastna doklada k drž. davku Ha podjetja, zavezanih javnemu polaganju računov, je predvidena tudi ie v proračunu za leto 1928.
4.	Na novo je predvidena tudi oblastna doklada k drž. davku na dohodek od nesamostalnega dela in boklicev (uslužbenski davek). K te-eau bi bilo omeniti, da bo ta oblastna
doklada zadela le one osebe, ki imajo kot samci preko 4000 Din mesečnega, odnosno 960 Din tedenskega dohodka.
Zgoraj navedeni proračun je bil sprejet. Iz označenih postavk je razvidno, da nove oblastne takse in dav-
ščine ne bodo zadele kmetskega človeka, ampak bogatine, velepodjetja in zabavne prireditve, katere si lahko privoščijo le najbolj bogati. Dobiček iz oblastnega proračuna za leto 1929 bodo imeli pomoči, poduka ter zboljšanja razmer prepotrebni revnejši sloji.
Možje so gledali, kako je orožnik gnal divjega lovca, ki je zanjke nastavljal. Govorili so najpreje o lovu, nato pa je gospodar zasukal pogovor na drugo smer:
»Zadnjič pa sem videl nekega drugega divjega lovca, ki je tudi prišel nastavljat zanjke v naše kraje, da bi lovil — naš denar.«
»Koga si videl?« so vpraševali možje.
»Videl sem nekega radičevca, ki je imel sestanek z nekaterimi svojimi ljudmi, kjer so sklenili, da bodo za naprej skušali vsaj na ta način spra viti kmeta v svoje roke, da bi v sedanjem težkem položaju, ko se kmet zadolžuje, ustanovili svoje politično pobarvane posojilnice. V te posojilnice bi se naj vlagal denar naših ljudi, oni bi ga pa posojali svojim in takim, ki jih na ta način hočejo spraviti v odvisnost od svoje politične stranke.«
»Naj delajo, kakor hočejo! To je vendar prosto vsakemu, kje vlaga svoj denar«, je ugovarjal načelnik domače hranilnice.
»Dragi moj, ti sam veš, kako so ho dili in še hodijo k tebi vlagatelji v bivšo Slavensko banko in te prosijo, če bi ne hotela domača hranilnica prevzeti dotične vloge za polovico ali vsaj za četrtino vrednosti. Ti jim pametno odgovarjaš, da naj gredo ljudje tja kjer so — zaupali. Nalaganje denarja v posojilnice in druge denar ne zavode je stvar zaupanja. Nekateri —■ gledajo le na najvišje obresti, drugi le na kričavo reklamo, tret ji Ie na to, v kaki hiši je zavod itd. Malo-kateri pa povdarijo vse razloge, ki prinašajo zaupanje. Slavenska V ika je v vsakem mestu zidala p? :tče, vse je tja drlo. Domače denarne zavode pa so ljudje prezirali. Tako jim po pravici govoriš! Sledila je polomija, sledilo je razočaranje vlagateljev.«
»Ta šola bo menda vendar le izučila Slovence«, je pritrdil načelnik hranilnice. Pri tem bi jaz pripomnil nekaj drugega, namreč to, da se mi nikakor ne zdi prav, ako je kak denaren zavod banka, pa nosi naslov posojilnica. Takole je bilo z neko posojilnico, ki se je pred leti izpreme-nila v delniško družbo, ali je ohranila svoje prejšnje ime. Ta posojilnica je dodala le dve črki d. d., to je delniška družba. Ljudje tudi ne znajo ločiti dobr^ med pcsc..ilnico z ome jeno in neomejeno zavezo. O tem je pisal zadnji »Slovenski Gospodar«.
Potem je tudi treba to-le upoštevati, da oni zavodi, ki jamčijo z neomejeno zavezo, so najbolj varni in čim
večji so, tem bolj so varni. Posojilnice z omejeno zavezo pa so že bolj podobne bankam kakor pravim posojilnicam.«
»Imaš prav«, je odgovarjal gospodar. »Treba je ljudem v tem oziru po uka. Treba je, da se ljudi poduči o vsem potrebnem glede nalaganja denarja. Naše posojilnice in hranilnice imajo v tej stvari zelo važno nalogo. Nekaj pa naše posojilnice in pravzaprav mi sami vse premalo pazimo in sicer na to, da bi smotreno zbirali vloge, jih skušali pomnožiti, na drugi strani pa z zbranim denarjem zopet pomagati svojim s posojili. Veliko našega denarja se razgubi na vse strani. Mi nočemo nikomur škodovati, hočemo pa v prvi vrsti biti svojim na pomoč in oporo. V naše denarne zavode — naš denar! To geslo proglašajo drugi in se ga vestno držijo. To geslo sprejemajo tudi naši ljudje in se ga bodo držali!«
»Prav bi bilo, če bi politika bila iz gospodarstva popolnoma izključena«, je povdaril načelnik, »kar mi pri naših posojilnicah tudi delamo!«
»Prav je tako«, je povdaril gospodar. »Naši stranki tega ni treba praviti, ker se je tega vedno držala. Te besede so potrebni oni, ki proglašajo na vse konce bojkot, samo na — naš denar ne!«
»Na mojega že, ko ga nič nimam«, je prekinil razgovor šaljivec.
H TI
V NAŠI DHŽAVI.
Eis.F in kraljica zopet doma. Te dni sta se vrnila iz Pariza kralj Aleksander in kraljica Marija. V Parizu je imel kralj važne politične razgovore z vsemi vodilnimi francoskimi državniki.
Državni proračun je gotov. Nobeno leto tako zgodaj kakor letos se je pripravil drž. proračun, ki je za nekaj višji kot je bil lanski. Da pa ja proračun višji, je vzrok to, da bo država skušala iz svojih podjetij dobiti več dohodkov, zato je vstavila tudi višje izdatke za razna ministrstva. O proračunu samem še izprego-vorimo.
Država hoče plačati, kar je dolžna.
Morda je eno največjih nezadovolj-stev v naši državi ravno v tem, da država ni izvrševala svojih obveznosti. Bilo je že tako, da skoro nihče ni zaupal državi. Spomladi je bilo že
vse pripravljeno, da država vse te Bvoje dolgove poplača, tako upokojencem kakor invalidom, ali tudi o-Btalim, kar jim je dolžna. Znan pa je nastop f Radiča in Pribičeviča, ki Bta s svojo neparlamentarno opozicijo preprečila, da država že spomladi ni dobila posojila, da bi tudi ta vprašanja že uredila. Po krivdi opozicije se je vsa stvar preložila na jesen. Zdaj je vneseno v proračun nad eno milijardo dinarjev za izplačilo vseh teh zaostankov in za ureditev pokojnine in invalidnine. Treba je bilo vlade dr. Korošca, da se je to u-redilo.
Položaj v vladini večini. Da je v
Jugoslaviji danes red in mir, je pred vsem zasluga dr. Korošca, ki je za svojo vlado znal ustvariti trdno večino. Ne manjka pa seveda tudi v tej večini dogodkov, ki na videz kažejo, kakor da bi bil v vladini večini razdor. Tako sta prišli dejansko malo navskriž radikalna in muslimanska stranka zaradi občinskih volitev v Hercegovini in Bosni, posebno v Sarajevu. Pribičevič je zaradi tega spora takoj napovedal, da Spaho izstopi [z vlade. Pribičevič je bil slab prerok. Spaho je ostal v vladi. — Med radikalnim glavnim odborom in radikalnim poslanskim klubom razmerje ni razčiščeno. Spor se je ponovno pojavil v Nišu, kjer sta se sku pini precej trdo spoprijeli. Minister Cvetkovič je s svojim nastopom povzročil javen odpor glavnega odbora eoper sebe. Preteklo nedeljo so se na javnem shodu precej sporekli. Toda tudi ta stvar nima večjih političnih posledic. — Ker od drugih strani ni upati, da bi se zrušila vladina večina, upajo, da jo bo Davidovič. Toda tudi v tem računu se bodo zaračunali opozicijonalci, ker delajo račun brez krčmarja.
Med Prifoičavieem in Mačkam nI več prijateljstva. Maček uvideva, da je Pribičevič igral dvolično vlogo in da niti malo ni resno mislil na dobro bit hrvaškega naroda, ampak le na svoj političen vpliv, ki bi ga sicer že čisto izgubil, ako ne bi sedaj Hrvate do skrajnosti hujskal. Na drugi stra ni pa Savčič — njegov zaupnik — hoče stike z vlado. Vse to Mačku ni prav prav. Zato se bliža konec tega prijateljstva.
Jugoslovanski klub se je na novo konstituiral. Za načelnika je izvoljen dr. Anton Korošec, ministrski predsednik, za podpredsednika pa
dr. Josip Hohnjec.
#
V DRUGIH DRŽAVAH.
Mussolini — sami Dosedaj so v . Italiji imeli poleg skupščine, ki itak le ni bila nič drugega kakor fašističen političen odbor, še poseben senat, ki je tudi imel zakonodajno pravico. Na zahtevo Mussolinija se je Bedaj še senat odrekel vsem svojim pravicam in jih prepustil fašističnemu narodnemu svetu. Tako je Mus-Bolini dospel do popolne oblasti. Iz-
f»odnesti mu je samo še kralja, kar ma itak v načrtu, in potem bo sam — gospodar Italije.
Kako vlada Maniu na Rumuns-
kem? Maniu je začel z močno roko. Odredil je vsesplošno varčevanje v državni upravi. Pripravlja nove pogodbe s sosednimi in drugimi državami, za doma pa ima vse polno načrtov za ureditev kmetskega vprašanja. V Rumuniji je kmet pravzaprav še popolen tlačan. Maniu je v dobrem prijateljstvu z Anglijo, seve ga to prijateljstvo stane — petrolejske vrelce, ki jih najbrže dobijo Angleži v svoje roke. V zunanjem svetu ima zaslombo. Doma pa ima za seboj široke mase ljudstva, toda bogati, vpli vni in mogočni so — zoper njega. Težko, če bo svoje načrte mogel u-resničitil
Avstrija hoče v Nemčijo! To je že
stara stvar. Novo je le to, da zdaj ne govori več o tem, ampak že. kar dela na to! Kakor že ima vsepolno popolnoma enakih uredb kakor v Nemčiji v veljavi, tako hoče sedaj tudi izvesti posamezne organizacije samouprav ne le po vzorcu Nemčije, ampak že skupno z Nemčijo. Tako so pretekli teden ustanovili na Dunaju zvezo nemških mest. V tej zvezi so nemška in avstrijska mesta. Pripravlja se še zveza pokrajin. In tako bo Avstrija naenkrat — del Nemčije, da Evropa tega skoro ne bo opazila.
Nemška armada je velika! Nemčija bi pravzaprav ne smela imeti redne vojske. Na videz je res nima. Pač pa ima strelske družine mladih in veteranska društva starih vojakov. Na ta način ima Nemčija vsaj toliko vojaštva kakor Francija. Tudi vojno brodovje delajo. Sicer so socijalisti napravili velik upor proti temu, ali to je bilo le radi lepšega. Sedaj se ra-
Se lahko veseliš sadov ?
Nič kaj prijetno ni sedaj v naravi. Dnevi so kratki, megleni in pusti, odcvetajo zadnje cvetlice, listje na drevju postaja vedno bolj rumeno in polagoma odpada. Človeku prihajajo pri tem pogledu nehote otožne in žalostne misli, zato ne hodiš nič kaj rad ven v naravo, veliko rajše hodiš po polnih žitnicah, shrambah in kleteh ter gledaš ves vesel in zadovo-voljen sadove celoletnega dela, tiu-da in znoja.
Le glej te sadove svojega dela, le veseli se jih, saj si zaslužil to veselje! A poslušaj pri tem tudi resno be sedo! Ko gledaš sadove iz svojih njiv in vinogradov, poglej tudi v njivo svojega srca in poglej, če je zrastlo kaj sadov tudi na tej njivi. Kakor je za tvoje niive zunaj zopet preteklo eno celo, tako sedaj za njivo tvojega srca doteka zopet eno cerkveno leto. Celo to leto je sejal nebeški sejalec v to njivo svoja selena, jih je sejal, ko je govoril čisto tiho tvoji duSi s svetimi navdihi. Kakor so sijali na tvojo njivo zunaj topli olnčni žarki
vno pod njihovim vodstvom Nemčija zelo oborožuje.
Francoska ima močno vlado, ker
ima močnega človeka, ki jo vlada, in to je Poincare. Nova vlada je kljub odporu socijalistov dosegla zaupnico in se je podala na delo. Napram katoliški Cerkvi bode sedanja vlada pravičnejša in bo zopet upostavila zvezo z njo. — Za nas in za katoličane vse Evrope je to zelo vesel dogodek !
Anglija ne ve, kam bi! Angleška j« na eni strani vezana na Francijo, kar ji v Nemčiji ne prinaša prijatelj stva, na drugi strani pa je za njo zelo važno, da bi si bila z Nemčijo dobra In to posebno zaradi tega, da se prepreči kaka zveza med Nemčijo in Ru sijo. Angleški politiki so pretekli teden skušali to razmerje med Angleško in Nemčijo zboljšati. Toda Nem ci samo na besede niso dosti dali Angleška pa sicer ničesar popustit! ni mogla. V bližnji prihodnjosti p« se bo to razmerje že začelo izčišča-vati.
Evropa proti Rusiji! Da Angleški in tudi Francija hočeta ustvariti nekako evropsko fronto proti Rusiji, j< znano. Sedaj je v tem nekaj novega Vse obmejne države je obiskal francoski general Lerond, ki se točasn« nahaja v Rumuniji. Tam dela na to, da bi se uredil spor z Madžarsko, za kar bi potem Rumunija dobila d©> nar. V to zvezo bi na ta način vstopila tudi Madžarska. Poljska je itak že zraven, dasi ima sama velike težave z Ukrajinci. Češka in Jugoslavija pri tej zvezi ne bosta sodelovali, ampak skušali ohraniti Srednji Evropi mir. Upamo, da se jima bode t« popolnoma posrečilo.
in ji daiali rodovitnost, tako so sijali ob velikih cerkvenih praznikih v tvo* jo dušo od božjega solnca žarki gon ke navdušenosti in svete ljubezni za vse dobro. In je ^adala pri molitvi, pri službi božji, pri sv. zakramentih v tvojo dušo nebeška rosa, ki je ho< tela dati tvoji duši veselo rast.
In kaj je zrastlo v tvoji duši iz teli božjih semen, žarkov in rose? Ko j« sejal pred 1900 leti sv. apostol Pavel semena krščanske vere v srca ljudi, je pisal kristjanom v Kolosi, ki se od njega prejeli krščansko vero, gan ljivo pismo. Pisal jim je: »Bratje, n« nehamo moliti in prositi za vas, da bi bili napolnjeni s poznanjem božji volje, da bi spodobno živeli, Bogu * vsem prijetni, rodovitni v vsakem dobrem delu, zahvaljujoč Boga Očeta, ki nas je storil vredne, udeležiti se dedščine svetih v svetlobi, ki nai je rešil oblasti teme in prestavil i kraljestvo svojega preljubega Sina.« Dobro si poglej in skrbno prečitaj to pismo! V njem so našteti sadovi, ki naj bi rastli in zoreli v vsaki krščanski duši. Vsako leto zadnjo nedeljo pred adventom čita Cerkev svojim vernikom to pismo. To naj bi bilo za nas resno in veliko izpraševanje vesti, kako je za našo dušo pretekle cerkveno leto, ali je imela božja beseda in božja milost kaj vpliva na
nas, ali je kaj njunih sadov v naši duši.
Da, ali rastejo in zorijo ti sadovi božje besede in milosti v tvoji duši? To je veliko in važno vprašanje za tebe. Evangelij zadnje nedelje v cerkvenem letu govori o koncu sveta, kako bo otemnelo solnce, kako bodo padale zvezde z neba, kako se bo podrl in porušil ves svet. Čaka to ves svet, a doživi vsak človek svoj konec sveta. Pride za tebe trenutek, ko se bodo začele temniti tvoje oči in se bo vse okoli tebe začelo pogrezati v neprodirno temo, ko se bo vse okoli tebe začelo rušiti in podirati, pride trenutek, ko za tebe ne bo imelo nobene veljave več, kar je zrastlo na tvojih njivah, ne vsi sadovi tvojega dela in truda, ko bodo imeli za tebe le še veljavo sadovi, ki so zrastli v njivi tvoje duše, sadovi pravega krščanskega mišljenja in življenja.
Kedaj pride ta trenutek? Poglej se enkrat resno v ogledalu! Ali ni že tvoja glava s svojimi sivimi lasmi in tvoja sklonjena postava podoba jesenske narave, ki umira? Potem veš — da ta trenutek ne more biti več daleč! Morebiti za tebe pa še dolgo ni jesen življenja. A kljub temu je lahko ta trenutek blizu tudi za tebe. V Švici je pred nekaj desetletji živel star kapucinski pater, ki je videl menda več, kakor navadni ljudje. V gostilni, ki je bila blizu njegovega samostana, je zbolel gostilničarjev sin. Neke nedelje popoldne stopi stari redovnik v bolniško sobo. Fantu se je ravno ta dan zboljšalo, sedel je v naslonjaču, prijatelji so ga vsi veseli obiskali, pili so na njegovo zdravje, kupice so še stale na mizi. Redovnik prijazno pozdravi mladega bolnika, nato ga pa z vso resnostjo opomni, da naj opravi sv. spoved. Po kratkem obotavljanju fant stori to, 4uhovnik mu podeli še sv. Rešnje Telo in sv. poslednje olje in ko opravlja zadnje molitve, je mlad bolnik v naslonjaču mrtev . . .
Ko bo tudi za tebe prišel ta trenutek, bo nebeški sejavec, ki je vse tvoje življenje sejal v njivo tvoje duše svoja semena, pogledal, kaj je v tvoji duši iz teh semen zrastlo. Smo kakor drevo, na katerem je bilo samo listje, nič pa sadu, je Kristus preklel. Ali naj bi bila to tudi usoda
¡tvoje nerodovitne duše?
*
Tako je pravi Fantje, dekleta posnemajte! Pretekli teden so imeli v Ljubljani veliko zborovanje katoliški dijaki, ki so z nami istega mišljenja in ki jih je že nad poldrug tisoč. Na tem zborovanju so med drugim tudi napovedali neizprosen bojkot tistim trgovinam in trafikam, v katerih prodajajo ono umazano berilo, ki so ga začeli v zadnjih časih iz tujine širiti po naših krajih. Fantje, dekleta, pristopite k temu bojkotu tudi vi! Noga zavednega fanta, ' noga nežno čutečega dekleta naj ne ! prestopi praga trgovine, v katerih si j upajo prodajati to blato! Tako zah-1 teva vaša čast!
Kdo ve, če tega moža enkrat še ne bote potrebovali! Na Nemškem v mestu Koln, se je peljal neke nedelje popoldne po električni železnici frančiškan. Na neki postaji je vstopil tudi neki pijan mož. Ko je zagledal frančiškana, je kar podivjal in ga začel obkladati z najgršimi priimki. Naposled je bilo to tudi sprevodniku preveč, zato je stopil k pijancu in mu rekel: »Nehajte vendar, ne veste, če tega moža enkrat ne bote potrebovali.« To besedo bi bilo treba povedati tudi marsikateremu med nami!
Junak ljubezni do bližnjega. Misijonar Niko iz Pariza je pred mnogimi leti napravil obljubo, da hoče posvetiti svoje življenje skrbi za gobav ce. Kmalu se mu je ponudila prilika in je šel na Fidži-otoke, kjer nesrečni gobavci stanujejo v več barakah. Z 10 drugimi duhovniki je začel Ni-
ko delovati med temi nesrečneži. Po več kot lOletnem delovanju se je lotila grozna bolezen tudi njega in je pred nekaterimi mesci umrl v groznih bolečinah. Kake krasne sadove rodi Kristusova vera še tudi sedaj!
Iščem mater. Komunističen list na Ruskem je prinesel sledeči oglas: »Iščem svojo mater. Ril sem star 12 letpko sem zapustil hišo. Komaj se-spominjam, zakaj se je to zgodilo. Hodil sem iz mesta v mesto, stanoval sem v otroških zavetiščih in sem čisto pozabil na svojo preteklost. Sedaj delam v tovarni »Nogin«. Zelo rad bi zvedel kaj o svoji materi. Kako lepo bi bilo, ko bi mati skrbela za mene tavajočega skoz življenje. Če jo kje srečate, povejte ji, da dela njen sin v tovarni »Nogin«, postaja Nova-ja Vičugo. Mihael Černezov.« Žalostna slika, kako propade družina, v kateri ni več vere!
Poročila SLS.
Shod SLS v Libeličah na Koroškem se bo vršil v nedeljo, dne 25. novembra po službi božji ob 10. uri dopoldne v prostorih gostilne Rink. Na zborovanju bo poročal g. poslanec Andrej Redjanič.
Vabilo k predavanju Županske zveze v Mariboru.
Županska zveza priredi v Mariboru ob priliki proslave našega osvobojenja dne 1. decembra 1928 ob treh popoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke javno predavanje s sledečim sporedom:
1.	Profesor, prelat dr. Frančišek Kovačič: Zgodovinske črtice iz časa našega osvobojenja.
2.	Dr. Josip Leskovar: Pomen naših samoupravnih edinic.
Ze imeni obeh predavateljev jamčite, da bosta predavanji o teh dveh najaktualnejših predmetih nad vse zanimivi: gospod prelat dr. Frančišek Kovačič, profesor bogoslovja in naš najodličnejši zgodovinar, ter gospod dr. Josip Leskovar, predsednik naše najvišje samoupravne edinice, oblastne skupščine in oblastnega odbora, ter dolgoletni župan mesta Maribor in gerent o-krajnega zastopa mariborskega!
Zato naj predvsem gg. župani in občinski odborniki ne zamudijo tega predavanja. Vabljeni so pa tudi vsi drugi udeleženci proslave, da se udeležijo predavanja, ki ga bo nudila ob tej priliki Županska zveza. Na ta način se bo čas lepo izpolnil. Obe predavanji ne bosta trajali dolgo, da bodo odhajajoči potem še lahko prišli na vlak, ostali pa se udeležili poznejšega sporeda proslave.
Udeležite se predavanja in pripeljite seboj tudi svoje prijatelje in znance!
Strokovni zdravnik za ženske bolezni in porode dr. Renjamin Ipavic v Mariboru, Gosposka ulica 46; zopet ordinira od pol 10. do pol 12. in od 3. do 4. ure.	1340
Dr. F. Kolterer, zdraviliški zdravnik, ordinira tudi preko zime v Rogaški Slatini (Ljubljanski dom). Ordinacije in pregledi na rentgenove žarke (pregledi na elektriko) dnevno od 9. do 12. ure dopoldne, razven ob nedeljah in praznikih.	1370
Navodila za proslavo 1. decembra.
Izkaznice za znižano vožnjo po železnicah v Maribor.
Izkaznice za četrtinsko vožnjo se bodo poslale vsem županstvom in društvom v zahtevanem številu. Kdor jih želi, naj se tam prijavi. Društva, ki bi izkaznic morebiti ne dobila — ali pomotoma, ali ker niso znana — jih naj takoj zahtevajo od pripravljalnega odbora v Mariboru, Maistrova ulica 17-1. Izkaznice veljajo od vštetega 28. novembra do vštetega 3. decembra 1928. Na vsaki izkaznici mora biti zapisano ime in priimek udeleženca, društva in odhod-na železniška postaja. Brez teh podatkov izkaznica ni veljavna.
Vožnja z avti in po železnicah v Mariboru.
Ako želi kako društvo ali večja družba avto iz Maribora, naj se ne obrača na pripravljalni odbor, temveč pravočasno narav nost na mestno avtopodjetje v Maribor. Do 25. novembra morajo biti vse prijave s približnim številom udeležencev in z navedbo najbližje železniške postaje zbrane pri pr-pravljalnem odboru v Mariboru, Maistrova ulica 17-1, da bode mogoče pri železniški upravi oskrbeti pravočasno zadostno število železniških vozov.
Udeležba aktivnih vojakov izven Maribora.
Vsem aktivnim vojaškim osebam, ki .->o 1. 1918 sodelovali pri osvobojenju Maribora, je ministrstvo vojne in mornarice dovolilo dopust, da se lahko udeležijo proslave 1. decembra v Mariboru. Proslava traja od 30. novembra do 2. decembra 1928. Prosilci za dopust se naj sklicujejo na naredbo ministrstva vojne in mornarice z dne 13. nov. 1928, Pov. br. 7793.
Veljavnost izkaznic za četrtinsko vožnjo k proslavi v Mariboru.
Izkaznice veljajo za četrtinsko vožnjo iz odhodne postaje v Maribor in nazaj. Na odhodni postaji se naj vsak udeleženec na podlagi izkaznice kupi polovični vozni listek za Maribor. Ob prihodu v Maribor ga ne sme izročiti vratarju, ker se bode ž njim peljal brezplačno nazaj. Kdor listek ali izkaznico zapravi, ali kdor ne bo dal v Mariboru izkaznice žigosati, bode moral za vožnjo nazaj plačati celi vozni listek.
Žigosanje izkaznic za četrtinsko vožnjo » Maribor.
Izkaznice za četrtinsko vožnjo se morajo dati žigosati v Mariboru. Žigosale se bodo dne 1. decembra od 13. do 19. ure v čakal-

22.
SLUVEJNSKl GUSPOUAH
Stran 5.
niči III. razreda na glavnem (ne koroškem) kolodvoru, v Narodnem domu in v Union-ski pivovarni (pri Gotzu); dne 2. decembra pa od 10. do 15. ure samo v Unionski pivovarni.
Izkaznice za nečlane.
Posamezne osebe, ki niso člani nobenega društva, se naj ne obračajo po izkaznice na pripravljalni odbor v Maribor, temveč se naj zglasijo za nje pri županstvu ali pa pri kakem društvu svojega bivališča.
Vsem društvom!
Društva naj si sami priskrbijo v primerni velikosti table z označbo imena in kraja za slavnostno povorko.
Narodna Odbrana.
Vsa društva, ki so dobila svoječasno poziv za pristop k Narodni Odbrani, naj pošljejo svojega delegata na ustanovni občni zbor, ki se vrši ob pol 16. uri v veliki dvorani Narodnega doma, brez ozira na to, če so svoj pristop že prijavila ali ne.
Pristopnice z društvenim žigom, podpisane od društvenega predsednika in tajnika, naj prinesejo odposlanci s seboj. Pristopnice se bodo dobivale tudi na ustanovnem občnem zboru.
Pripominjamo, da bo vsako društvo, ne glede na število svojih članov, plačalo letno članarino Din 12.—.
Če so Vam znana kakšna društva, ki še niso dobila poziva za pristop k Narodni Odbrani, oziroma na proslavo, jih opozorite, da naj se tudi njihovi zastopniki udeležijo proslave in ustanovnega občnega zbora Narodne Odbrane.
Prosvetna zveza v Mariboru naroča vsem društvom, naj vpišejo na doposlane izkaznice ime udeleženca ter ime in kraj društva. Izkaznic se poslužijo udeleženci občnega zbora in slavja desetletnice obstoja države in zavzet j a'Maribora in uživajo četr-tinsko vožnjo po železnici. Na vstopni postaji prosijo, naj se jim na podlagi izkaznice vozno karto žigosa z mokiirn žigom železnice. Pred odhodom iz Maribora pa si naj dajo vsi udeleženci legitimacije žigosati z žigom Narodne obrane marib. oblasti. Na vstopni postaji plača vsakdo polovično karto do Maribora, brezplačni povratek pa Vam zajamči od Narodne obrane v Mariboru potrjena legitimacija.
Orlovskim odsekom in orliš'dm krožkom! Orlovska podzveza v Mariboru je te dni razposlala izkaznice za četrtinsko vožnjo za proslavo 1. decembra v Mariboru na odseke, kateri so poslali prijave. Odseki so jih prejeli tudi skupno za orliške krožke. Odseki in krožki, ki še niste poslali prijav, storite to čimnrej!
Sv. Anton v Slov. gor. Dne 25. novembra Be priredi v novem Društvenem domu pevski koncert, združen s ponavljanjem pet-dejanske igre s petjem »Mala pevka«. Vsi prijatelji lepe pesmi in poštene zabave iskreno povabljeni!
Ljutomer. Prosvetno društvo vprizori 25. novembra in 2. decembra Finžgarjevo igro »Veriga«. Pridite v obilnem številu!
Veržej. Dekliška zveza priredi dne 8. decembra v Marijanišču lepo proslavo Brezmadežne z slavnostno akademijo, govorom
in gledališko igro »Ukradeni biseri«, ki tako ganljivo slika pomoč in varstvo naše nebeške Matere nad onimi, ki jo stanovitno častijo. Častilci Marijini, pridite v obilnem številu! Začetek popoldne takoj po večernicah.
Središče ob Dravi. V času, ko je glavno delo na polju končano in se začnejo ljudje zapirati v hiše, tedaj tudi naš Društveni dom oživi. Vsa društva začnejo zopet prav živahno delovati. Vršili so se že občni zbori, ki so pokazali ogromno delo, ki so ga vršila društva v pretečeni poslovni dobi. Izobraževalno društvo si je izvolilo novega predsednika č. g. Andreja Stakne, ki je ob enem duhovni voditelj vseh naših društev. Orli so hoteli obdržati bivšega predsednika br. Jankota Štamberger, ki že več let vodi odsek. Ljudski oder je tudi volil bivšega predsednika g. Franca Ploh, režiser pa je gospod Matija Hriberšek, ki že pet let vrši z razumevanjem in veliko požrtvovalnostjo to težavno službo. Da pa bo imlo naše delovanje v društvih več uspeha, smo dne 4. novembra obnovili posvetitev vseh društev presv. Srcu Jez. Pomenljivo je bilo, ko se je vsa društvena družina zbrala pred prestolom svojega Kralja, da mu obnovi posvetitev. Večjo dvorano so malone zasedli društveniki. Oder smo spremenili v kor, dvorano pa v lično kapelico z oltarčkom Srca Jez. V kratkem, a ljubkem sporedu smo se vnovič posvetili Kristusu, svojemu Kralju in prosili blagoslova pri našem delu v društvih. Tako pa gremo v zaupanju na božjo pomoč na novo delo. Zanašamo pa se tudi na pomoč naših prijateljev, ki nam je še nikdar niso odrekli, kadar smo potrkali na njih blaga srca!
Središče. Ljudski oder v Središču vprizori v nedeljo, dne 25. novembra, zanimivo žaloigro v šestih dejanjih »Žrtev spovedne molčečnosti«. Začetek ob 7. uri zvečer. — Odbor.
Griže pri Celju. Orliški krožek priredi v nedeljo, dne 25. novembra, ob štirih popoldne v dvorani gospe Amalije Piki igro v petih dejanjih »Na Osojah«. Vsebina je vzeta iz domačega kmečkega življenja, zato pridte pogledat od blizu in daleč!
Vojnik. Tukaj se vrši proslavitev desetletnice ujedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov v nedeljo, dne 2. decembra 15^8. cb treh popoldne v posojilnični dvorani. Na sporedu je: petje, govor in drama v treh dejanjih »Kajn«, katera nam opisuje življenje primorskih Slovencev pod Italijo iz leta 1922. Zato ste vabljeni, da se prireditve udeležite vsi do zadnjega!
Dramlje. Tukajšnji Orel je ustanovil lastno knjižnico, katera posluje redno vsako nedeljo in sicer po rani sv. maši ter popoldne po večernicah, nakar se uljudno opozarjajo vsi prijatelji dobrega čtiva. Dana Vam je prilika, krajšati si dolge zimske večer« z lepo knjigo. Oglasite se torej v ka-' planiji, kjer oe Vam bo z veseljem postreg-j lo s knjigami. Bog živi! i Sv. Križ pri Hogaški Slatini. Dne 26. do 28. novembra se vrši v Društvenem domu pri Sv. Križu telovadni iv prosvetni tečaj za Šmarkos-rogaško orlovsko okrožje. Povabljeni so prav posebno tudi fantie od Št. Petra na Medvedovem selu in od Podčetrtka. Tečaj se začne ob 9. uri dopoldne. Za prenočišče bo preskrbljeno. Torej fantje na veselo svidenje! Bog živi! Ob prilike posvetitve presv. Srcu Jez. družine Drofenik pri Sv. Križu se je nabralo za novo bogoslov-nico 145 Din.
Pljučne bolezni so ozdravljive. O
tem Vas pouči brošurica izvedenega zdravnika. Pišite takoj na naslov: Georg Ftilgner, J&erlin-Neukoln, Ringbahnstrasse 24, in prejeli bote to brošuro brezplačno. Ob enem Vas opozarjamo na današnjo prilogo!
Duhovniške spremembe. Za kaplana k Sv. Petru pod Sv. gorami pride Štefan Stiper, za prvega kaplana v Slov. Bistrici Ivan Šolinc, za drugega kaplana istotam Franc Klasinc.
Slovesna otvoritev nove okrajne ceste v ,Kamnici pri Mariboru. Prav izredna slovesnost se je obhajala v nedeljo, dne 18. novembra, v Kamni-ci pri Mariboru. Otvorila in blagoslo vila se je nova okrajna cesta, ki vodi iz Vrbanove ulice mimo Racerje-vega dvora in gostilne Lorenčič skozi Kamnico do državne (sedaj oblastne) dravske ceste pri gostilni Kopriva. Okrajni zastop je prejšnjo občinsko cesto tako preuredil, da je to sedaj ena najlepših cest v okraju. Preložil se je Nunski hrib, cesta se razširila in tlakovala debelo s prod-cem itd. Blagoslovitev ceste je izvršil domači gospod župnik Božiček v spremstvu gospoda kaplana. Imel je lep nagovor, v katerem je opisal veliki gospodarski pomen nove ceste. Pri gostilni Kopriva je domači župan gospod Vračko pozdravil zastopnike okrajnega zastopa, poslance in sres-kega poglavarja g. dr. Ipavica. Omenjal je, da imata največ zaslug, da se je ta prepotrebna cesta zgradila, gerent dr. Veble in poslanec Žebot. Odgovoril je g. dr. Veble. Cela pot in vse hiše so bile okrašene. Na stotine ljudstva iz okolice in iz Maribora je korakalo pod vodstvom godbe. Vsi priznavajo, da možje SLS povsod, kjer delujejo v javnih korporacijah, delujejo za blagor ljudstva in za go spodarski napredek naših krajev.
Jih že glava boli — kujavce! Demokratski in radičevski narodni poslanci se kujajo in nočejo v narodno skupščino. Hočejo pa seveda za svoje nedelovanje plačo. Nekaj časa sf jo vlekli v Beogradu. Sedanji skupščinski predsednik je pa odločil, da ne da dnevnic takim poslancem, ki ne delajo. S tem so bili prizadeti vsi radičevski in pribičevičevski poslan ci. Nekaj časa so se delali prav ko-rajžne. Zdaj pa jih že glava boli! Oni, ki jih ti gospodje smatrajo z«j svoje zveste, so dobili te dni pisma, v katerih prav jokajoče prosijo, nai prispevajo za poslance, ker je njih familija ogrožena. — Mi nimamo nič proti temu, če demokratska stranka svoje poslance, ki se doma kujajo, sama plačuje. Povemo le to, da so s svojim kujanjem ti poslanci ogrožali ne le eno familijo, ampak celo državo! No, če jih bo to spametovalo, ko bodo videli v lastni stranki odpor proti svoji razdiralni politiki, ker tudi najtrdnejši liberalci v ta nan n nočejo prispevati, potem bodo kmalu ozdravili in opustili — svojo kujavost,
Malgajevci! Naš general Maister Vas kliče, da prisostvujete dne 1. decembra 1.1. manifestaciji v Mariboru in da praznujete deseto obletnic« Vaše zmajre v Velikovcu proti moč-
L
nejšemu in bolje oboroženemu sovražniku. Tovariši! Nadam se, da se bodete v polnem številu odzvali pozivu, v tej nadi Vam klicem: Na svidenje 1. decembra v Mariboru! Kraj zbirališča: Narodni dem v Mariboru od 9. do pol 10. ure dopoldne. R. K.
Smrt železničarja med odbijači. V
nedeljo, dne 18. t. m., se je smrtno ponesrečil na mariborskem koroškem kolodvoru komaj 431etni strojni kurjač Jakob Fistrič. Pripravljal je luč na železniškem stroju. Iz nasprotne strani se mu je bližala pri premikanju lokomotiva. Strojevodja premikalne lokomotive ni videl Fi-striča in ta ne bližajoče se smrtne nevarnosti. Fistrič je prišel med odbijače obeh strojev in ti so ga stisnili pri prvem sunku tako silovito, da je obležal pri priči mrtev.
Naro^ao gledališče v Mariboru
pripravlja vprizoritev »Sv. Frančiška«, nabožne igre v večjem štilu. V tej igri nastopajo velike množice ljudstva, ki igrajo zelo važno vlogo. Brez teh množic je igra nevprizorlji-ra. Zato prosimo tem potom vse ljubitelje oderske umetnosti, ki so voljni omogočiti to delo na našem odru In pomagati k čim lepšemu uspehu i svojim sodelovanju, da se javijo Mm prej gdč. blagajničarki narodnega gledališča. Dobrodošli vsi: moški, ienske in otroci. V časopisju bo ob-lavljeno, kedaj se začnejo vaje.
Tatvina. Dne 15. t. m. je v Orlici pri Ribnici na Pohorju hlapcu g. A. Rrogla nek doslej še neznani uzmo-rič pokradel obleko njegove hčerke, nekaj oblačilnih predmetov žene in nekaj moškega perila. Isto pot je bilo tega dne pokradene nekaj obleke v Hudemkotu pri čevljarju g. P. Per-kliču. Dejstva se sumijo cigani, ki jo se tisti čas vlekli iz Vuhreda proti Ribnici. Slične vrste pritepenstvo |e pri nas res skrajno predrzno. V spomladi so se klatili tod nadležni elementi iz Hercegovine. Da so prosili pomoči kot po požaru prizadeti, bi jim nihče ne zameril. Saj naše vrlo ljudstvo rado pomaga, koder je resnična sila. Preveč vsiljiv in predrzen nastop pa tudi nam ni po volji. Tako so nekega dne trije od teh pogorelcev silili revno žensko, da ¡im mora dati 50 Din. Kje jih naj u-boga vzame? Ko jim slednjič podari, kar je premogla, nekaj jajc, so ji pre drzni vsiljivci kar na svojo roko iz-tresli iz lonca, kar je kuhala ter si dejali kuhat podarjena jajca. In taki potuhnjenci si drznejo potem še usmiljenosti od poštenih ljudi
NEVAREN VLOMILEC POD KLJUČEM.
V Meljskem dvoru v Mariboru je easačila mariborska policija 231et-nega ptička Jakoba Zvera iz Okoslav cev pri Ljutomeru, brezposelnega de lavca. Fant ima za seboj prav čudno Življenje. Zasleduje ga prvič marib. okrožno sodišče radi nastopa petmesečne ječe, na katero je bil obsojen radi neke tatvine iz leta 1927; zasleduje ga orožniška postaja v Ivanj-kovcih, ker je dne 18. aprila odnesel
posestnici Veroniki Sagaj ženske obleke in nekaj gotovine; Mariji S., posestnici v Banovcih, in Mariji K. iz Veržeja je odnesel raznega drobiža (čevlje, obleke, uro z verižico, meso itd.). Radi tega ga zasleduje orožniška postaja v Križevcih. — Dne 12. aprila je odnesel iz veržejskega kolodvorskega skladišča žensko in moško kolo znamke »Puch« v skupni vrednosti 3300 Din. — Tudi se je prikradel v veržejski salezijanski zavod ter odnesel cel kup predpasnikov in obrisač ter jedilnega orodja. Zasleduje ga torej tudi orožniška postaja v Veržeju. — Orožniku postaja v Radencih ga tudi išče, ker je iz ta-mošnje Voglerjeve kleti odnesel 15 1 vina, 3 litre žganja in nekaj steklenic v skupni vrednosti 420 Din. — Ravno tako je Jakob Zver slabo zapisan pri malonedeljskih orožnikih. Tukaj je bil namreč ukradel dne 29. avgusta Francu G. iz zaklenjene o-mare 800 Din gotovine ter delavsko knjižico nekega Franca Simoniča in se je pozneje izdajal na to ime. Pozneje si je nabavil novo delavsko knji žico ter ponaredil na njej štampiljko občinskega urada v Lahoncih. — Ra zen tega je hodil po Prlekiji in Slovenskih goricah iz kraja v kraj ter s pomočjo neke skrivnostne igle izvab ljal lahkovernim kmetom večje svo-te denarja. Na ta način je zaslužil do 3000 Din. — Mariborska policija pa sumi, da je Jakob Zver vlomil v noči od 9. do 10. oktobra v gostilno pri »Zelenem travniku«, kjer je izginilo prekajenega mesa v vrednosti 680 Din ter 17 litrov vina. Tudi je o-sumljen vloma v Nekrepovo gostilno, o čemer smo že svoj čas poročali.
—	Na vesti ima tudi vlom v Coge-tincih v Slov. gor., kjer je odnesel nekaj obleke, perila in pa eno zlato žensko uro ter moško uro. Orožništ-vo pri Sv. Antonu v Slov. gor. ga sumi, .da je izvršil dne 21. avgusta t. 1. roparski umor nad Viktorjem Pod-platnikom, 181etnim sinom znanega trgovca in mesarja Podplatnika pri Sv. Tomažu, v znanem obcestnem gozdu Bukovci med Benetkami in Koračiči, ko se je vračal na kolesu iz Ljutomera, kamor se je bil podal po očetovem naročilu in po kupčijs-kih poslih. O omenjenem umoru smo svoj čas obširno poročali.
Ujeti ptiček priznava samo tatvine v Banovcih, Cogetincih, Mali Nedelji in Veržeju. Odločno pa taji vse druge tatvine in pa roparski umor nad Viktorjem Podplatnikom. Pravi, da je izgubil mater, ko je imel 3 leta, oče pa da je padel v svetovni vojni. Ko mu je bilo 16 let, je prišel v poboljševalnico v Messendorfu pri Gradcu. Zadnje čase pa je hodil o-koli po svetu brez posla in zaslužka
—	žalosten primer usodepolnih posledic zanemarjene vzgoje.
Zadnji slovenski list na Goriškem
zatrt. Italijanski fašisti so ustavili zadnji slovenski list na Goriškem: »Goriško stražo«.
Fc.šist ustrelil dnhovnika-jezuita.
V mestu Metz na Nemškem je bil u-streljen italijanski jezuitski duhov-
nik Pacavadossi. Ker je nastopil u-morjeni večkrat proti fašistom, ki bivajo v tem nemškem mestu, je u-pravičen sum, da je zagrešil ta zločin kak fašist.
BRUHANJE OGNJENIKA ETNEA
Že zadnjič smo poročali o grozni nesreči, ki je zadela največji italijanski otok Sicilijo. Ognjenik Etna je začel bruhati in je povzročil z dosedanjimi izbruhi to-le ogromno ško do: Iz raznih ognjenikovih žrel pri-hrula lava je uničila popolnoma 980 ha najbolj rodovitne in z vso skrbjo obdelane zemlje. Četrtina tega ozemlja je bila zasajena s trto, ostalo so bili vrtovi in njive. Največjo škodo je napravil izbruh na njivah in vrtovih.
Mesto Mascali, ki je imelo 10 tisoč prebivalcev, je uničeno. Od 800 poslopij stoji še samo 50 hiš in to one, katerih se je lava le slučajno ognila. Uničena poslopja cenijo na 22 milijonov lir. Na 6 milijonov lir računajo škodo na cestah, 3 milijone odpade na mostove in 5 milijonov škode je na razdrtem železniškem tiru. Je moralo biti nekaj nepopisno groznega, ko se je valila ogromna reka lave iz ognjenika navzdol proti človeškim naselbinam celih 8 m visoko. Pod to gorečo plastjo je izginilo namah vse, kamor se je razlila. Reka lave se bliža morju, kamor se bo usula in razburkala valovje. Ubogo ljudstvo je rešilo le to, kar je komu trenutno prišlo pod roko, najvažnejše in najdragocenejše je sežgano ter za vedno pokopano po 8 m debelo plastjo lave.
POTNIŠKA LADJA SE POTOPILA.
V sredo, dne 14. novembra, se je zgodila ob ameriški obali nesreča, ki je zahtevala po dosedanjih podatkih 118 človeških žrtev. Potniški parnik »Vestris«, last amerikanske paro-plovne družbe, je zadel ob ameriški obali na pečino in se tekom par ur potopil. Ko se je zgodila nesreča in je udrla voda z vso silo v notranjost ladje, je začel parnik potom brezžičnega brzojava klicati na pomoč. Na mesto nesreče je odplulo s polno paro več ladij. Ko so dospele na označeni kraj, ni bilo o parniku in ne o ponesrečencih nobene sledi. Šele po dolgem iskanju so zadele ladje na čolne, v katerih so tavali po razburkanih morskih valovih ponesrečenci. Vsega skupaj so oteli gotove smrti 220 oseb, 118 je utonilo. Med smrtnimi žrtvami so predvsem ženske in otroci. Rešeni pripovedujejo o strašnih prizorih, ki so se doigravali med potniki, ko je šlo za vstop v v morje spuščene rešilne čolne. Brila je ledeno mrzla burja, morje je bilo močno razburkano. Veliko nesrečnikov je naravnost zmrznilo, druge so odnašali iz čolnov valovi . . . Ponesrečena ladja je bila že stara in bi se že davno ne smela uporabljati za prevoz potnikov; a Amerikanci si dovolijo tudi nevarne igre s človeškimi življenjem, ako gre za povečanje nenasitnega kapitala.
Še podgane se vojskujejo med se-boi. Po Kitajskem so divjali do pred
kratkem grozni boji. Najnovejše poročilo iz kitajskega mesta Šalošija pa nam pove o grozni bitki, v katero so se zapletle dne 2. t. m. podgane. Ponoči zgoraj o'menjenega dne je zbudilo prebivalstvo mesta šalašija hreščanje ter cvilenje. Zjutraj so zagledali ljudje ob mestnem zidu na tisoče in tisoče mrtvih in ranjenih živih podgan, ki so bile doma v mestu. Nad sive podgane so se zagnale rdečkaste, ki so prišle iz puščave, so bile izredne velikosti in dobro reje-ne. Med rdečimi so bili komadi po 18 kg teže. Ka,ko srdit je bil ta podganji boj, nam dokazuje dejstvo, da je pokopavalo smrdeče mrtvece na stotine delavcev cele tri dni. Mesto si je komaj oddahnilo od smrada, a prihodnji dan se je odigrala popoldne nova bitka na drugi cesti proti Kiansiaju. Podgane so bile tako raz-vnete, da se niso zmenile za ljudi, ki so n vreli vkup, da bi opazovali boj. Klanje je trajalo dobro uro. Sive domače podgane so bile premagane in so se rešile za mestno obzidje. Na bojišču pa je ostalo zopet nešteto ranjenih in mrtvih bojevnikov.
Ruski boljševiki so sneli enega od največjih zvonov. V Moskvi so začeli podirati na povelje boliševiške vlade zelo stari samostan, v katerem je do sedaj visel 16.000 kg težki zvon. Pri snemanju tega zvona se je utrgala vrv, zvon je padel in se zaril 1 meter globoko v zemljo. Ta zvon bodo uporabljali pri gledališikh prireditvah!
6t-"t!ne vremenske prikazni. Zadnje dni so divjali po Angleškem in Francoskem siloviti viharji, ki so rušili poslopja in razburkali morje s tako silovitosjto, da ladje sploh po več ur niso mogle pristati k obrežju. Krog Washingtona v Združenih državah Severne, Amerike so imeli v pondeijek, dne 19. t. m., tako silovito vročino, da so padali ljudje v omed-levico. Na Španskem je nastopil nenadoma zelo občuten mraz. Po gorah je zapadel debel sneg, ki sega globoko v doline.
Izjava. Podpisana Barbara Pider, stara 64 let, iz Št. Jurija ob Taboru pri Celju, potrjujem z mojim lastnim podpisom, da sem bila bolna na raku 3.5 cm krat 2.5 cm na nosu ter da me je popolnoma ozdravil gospod Poljšak Alojzij iz Celja. Neresnica je pa, kar je izjavil g. dr. Robič ter g. dr. černič, da bi me ne ozdravil niti ne izboljšal g. Poljšak, ker sem sedaj popolnoma zdrava. — Št. Jurij, dne 16. oktobra 1928. Barbara Pider 1. r. Gornjo izjavo potrjuje županstvo Št Jurij ob Taboru, dne 1?. okt. 1928. 'Županov namestnik: M. Ocvirk 1. r., Keršan Štefan 1. r., Fr. Hanžič 1. r, obč. svetovalca.
Ljutomer. Okr. zdravnik dr. Frane
Čeh se ni preselil ter še zmiraj ordi-nira v hiši g. Al. Krainz na Glavnem trgu v Ljutomeru. Za okrajne uboge ordinira samo predpoldne, za druge tudi popoldne; v potrebi pa gre k bolnikom tudi ponoči. . 1424
Zanimivosti.
Januš Goleč:
Lopar.
Štajersko-hrvatska meja pri Zavr-ču je ravno tako nenaravna ter nerodna, kakor najnovejša severna napram Avstriji.
Štajerce in Hrvate ne razmejuje kak potok, graba ali nekaj temu podobnega, ampak visoki kamni iz vi-niškega apnenca, ki sa zakopani v zemljo že veliko let in to čisto brezglavo. Veliko viničarskih poslopij je polovica na štajerski, druga plat na hrvaški strani.
Usoda štajersko-hrvatske mcšani-ce je zadela veliko Miklovo viničari-jo na Lovrenčanu. Razmejitveni kamen tik ob hiši kaže, da je velikone-deljski Miki na pol štajerski ter napol hrvatski hišni posestnik.
Miklova viničarija z lepimi sobami ter kapelico je bila svojčas last iz Varaždina pregnanih jezuitov.
Letos so obiskali tatovi parkrat dobrega ter gostoljubnega Mikla, mu odnesli precej vrednosti, a kljub neljubim obiskom še hrani njegova viničarija dokaj starinsko zgodovinskih znamenitosti.
V kapelici še danes mašujejo, soba ob kapelici hrani nekatere prav čedne stare oljnate slike.
Kaj vse to našteto v primeri z loparjem, na katerega je prijatelj Miki tako ponosen, da ga da okusiti vsakemu, ki je prvič njegov gost na Lov renčanu.
Zgodba, izvirnost in pomen Miklo-vega loparja je ta-le:
Lopar je iz trdega hrastovega lesa, ki še danes ni prav nič pirav,. Držaj je precej ročen, srednje dolg in drži končno okroglo ploskev, v katero je urezan križ. Miki trdi z vso sigurnostjo, da je bil lopar veliko, veliko let samostanska last in je dosegel do danes lepo starost 300 let.
Ko prestopiš v prijateljskem razmerju prvič prag Miklove viničarije na Lovrenčanu, ti razloži hišni gospodar zgodovino in navado tristolet-nega klošterskega loparja. Ko ti je znan ta izvirni običaj, se sestane takoj na licu mesta sodišče, ki ti prisodi gotovo število batin. Delivec lo-parjevih trdih dobrot je navadno — prijatelj Miki sam. Stopiti moraš najprej na štajersko plat hiše, se pri-; pogniti in Saižni gospodar te usposobi l za gosta a krepkimi udarci s trdo ploskve tristoletnega loparja. Ko si prestal inštalacijo na Štajerskem, 3e ponovi na Isti način na Hrvatskem.
Po skelečih udarcih si še le komaj eno tretjino Miklovega gosta. Prinesejo ti krožnik s soljo, kruhom, hišnim ključem in veliko čašo najboljšega vina. Čašo moraš izpiti po jedrnati zahvali za hrastovo inštalacijo ne da bi vmes sedel.
Po končanem obredu »bilikuma« ti ponudi prijatelj spominsko knjigo, v katero moraš lastnoročno beležiti, ked^j si bil prvič bit in koliko ti je bilo odmerjenih.
Ko sem okusil temeljito rabo Mik lovega loparja iz njegovih rok, sen opazil v knjigi sama imenitna im«-na naših največjih cerkvenih in poi svetnih dostojanstvenikov. Ogled tefc imenitnih podpisov mi je znatno lafc šal bolečine na sitnem delu telesa U| sem beležil korajžno v za bodočnost zgodovinske bukvice lastno inštalacijo.
Drugi dan za tem, ko je potrdil Miki mene z loparjem za svojega pri jatelja, se je zbrala pod gostoljubno streho njegove hiše večja družba ž« njegovih večkratnih odličnih gostov,
Pri pregledu spominske knjige so ugotovili gospodje, da Miki sam do tedaj niti ustoličen ni na to posest po udarcih z zgodovinskim loparjem.
Ustoličenje je prestal s 50 udarci in to radi štajersko-hrvatske mej« na vsaki strani s 25. Zalibog, da j« bil inštalator monsignor Vreže, ki j« za vse drugo prvovrsten mož, za rabo 3001etnega klošterskega loparja, na katerem je urezan križ, pa ni!
Beležil sem izvirnost in posebnost Miklovega loparja radi tega, ker mj je bil do tedaj prvi sprejem gosta a hrastovim loparjem nekaj povsem novega ter izvirnega, kar sem doživel pri prijatelju Miklu prvič!
Januš Goleč:
Ifaloški klopotci.
V otroških letih so mi udarili prvič na uho udarci klopotca. Sosedov Franček je prinesel od nekod staro repotuljo in jo pritrdil za kolec na vrh visoke hruške. Kolikokrat sem ga prosil, naj bi mi prodal klopotec, a je bil sam preveč zaljubljen v ta nepoznati inštrument v krajih ol Sotli. Še le tedaj, ko mu je polomil vihar bate, mi je odstopil proti odškodnini obe vetrnici.
Dolgo sem prosil domačega mizarja Zagorca Cerajo plemenitega Čeri-ča, predno mi je izgotovil klopotec na štiri bate, ki so udarjali po stari kosi. Praznik je bil zame, ko je odnesel stari Hrvat na lipo klopotec, ki je udarjal pri vsakem pišu svoj: bim, bim, bim ... in se sukal kakor vojak na vežbališču. Na ograji krog vodnjaka sem presedel ure in ure in poslušal udarce klopotca, ki je klo-potal na naši lipi edini v celi Sotei-ski dolini.
Koliko bridkih solz sem potočil, ko mi je razodela stara dekla Roza zjutraj na postelji, da mi je nekdo ukra del v noči mojega prijatelja z lipe. Tepen sem bil, ker sem žaloval preveč za razposajeno regljačo, ki je že presedala vsem domačim in najbolj pa stari materi. Mizar Ceraja mi ni smel ustvariti novega veselja, moral sem*pozabiti na klopotčevo, za me tolikanj mikavno ter privlačno godbo.
Kakor že omenjeno, vinorodni kra ii no Sotelski dolini ne Doznaio klo«
potca. Če se kateri oglasi, je privan-dranec "novejše dobe.
Slovenske in Ljutomerske gorice so opevane od klopotcev, vendar od daleč ne tako na gosto kakor Haloze.
Po razsežnih haloških gričih ter holmcih ti opominja uho na mehčanje grozdja iz vsake gorice udarjanje klopotcev. Viničarji po Halozah tekmujejo med seboj, kateri bo postavil v gorico večji ter bolj mojstrsko ubrani klopotec. Navadno se ravna velikost oznanjevalca bližajoče se trgatve po velikosti vinograda. Čim razsežnejši je gorica tem daljše veternice ima klopotec, več batov, daljšo desko, košatejši rep in višji podstavek.
Klopotec vkoplje viničar ob rob vinograda, ali kam na sredino, ko začne grozdje mehčati. Pri prvem pojavu je klopotec skrbno popravljen, ga je treba vsaditi globoko v zemljo, nodnret.i s podporami in podsta-vni drog ima rogovile, po katerih lahko prideš do vetrnic, batov, deske in repa, ako vihar kaj pokvari.
Haloška gorica oživi s klopotcem, ki poje svojo veselo pesem ob vsakem pišu noč in dan, dokler vinograd ne — zaspi po končani trgatvi. Z gorico zadremlje tudi klopotec in koncem oktobra zavlada po haloških grabah te* holmih, kjer ni vasi, grobna tišina.
Zavrčka župnija z daleč po svetu znanim: Goričakom, Turškim vrhom in Gorenjskim vrhom je na jesen noč in dan ena — nepretrgoma veselje in dobiček oznanjajoča pesem; po končani trgatvi na vrheh — mir, tišina ... le po grabah še slišiš nekaj tednov povelja voznikov, ki to-vorijo zaključek klopotčeve udarjajoče pesmi — sladki vinski mošt v daljne kraje . .
Nekaj pristno haloškega so brez-brojni klopotci. Domačini se ne zavedajo, koliko pristno slovenskega je v klopotčevem oznanilu. Tujci iz Avstrije, ki posedajo po Halozah vinograde, se ne morejo dovolj naču-diti klopotčevim udarcem in priznavajo, da Nemec ne zna ubrati klo-potca!
Nove knjige.
Miklavž prihaja! Ni boljšega darila kot je lepa knjiga. »Odpoved nesrečne žene« vam bo popolnoma u-strezala. Čitalo jo je že do 8000 ljudi in vsakemu se je tako dopadla, da je ni mogel odložiti, dokler je ni preči-tal. Dobite jo za 12 (s poštnino za 13) Din v Cirilovih knjigarnah v Mariboru, pri Slomškovi tiskovni zadrugi v Celju in pri pisatelju Fr. Kolen-cu, kaplanu pri Sv. Miklavžu pri Ormožu.
Dijaški list »Mentor«. Izšla je 3. Številka za letošnje leto. Prinaša poleg nadaljevanj raznih leposlovnih in poučnih sestavkov iz prejšnje številke na novo dramatičen prizor »Ko se je porajala Jugoslavija«. Namenjen je za vprizarjanje ob prvo de-
cemberskih proslavah v šoli. Zato opozarjamo nanj šolska vodstva. — Razen tega so zastopani v tej številki spet najmlajši s »Sprejemom« in eno pesmijo, nakar sledi raznovrsten zanimiv drobiž. Želeti je, da bi.se ta izvrstni list kar najbolj razširil tako med dijaštvom kakor tudi drugod! Naroča se pri upravi v Ljubljani, Gradišče 4, in stane letno za dijake 30 Din, za druge 40 Din.
Cene
in sefmska poročila.
Vrednost denarja: 1 dolar je 56.92 Din, 1 šiling 7.99 Din, 1 češka krona 1.68 Din, 1 nemška marka 13.55 Din, 1 švicarski frank 10.95 Din, 1 angleški funt 276 Din, 1 francoski frank 2.22 Din, 1 lira 2.98 Din.
Cene lesu. Na slovenskem lesnem trgu so sedaj naslednje cene (vse v Din za m3 fran-ko nakladalna postaja): smreka-jelka: hlodi I II monte 230 do 260, brzojavni drogi 240 do 260, bordonali merkantilni 290- 310, trami merkantilni 250 do 290, škorete, konične, od 16 cm naprej 560—590, škorete paralelne od 16 cm naprej 600 do 660, škorete podmerne, do 15 cm 470 do 520, deske-plohi kon., od 16 cm naprej 500 do 540, deske-plo-hi, par., od 16 cm naprej 550 do 600. Bukev: deske-plohi, naravni, neobrobljeni 490 do 510, deske-plohi, naravni, ostrorobi 750 do 1000, deske-plohi, parjeni, neobrobljeni 600 do 900, deske-plohi, parjeni, otsrorobi 1000 do 1250, testoni 500 do 530, tavolete 1100 do 1200. Hrast: hlodi I, II 500 do 700, bordonali 1200 do 1400, deske-plohi, neobrobljeni, bou-les 1300 do 1500, deske-plohi, merkantilni 1000 do 1100, podnice 1200 do 1300, friz 950 do 1150. Drva: bukova 19—21 hrastova 17 —19. Železniški pragi: 260 m 14krat24, hrastovi 50—55. Oglje: bukovo za 100 kg 85-90.
Gibanje žitnih cen. Cena pšenici, ki je v zadnjem času padla, se je zopet dvignila in je upati v zimskem času še na večji porast. Ni izključeno, da bo obdržala pšenica visoko ceno celo na spomlad, ako bodo slabi izgledi na prihodnjo žetev. Pšenica: backa in sremska 240—245, banaška 237.50—240 Din. Oves: 245—250. Koruza: 12—1 250 do 252.5, 3—4 277.50 -282.50. Krompir: 104 do 106 Din. Fižol: 870—880. Ječmen: 255—260, po. 285— 290. Moka 0 g 350—360, št. 2 330—340, št. 5 310—320, št. 6 270—280, št. 7 255-260, št. 8 205—215.
Cene fižola, gobam in orehom: prepeličar ali koks nizki, ribenčan in mandalon od 6 do 6.50 Din, druge nizke vrste kakor zeleni, rujavi, pisani in beli fižol pa od 5.25 do 6 Din za 1 kg. Cene za visoke vrste fižoia so za enkrat še nekoliko boljše in sicer sorazmerno približno 1 Din pri kg, tega blaga še ni dosti na trgu, ker se ta vrsta lušči večinoma z roko pozneje v jeseni, ko ima poljedelec več časa za to. Konzum fižola v deželi je letos vsled visokih cen manjši, ker cene te ljudske hrane nikakor niso v skladu s cenami moke, mesa itd. — Gobe so po 80 do 100 Din za 1 kg. — Orehi: Producenti zahtevajo za 1 kg 8 do 10 Din. V Hrvatski in Slavoniji je bil slabši, dočim v Bosni in Hercegovini boljši pridelek. Kvaliteta je slabejša od lanske. Hrvatsko-slavonsko blago belo sušeno s tankimi luščinami notira do 8 Din, bosansko pa 6.50 do 7 Din vse brutto za netto v vrečah franko nakladalna postaja. V Srbiji tudi ni letos dosti blaga, vendar se zahteva zan: nižja cena m sicer 6.40 do 6.75 Din bn a netto na-
kladalna postaja. V splošnem za enkrat ni kupčije, upa se pa, da bo ista okoli Božiča živahnejša.
Mariborsko sejmsko poročiio. Na svinjski sejem dne 16. novembra 1928 je bilo pripeljanih: 302 svinji, 1 ovca in 1 kčza, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 90 do 100 Din, 7 do 9 tednov 225 do 250 Din, 3 do 4 mesece stari 360 do 450 Din, 5 do 7 mesecev 480 do 500 Din, 8 do 10 mesecev stari 550 do 650 Din, 1 Mo 1000 do 1400 Din, 1 kg žive teže 10 do 12.50 Din, 1 kg mrtve teže 16 do 18 Din. Prodanih je bilo 221 svinj.
Gospodarska obvestila.
Kmetijski pouk. Oblastni odbor mariborske oblasti želi, da se letošnjo jesen in zimo izkoristi na deželi za stvarna kmetijska predavanja in tečaje posebno iz sledečih predmetov: o globokem obdelovanju zemlje, o pravilnem gnojenju, uporabi odbranega semena, o pridelovanju krme ter živinoreji, vinarstvu in sadjarstvu. Za taka predavanja bo dal oblastni odbor svoje strokovnjake ra razpolago. Občine, kmetijske podružnice, zadruge in druge kmetijske korporacije, ki bi taka predavanja želele, naj pravočasno pismer t zaprosijo pri oblastnem odboru v Mariboru. Zavezati se pa morajo, da bodo poskrbele za primerno število poslušalcev.
Žigosanje vžigalnikov, kresilnikov ter bandercliranje kremen. Na podlagi pravilnika za umetne vžigalnike in kresilnike morajo prijaviti svo je vžigalnike, kresilnike, kremene in kresila (kamenčke) vsi imetniki teh predmetov radi žigosanja, oziroma banderoliranja. Da zamore sreska uprava finančne kontrole Maribor, Krekova ulica 8, navedene predmete v smislu pravilnika žigosati, oziroma banderolirati, poziva vse one, kateri jih posedujejo (privatnike in trgovce), da jih pri občinskem uradu svojega stanovališča prijavijo najpozneje do dne 30. novembra 1928.
Podružnica Sadjarskega in vrtn. društva v Ljutomeru vabi na važno predavanje, ki se bo vršilo v nedeljo, dne 25. t. m., po 8. maši v osnovni deški šoli. Govoril bo srezki ekonom g. Štampar o važnem jesenskem delu v drevesnicah in sadonos-nikih, zlasti o sajenju, snažonju ter gnojenju dreves in o zatiranju sadnih škodljivcev. Ker pričakujemo prihodnje leto sadno leto, bo to predavanje velevažno. Pridite vsi člani in prijatelji umnega sadjarstva!
Kmetijska podružnica v Laškem ima v sredo, dne 28. novembra, oti pol devetih dopoldne v sejmišču živinsko razstavo in sicer samo za člane Kmetijske podružnice Laško. Podroben načrt te razstave se je razložil v nedeljo, dne 18. novembra, ob priliki občnega zbora in je s tem večina članov obveščena.
Uganka: Kateri svetnik ima tri brade ?
•maniiH
bu aAp ut nzB.rqo bu oua ^a^aj -Ag
HMELJARJEM V RAZMIŠLJANJE!
Polzela, 12. 11. 1928.
Težak življenski boj bije naše hmeljarstvo, boj za obstanek. Zavedajo se naši hmeljarji, da bodo ta boj vzdr žali samo združeni v močni stanovski organizaciji.
Že več let so se vsi naprednejši hmeljarji borili za reorganizacijo Hmeljarskega društva, zavedajoč se, da v sedanji sestavi on one more dostojno in koristno zastopati koristi hmeljarstva.
Na občnem zboru v juniju je ogromna večina hmeljarjev enoglasno sprejela nova pravila, na podlagi katerih naj dobi društvo novega razma ha v korist hmeljarstvu.
Dan za dnem smo pričakovali potrditev novih pravil, na podlagi istih osnovanje podružnic ter novega in smotrenega delovanja. Pričakovali §mo zaman! Ker sem si dovolil na skupščini v avgustu nekoliko kritike, se mi je vzela beseda in slišal se je celo klic: »Ven ž njim!«
Časopisju, katero bi objavilo moje članke, so zagrozili, da prekinejo ž njim vsako zvezo, da ne dobi od njih nobenega obvestila.
Niso še do danes predložili novih pravil v potrdilo. Peti mesec se že tepta soglasen sklep nad 700 hmeljarjev. Komu v korist? Komu na ljubo? Ali je mogoče Hmeljarsko društvo par odbornikov, ali pa so to hmeljarji — člani?
Mi se še čudimo, da ne veljamo nič, ne pomenimo nič, ne moremo nič. Po našem zastopstvu se ravna naš ugled in tega občutimo na naši koži dovolj žalostno!
Poraja se nam vprašanje: Kdo naj ima korist, če smo hmeljarji razbiti, prepuščeni sami sebi, brez obrambe in zaščite? Mar naš hmeljar, kateri prodaja svoj hmelj 10 do 20 Din kg? Njegov tovariš v Bački ima slabše blago po 30 Din, na Češkem in Nemškem pa čez 50 Din kg.
Ponovim: Gospodje, roke proč od Hmeljarskega društva, spoštujte voljo in zahteve hmeljarjev! Zadnji čas je, če nočemo, da postane naš hmeljar predmet izkoriščanja židovskega kapitala. Če vi dopustite — mi nikdar!
Franc T u r n š e k, Polzela,
Miklavževo darilo. Mama: »Fran-ček, kaj bi raje, da ti prinese sv. Miklavž, sestrico ali bratca? — Fran-ček: »Slona!«
Dobro je odgovoril. Kmet je dobro svetoval svojemu sosedu, a ta mu je odgovarjal: »Ne govori mi! To, kar mi praviš, gre pri enem ušesu notri, pri drugem pa ven!« '— Kmet: »No, jaz pač nisem mislil, da med enim in drugim ušesom nimaš ničesar!«
Maščevanje. Živela sta mož in žena. Mož je bil slep. Nekoč je rekel ženi: »Ti, žena, ti si k lobaso kuhala. »a meni nisi nič dala. Sem dobro
vohal!« Žena je trdila, da ni res, toda ni nič pomagalo. Bila je zato huda na moža. Nekoč sta šla mimo vrbe, žena naprej, mož za njo. Žena, ki ni pozabila prepira zaradi klobase, se je hotela maščevati in ni nič povedala možu, da se ogne. Mož butne z vso silo v vrbo in zakriči: »Zakaj mi nisi povedala!« Žena: »Zakaj pa znaš klobaso vohati, ko je ni, vrbe pa ne vohaš, ko je!«
Moder oče. Oče prijatelju: »Vsako svojo hčer bom poročil z 18timi leti.«
—	Prijatelj: »Pa če se ti to ne posreči in bodo hčerke starejše!« — Oče: »Ne, ostanejo toliko časa stare samo 18 let, dokler se ne poročijo!«
Slaba navada. Možje so se v vaški gostilni pogovarjali o svojih ženah. Pa je dejal Franček-pijanček: »Moja žena ima strašno slabo navado, cele noči je pokoncu!« — Sosed: »Kaj pa dela?« — Franček-pijanček: »Na mene čaka, da pridem domov!«
Če prideš v goste. V obitelj je prišel nepričakovano proti poldnevu gost. Obsedel je do enih. Ostal je sam z najmlajšim sinčkom. Vprašal ga je: »Mali, kdaj pa pri vas obedujete?« — Mali: »O, obed je že zdavnaj gotov, mama samo čaka, da vi odidete!«
Ni bil predkaznovan! Sodnik obsojencu: »Vi ste že bili predkaznova-ni!« — Obtoženec: »Ne, nisem bil!«
—	Sodnik: »Bili ste, saj je tu zapisano!« — Obtoženec: Gospod sodnik, tako-le je bilo: Obsojen sem sicer bil, ali kaznovan ne, ker sem preje ušel!«
Brez tuje pomoči. Tujec kmetu: »Pa nimate vi v tem kraju prav nobenega zdravnika?« — Kmet: »Nimamo! Revni smo, pa moramo umirati brez zdravniške pomoči!«
Marljiv deček. Jožek je zelo naglo bral neko knjigo. Mama ga je opozorila: »Pa zakaj ravno danes tako hitiš s čitanjem?« — Jožek: »Glej, mama, na knjigi je napisano, da je za deco od 8 do 10 let. Jaz imam jutri svoj rojstni dan, pa sem 10 let star, zato moram biti s to knjigo preje gotov, potem ni več zame!«
Prevalje. Prav prijetno smo se v nedeljo, dne 11. t. m., nasmejali. Zborovali so v gostilni Rozman žerjavovci in pridružil se jim je Pucelj, ki zadnje čase na vso moč sodeluje pri uničevanju klerikalnega lint-verja, kateri pa, bolj se ga preganja in one-mogočuje, tem bolj se množi. To so sklicatelji shoda dobro videli, ker se jim vkljub temu ni posrečilo obdržati predsedstvo zbora. Z nad dvotretjinsko večino je zasedel mesto predsednika g. Kuhar iz Guštanja in disciplini voditeljev delavstva se je zahvaliti, da ni prišlo do rabuke. Pucelj je lepo mirno razlagal, kako je z uro v roki v narodni skupščini motril potek žalostnega dogodka in vse to si je lepo naslikal na tablico, kakor v šoli. Pivko nam je pa prerokoval, da slanca ne mori samo rožice in trav-co, temveč da se že bliža čas, ko bo pomor-jena tudi klerikalna travca in do zadnje koreninice iztrebljena. Hudi časi se nam o-betajo, doba suhih let. Dr. Kukovec pa je velik optimist in pravi: Rumunija nam nai
bo za vzgled, tam je prevzela oblast v svoje roke kmetska koalicja in še malo potrpljenja, pa se zgodi to tudi pri nas. Res potrpežljiva je ta naša koalicija, ki prireja shode za druge in ob koncu se trka na prsa: Odlično je poteklo, glejte, kako smo priljubljeni, vse je v našem taboru! Samohvala, cena mala!
Slovenjcratiec. Tiho in skromno smo obhajali zadnji torek redko, pa pomenljivo slovesnost zlate poroke našega mestnega župana, gospoda ravnatelja Franca Vrečko in njegove blage žene gospe Elizabete, roj. Steinbauer. Vrli gospod jubilant se je pač navzel ponižnosti svojega velikega rojaka Anton Martina Slomšeka in je zato odklonil vsako večjo proslavo. Naučil pa se je v njegovi šoli tudi prave ljubezni do mladine, katero je tu pri nas in v bližnjem Št. IIju vneto učil in modro vodil blizu 50 let, ter še vedno posnema njegovo požrtvovalno delaljubnost, ko se neprestano trudi za dobrobit njegovi skrbi izročene občine in Se vedno rad postreže posebno mladim gospo darjem lepe Mislinjske doline s svojimi nasveti in bogatimi skušnjami na polju pametne sadjereje. Lepa bakljada na predvečer in ljubka podoknica priča o priljubljenosti zlatoporočencev, katerima mesto in okolica z neštetimi prijatelji in čestilci želita, naj nju ljubi Bog ohrani še Trmocro let srečna in zdrava.
Sv. Barbara v Slov. gor. Letošnje leto se je že druga težka nesreča prigodila na bro-du v Zgornjem Dupleku. Dne 6. t. m. zvečei so pogoltnili valovi narastle Drave par konj z vozom vred tukajšnjemu trgovcu Topov-šeku in le malo je manjkalo, da ni bilo še tudi človeške žrtve. Skoraj 14 dni pa smo bili odrezani od sveta, ker brod ni vozil vsled velike vode. To se vidi, kako krvavo da smo potrebni mostu, da pridejo Slovenske gorice zvezane z Mariborom in Dravskim poljem. Zato se obračamo tem potom ponovno na vse prizadete faktorje s prošnjo, da storijo sklep zadnje seje za zgradbo mosta. Občine, sedaj ko sestavljate proračune, dajte primerno svoto za most! Ožji gradbeni odbor, začni s pobiranjem lesa in denarja! Saj sedaj še bo vsak posestnik zmogel žrtvovati primerno svoto za most. Upamo in prosimo, da bodo tudi okrajni in oblastni funkcijonarji storili svojo dolžnost. Tudi g. poslanca Žebota prosimo, da ne pozabi na nas v tej zadevi in upamo, da bomo prišli vsaj enkrat do boljše prometne zveze. — Moramo se tudi pohvalno izraziti o delu okrajnega zastopa Maribor, ki tako lepo popravlja cesto Sv. Martin—Maribor. Prosimo okraj Sv. Lenart v Slov. gor., da stori nekaj za zboljšanje ciglenškega brega, sicer bo kmalu tako, kot bi se vozili po stopnicah. Želimo, da ne bomo naleteli na gluha ušesa. — Spomenik vojnim žrtvam že stoji in gre javna hvala vsem nabiralcem, kakor tudi darovalcem in vsem, ki so kaj pripomogli k temu velikemu, idealnemu delu!
Vurbarg. Na Martinovo nedeljo smo prvič imeli cerkev električno razsvetljeno. To dobroto nam je naklonilo vodstvo sanatorija ruskega Rdečega križa v našem gradu. Vse delo so vodili in opravili ruski gospodje. Vurberški župljani smo vsem in za vse zelo hvaležni! — V pondeljek, dne 12. t. m., je mariborski srbski svečenik pokopal tukaj usmiljeno sestro Pavlovo Kozlovo. Imela je prav lep sprevod. Spremljalo jo je dosti Rusov; navzoč je bil tudi grof Herber-stein, nekaj ptujskih gospodov in več domačinov. — V zadnjem času je Drava zelo velika ter dela veliko škodo pod Vurber-gom. Rodovitne njive in travniki padajo v vodo. Ljudstvo s strahom zre v prihodnjost. Nujna pomoč bi bila potrebna. — Na duple-škem brodu se je oni teden zgodila velika nesreča. Dva konja z vozom sta padla v vnrtn in vse <» Wln uničeno. Tu bi bil res
krvavo potreben, zato ga vsi težko
kujemo.
Jakob v Slov. gor. Na gostiji Štifter-uderl so maloštevilni gostje zbrali 75 D novo bogoslovnico v Mariboru. Daj Bog i ko naslednikov! kavči. V Ižakovcih v Prekmurju je u-dolgoletni župan in odbornik hraniliii-Beltincih Ivan Sreš. Blagopokojni je marljiv in dober gospodar občine in je ■ rano umrl v najlepši moški dobi 54 let. Njegovo občo priljubljenost so dokazale velike ljudske množice, ki so ga spremljale k zadnjemu počitku. Pokojni je bil zvest pristaš SLS in naročnik našega časopisja. Bodi mu ohranjen časten spomin, žaluioči rodbini naše sožaljel
Sv. Barbara v Halozah. V nedeljo, dne 2. decembra, se bo obhajala na čast sv. Barbari, farni patronici, velika služba božja in potem blagoslavljanje spomenika padlim nepozabljeni mvojakom iz svetovne vojne. Prosimo farani vse sosedne župnije in tudi nadalje čim večjo udeležbo pri tej lepi svečanosti !
Hajdina pri Ptuju. Družino Pintarič iz Hajdine je zadela že druga težka nesreča. Pred pol letom je dobil gospodar težke telesne poškodbe pri vožnji, dne 6. t. m. pa je uničil požar deloma vse zgorljive dele. Le hitri pomoči domačega gasilnega društva in drugih se je posrečilo rešiti stanovanje. Zavarovan je bil le stavbeni les prav malenkostno. Ponesrečena družina prosi darežljiva srca nujne pomoči, najbolj glede prehrane živine.
Sv. Urban pri Ptuju. Tukaj se je ustanovilo Društvo starih vojakov in invalidov, ki je dne 4. t. m. prvič nastopilo v posebnem kroju. Društvo ima namen: vzbujati patrijotizem med člani, udeleževati se vseh cerkvenih in državnih slovesnosti ter oskrbeti revnejšim članom primeren pogreb. Nabavilo si je svoj društveni prapor, krasno delo čč. šolskih sester v Mariboru, na katerem se blišči na eni strani okoli državnega grba primeren napis, kakšno nalogo si je društvo postavilo, namreč: Vse za vero, dom in kralja! Na drugi strani je lepo vezana podoba sv. Urbana z napisom: Društvo starih vojakov in invalidov Sv. Urban pri Ptuju. Prapor je bil blagoslovljen ob priliki prvega nastopa. Kumovala mu je gospa .T. Marinič, kateri se ima društvo veliko zr.Iivaliti za njeno naklonjenost. Pokroviteljstvo je prevzel g. Franc Belec, veleposestnik in bivši dolgoletni župan v občini Vintarovci.
Sv. Vid pri Piuju. Žalostno so zapeli zvonovi, ko smo spremljali k večnemu počitku nam vsem priljubljeno mamico Nežko Bo-žičko, ki je umrla v 65. letu svoje starosti. Da je bila vsem sosedom in tudi drugim daleč na okoli priljubljena, je pokazal njen pogreb.
Kupeiistci (Sv. Jurij ob Ščavnici). Pri nas je umrla Leopoldina Veis. Zapušča moža in tri nepreskrbljene otroke.
Laško. Kmetijska podružnica v Laškem, ki spada v vrsto starejših podružnic, je imela v nedeljo, dne 18. novembra, svoj redni občni zbor in ob enem svoj praznik. Od 268 članov je bilo navzočih 250. Kot prva točka dnevnega reda je bila izročitev častne in priznalne diplome tukajšnjemu nad vse delavnemu, požrtvovalnemu in strokovno naobraženemu drž. živinozdrav-niku g. dr. Francu Jerini. Načelnik g. Mih. Hrastnik je orisal pomen današnjega slav-Ija, omenjal zasluge tega strokovnjaka, da se ga kot kmet vsak dan mora s hvaležnostjo spominjati in ne samo on, ampak velika večina kmetskega prebivalstva s tem, 'da mu je podelilo šest kmetskih občin z župani na čelu in dve kmetijski podružnici tako visoko odlikovanje. V očeh marsikaterega kmeta si videl po!/*, ploskali so, vskiikali in bi! ie do sol?! ginjen sam od-
likovanec, ko je videl, kako ljudstvo ceni in prizna njegovo delo. Zahvalil se je za to visoko odlikovanje, izjavlja, da ga mogoče ni zaslužil, toda po poročilu njegovega delovanja naj-ga narod sodi: v letu 1928 j« cepil 4000 svinj. Bil je skoraj v vsakem ♦ kmetskem hlevu. Bolanih svinj je cepil 137, od katerih je 123 ozdravilo. Ker je to leto bila izredna vročina, bi bolezen med svinjama imela tudi dobro žetev in je po njegovi praksi in znanju gotovo prihranil kmetu na tej živali kapital eden in pol milijona dinarjev. Živine je poginilo za 150 tisoč Din. Okrajni zastop bo člane kmetijskih podružnic odškodoval s podporo 100 tisoč Din in tako vsaj delno odškodoval nesrečne kmete. Nato je govoril o bodočem zavarovanju živine. Kmetje so ga poslušali kot otroci svojega očeta ter povpraševali pri nekaterih izvajanjih pojasnil in vsak jo je dobil. — Nato je sledila volitev delegatov. Ker je bila stavljena le ena lista, so bili soglasno izvoljeni delegati na tej listi. — Oblastni poslanec gospod Matevž Deželak je omenil, da je vložil predlog, da oblastni odbor regulira reko Savinjo, kjer bi prebivalstvu kat. občin Rifengozd, Lahom-šek in Plazovje mnogo pripomoglo in jih rešilo vsakoletnih poplav. Poslanec se je na istem mestu zavzemal tudi za odpravo plazov, ki v nekaterih občinah v tem kraju delajo ogromno škodo. Kmetje so se pritoževali, da ne dobivajo svojega glasila »Kme tovalca« redno in prosijo posredovanja. G. načelnik zaključi krasno uspeli občni zbor.
Sv. Miklavž pri Ormožu. Odkar je nastopilo megleno jesensko vreme, se smrt vedno bolj pogosto oglaša v župniji. Najbolj pobira otroke in starce. Koncem preteklega tedna smo položili v črno zemljo 771etnega Martina Zadravec. Imel je naduho in je trpel silne muke. — V nedeljo je praznoval tamburaški zbor »Slavček« petletnico obstoja s primerno prireditvijo. Nastopil je z ljudsko igro »Tihotapec« in z večimi glasbenimi točkami. Prireditev se je zaključila s srečolovom. Nastop je v splošnem dobro uspel, zlasti ako pomislimo, da je v jeseni mnogo dela in je za vaje preostajalo malo časa. Obisk je bil dober. Vabilu se je odzvala tudi domača inteligenca, zlasti uči-teljstvo, samo gg. župnik in kaplan sta bila zadržana in zato prireditve nista mogla po-setiti. — Zadnji čas se podivjanost mladine tudi na deželi širi kot kuga. Pijančevanje, ponočno kričanje in pretepi so na dnevnem rdu. Ponoči se često slišijo celo streli. V rabo so pjrišli celo noži, o čemer zlasti priča neki fantalin K. z V. vrha. Pred nekaj dnevi je tako zabodel v noge moža C., da mora v bolnici iskati pomoči. Kakor se sliši, ima ta fant že precej masla za ušesi, zato bi bilo dobro, ako bi od merodajne strani dobil pošteno šolo. — Tudi Sv. Miklavž je tako »srečen«, da ima nekaj Orjun-cev, ki so seveda zelo junaški. Eden je bil celo tako »korajžen«, da se je v nedeljo zvečer v bližini župnišča postavil pred gospoda kaplana, se začel tolči po prsih, kri-čati: »Jaz sem orjunaš!« in udrihati po »klerikalcih«. Gospod kaplan se ga seveda ni ustrašil, marveč mu je mirno odvrnil par besed. To je junaškega orjunaša Uko razkačilo, da je jezno odšel in ko je bil že' kakih 10 metrov oddaljen, je zaklical: «Ti vražji de'd, pomnil še boš, kdaj si prišel k Miklavžu!«
Frankolovo. Posebno v slabo voljo je spravil nekatere kmete neki hmeljski laži-kupec iz Arjevasi, ki ga je večinoma po Frankolovem pokupil, pa ko je bilo treba hmelj oddati, je imel razne izgovore, enkrat je bilo pomanjkanje vagonov, drugič vreč, tretjič pa menda denarja! Tako, da nam je hmelj ostal in smo se ga šele zdaj komaj rešili po zelo nizki ceni. — Pred le-' tom so prišli neki gospodje iz Hrvaške k . nam tor*so nam na vse viže hvr^ili. knj dn
bo vredno Frankolovo, ko bodo oni pričeli z rudokopom pri nas. Delavci so hodili pridno in vestno na delo, zanašajoč se na lepo plača Sedaj pa ko bi bilo treba de« lavce plačati, pa ni od teh gospodov ne duha ne sluha, samo da so delavci najlepši poletni čas pri njih zapravili. — Dne 14 novembra se je vršil ogled za zgradbo nove ceste Frankolovo—Socka—Dobrna, tega ogleda sta se udeležila gospoda oblastni in-žener Fišer in oblastni poslanec Uranjek, za kar jima in celemu oblastnemu odboru izrekamo najprisrenejšo zahvalo, da nam gredo tako na roko! — Razmotrivati se ja tudi pričelo o ustanovitvi lastne elektrarne za naš kraj, katera je na eni strani nujno potrebna, da drugi pa velikega gospodaren kega pomena! Ustanovitev bi ne bila preveč težavna, ker je dana možnost na dva načina. Na razpolago je falski tok in domača vodna moč, katero zadnjo nameravata izkoristiti domačina lesna trgovca gg. Hinko Hofbauer in Ivo Sodin. V to svrho sta že pridobila večje število gospodarjev.
Januš Goleč:
Plemenffašks „nagradi.
Na sredini med Varaždinom ter Zavrcem na hrvatski strani ima v Opeki grof Bombelles svoj grad ter svoja posestva. Kako ogromnega obsega je bilo pred agrarno reformo grofovslto imetje, nam naj bo v dokaz, da meri kar najbolj skrbno negovani park krog gradu celih — 80 oralov.
Mimo parka grofa Bombella sva frčala s prijateljem na avtomobilu, ko me ta dregne: »Glej, tamkaj le je grofov šofer. Vzemiva ga seboj, bode nama povedal kaj zanimivega.«
Prijatelj je ustavil, namignil staremu znancu, ki je bil takoj voljan, da deli z nama večerjo pri Pehardi v Ladanju.
Stari gospod si me je predstavil kot Smolka iz Moravskega, ki že služi 29 let enemu gospodarju kot šofer. Sam je trdil, da je najstarejši šofer v celi Jugoslaviji in sploh mu ni znan nobeden njegovega poklica, ki bi zdržal v tej odgovorni službi pri enem gospodarju 29 let. Mož je velike ter suhljate postave, prikupijive zunanjosti in tako vabljivih oči, kakor jih je najti le pri zvestih služabnikih, ki so bili skozi de^et- in desetletja z eno družino, a r-o danes na žalost le redka prikazen.
Pribrzeli smo do Peharde v Ladanju, kjer je premogovnik, last delniške družbe. Že pred vojno so prevažali od tod premog po dolgi žični vzpeniači preko Drave na železniško postajo Ormož. Premo ovnik je še danes v obratu.
Pri gostoljubnem Pehardi so nam pripravljali večerjo, stari, dobrodušni Smolka nama je pove -al marsikaj zanimivega o znameniti grofovski rodbini Bomballes.
Priznal je, da služi že celih 29 let enega gospodarja, a je siromak. Le hval^ Do"-u, dr mu Bog ni dal otroki Prr • -\-vni prihranek je zgubil na — vojn i posojilu, sedaj životari z že-: no od skromnih mesečnih prejem-I kov.
Prijatelj ga je podražil, da mora imeti kupček zlatov kje v skrivnem kotu, saj so vendar delili grofje ter baroni zlato napitnino.
»Kaj?« se je začudil dobričina. — »Vama bom zaupal dva doživljaja, iz teh dveh lahko sklepata, kako izgledajo plemenitaške zlate nagrade!«
»Pred mnogo leti in še pod starim grofom je grozila krog Opeke in La-danja pobuna. Madžarska vlada je poslala v te kraje celo eskadrono u-lancev. Poveljnik je bil ritmojster in baron nemškega imena. Vojaštvo in častniki so se podili okrog v brezdelju. Oficirji so bili pri mizi grofovi gostje.
Nekega večera sem peljal v avtomobilu iz grada na stanovanje rit-mojstra barona. Na povratku zapazim na tleh pred krčmo listnico. Izstopim, poberem in stisnem v žep. Ko sem se vrnil v grad, sem pregledal najdbo. Listnica je bila last gospoda barona. V njej je bilo za 14.000 goldinarjev vojaškega denarja irj še več drugih važnih papirjev. Koj sem rbudil grofa in mu zaupal, kaj in koliko sem našel. Stari gospod me je pohvalil ter mi naročil, naj izročim v jutro najdeno sam gospodu baronu, ki me bo sijajno nagradil. Na vse zgodaj sem že bil na baronovem stanu, — vse zaprto. Rekli so mi, da je ritmojster zgodaj odjezdil v okolico s celo eskadrono in ga ne bo pred večerom.
Bolj pozno na noč sem zopet stopil na baronov stan. Videl sem gospoda natančno skozi nezastrto okno. Pri mizi je sedel, sklonjene glave, v eni roki samokres, z drugo pestjo je pa udarjal po mizi In mrmral nekaj nerazumljivega zase.
Že na prvi pogled sem uganil, kaka skrb tišči baronu v roko samomorilno orožje. Naglo sem potrkal na vrata.
Visoki gospod se je jezno zadri in me nahrulil pri vstopu, da hoče imeti mir na večer pred obiski.
Pomolil sem mu pod nos najdeno listnico. Revolver je spustil na mizo, obraz se mu je omilil, skočil je po-koncu in me objel z vzklikom:
»Človek božji, nebesa so te poslala! Ako bi bil potrkal le par trenutkov pozneje, bi jaz bil mrlič!«
Smolka je povedal, kje in kako je našel velevažno listnico. Baron se mu je zahvaljeval in razlagal, da je iskala celi tlan eskadrona izgubljeno zaman! V listnici je bila za tedaj o-gromna svota 14 tisoč goldinarjev državnega denarja in pisani dokazi glede ločitve zakona z baronovo ženo. Kedo bi mu bil verjel, da je denar res izgubil! Po brezuspešnem iskanju mu je prestal edinole po te-dajnem oficirskem običaju — revolver!
Baron je srečnega najditelja ponovno objel in ga prosil, naj pove, kar želi kot nagrado. Najdnina mora biti zlata, bodisi zlat prstan z briljan ti, ali pa zlata ura s težko verižico.
Smolka je bil za zlato uro z verižico. Baron mu je zasigural darilo z oficirsko častno besedo in ga odpustil ves vesel, ker mu je otel življenje.
Drugo jutro je vprašal stari grof Bombelles šoferja, koliko mu je izplačal baron na roko najdnine. Smol ka mu je pripovedal vzradoščen o zlati uri z verižico; grof je pljunil prezirljivo in siknil:
»Prokleti šuft, nikdar ne boš videl niti vinarja, kaj še le zlato uro z verižico!«
Ulanska eskadrona je odjezdila, z njo tudi baron. Še roke mi ni dal v zahvalo ter slovo, kaj še le da bi bil kedaj izpolnil dano oficirsko častno besedo!
Nekaj let pred izbruhom vojne je bilo. Pri nas v Opeki se je mudila na obisku stara grofica iz znamenite tirolske plemenitaške rodbine. Peljal sem v avtomobilu nazaj na Tirolsko: staro grofico, rnjeno spremljevalko in našega grofa.
Ko smo dospeli v Meran, se je nastanila tirolska plemkinja v enem hotelu, v.drugem midva z grofom.
Drugo jutro po dohodu v Meran sem snažil avtomobil. Ko sem hotel stepsti prah z notranje preproge, mi je padlo nekaj na tla. Poberem in vidim, da je dragocena, zlata in z vsemi mGgočimi dragulji obložena ženska broša. Zgubila jo je sigurno stara grofica.
Pokazal sem najdeno grofu in ta mi je rekel, da je broša neprecenljive vrednosti in starinska družinska dragocenost. Nai le nesem zaklad grofici v hotel. Gotovo bom prejel več tisoč goldinarsko nagrado.
V hotelu so mi rekli, da ne smem do grofice, ki hoče imeti mir po tako dolgi avtovožnji. Ko sem raztolma-čil, za kaj da gre, so me le spustili do grofičine starikave spremljevalke. Zadrezasto bable sem komaj prepričal, da sem poštenjak, ki vračam, kar sem našel. Nesla je družinsko dragocenost počivajoči grofici. Kmalu je bila nazaj in mi rekla: »Milostna sporoča pozdrav in zahvalo gospodu grofu za brošo, katero bi bil iahko prinesel sam in ne da jo vrača po šoferju!«
Solzo grofovske nehvaležnosti sem požrl, zaloputnil vrata in odšel. Gro-fičina spremljevalka je še metala za menoj psovke!
Baron ritmojster je bil vesel najdene listnice, se mi je zahvaljeval z objemi; imenitna grofica me je za vrnjeni družinski zaklad oštela kot psa po svoji družabnici!
Kakor ravnokar omenjena, resnična doživljaja zgledajo po pretežni večini vse plemenitaške nagrade!«
Tako je končal mož zvestobe ter poštenosti, 291etni šofer Smolka. Oba s prijateljem sva mu verjela, da od baronskih in grofvskih napitnin si ni mogel prihraniti drugega nego prepričanje, da povračajo tudi ple-menitaši največje dobrote z grdo — nehvaležnostjo!
Dr. O. L:	27
Črni križ pri Hrastovcu,
Zgodovinska povest.
Sodnik Trenak se dvigne, odpre debelo knjigo Carolina ter prečita iz nje določbe, kolikor se nanašajo na zločine, ki so pod obtožbo, da so pri-sedniki poučeni, ako imajo soditi. Nato odloži knjigo ter veli Agati, da stopi bližje.
Počasnim korakom se približa Agata mizi, za katero je stal Trenak, za trenutek dvigne oči, a jih zopet povesi.
»Agata pl. Nürnberger, vprašam vas še enkrat, ali se priznate krivim vsega tega, česar vas je gospa graščakinja obtožila?«
Agata je kakor nema ter fdeda, kakor bi bil njen duh daleč proč. Naenkrat se začne tresti po celem telesu, med glasnim ihtenjem prikloni glavo, kakor bi hotela vse potrditi, nato pa se zgrudi na tla nezavestna.
»Dobro igra svojo vlogo,« reče graščakinja porogljivo, »da bi zmotila sodnika ter priče in prisednike, a nič ne pomaga, priznala je vse, gospod sodnik, zahtevam obsodbo!«
Agata, kateri je priskočil Maks Pern'iard na pomoč: se je zopet vzravnala ter stala mirno pred sodnikom.
Zapisnikar je nato prebral na sodnikov ukaz celi zapisnik na glas.
Sodnik Trenak je potegnil počasi roko črez čelo ter gledal v knjigo, le tu in tam mu je ušel pogled na Agato, ki je stala vzravnana in imela oči opr*e ven skoz okno na jasno nebo.
Ni slišala, kar je govoril njen zagovornik, ki je jasno dokazal, da je nesmisel verovati v čarovništvo, ter da je vse, kar je govorila Agata, pripisovati njeni zmedenosti, kajti pravila je le to, kar je od drugih slišala. O detomoru pa niti ni treba govoriti, ker je jasno dovolj, da je obdol-ženko vsled silnih duševnih muk porod prehitel in je dete umrlo, ker je prišla pomoč prepozno.
Grobna tišina je nastala po dvorani, ko je končal Pernhard svoj zagovor.
Agata je stala mirno pred sodnikom, bila je s svojimi mislimi daleč od tukaj, v duhu je gledala Friderika Herbersteina. Bil je tako lep in ljubko se ji je nasmehljal ter spregovoril: Agata, ostani trdna, hudobija sicer zdaj zmaga, a ločiti naju nikdo ne more. Stoprav se je šele zavedla, ko jo prime birič na sodnikovo povelje, da jo od-
iz lepe in trpežne volne za ženske 75 Din, za moške 95 Din, 85 cm dolge jopice 135 D, veste rožaste s svilo 100 Din, bluze za zve-zati 55 Din, debeli in topli leibi 60 Din, kakor vse druge pletenine kupite najceneje v pletarni M. Vezjak, Maribor, Vetrinj-ska ulica 17.	1025
KMETJE,
najboljše zamenjate in prešate olje v tovarni bučnega olja J. Hochmiiller, Pod mostom št. 7, Maribor, Magda-lenska stran.	1379
Učenec ali učenka s potrebno šolsko izobrazbo, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom v Ljubljani. Vsa oskrba v hiši proti majhnemu plačilu. Ponudbe na upravo lista pod »Poštenih staršev«.	1387
v bližini Maribora. Na-1417
Odda se trileten fant za svojega. Koren Marija, Hrastje, Limbuš.	1386
Dva učenca za mlina 'sko obrt sprejme takoj Anton Lah, umetni mlin, Zgor. Polskava.	1396
Kupim posestvo slov v upravi. Izjava. Podpisani Franc Drevenšek iz Mestnega vrha pri Ptuju obžalujem žaljivke, ki sem jih izrekel nepremišljeno glede g. Jurija Peteka, posestnika v Žabjaku, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od zasebn tožbe. Mestni vrh, dne 13. 11. 1928. Franc Drevenšek s. r.	1402
cunje, staro železo, baker, medenino, svinec, cink, papir, glaževino, kosti in krojaške odpadke kupim in plačam najboljše. A, Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. Iščem stalne nabiralce in nakupo-valce.	56fl
Priporočam svoje lastne izdelke, kakor: kotije za žganje in za vodo ter perilo, posodo za kuhanje, cevi vseh vrst za tovarne, različne aparate. Izvršujem tudi točno in solidno vsa v mojo stroko spadajoča dela po brezkonkurenčnih cenah. — Vse vrste novejših sistemov Alfa.	1420
I HRASTOVE pume (šyeierje)
In stoječe hraste kupujemo proti takojšnje-
Emu plačilu po najvišjih cenah BRATA BA-TIČ, CELJE.	1394
CEMENO ČEŠKO PERJE!
1 kg sivega opuljenega perja 70 Din, na-pol-belo 90 Din, belo 100 Din, boljše 125 Din in 150 Din, mehko kot puh 200 Din in 225 Din, boljša vrsta 275 Din. Pošiljat-ve carine prosto, proti povzetju, od 300 Din naprej, poštnine prosto. Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenja in neugajajoče vzame nazaj. Naročila samo na Benedikt Sachsel, Lobez št. 16 pri Plznu, Češkoslovaška. — Poštne pošiljke rabijo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo približno deset dni.	1259

Jetiko! ozdravi tudi pozimi strokovnjak (strokovn knjige!) dr. Pečnik, pljuini zavod (Privat Lungenheilanstal) Sečo-vo, žel. postaja Rogaška Slatina. Bučno olje svežo in prvovrstno, se zamenja in prodaja v tovarni bučnega olja J. Hochmiiller, Maribor, Pod mostom št. 7, Magdalenska stran. 1378 Prage (švelerje) borove, hrastove in bukove, kupi vsako množino proti takojšnjemu plačilu Rudolf Dergan, trgov., Laško.	1352
Najugodnejši nakup moških površnikov in oblek, izgotovljenih hlač, moškega perila, moških in ženskih vest in puloverjev, ženskega in otročjega zimskega perila, raznovrstnega volnenega blaga za žensko obleko, velike izbire svilenih rut in vsega drugega manu-fakturnega blaga v trgovini F. Star-čič, Maribor, Vtrinjska 15.	1385
Kostanjevino za tanin po znanih običajih, plača najboljše cene, takoj, za vsa ko količino, za celo leto 1929 na vseh postajah Slovenije, Franc Kupnik, Podplat.	1406
Harmonij (Lenarčič) 5 oktav, zelo dober, za 4000 Din, dober pianino za 8000 D in kratek klavir za 4500 Din na prodaj. L. Turin, Celje, Prešernova ulica št. 10 II.	1416
Bukevco, solnčnice, bučuice, kupuje, in zamenjuje najugodneje trgovina Fran Senčar. Malanedelja, Ljutomer. 1415 Harmonike hromatične dobre za prodat.
Franc Fojtl, Brezje pri Mariboru. 1419 Učenca za krojaško obrt sprejme pod u-godnimi pogoji Franc Kukovec, krojaški mojster pri Veliki Nedelji. Rav-notam je za prodati živalni stroj, vli-ki Singer, še v zelo dobrem stanu. — Franc Kukovec. krojač	1404
Dnevno kupim 10—50 litrov polno-mle-ko: A. Uhler, Maribor, Frankopanova ulica 31.	1412
Iščem močnega mlinarskega učenca in hlapca, izurjenega za konje in za vsa kmetijska dela. Mlin Zlatoličje, Št. Janž na Dravske mpolju.	1403
Sodar-kletar z kompletnim orodjem išče mesta v večji vinski kleti. Naslov v upravi pod štev. 1422.	1422
Viničar s 3 delavskimi močmi se sprejo me. Vprašati v trgovini Maribor, Graj-_ ski trg 2.	1423
Želim službe gospodinje v župnišče takoj ali pozneje. Naslov v upravi. 1409 Iščem poštena zakonca brez ali z enim otrokom za opravilo gospodarskih poslov, plača po dogovoru. Fr. Šunian, poštar, Sv. Lenart v Slov. gor. 1414 Delavska družina s 3—5 delavskimi silami se sprejme z novim letom. Morajo goveje in svinjske hleve oskrbovati. Dojilec ima prednost. Plača v gotovini, deputat, stanovanje, kurjava. Grad Gamsenegg, Guštanj. 1421 Da se v najem posestvo, 3 orale, z zidano hišo, pripravno za vsako obrt. Po-izve se pri Martinu Škof v Oseku, p. Sv. Trojica v Slov. gor.	1400
Prodam posestvo: hiša z gospodarskim poslopjem in zemljiščem, 10 minut od Ptuja in 5 minut od postaje Hajdina, leži v Spodnji Hajdini št. 95. 1407 Posestvo z viničarijo ter vsemi gospodar skimi poslopji, 28 oralov, nekaj vinograda, gozda, obilno sadnega drevja, rodovitne njive in travniki, lahko se rdi 12—14 goved, lepa solnčna lega, blizu cerkve, šole, trde ceste ter 8 km od Maribora, se radi smrti posestnika takoj ugodno proda. Peter Deučman, Vukovje, Sv. Marjeta ob Pesnici. 1399 Prodam posestvo, obstoječe iz 10 oralov njive, sadonosnika, vinograda, gozda, travnika, tri orale pri mlinu, bobel, 2 para kamna na dobri vodi. Vse v dobrem stanu. Cena se izve pri lastniku Jakobu Sattler, Spodnja Ščavnica 38, p. Gornja Radgona.	1411
Kupi do 100.000 komadov podlog (kiju: čev) od Rip. Port. in Gothe št. 9: Vinko Hrastnik, ekonom, Št. IIj pri Velenju.	1395 Kupim večje posestvo. Naslov v upravi lista pod šifro »Mirni dom«. 1413
vede v zato določeno sobo za čas, ko se vrši posvetovanje prisednikov.
Sodnik Trenak se dvigne silno resen ter spregovori proti prisednikom:
»Slišali ste celo razpravo, prečital sem postavne določbe, kako je v teh slučajih soditi, sedaj vas prisednike, ki ste zbrani v postavnem številu, vprašam za vašo sodbo.«
Nastala je v dvorani velika napetost, prised-niki so dalje časa molčali ter so drug drugega pomembno pogledovali. Videti jim je bilo, da je sodba težka.
A graščakinja, ki je videla, da nastop obto-ženke in zagovor Pernharda nista ostala brez ugodnega utiša, se hitro dvigne ter ozj-e na prisednike z ostrim pogledom, kakor bi hotela reči: Gorje vam, tudi glede vas imam oblast, če mi niste poslušni!
»Odločite se tedaj,« prekine molk graščakinja, »dosti dolgo že traja razprava, gospod sodnik, pozovite jih, da takoj izrečejo sodbo.«
Graščakinja se postavi tako, da je obdržala vsakega prisednika v svojih očeh in se ji nihče ni mogel umakniti s svojim pogledom.
ro "nik Trenak pokliče prisednike po imenu ror jih pozo \ d.i. naj vsak po svojem najbolišem
prepričanju in svoji vesti pove, ali je Agata pl. Nürnberger kriva čarovništva in detomora ali ne.
Prvi prisednik je bil Jakob Sušic iz Vur-berga, ki je izrekel z določnim glasom: Kriva.
V kratkem presledku podali so tudi ostali prisedniki svojo sodbo; bila je enaka s prvim izrekom.
Pisar Hans Hänckh je napisal potek in izid glasovanja ter izročil listino sodniku, ki je pristavil pod vsebino obtožbe tudi svoje mnenje.
Med pričami je nastalo nemirno gibanje, prisedniki so gledali na tla, ko je birič zopet pri-vedel Agato v dvorano. Bila je bleda, toda samozavestno je stopila pred sodnika.
Ta trenutek so se srečale njune oči. Trenak je čutil njen pogled in bilo mu je, kakor bi mu prodrl kot oster meč do notranjosti srca. Bojeval je silni duševni boj; v svoji zaslepljenosti se je poslužil tega sredstva, da ji stre njen upor ter si jo pridobi za se kot ženo, sedaj vidi, da je šlo vse predaleč. Prisedniki so jo spoznali kot krivo — notranji čut mu pravi: uničiš jo, če jo obsodiš, in zgubiš za vedno, vendar ne more pomagati. Sodba se glasi zoper njo; priznano je vse in navodila tedanje postave no dovolijo nobene druge razlage, kakor izrek smrti.
m
		i a ca		m
o rä			•a cS Eb	o -=!• TH
o		>	C3	
a		•a	Ö	
a		O > aj	O	'3 ■a
		S	p.	?
© p.		¿3	"S	>o m
o X) T)		o ■a	cd C N	rQ O
ci IH		C3 »H	a a	
bo		®		'S
N		a	> d	>-»
oi		o	S	
N		D		>*;
CS			^ >cn	M
(H c3		o ¿d	c3 a	
®		®		•o
P.	> o	M P.	S	3
C3 t/. a> >o	"03 S s	•2,	o ■o	3; m O
	„^	'E	M	M
© >	a	M N		O
CD >W »Cfl	o fct N	CÖ K ■a	'3 A o N	■a £
	c<S	o	N	a
>	R			o
o O >	Q> .P T3	E « Ol	CS en O)	a 3
N 'o	P a	a A	o M	aJ
P, Pu		s 81	d	s
				
V Gornjo Radgono!
Nova trgovina
2 loža ilrastelj,
kjer dobite vse kmetijske potrebščine L\ po najugodnejših " cenah. Tu se tudi ^ kupujejo kmetijski pridelki. Zato pri-^ diie vsi v trgovino
i Joža Hrasteij.
1349
mam
e
e>3
S
ec i * ä
®Moške obleke že za s | HratHl površniki. . " ; Dolgi površniki . .,
O ,j (zimski dubl)
Usnjate suknje. . .
O)
e O
C.
s ü
(C S
Din
Din
Din
Din
azo--
380'-600*-7S0--
Kratki površnikis kožuhom
bin
Otroške iepe štofas. oisleke
litv
Din
¡35'
126S
kupite n manufuistüFiii
¡¡I hnnfßbr.ikbi tun
Ii S van Mastnak
5!
0
■ö
1
«
S
D JC
S
«
O
«3
t. ft
e; Z
CeSje Hraija Petra cesta
BIa§nikova
WIM
za navadno leto 1929,
ki ima 365 dni.
„VELIKA PRATIKA1
je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših prade-dov najbolj vpoštevan in je še danes najbolj
obrajtan. Letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini
in slikah. »VELIKA PRATIKA« je najboljši in najcenejši družinski
koledar. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi je ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri,:
3. Blasniba naslednikih
tiskarna in litograficni zavod
m, BRE5 ŠTEV. IZ
1218
bo,
ft Ö
«2
O
to .5 d R Ti L. °
C ® 5
60 to
UJ ~ CUL)	,
© ¡s & o -a
E. S0 a ^ ö ®
g P, cö u T3 ■S O" V ® CÖ ™ m	O
"g-'aß^oft
3 -S o -S
* sSo -,§ ® -2'3
«NBoSSflSf';
.g, «S -S, o ■§ s o ® ^ Jtj "" > 3
'-3 C > es O« N «Ä
»"0«3 >m «S C ° oiCiSoO®
>:- m 2 >3 bci> tc-efai S
r
o
o o
'3
CD
CD
e
na to, kakšno peč imate v svojem stanovanju in nabavite si edino-le trajno gorečo peč
'PHI R,
ker je samo ta poceni in hipjenska. Z 10 kg drv ogreva sobo 24 ur. Večji tipi ogrevajo 3—4 sobe enakomerno.
Zahtevajte brezplačen opis. ZEPHIB tvornica peči, SUBGTZCA,
Pozor pred slabimi ponaredbamiž
Zakaj kupite v Celju
sije,
Franc Movičaik,
manuiakiurno blago najceneje edino pii
iOSu
srn
Ker ima veliko tovarniško skladišče vsakovrstnega blaga.
Ker ima trgovino v lastni hiši in ne plačuje najemnine.
Ker ima veliki promet, vsled tega sveže blago.
Ker ima iasino tovarno odej (koišrov).
Ker ima lastno izdelovanje različnega penila.
Ker ima pcštcue mere, dobro blago in nizke cene.
Ker ima zamisel »mali zaslužek, a veliki promet«.	961
Vsakomur se izplača, da obišče pa če tudi cd daleč strogo solidno in pošteno trgovino
F« Oobo^iinih, Gslie, Bos—1
»	•	u
Za trgovce poseben oddelek na debelo.
m
Strese se na celem telesu in srage mu stopijo na čelo. Zdajci vpre vanj graščakinja svoje oči, kakor bi mu hotela pogledati na dno duše in reči: Zakaj se obotavljaš, ti si mi dal povod za obtožbo, sedaj sodi!
Dvignil se je krvni sodnik, z obraza zginila mu je vsaka barva, vedel je, da so sedaj uprte v njega vseh oči in tudi nje — Agate, ki jo ljubi in jo je hotel osrečiti, a jo je sam upropastil.
S palico, katero je držal v levi roki v znamenje sodne oblasti, se je oprl ob mizo, z drugo pa je držal pergament, na katerem je bila po pisarju pisana obsodba. Nastala je v dvorani grobna tišina, saj zdaj se odloči usoda Agate iz Štra-leka.
Z raskavim glasom, kateremu se je poznala notranja razburjenost, izreče sodnik Trenak:
»Deželska sodnija gospoščine Hrastovec, ki se je zbrala, da sodi o zločinih, za katere je določena smrt, naznani sledečo sodbo:
Ker je Agata plemenita Nürnberger, zakonska hči plemiča Štefana Nürnberger iz Štraleka in njegove žene Magdalene, po zaslišanju, ne da bi se je k temu prisililo s trpinčenjem, sama priznala, da se je odpovedala Bogu ter se zapisala hudemu duhu, s katerim se ie shajala v nočnem
času na Preski gori in kateri jo je tudi zaznamoval s posebnim znamenjem zato, da ji je dal čarovno sredstvo, s katerim je omamila graščaka Ivana Friderika Herbersteina, da je zadobila nad njim vso oblast, in da je v ječi umorila svoje dete z namenom, da si pridobi sredstvo za beg — spoznamo ter izrečemo kot končnoveljavno, da se ima obsojena sežgati pri živem telesu na grmadi. Z ozirom na njeno mladost ter priznanje pa se sodba milostnim potom spremeni, da se ima obsojeni odsekati najprej glava in tako končati njeno življenje, mrtvo telo pa se ima sežgati na grmadi v Črnem lesu ter njen prah razpršiti na vse štiri strani sveta.
Tako je sojeno v gradu Hrastovec na dan sv. Lucije v letu Gospodovem 1599.«
Sodnik Trenak se je vsedel, videti mu je bilo, da so se mu nemirno gibali prsti, s katerimi je zaprl debelo knjigo.
Mirno je poslušala Agata svoio sodbo, niti ni trenila z očmi, ko ji je sodnik naznanil smrt. Bila je na to pripravljena. Pomilovalno so pogledale priče z.i Agato, ko jo je odvedel birič, Trenak pa se je obrnil proti oknu, da bi ne videl one, katere -rnrt je on povzročil. Lahno se je prikloni! «?rs??*Wnji. ko je odhajala z zadovoljstvom
'S u 2 a 'a O
* s |
«»i c "«S
O S.S
!3 > >
N O O
_ j* »J. - «.
« w » M i
cd o.. g
* iS« ft°

rj
0»
a s h
a* >
>
© S »
sik
IS
HM
O
ftjj s «■ON
O
m
j
Najboljše in najvarnejše naložite svoj denar pri
Posojilnici i Gornji Radgoni.
1372
Obrestna mera za navadne vloge ©%, za vezane po dogovoru. Nalagajte svoj odvišen denar pri domačem zavodu
(jitajte „Slov. Qospodapja'
mMmm®MBB8BBBBm
Fridolinen wm je velo!
Sest mliijonov dinarjev,
Š, 750.090 lahko zadenete z edino srečko.
Priporočam Vam sortirane srečke po 10 če-trtink, 10 polovic, 10 celih iz raznih serij.
Najugodnejša loterija sveta. 100.000 srečk.	50.000 dobitkov.
Žrebanje L razreda 28. in 29. novembra 1928.
Cene srečk: ^ ^ po razredu D 70.— D 140.— D 280.— Naročite takoj.
Po prejemu naročila pošljemo Vam originalne srečke z uradnim igralnim načrtom. Plača se po prejemu srečk. 3129
Naročila se naslovijo na
Ludwig Fricdmann, ISien I., Saizgpiss IZ/j.
20.000 dinarjev v oddelku A 10.000 dinarjev v oddelku B 5.000 dinarjev v oddelku G
se Vam izplača v 8 mesecih, ako pristopite kot član h Kreditni zadrugi,	reg.
pom. blag. v Mariboru.
Plača
se v oddelku A: pristopnina 110 Din ter za vsak poročni slučaj 30	Din
v oddelku B: pristopnina 80 Din ter za vsak poročni slučaj 10	Din
v oddelku C: pristopnina 80 Din ter za vsak poročni slučaj 5	Din
Vsakdo se lahko zavaruje v vseh treh oddelkih I
Navodila pošilja proti znamkam	1408
KredLffnaL zadruaa
reg. pom. blagajna
Maribor, Palača Pokojninskega zavoda.
Velika izbira
modnega Zameta
se dobi že od 22 Din naprej samo pri
i. TRPI MU
Maribor, Glavni trg 17
•v
Češko sukno
kupite najceneje pri ivrdki
m Mi, Eilje
samo Glavni irg štev. 9 Ostanki za polovično csno
557
S»
železniških in avtomobilskih zvez Slovenije, veljaven cd 7. oktobra 1928, se dobi v obeh prodajalnah tiskarne sv. Girila v Mariboru. Cena Din 2.—.
»I lili III HIHIHI I lil—MIIPiil IIIIII IHHimilWil—IBIHIIIilMI lili lllil11 |
l^nar naiožite na-boijše iti najsigurnejše pri
föltojerski hranilnici v Celju
v L..	. Cankarjeva ulica št 11, nasproti pošte — pupilarno varni zavod. Usta-
novljen -.ta 18S9 od okrajev Gornjigrad, Sevnica, Šmarje pri Jelšah, Šoštanj in Vransko, kateri jamčijo za polno varnost vlog. Znaten rezervni zaklad. Vsakovrstna posojila pod zelo ugodnimi pogoji.
iz dvorane. Njegove misli so šle za Agato, kateri so šteti dnevi.
Polagoma se je izpraznila dvorana, odhajali so vsi vsak s svojimi posebnimi čustvi. Zadnji je odšel krvnik s svojimi pomočniki.
Tiho je bilo v dvorani, le zunaj je pihal veter in smreke ob oknu so tajnostno šumele, kakor bi žalovale, da mora tako mlado življenje vsled zaslepljenosti ljudi najti tako rano smrt. —
Napočil je tretji dan, ki je bil določen za izvršitev smrtne kazni. Iz Šent Ruperta je došel vikar Štefan Putan, da pripravi Agato na smrt. Težko mu je bilo opraviti naloženo dolžnost, saj je dobro poznal gospodično iz Štraleka in vedel, da je nedolžna. Bilo mu je tem težje, ko na Agatino vprašanje, zakaj ni očeta, ni mogel povedati cele resnice. Plemič Nürnberger se od tega časa, ko je zvedel to grozno novico, ni več zavedel in je bila pričakovati vsak čas njegova smrt. Zato je mogel vikar Agato le tolažiti, kakor je vedel in znal.
Napočil je usodepolni dan. Pred glavnimi vrati grada Hrastovec se je zbrala že zgodaj velika množica ljudi iz bližnje in daljne okolice, saj novica, da je obsojena blaga Agata na smrt, se je raznesla bliskoma po vsej okolici.
Zdajci odpre grajski vratar Pankracij težka vrata, skoz katera stopi Agata oblečena v belo haljo. Njeni dolgi lasje so se vsipali po hrbtu, ko je korakala počasi na prosto. Imela je na pol zaprte oči ter gledala na mali križec, katerega ji je dal vikar Putan kot tolažilo na njenem zadnjem potu.
Slišali so se na pol "glasni vzdihi in vzkliki ter pritajen jok med množico. S strahom so gledali na Agato, katero je spremljal krvnik z obema pomočnikoma.
V tem trenutku stopi iz grajskih vrat gra-ščakinja; imela je isto obleko, kakor na dan obravnave. Gledala je samozavestno okoli sebe, mrzel je bil njen pogled, ni kazal nobenega usmiljenja, pač pa neko pritajeno veselje, da se izpolni njena želja po osveti.
Neposredno za graščakinjo je prišel Trenak s pisarjem, ki je držal v rokah pergament s sodbo. Z njim vred so stopali prisedniki, kakor so bili navzoči na dan razprave. Niso se upali pogledati na Agato in tudi ne po množici, imeli so uprte oči v tla.
Zadaj za temi so prišle priče, sedem po številu, iste kakor prvi dan.
	« £ V 0
e	ril
u «M	M O M m «
O	a > g a
Ä	o "C
•»«i	- 3
m CÖ C	61 "•i Im m i«
i	3»
X	JU p M» V
O	o > t.
•frat	'S Ä
.S	N V (X o s
	en*
fti	It
s	«S 5 £
k	a 5
(®X®X®X®J
©X©X®X®X@X®A@X@X®X@¡
Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnem zavodu ki obstoja že 64 let
v Celf u9 Krekov trg (vlastni palaCi pri kolodvortt)
«T^Z^ImJČZ	hranil, vloge jamči poleg premoženja hranilnice Hranilnica dale posoJlla
CTSUSSrrjSZ	se iitesio Celfe
kaga denarja posveča pase-bno paŽEjo.
zemljišča po najnižji obrestni meri. — Vse prošnje rešuje brezplačno. 4
1
z vsem premoženjem in vso davčno močjo.
H
Svetovnoznano fosfornokislo klajno apno
katero se je uporabljalo 1. 1901 do 1914 v naših krajih zelo pohvalno
v vsakem gospodarstvu, priporočamo danes ta neprecenljiv preparat ponovno v nakup in uporabo, katerega bi se naj opetovano z uspehom posluževali vsi naši ekonomi in kmetovalci.
Fosfornokislo klajno apno ima tri dotae lastnosti:
1.	V prvi vrsti služi posebno pri svinjah proti rdečici.
2.	Je prvorazredno krmilno sredstvo, ki vpliva na rast pri reji konj, goved, teličkov, svinj in drobnice, posebno pri prašičkih.
3.	Pridobljen gnoj je znatno boljši, ker pridobi 100% na fosfornem zadržaju in se je izkazal že nekdaj kot zelo uporaben.
Pri vprežni živini, katera je po zimi izpostavljena mrazu in mokroti, je klajno apno posebno pri konjih -zelo dobro sredstvo proti prehlajenju in proti drugim boleznim.
Pri prvem obroku se da na dan in glavo polno ¿s;Nno žlico fosfornokislega klajnega apna, na narahlo namočeni krmi. Pozneje preko dneva navadno hrano.	* 1290 Dcbi se v zalogi moke I. MESTNEGA MLINA V CELJU z najboljšimi in najbolj poznanimi mlinskimi Izdelki.
Maks GmeinskI, Celje, Slomškov trg 1 (pri farni cerkvi)
v
žlafitns kosianfev les
obeljen kakor tudi reobeljen. — Stalni nakup! £ Najugodnejše cene! — Takojšnje plačilo! ž
ERNEST MARINC, CELJE,
Zrinjskega vX: 4. — Tel.interurb.ši.136
it« 901 (Tišift
5 ;r "■"■'-'■ T~TT H^pjlH
i^? garantirano pristno	kin
M Aa Jži ceni in v najboljši kvilitstrtii; ■■ '
i R. SfermšsM, Gsljs, It Z? 8!os.
Podkovani iz kravine Din 150.-, močni iz teletine Din 177.-, Hni iz boksa Din 190.—, nizki iz boksa Din 175.-, damski ševro Din 170.—, medni beš ali sivi elegantno izdelani Din 198.-, lini lak Din 199.-, iantovski Din 165.-, dekliški boks Din 84.-, otročji boks Din 64.-, ut koz in e Din 30.-.	227
I Predno kupite čevlje zahtevajte zastonj, bogato ilostiovani ccnik z več tisoč slikam od
R. Stcrmecki, Celje
t NaročHa čez Din 500' — poštnine pros o. 1 Kar ne ugaja bg zamenja aH vrne denar.
Na drobno! ¿CleZtlilta Na debel01
Anton Brenčič
Kupuje; Ljublje S
'1051
v Ptuf-u
priporoča svojo bogato zalogo potrebščin za jesen in zimo in sicer: razne kotle, brzoparilnike, lito-ielezno, pločevinasto postekleno in pocinkano po-■odo, štedilnike, peči, plužno blago, podkove, vsake vrste žreblje za obutalo, nagrobne križe, stroje sa meso in slanino rezati, slamorezne kose, sekire is žage vsake vrste ter sploh vse v železnino spadajoče predmete. Zastopstvo Lutz-ovih peči
sa šole, urade, gostilne itd.	806
Postrežba točna!	Znižane cene!
€ €
•1
Če hočete zvišati pridelke svoje zemlje, uporabljajte razen drugih vrst umetnih gnojil tudi najpopolnejše, hitro ln sigurno učinkujoče dušično umetno gnojilo
Čilski soliter,
ki je prikladen za vsako tlo in vsako rastlino.
Pojasnila o uporabi in knjižice o gnojenja s čilskim solltrom ter z drugim umetnimi gnojili, o pravilnem obdelovanju zemlje ln o oskrbovanju rastlin nudi brezplačno	1319
Poddelegarija proizvajalcev čilskega solitra
Tavčarjeva uL I II. Ljlililja 113 Tavčarjeva ul. l/H.
Z*
>
» » >
««MWMWMIfMrfl
morate Vaše potrebščine v oblekah, perilu, platnu pri meni kriti
bodete kakor vse moje stranke zadovoljni in stranka ostali
dobite pri meni najboljše blago po najnižji ceni ln si s tem prihranite denar
si lahko pri veliki izbiri izvolite po svojem okusu
ste zavarovani pred izkoriščeva-njem, ker so pri meni stalne cene
Franc Kolerič
trgovina Apače
Tudi Vi Tudi Vi Tudi Vi
Tudi Vi Tudi Vi
<t ®
€ «3
m
Denar naložite
najboljše in najvarnejše pri
Spodifeštajerslii ljudski posojilnici y Mariboru
Bosposka ulico r-z-zn z- Ulica Ufobra
Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po ©
na trimesečne odpovedi po
7%
t® t®
Po reklamnih cenah prodaja tvrdka
F.Konig, Celje
igrače, blago iz usnja in galanterijo. Velika izbi- j ra gramofonov in plošč
1355
Pohištvo — Preprogej
posteljnina, vložiti, modraci, zastori, posteljne odejo, i pohištvena tkanina i. t. d., najboljše in naicene e pri j
RHRLU FHE1S, M9RIB0R, Gosposka ul. 28
Brezplačni ceniki. u-io Brezplačni cenihi.
Mova posojilnica v Mariboru
reg. zadr. z neom. zav. 428
Melfska cesta ši. 10
sprejema vloge po najugodnejših obrestih, vezane vloge obrestuje po dogovoru, posojila daje proti sigurnemu dvakratnemu osebnemu poroštvu in na vknjižbo. Somišljeniki, nalagajmo svoje prihranke le v svojih hranilnicah, ki nam nudijo najboljšo
UZM GOSPODARSKA BflNKil d.(L i
Podružnica Maribor
V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta S, pred snčiškansko cerkvijo. — Izvršuje vse bančne posle najku-ianineje. — Najvišje obrestovanje vlog na vknjižbo in v tekočem računu.
Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razredne lolerlfe
IHIOIIIOBIIIOOIIIIIII
1
w i K
Hafvarnefše in najboljše naložite denar pri
regisirovani zadrugi z neomejeno zavezo
v lastni hiši, Cankarjeva ulica št. 4 poleg davkarife
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem. Vsled tega jamstva so hranilne vloge pri tem zavodu najbolj varno naložene.
Stanje hranilnih vlog nad 60,000.000 Oin. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
Kmetiski posestniki	—
Ljudska posojilnica	je
Vaš zavod. Poslužujte	se gal
S
m m i i i i
i
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, poslovodja v v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč. novinar v Mariboru.