ILUSTRIRANI SLOVENEC leto IV TedensKa priloga »Slovenca« (št. 259) x dne 11. XI. 1928 Štev. 46 Lepote naše slovenske zemlje: Slap Šum v Vinigarju Foto: Kunav. 362 S pogreba rusUe carice-vdove, Marije Feodtorovne Pred kiutkini je uiiiila \ Koppiiliagnu vdova ))() luskeni carju Aloksaiulru iu piikopali si> ji) juko sliivcsno. Slika luim kaže iluliovštiilo v posrel)nem sprevodu, zadaj pa vodijo gardisti voz s siurtnimi ostanki. L. v. Pasior bivši avstrijski j)oslanik pri Vatikanu in pisatelj znamenite '>Zgodovine papežev« (zaiožl)a Herder v Freiburgii), ki je pred kratkim umrl. „Krasln" v aomovtni Kilo se ne spominja junaških voženj in činov ruskega lomilca ledu Krasinat v letošnjem polct-jn. Konec meseca maja se .je popolnoma ponesrečil s tako gosto-liesednosijo napovedani polet italijanskega generala Nohila na severni tečaj. Njegov zrakoplov se jo razbil, na delu je bila cela vrsta ekspedicij. da ponesrečence rešijo, toda na \arno sc jih je jiosrečilo spraviti šele ruskenm rušilen ledu, >KrasinM«. Ves svet ji- tedaj |)isal o požrtvovalnosti in junaštvu teh Rusov, ki so hiteli iia pomoč, prezirajoči \se nevarnosti in oviro. I'rcd kratkitu so jo vrnil »Krasitu v s\(ijo matično luko Ljeningrad in tu so ga sprejeli z velikimi in zasluženimi slovesnostmi. Naša slika nam kaže slovesnosti, ki so se vršile na čast moštvu -Krasina* \ enem izmed Ijeningrajskih gledališč. Prodana država Najmanjša samostojna država v Evropi jc Andora. Leži v vzhodnih Pirenejih, meri samo 432 km' in šteje 5200 prebivalcev. Prebivalci so Katalonci in se pečajo s poljedelstvom in živinorejo, zlasti z ovčnr-stvom. To ozeniljc je bilo od I. 1810. samostojna nevtralna republika i)i je stala pod skupnim varstvom Francije in španskega škofa iz Urgelu. Pred kratkim je pa kupil to republiko neki francoski finančni konsorcij in namerava osnovati tu mednarodno igralnico po vzorcu igralnice v jMonte Carlu. Naša slika imm kaže pogled na največjo naselbino v republiki, kjer začno že v kratkem graditi igralnico. 363 Di*, tltfa Šumenicovtč ki je zadnje mesece v odsotnosti dr. Ma-linkoviča vodil naše zunanje ministrstvo. "Pogled na slavnostni sprevod Orlovstva in i)ros\etiiili organizacij iz IJniona k sloxcsni službi ho/ji. Spodaj: Pogled na manlfestacifslco xborovanje v proslavo desetletnice osvobojcuja v veliki dvorani ljubljanskega iL'niona< Proslava desetletnice našega osvobofenfa Letos smo slavili Slovenci prvo desetletnico osvobojenja. V soboto, dne 27. oktobra sta priretlili Slov. orlovska /veza in .Slov. orliška zveza v veliki dvorani liotela Uiiioiia svečano akademijo, ki je potekla nad vse sijajno. Naslednje dopoldne, v nedeljo dne 2!^. oktobra se jc vršila najprej v stolnici slovesna pontili-kalna služba božja, nato pa v Uni-onii veliko Tuanifestacijsko zborovanje, na katerem so S(>vi>rili dr. M. Natlačen, dr. Brejc, dr. Ilavniluir in Jos. Pogačnik. Popoldne je bila pa islotani slavnostna otvoritev ljubljanske radio-oddajue postaje, zdrn-žcna z mogočnim koncertom >: Pevske zveze«. V poiieticljek. dne 29. oktobra, se jc vr.šila v stolnici zopet slovesna služba božja, nato jc bila pa ob navzočnosti mnopili dostojanstvenikov svečana skupna seja obeh slovenskih oblastniii skupščin, ki jc dokazala, da je sicjkoprej naš politični cilj — Zcdinjcna Slovenija, ki so jo zahtevali že naši očetje in dedi po vseh slovenskih deželah. SliRe R SlovensRemu biografsRemu leKsiRonu Kersnik Janez Krstnik (1783—1850), nar. buditelj in vzgojitelj. Kersnik Janko (1852—1897), pripovednik. Kersnik Janko 1881), nar. gospodar. 364 365 Vurbargiri Wuju Zanimivo i)oglavjc iz našo zgodovine tvorijo start gradovi. Od velikega števila gradov v Sloveniji so jih jo lo malo ohranilo iz starojšiii dob (h) da-našiijili dni v ii|)oral)ljivom stanju: večinoma so v razxalinali. Kroniko teh gradov .so tomolj na.ši protoklosii : ono |)a so tudi vir in vzpodbuda našim pesnikom, pripovednikom in likovnim umetnikom za mnogo umotvore trajne vrednosti. Ljudska tlomišljija nadove-ziijo na grajsko piotoklo življonje najlepšo pravljico in narodno i)ripove(lke. \ gradovih so jo oblikoval ritem tudi vsoniu socialnemu ži\ljonju no le ila-oano\, mar\oo v marsikaterem oziru tudi svoljodnili meščanov. Tomu vsc-fiiranskemu vjilivu gradov na življenje lako posameznikov kakor vsega naroda moramo v glavnem prij:)isovati našo usodo, i^anes jo tok časa iiavrnil kolo našega žitja v j^ovsein drugačno kolo-tečinc. Obrambni mogočni grajski stolpi se čedalje bolj šiljijo in rastejo v olilakc. ki jih zavijajo v tovarniški dim ... .Namesto čuvajevoga ioga na grajskem stolpu dono oglušujoče sireno... Tudi nekdanji klativiteSki gradovi in njih gospodarji imajo v današnji dobi svoje moderno nadomestilo .. . II. Slovenccs jo doslej že ))riuesol nekaj slik in opisov starih gradov v Sloveniji. Tej svoji nameri bo ostal zvest tudi v prihodnje. Danes jc na vrsti grad Vurbcrg. Od Ptuja dve uri hoda ])roti zahodu na Icvcni bregu Dravo stoji mogočni grad Vurberg. Z grada je prelep razgled na vse strani; vidijo se štiri mesta: Maribor, Ptuj, Ormož in Varaž-din ter 85 cerkva in 21 gradov. Prvotni grad jo bil iz IL stoletja; tega pa je dal kralj Pfomysl Otakar. kateri jc nasledoval izumrle Babenboržano, lota 1267. razdjati. Novi grad, kateri večinoma še dandanes stoji, je bil sezidan konec 15. stoletja. V teku stoletij so grad posedali razni mogočni in plemeniti gospodje n. i)r. ptujski gospodje, grofi Stubonbcrg, .\ttoms itd. L. 190". ga je kupil (xl bogatega Dunajčana I roll češki grof Jo.s. 1 lorbeistoin. kateri ga šo sedaj |)oseduje- \ svetovni vojski jc grad služil kot pribežališče laznim beguncem in vojnim ujetnikom. L. 1921. jc gospa .Natalija Alo-ksandi'o\iia Duhonin, soproga umoi'je-Ticgu goncralissima rusko armade, otvo-rila v gradu sanatorij ruskega rdečega križa, kateri se je i)a že v jeseni istega leta zopet zatvoril. Dne I. marca I. 1925 jc znova otvoril sanatoli j ruskega rdečega križa g. dr. Bolcslav Lrancevič Okolokulak z gospo so|)rogo Ksenijo Orcstovno. C dr. Okolokulak je silno liodjctcn in izvrsten š)>ocijaIist. Z malimi sredstvi jo grad celo moderniziral in znotraj poi>olnoma prenovil. Sanatorij ima navadno 50—"O ])olnikov, večinoma Rusov a tudi precej Srbov, ker 20 postelj jc določenih za našo državljane. Poleg bolnikov i)rihaiajo na Vurbcrg tudi odlični ruski in srbski gostje. In šo več bi jih prišlo, če bi bila tu primerna stanovanja in postrežba. Tu spoznavajo naše ljudstvo, našo omiko in versko življenje. .\li pa sj>oznavamo veliki luski narod, naše i)ravoslavno brate in njihove vrlino. Cirad \ Urberg daje ime ž u )i n i j i , štirirazrecini osnovni šoli in občini, katera sestoji iz katastralnili občin Krčcvine, Grajena. Grajcnščak in Vumbah z Vešico. Večje vasi ni, hi.šc so večinoma raztresene, le na Grajeni in v Vcšici jc mala skupina hiš. Kraj jc gričast, Ic pod gradom ob Dravi jc obširno polje, kjer uspeva najlepša koruza. Poleg vinorejc je tu j)osebno razvita sadjereja, katera prinaša ])rcbivalccm lepe dohodke- Da sc sadjereja tako skrbno goji, zato ima tukajšnja grajSčina velike zasluge, V ta namen deluje tudi podružnica sadjarskega društva. Graa Vurberg pri Ptuju posnetek iz gozda. Na levi: Glavni oltar vurberške župne cerkve. Spodaj v elipsi: Alojxij KoKelj župnik v Vurbergu. Spodaj na levi: Vas Vešica iz vurbcr.ške župnije (vasi A urberg namreč ni in sc imenuje župnija po gradu), potok, ki teče tod v bližini, jc tvoril nekoč mejo med Norikom in Pauonijo. Spodaj na desni: Pogled na Jiravslco polje z Vurberga. Grau Vurberg pri Ptuju kjer jc sedaj moderno urejeni sanatorij. Na desni- i Grajslco dvorišče i na Vurbergu. • Siiodaj v elipsi: ; Br. B. OlcoloKulalci vodja vurbcrškcga sanatori ja. Spodaj na levi: Jedilnica v vurborškcm sanatoriju. Spodaj na desni: Pogled na dvorišče vurberškega sanatorija. 366 Cigani Cigani. v>oncko(l jih na/.i\ljejo tuili 'Patri, Jcdjupci, faraoni, vrctc-narji itd., so po rodu iz Tudijc, oti-kodcr so prišli v X. stoletju tudi v Evropo. Danes živi to azijsko potujoče ljudstvo v severnozapadni Indiji, v Srednji in Sprednji Aziji, severni Afriki in po Evropi. V Evropi jih jc največ na Ogrskem, na Balkanu in v .Španiji. Vseh ciganov cenijo na dva milijona, polovico od teh v Evrojii. Čistokrvni cigani polagoma izginjajo, ker se mešajo z drugimi rodovi. Cigani so srednje \cliki. olivne polti, podol-gastega obraza, črnih oči in las, jako nadarjeni (zlasti za godbo), lahkomiselni. strahoi)ctni in nc-zaupni. Po večini so brez vsake l)rave vere in le po imenu ))ripada-i(i deloma h kristjanom, deloma k liioliamcdancom in deloma k paga-Mom. Organizirani so \' rodove, katerim načclujejo voljeni jioglavarji, največji ugled ima pa najstarejša ženska, ki jc prava voditeljica rodu. Posamezni rodovi potujejo kot napol nomadi v karavanah in na vozovih od kraja do kraja ter so preživljajo z beračenjem, vedeževanjem in tatvino. Posamezniki se pa posvečajo tudi rednemu delu ter so jako spretni kovači, kotlarji in lesni delavci ter znameniti godbeniki. Tudi s trgovino, zlasti konjsko, se radi pečajo. Za Jugoslavijo navaja statistika ciganov v sev. Srbiji 16.700, v Južni Srbiji 14.500, v Vojvodini 65J, za ostale pokrajine pa nimamo podatkov. V Sloveniji jih je nekaj malega v Beli krajini, sicer jih pa vidimo večkrat po naših mestih in vaseh. Govore svoj lastni ciganski jezik, srbohrvaško, vlaško in turško. Srbi imajo o ciganih več informativnih razprav. V taboru slovašJcifi ciganov Na levi: Cigansica rodbina pred svofim šotorom Spodaj: Votline v goraj^, bivališče nekateri^ cigan-sRi^ rodov Spodaj : Rodliina bolgaraklß ciganov pred svojim taboriščem. Spodaj na levi: MlaHa Clgatk' Ra. 367 Anton Clnkole posestnik in dolgoletni župan oljiinc škoc-jan pri Mokronogu, ki si je pridobil velikih zaslug za domačo občino. Zaradi bolezni je pri zadnjih volitvah odložil to čast. Na vr^u Cfubelfa Dne 18. oktobra je privozil g. Bare.šič iz Ljubljane z običajnim Chevrolet-avtom zn normalno težo 1500 kg na Ljubelj 2005 kg. Vožnja je potekla poiolnoma gladko in ni zavrela niti hladilna viKla v njem. Ta uspeh je vzbudil sp o.šno pozornost. V dana.šnji uganki premesti števila tako, da bo vsaka ravna vrstn 5 števil na vseh stranicah dala vsoto 1918, letnico našega osvobojenja. Prav tako mora «lati 5 notranjih števil, ki obkrožajo letnico 1918, isto vsoto, števila "vS". 3T8. 581, 582, 3«4 ostanejo tam. kjer so. Rešitev popackanega pisma v »II. Slovencu« št. 42. se glasi: Ljubljana, 14. X. 1928. Dragi prijatelj! Na Tvoje zabavljanje čez uganke v »11. Slovencu« Ti sijoročani, da Ti bo uredništvo zelo hvaležno, če boš iiismcno ugotovil vse napake in nedostatke v ugankah in jih |)oslal urcdništv\i. Prav tako Ti bo uredništvo hvaležno zu vse nasvete in nove misli, če jih boš hotel Boslati. Res navdušen ugankar bo storil tako in nehal z zabavljanjem, \i nič ne koristi. Z ugankarskim pozdravom Slovencev ugankar. Pravilnih rešitev je prispelo 194. Žreb je določil I. nagrado: Branku Zavratniku, tehnik. Zagreb; 11. nagrado: Fr. Berniku, škofja Loka. Rešitev uganke v »11. Slovencu« št. 43: Daritev bodi ti življenje celo, oltar najlepši je srca oltar, ljubezen svetij v njem nebešk je žar gosiJodu žrtva vsako dobro delo. Ü da srce gojilo bi vsekdar ta sveti žar naj živo bi gorelo, enako kresu vedno ti planitelo Bogu in domu žgalo vreden dar. Živeti vrli mož ne sme za se. iz bratov sreče njemu sreča klijc. Veselje ljudsko njemu v oku sije, in tuja solza mu meči srce. Vseh rešitev je prispelo 521. — Za I. nagrado je bil izžreban: I. nagrada: Zel in plevel, II. nagrada: Jurčič. Sosedov sin. J. Cenčič, dijak v Ljubljani; za H. nagrado pa Iv. Makovec, Rateče. Sergej Minclov: Car Berendef. (Povest iz .sibirskega pragozda.) IX. poglavje. — Čuj no, trgovec, — jc zašepctal Vedencju Saviču, — nekaj hi ti rad povedal. Na okno ti potrkam, ko hodo vsi .spali: poglej takrat malo ven .. . Poslovodja ni utegnil niti ust odpreti, da bi vpra.šal, kaj bi rad, pa že ni bilo nikogar več. Hlapec je izginil, ko da ga sploh ni bilo. Okoli pa je bilo vse tiho. Gore in tajga so bile kakor oglje črne. Pihala je od tod mrzla sapa... Neba se je videl .«amo en kos: bil je za spoznanje svetlejši in sredi njega je migljala zvezdica . . . Ko .se je poslovodja vrnil v hi.šo, so se bili fantje že spravili .spat. Domačini so bili odšli čez noč drugam. — Kje pa imamo naše pištole pa pu.ške? — je vprašal. — Tukaj .so, na klopi ležijo, — se je oglasil Nilka. Poslovodja je hotel zapreti vrata, pa ni bilo mogoče, ni bilo ne zapaha ne kavlja. Vzel je dve pištoli, m si jih del pod blazino. Legel je, a ni spal, posluša je. Fantje so pričeli smrčati. Najprej je zaspal Mikita, potem Grigorij, slednjič je še Nilka pričel žvižgati .skozi nos... A nihče še vedno ni lotel potrkati. Potem pa se je zazdelo nenadoma poslovodji, da zunaj pesek hrešči, ko da bi se plazilo nekaj vzdolž ob steni od zunaj. Vstal je. Čim je sedel pod okencem, je že potrkalo dvakrat prav rahlo, komaj slišno na sleklo. Vedenej Savič je potegnil okno navzgor. Zunaj je razločil nekaj črnega, bila je glava. — Ali si ti, trgovec? — ga je šepetajo vprašala glava. — Jaz... — Ali že vsi -spijo? — Že spijo. Kaj si hotel povedati? — Samo dobro ti hočem ... vrni se! Ni prav, kar počenjaš ... Vedeneju Saviču se je zazdelo, da jnu lazijo drobni mravljinci po hrbtu. 368 Naš modni kotiček Za gledališče in koncert. Veliki modni saloni so pripravili tudi za bodočo zimsko sezono modele iz čipk kot paradne obleko za večerno prireditve, posebno za koncerte in gledišče. Glavna novost je material sam. Filastih in drugih tenkih čipk skoro ni videti, marveč le močni, tc/.ki tipi, ki pa kljub temu ne učinkujejo okorno. Posebno pogosto srečamo modele iz težkih svilenih čipk — „chenillc", ki sestoje iz vzbočenih plastičnih vzorcev na luknji-časteni temelju. Poleg njih so še vedno priljubljene pološčene čipke, ki imajo svoj poseben, neprimerljiv lesk. Čipko iz kovinastili niti se pa zelo opuščajo; videti je le še čipke, ki so })revlečene z redkimi kovi-nastirai nitkami. Kar se tiče kroja čip-kastili oblek, se uporabljajo vso vrste nove, učinkovite silhuete: volani, škrici,zvon-časta obleka, steze itd. Zelo učinkovite so tudi kombinacije iz čipk in raznih modnih svil. Naša slika kaže nekaj najnovejših modelov. Na prvem mestu je enostavna obleka žemperske temeljne oblike, predstavljajoča kombinacijo s svilo „Georgette", tako, da jo mogoče porabiti razue ostanke. Krilo je zvončasto, na obeh straneh podaljšano. Ker so rokavi dolgi, je mogoče obleko porabiti tudi za popoldanske obiske. Tudi pri drugem in tretjem vzorcu, ki predstavljata eden ter isti model, je dvojna uporaba dobro rešena. Svilena obleka z bluzastim zgornjim delom brez rokavov in zadaj podaljša- nim krilom jc za večerne prireditve: preko nje pa je mogoče obleči čipkasto jopico z zai)ono aH cvetko ter dolgimi rokavi in potom jo primerna tudi za popoklansko obiske. Zanimiv je predzadnji vzorec s tremi volani, ki so n;i eni strani podaljšani in obrobljeni s svilo. Zgornji del se zaključuje s širokim pasom, ki jo ob sklepu okrašen s cvotico. Zadnji vzorec jo primeren za krepkejše oiluo-sno starejše ženske. .Spodnji del jc iz težko svile, zgornji iz čipk, ki se spredaj ne stikajo. Rdkavci so od komolca nizdol široki, v zapestju stisnjeni: na rami \ okras cvetica. Ovratne rute z dvostranskim vzorcem so zadnja novost, ki prinaša izpronicmbo v noši šalov. Prednost so daje /ivobarv-nini vzorcem. S pomočjo zapon se dajo doseči zelo učinkoviti aranžmani. kakor kaže naša slika. Ovratne rute imajo že od nekdaj zelo hvaležno vlogo, ki se pa cesto kaj rada zlorablja.Ovratne rute naj bi vsaj iz zdravstvenih razlogov zakrivale na ulici preveliko goloto vratu in varovalo tlihalnc organe in gornji del poprsja in pleč od prehlajcnja. Modern dežnik. /. dežniki, zlasti s ženskimi je pač pravi križ za modo. Najnovejši ženski dežnik je še krajši nego dosedanji in ima držaj na koncu, kakor kaže naša slika. Da se igle ne zatikajo, jih ilrži skui)aj obroček iz slonove kosti ali druge snovi. — Kaj pa še, beži no! — je dejal, — s takimi lažmi hi me imel za norca? — Nič ne lažem. Po pravici te .svarim: le pojdi »azaj v Minu.sinsk! — Zakaj pa? — Zato, da boš živ ostal! — Mar so res sami razbojniki doma v Urjan-Jiajii?! — malo da ni zakričal Vedenej Savič. — .Ali je res tako? — Nič ne vem, kakšni ljudje so tam doma. Vem samo, da se ne vrne nihče od tod nazaj .., — Ali je resnica, kar praviš? — Nisem sraka, da bi ti samo klepetal! Poslovodja se je tlesknil po čelu: — Joj, joj. Bog ne daj! — mu je ušlo. — Kaj pa, ali se tudi Vabilin ukvarja s takimi posli? — Tega ti pa ne morem povedati: ni mi znano. — Kdo pa potemtakem to dela? Mar ubijajo potnike tukajšnji kmetje? — Ne, ti nikomur nič ne storijo. Njih se ti ni treba bati... — Pa vendar morejo vedeti, kdo je nevaren? Saj večkrat ljudi tja peljejo? — Seveda vedo! A nobenemu ne povedo niti besedice! — Zakaj ne? — Zato. ker se bojijo za lastno kožo! Kaj misliš, zakaj ti niso hoteli dati na posodo konj? Če tebi u[)ilinejo tam življenje, kje bodo potem iskali konje? — O, Bog ti moj! — je mogel samo izustiti poslovodja. — Kaj pa hočem zdaj? — Nazaj pojdi... — mu je ponovila glava. — pa še jaz bi se vam pridružil! .Naveličal sem se tlo sitega teh hudičev pa njih gozdov. Videti jih ne morem več! — Ali si že davno tu? — Kmalu boni doslužil svoje leto dni. odkar sem pri njih za hlapca... Blizu Tomska sem doma. Le pazi. trgovec, nikar jim ne povej, da sem te posvaril. Niti besedica ti ne sme uiti! — Komu naj bi pa pripovedoval? — No, le pazi! Glava je izginila. Poslovodja je zaprl okno. sedel na klop in se z rokami prijel za brado. Saj se pravi od starih časov pa do zdaj: na bradi sloni razum. Spomnil se je ugank, ki mu jih je dajal Mark Ivanič v Minusinskera. Spomnil se je, kako sta se pogovarjala in spogledovala prijatelja-kramarja v Krasnojarskem. Ta reč jima je torej hodila po glavi! Tega-le mu niso hoteli povedati! A zakaj ne? Čemu bi jim bilo treba ščititi tolovaje? (Dalie prihodniič.l Bakrotisk Jugoslovanske tiskarne v CJuiUJant