Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana | letnik LXIII | 13,90 € št. 3 | 2019 Delo in varnost Strokovna revija za varnost in zdravje pri delu ter varstvo pred požarom 64 let neprekinjenega izhajanja \ Stroški bolezni in nezgod, povezanih Evrop )i se preventiva spl laca /j /^f % V iVx/l IvmV® n ^v 1 J P —■** — Varstvo del r lavcev p x i »d ! ^ acija z c «^! v!V\\lL\ i Pron nodja zdravja f f. i u J Tna i z* i AUIU Jill J* jti 4 'h-- I m 4 l1 j --- -f t Zavod za varstvo pri delu Smo ustanova z več kot polstoletno tradicijo. Ves čas smo načrtno vlagali v znanje, razvoj in sodobne tehnologije. Tako danes - edini v Sloveniji - nudimo celovito paleto storitev s področij medicine dela, medicine športa, varnosti in zdravja pri delu ter zagotavljanja zdravega okolja. 55 let ZVD Zavod za varstvo pri delu d.o.o. Chengdujska cesta 25, 1260 Ljubljana-Polje Zavod za varstvo pri delu T: +386 (0)1 585 51 00 F: +386 (0)1 585 51 01 E: info@zvd.siwww.zvd.si H Kolofon H Uvodnik Delo in varnost Izdajatelj: ZVD Zavod za varstvo pri delu d.o.o. Chengdujska cesta 25, 1260 Ljubljana - Polje Odgovorna urednica: dr. Maja Metelko Urednika strokovnih in znanstvenih vsebin: prim. prof. dr. Marjan Bilban, mag. Ivan Božič Uredniški odbor: dr. Maja Metelko, mag. Kristina Abrahamsberg, prim. prof. dr. Marjan Bilban, mag. Ivan Božič, Jana Cigula, dr. Boštjan Podkrajšek Kreativno vodenje: Grega Zakrajšek Lektoriranje: dr. Nina Krajnc Fotografije: arhiv ZVD Zavod za varstvo pri delu, Shutterstock, Bigstock, Istockphoto, avtorji člankov Uredništvo in izvedba: ZVD Zavod za varstvo pri delu e-pošta: deloinvarnost@zvd.si Trženje in naročila: Jana Cigula Telefon: (01) 585 51 28 Izhaja dvomesečno Naklada: 600 izvodov Tisk: Grafika Soča, d. o. o., Nova Gorica Cena: 13,90 EUR z DDV Odpovedni rok je tri (3) mesece s priporočenim pismom. Prosimo, da vsako spremembo naslova sporočite uredništvu pravočasno. Povzetki člankov so vključeni v podatkovni zbirki COBISS in ICONDA. Revija Delo in varnost je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 622. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen samo s soglasjem izdajatelja. Foto na naslovnici: Bigstockphoto UDK 616.; 628.5; 331.4; 614.8 ISSN 0011-7943 Spoštovane bralke, spoštovani bralci, polovica leta je že za nami, pred nami pa je počitniški čas, čas dopustov, ki pomeni tako za delavce kot tudi za delodajalce in ne nazadnje tudi za strokovne delavce za varnost pri delu izziv, saj je potrebno nadomestiti veliko odsotnosti zaposlenih, ki odhajajo na dopust, to pa pomeni, da so delavci velikokrat preobremenjeni, saj opravljajo svoje delo in nadomeščajo odsotne delavce. Zaradi hitenja in povečanih obremenitev se dogaja več nezgod pri delu kot običajno! Nezgode, smrtni primeri in zdravstvene težave pri delu pomenijo velike stroške za vsakega posameznika, za delodajalca, kot tudi za celotno družbo. Nesreče, povezane z delom, vsako leto povzročijo dolga obdobja odsotnosti z dela in celo smrt. Poleg tega znaten delež delovnega prebivalstva trpi zaradi ene ali več zdravstvenih težav, povezanih z delom. Ob tem se je potrebno zavedati tudi izgube kakovosti življenja za tistega, ki ga doleti katera od teh neželenih posledic dela. EU-OSHA je kot prvi korak k oceni vseevropskih stroškov zdravstvenih težav, nesreč in smrti, povezanih z delom, pripravila poročilo o oceni kakovosti in primerljivosti razpoložljivih podatkov, ki jih je mogoče uporabiti za določitev teh stroškov. Čeprav so avtorji ugotovili pomanjkanje zanesljivih podatkov, so kljub temu predlagali metode, ki bi omogočile vsaj delno oceno stroškov. Zanimivo je, da so v kalkulacije poleg poklicnih bolezni, nezgod pri delu in bolezni v zvezi z delom vključili še slabo zdravje v zvezi s prisotnostjo na delu, ko bi dejansko bila potrebna bolniška odsotnost, tako imenovani prezentizem. O tem pojavu poročajo pooblaščeni zdravniki, specialisti medicine dela tudi pri nas. Predvidevamo lahko, da bodo stroški, ko bodo zanesljivo ocenjeni, ogromni! Učinkovitost poslovanja v podjetjih je neposredno povezana tudi z zmanjševanjem stroškov zaradi nezgod pri delu, poklicnih bolezni in slabega zdravja delavcev, zato je aktivnost vsakega delodajalca v smeri preprečevanja tveganj in promocije zdravja zagotovo ekonomsko upravičena. Naslednja revija Delo in varnost izide konec avgusta. V imenu uredništva in vseh sodelavcev revije Delo in varnost vam želim prijetne in varne počitnice. deloinvarnost@zvd.si dr. Maja Metelko, odgovorna urednica Delo in varnost 3 Vaša h m M K O N C E R N Varovanje svojega premoženja zaupajte največji varnostni družbi v Sloveniji, edini z evropskim certifikatom za varnostno nadzorni center, ki je zakoniti pogoj za izvajanje storitev varovanja ljudi in premoženja. Vaša varnost je naša skrb. | Vsebina Delo in varnost Gospodarske prednosti varnosti in zdravja pri delu še nikoli niso bile tako očitne. Nove ocene mednarodnega projekta kažejo, da nezgode in bolezni, povezane z delom, Evropsko unijo vsako leto stanejo vsaj 476 milijard EUR. i 10) (Več na strani V svetu se pojavlja več konceptov evakuacije oseb iz stavb z dvigali. CEN je izdal tehnično specifikacijo TS81-76 za dvigala, ki so namenjena vertikalni evakuaciji mobilno oviranih oseb iz stavb ob pomoči usposobljenih spremljevalcev. (Več na strani i 27) Varstvo delavcev pred hrupom 7 mag. Boštjan J. Turk Mednarodna primerjava stroškov 10 nezgod in bolezni, povezanih z delom Dr. Dietmar Elsler, Dr. Jukka Takala, Jouko Remes Poslovne skrivnosti v varnostno nadzornih centrih 16 Andrej Pilko Promocija zdravja na delovnem mestu kot obvezen 20 projekt vseh slovenskih delodajalcev Maja Brajnik in Eva Langeršek Naj ostane samo pri vajah: Barnica 2019 26 Boštjan Triler, Janez Mandeljc Evakuacija z dvigali 30 mag. Ivan Božič Napačno izvedensko mnenje 36 kot primer slabe sodne prakse dr. Ferdinand Deželak Izpostavljenost radioaktivnemu plinu radonu 44 doc. dr. Damijan Škrk Delo in varnost 5 6 Delo in varnost Varstvo pred hrupom Varstvo delavcev pred hrupom Pretiran hrup predstavlja resno grožnjo zdravju delavcev. To potrjuje tudi čedalje več znanstvenih raziskav. Glede na to bi morali pričakovati, da delodajalci ustrezno skrbijo za to, da bi bili delavci čim manj izpostavljeni škodljivemu hrupu. Žal pa številnim delodajalcem v lovu za čim večji dobiček za to ni kaj dosti mar, čeprav obstajajo jasne zakonske zaveze, v skladu s katerimi so zaposlenim dolžni zagotoviti kar se le da varne in zdrave razmere za delo, torej tudi take, kjer slednji ne bodo izpostavljeni pretiranemu hrupu. Avtor: mag. Boštjan J. Turk Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) v zvezi s tem določa, da mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. V ta namen mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi. Delodajalec mora pri izbiri ukrepov upoštevati posebna tveganja, katerim so delavci izpostavljeni pri delu, v skladu s posebnimi predpisi. To konkretno pomeni, da, če so delavci pri delu izpostavljeni pretiranemu hrupu, so delodajalci dolžni ravnati v zvezi s podzakonskimi (posebnimi) predpisi o varovanju delavcev pred hrupom. Poglaviten podzakonski predpis, ki so ga delodajalci dolžni upoštevati, je Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (v nadaljevanju: Pravilnik). Prvo in najpomembnejše pravilo, ki ga določa Pravilnik v zvezi z varovanjem delavcev pred izpostavljenostjo hrupu, je, da so delodajalci dolžni upoštevati: » mejni vrednosti izpostavljenosti hrupu, ki za osemurni delovnik znašata 87 dB(A) in ppeak = 200 Pa (140 dB(C) glede na referenčni tlak 20 ^Pa), ter » zgornji opozorilni vrednosti izpostavljenosti hrupu, ki znašata 85 dB(A) in ppeak = 140 Pa (137 dB(C) glede na referenčni tlak 20 ^Pa). » Spodnji opozorilni vrednosti pa znašata 80 dB(A) in ppeak = 112 Pa (135 dB(C) glede na referenčni tlak 20 ^Pa), pri čemer velja, da mora delodajalec pri določanju dejanske izpostavljenosti delavcev hrupu upoštevati zmanjšanje hrupa zaradi osebne varovalne opreme za varovanje sluha, ki jo nosi delavec. Delodajalec je prav tako dolžan presoditi razmere glede hrupa, ki so mu delavci izpostavljeni, presojo utemeljiti in po potrebi zagotoviti meritve ravni hrupa. Uporabljeni postopki meritev ter instrumenti morajo ustrezati značilnostim razmer, še zlasti glede značilnosti merjenega hrupa, trajanja izpostavljenosti, dejavnikov okolja ter značilnosti merilnih inštrumentov, pri čemer presojo in merjenje opravljajo strokovni delavci ali službe v skladu z zakonom in predpisi, ki urejajo opravljanje strokovnih nalog varnosti in zdravja pri delu. Podatke, pridobljene s presojo in/ ali merjenjem ravni izpostavljenosti hrupu, je potrebno hraniti na način, ki omogoča poznejše primerjanje rezultatov in zaključke. Na podlagi zapisnika o meritvah hrupa izvajalec meritev hrupa izdela poročilo, v katerem analizira rezultate meritev hrupa. V zvezi s tem obstaja tudi dolžnost delodajalca, da v oceni tveganja zaradi izpostavljenosti delavcev hrupu nameni posebno pozornost velikosti, vrsti in trajanju izpostavljenosti hrupu, vključno z upoštevanjem prisotnosti impulznega hrupa. Ocena tveganja mora biti shranjena in dostopna v tiskani obliki ali na drugem primernem nosilcu podatkov. Treba jo je redno posodabljati, zlasti, če so nastale pomembne spremembe, zaradi katerih bi ocena tveganja lahko zastarela, ali če rezultati zdravstvenega nadzora pokažejo, da je to potrebno. Delodajalec mora ob upoštevanju tehničnega napredka in temeljnih načel za varnost in zdravje pri delu z razpoložljivimi ukrepi zagotoviti, da se tveganja, ki izhajajo iz izpostavljenosti hrupu, odpravijo pri viru ali zmanjšajo na najnižjo možno mero. V zvezi s tem je med drugim dolžan uvajati alternativne delovne postopke, pri katerih je izpostavljenost hrupu manjša, izbirati glede na naravo dela primerno delovno opremo, ki povzroča najmanjši možen hrup, načrtovati in urejati delovna mesta, ustrezno informirati in usposabljati delavce glede pravilne in varne uporabe delovne opreme z namenom zmanjšanja njihove izpostavljenosti Delodajalec mora z razpoložljivimi ukrepi zagotoviti, da se tveganja, ki izhajajo iz izpostavljenosti hrupu, odpravijo pri viru ali zmanjšajo na najnižjo možno mero. Delo in varnost 7 hrupu na najnižjo možno mero ter zmanjševati hrup s tehničnimi ukrepi. Kar se tiče osebne varovalne opreme je delodajalec dolžan delavcem dati na razpolago ustrezno osebno varovalno opremo, če tveganj pred izpostavljenostjo hrupu ni možno preprečiti z drugimi ukrepi, pri čemer mora izbrati takšno osebno varovalno opremo za varovanje sluha, ki prepreči tveganje za okvaro sluha ali ga zmanjša na najnižjo možno mero. Delodajalec mora tudi zagotoviti, da delavci dejansko uporabljajo to osebno varovalno opremo. V zvezi z omejevanjem izpostavljenosti mora delodajalec zagotoviti, da izpostavljenost delavcev v nobenem primeru ne presega ene od obeh ali obeh mejnih vrednosti izpostavljenosti. Če ugotovi, da izpostavljenost kljub izvedenim ukrepom presega eno od obeh ali obe mejni vrednosti izpostavljenosti, mora ukrepati takoj, da se izpostavljenost zmanjša pod ti mejni vrednosti, prav tako pa mora ugotoviti razloge za prekomerno izpostavljenost in izvesti dodatne varnostne ukrepe, da prepreči ponovno prekomerno izpostavljenost. V zvezi z obveščanjem delavcev mora delodajalec zagotoviti, da so delavci, ki so pri delu izpostavljeni hrupu, ki je enak ali presega zgoraj omenjeni zgornji opozorilni vrednosti izpostavljenosti hrupu, obveščeni in usposobljeni za varno delo, zlasti glede vrste tveganj zaradi izpostavljenosti hrupu, pa tudi glede ukrepov, ki jih izvede z namenom odpravljanja ali zmanjševanja tveganja zaradi hrupa na najnižjo možno mero, o mejnih vrednosti izpostavljenosti in o opozorilnih vrednosti izpostavljenosti, o rezultatih presoj in/ali meritev hrupa, o pravilni uporabi opreme za varovanje sluha, o načinu zaznavanja in obveščanja o znakih okvare sluha, o pogojih, pod katerimi so delavci upravičeni do zdravstvenega nadzora, in o namenu zdravstvenega nadzora ter o varnih delovnih postopkih, s katerimi se izpostavljenost hrupu omeji na najnižjo možno mero. Varstvo pred hrupom V zvezi z zdravstvenim nadzorom obstaja temeljna dolžnost delodajalca, da pri delavcu, pri katerem je izpostavljenost enaka ali presega eno od obeh ali obe zgornji opozorilni vrednosti izpostavljenosti, zagotovi preventivne preglede sluha, ki jih opravi pooblaščeni zdravnik. Pooblaščeni zdravnik za vsakega delavca, za katerega se izvaja zdravstveni nadzor, izdela in redno dopolnjuje osebno zdravstveno dokumentacijo. Ta zdravstvena dokumentacija vsebuje povzetek rezultatov izvedenega zdravstvenega nadzora. Hraniti jo je potrebno na način, ki omogoča kasnejše zaključke, pri čemer je potrebno zagotoviti varovanje zaupnosti podatkov. Kopije relevantne dokumentacije pooblaščeni zdravnik na zahtevo predloži inšpekciji dela, ki mora v skladu s predpisi o zdravstveni dejavnosti tako pridobljene podatke varovati kot poklicno skrivnost. Vsak delavec ima pravico do vpogleda v zdravstveno dokumentacijo, ki se nanaša nanj. Kadar pooblaščeni zdravnik pri pregledu sluha ugotovi, da je delavčev sluh okvarjen, in pri tem presodi, da je okvara posledica izpostavljenosti hrupu pri delu, mora o svojih ugotovitvah seznaniti tako delavca, in sicer o izvidih, ki se nanašajo nanj, kot tudi delodajalca, ki mora ukrepati tako, da preveri oceno tveganja, ki jo je opravil, kot tudi, da preveri ukrepe za odpravo ali znižanje tveganja za okvaro sluha. Če so delavci pri delu izpostavljeni pretiranemu hrupu, so delodajalci dolžni ravnati v skladu s posebnimi predpisi o varovanju delavcev pred hrupom. Delo in varnost 8 Varstvo pred hrupom Delež vseh smrtnih primerov, ki jih predstavljajo nezgode, povezane z delom, je v Evropi (1,8 %) znatno nižji kot po svetu (15,8 %). / Delo in varnost 9 Varnost pri delu Mednarodna primerjava stroškov nezgod in bolezni, povezanih z delom Avtorji: Dr. Dietmar Elsler, Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, Bilbao, Španija Dr. Jukka Takala, Inštitut za varnost in zdravje pri delu, Singapur Jouko Remes, Finski inštitut za zdravje pri delu FIOH, Helsinki, Finska http://osha.europa.eu Gospodarske prednosti varnosti in zdravja pri delu še nikoli niso bile tako očitne. Nove ocene mednarodnega projekta kažejo, da nezgode in bolezni, povezane z delom, Evropsko unijo vsako leto stanejo vsaj 476 milijard EUR. Samo stroški z delom povezanih rakavih obolenj znašajo 119,5 milijarde EUR. Rezultati projekta so bili septembra predstavljeni na 21. svetovnem kongresu o varnosti in zdravju pri delu v Singapurju, v obliki interaktivne ponazoritve podatkov pa so dostopni na spletišču agencije EU-OSHA. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) si prizadeva za obveščanje nosilcev odločanja na političnem, poslovnem in znanstvenem področju, da bi bolje razumeli gospodarske učinke varnosti in zdravja pri delu. Zato zagotavlja rezultate raziskav, opravljenih po visokih znanstvenih standardih, ki proučujejo gospodarske učinke nezgod in bolezni, povezanih z delom, na družbo in poslovanje. Zadnja leta so se na primer izvajali raziskovalni projekti na podlagi analiz stroškov in koristi ukrepov za varnost in zdravje pri delu za mala in srednja podjetja (MSP) ter analizirale možne gospodarske spodbude za preventivne ukrepe, kot so sistemi točkovanja za nezgodno zavarovanje. Najnovejši projekt agencije EU-OSHA se osredotoča na makro raven in proučuje družbene stroške, ki lahko nastanejo zaradi nezadostnih preventivnih ukrepov, pri čemer primerja razmere na evropski in mednarodni ravni. To je v skladu z njenim pooblastilom, ki ji ga je podelila Evropska komisija in je v strateškem okviru za zdravje in varnost pri delu za obdobje 2014-2020 opredeljeno kot prednostna naloga.1 Priprava izčrpne ocene družbenih stroškov nezgod in bolezni, povezanih z delom, je zapletena naloga. Toda družbeni nosilci odločanja morajo nujno prepoznati posledice nezadostnih preventivnih ukrepov in posledično načrtovati učinkovite ukrepe na različnih področjih politik. Če gospodarski učinki na kakovost življenja in dela ljudi niso izraženi z enakovrednimi finančnimi pojmi, obstaja nevarnost, da se ne bodo zadostno upoštevali, ne na političnem področju ne v vsakdanjem življenju ljudi. Agencija EU-OSHA se je zato tega vprašanja lotila v preglednem dvostopenjskem projektu z naslovom „Stroški in koristi varnosti in zdravja pri delu", katerega namen je oblikovati gospodarski stroškovni model za pripravo zanesljivih ocen stroškov. Na prvi stopnji je bila izvedena obsežna študija za opredelitev in oceno razpoložljivih podatkov v vsaki državi članici, ki se lahko uporabijo za oblikovanje stroškovnega modela za izračunavanje stroškov (20172). Na drugi stopnji, katere prvi rezultati so predstavljeni tu, se pripravlja model približka za gospodarske stroške na podlagi mednarodno dostopnih virov podatkov (EU-OSHA v sodelovanju z Mednarodno organizacijo dela (MOD), finskim ministrstvom za socialne zadeve in zdravje, finskim inštitutom za zdravje pri delu (FIOH), inštitutom za varnost in zdravje na delovnem mestu v Singapurju in Mednarodnim odborom za zdravje pri delu (ICOH)). Projekt vključuje tudi seminar za deležnike, na katerem bodo razpravljali o posledicah modela za politiko in prakso na področju varnosti in zdravja pri delu v letu 2019 ter nadaljnjem razširjanju in ocenjevanju podatkov v letu 2020. Z orodjem za vizualizacijo podatkov in infografiko bo tudi lažje dostopati do podatkov in jih oceniti. METODOLOGIJA Metoda temelji na oceni izgubljenih let življenja zaradi bolezni, invalidnosti ali prezgodnje smrti (DALY), ki jih lahko povzročijo bolezni ali poškodbe. Ta se primerja z idealnim scenarijem, po katerem v državi ali pokrajini ne bi bilo izgubljeno nobeno leto življenja zaradi bolezni, invalidnosti ali prezgodnje smrti, niti zaradi odsotnosti z dela niti zaradi smrtnih nesreč ali bolezni. Metoda načeloma temelji na številu zdravstvenih težav, povezanih z delom, ki se lahko odkrijejo v določeni državi, torej poškodb, bolezni in motenj s smrtnim izidom ali brez smrtnega izida. To je bilo izračunano s pomočjo smrtnih primerov, izgubljenih let življenja (YLL), let invalidnosti (YLD) in vsote teh številk, tj. izgubljenih let življenja zaradi bolezni, invalidnosti ali prezgodnje smrti (DALY). Izračun temelji na trenutnih podatkih MOD in Inštituta za merjenje in ocenjevanje zdravja (IHME). Podatke, ki jih pripravi inštitut 10 Delo in varnost Varnost pri delu IHME, vsako leto dopolnijo s podatki projekta Svetovno breme bolezni3, ki so bili nazadnje posodobljeni leta 2015. Toda ti podatki zajemajo le določena tveganja, povezana z delom, kar pomeni, da jih je treba dopolniti s podatki MOD (Takala et al., 2017), sicer bi problematiko podcenjevali. Delež (odstotek), ki ga v obliki absolutnega števila delovnih let na leto v državi pomenijo DALY zaradi tveganj, povezanih z delom, predstavlja delež kot odstotek izgube bruto domačega proizvoda (BDP), ki gaje mogoče izraziti tudi finančno. Stroški se izračunajo z množenjem DALY v državi z BDP nazaposlenega v tej državi. Za več informacij obiščite spletišče agencije EU-OSHA.4 REZULTATI Svetovni in evropski stroški nezgod in bolezni, povezanih z delom,so precejš nji. Slikal kaže, da avetovni stroški znašajo 2 680 (milijard EUR, kar pomeni 3,9 % svetovnega BDP. Za primerjavo: evropski stroški znašajo 476 milijard EUR, kar predstavlja 3,3 % evropskega BDP, torej so sorazmerno nižji od svetovnega povp rečja. Po razdelitev stroškov med smrtnimi in nesmrtnimi primeri po svetu in v nU-28je skoraj enaka: vsaka kategorija prestavlja približno polovico vseh stroškov. Druge razlike med oceno za ves svet in za Evropo se pokažejo, če se upošteva le število smrtnih primerov. Iz slike 2 je razvidno, da je delež vseh smrtnih primerov, ki jih predstavljajo nezgode, povezane z delom, v Evropi (1,8 %) znatno nižji kot po svetu (15,8 %). Sklepamo lahko, da k temu prispeva večja stopnja varnosti in zdravja pri delu v Evropi in da se višja pričakovana življenjska doba v EU odraža v višjem deležu bolezni s smrtnim izidom. Slika2:Smrtnežrtvenezgodin bolezni,povezanihzdelom,posvetu in vEU-28 Ocena za ves svet 380 500 t Podatke za svet je mogoče razdeliti glede na svetovne regije Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), kar omogoča natančnejše analize. Slika 3 prikazuje regije, v katere spadajo različne države. Skoraj vse regije SZO se nanašajo na geografske regije, razen skupine HIGH, ki zajema države z visokim dohodkom. V nadaljnji analizi je bila Evropska unija (EU-28) uvedena kot dodatna skupina, sestavljena iz držav iz regij HIGH in EURO SZO. Stroški nezg od in bolezni, povezanih z delom,so v obliki odstotka BDP regij SZOprikazanina sliki 2. Ocena za EU-28 3 362 2 403 965 200 209 Bolezni s smrtnim izidom, povezane z delom Poškodbe s smrtnim izidom, povezane z delom Slika 1: Stroški nezgod in bolezni,povezanih z delom, posvetu in v EU- 28 Ocena za ve s svet Ocena za EU-28 V primerjavi z drugimi svetovnimi regijami ima EU najnižje stroške, izražene v odstotkih. Splošna težnja je, da so stroški v bogatejših regijah sorazmerno nižji kot v manj razvitih državah. Kot so pokazale tudi druge raziskave (Svetovni gospodarski forum, 20135), obstaja pozitivna vzporednica med zdravimi delovnimi razmerami ter blaginjo in konkurenčnostjo regije. Na ravni družbe imajo naložbe v preventivne ukrepe ter varnost in zdravje pri delu pozitiven učinek na blaginjo regije. Nižje število nezgod s smrtnim izidom na delovnem mestu v industrializiranih državah kot delež vseh smrtnih žrtev je razvidno tudi iz analize regij SZO na sliki 5. Regiji HIGH in EU-28 imata najnižji stopnji nezgod. Poleg splošnega gospodarskega in tehnološkega razvoja v prizadetih državah je med ključnimi dejavniki 11 Delo in varnost Varnost pri delu it n X - T. j Koda regije HIGH AFRO AMRO EMRO EURO SEARO WPRO Regije SZO in kategorije dohodka Svetovne banke Države z visokim dohodkom Države afriške regije z nizkim ali srednje visokim dohodkom Države ameriške regije z nizkim ali srednje visokim dohodkom Države regije vzhodnega Sredozemlja z nizkim ali srednje visokim dohodkom Države evropske regije z nizkim ali srednje visokim dohodkom Države regije jugovzhodne Azije z nizkim ali srednje visokim dohodkom Države regije zahodnega Tihega ocena z nizkim ali srednje visokim dohodkom Slika3:Svetovne regije glede na razvrstitev SZO HIGH AFRO AMRO EMRO EURO MEARO WPRO MU2M 0% Slika 4: Stroški nezgod in bolezni, povezanih z delom, v regijah SZO 1% 2% 3% 4% *j% Slika 5: Smrtne žrtve nezgod in bolezni, povezanih z delom, v regijah SZO na 100.000 zaposlenih zagotovo tud i gospodarska zgradba regij. Manj razvite države se navadn obulj opirajo na kmetijstvo in gradbenišlvo, torej gospodarski panogi,v katerihje stopnja nezgod znatno višja kot v storitvenem sektorju, ki vse bolj prevladuje v industrializiranih državah. Presenetljivo je, da je število bolezni s smrtnim izidom, povezanih z delom, v regijah HIGH in EU-28 višje kot v večini drugih svetovnih regij. Boljše delovne razmere v industrializiranih državah tako vplivajo predvsem na stopnjo nezgod in ne na število primerov bolezni. Ker je a geneza EU-OSHA organizacija EU, je ta projekt vklkučeval dodatne poglobljene analize za države EU-28. Opredeljeni so bili glavni dejavniki, ki so odgovorni za skoraj 80 % smrtnih žrtev nezgod in bolezni, povezanih z delom, in sicer rak, bolezni srca in ožilja ter nezgode s smrtnim izidom, povezane z delom (glej sliko 6). Izgubljena leta življenja zaradi bolezni, invalidnosti ali prezgodnje smrti za te opredeljene glavne vzroke umrljivosti in obolevnosti, povezane z delom, so bila nato izračunana za vse države EU, da bi predstavili delež (%) 12 Delo in varnost Varnost pri delu 52% 24 Ub 2C 22% Slika 6: Vzroki smrti (%), povezane z delom, v državah EU-28 0% Rak Bolezni srca in ožilja 50% 100% Poškodbe I Drugo teh vzrokov za vsako državo. Slika I prikazuje, aateri negativ ni učinki na zdravje, p ovezaai z delom, povzročajo največ izgubljenih) let življenja jDALY) v državah EU-28 kot celoti. Vodnni vzrok je ršt, sledijo pa mu kostno-mišična obolenja, bolezni srca in ožilja ter poškodbe. V kategorijo „ Drugo" spadajo preostale bolezni,kot so duševnein aale^ljive bolezni. Slika 8 v primerjavi z EU-28 prikazuje enake odstotke DALY zaradi glavnih vzrokov umrljivosti in obolevnosti, povezanih z delom, po vsem svetu. V nasprotju z EU-28 so bolezni srca in ožilja glavni vzrok, sledijo pa jim kostno-mišična obolenja, rak in poškodbe. Agencija EU-OSHA je izvedla analize glavnih vzrokov za vsako državo EU-28 in tudi za Norveško in Islandijo. To je prikazano na slikah 9,10 in II na primeru Nemčije, Španije in Madžarske. Analize za druge države so dostopne na spletišču agencije EU-OSHA. Razvrstitev glavnih vzrokov negativnih učinkov na zdravje, povezanih z delom, lahko za družbene nosilce odločanja pomeni dragocen vpogled v potrebe po izvajanju preventivnih strategij v njihovih državah v prihodnosti. Rak Koetno- mišična obolenja Bolezni srca in ožilja Poškodbe Drugo Slika 7: EU-28-delež (%) glavnih vzrokov umrljivosti in obolevnosti, povezanih z delom, v DALY na 100.000 zaposlenih 44,59 % Slika 8: Svet - delež (%) glavnih vzrokov umrljivosti in obolevnosti, povezanih z delom, v DALY na 100.000 zaposlenih Slika 9: Nemčija -delež (%) glavnih vzrokov umrl(ivosti in oboievnovNi, povaeanih z delzm, v DAiY na 100.000 zaposlenih 44,57% 13 Delo in varnost Novice Slika 10: Španija - delež (%) glavnih vzrokov umrljivosti in obolevnosti, povezanih z delom, v DALY na 100 000 zaposlenih 32,70% Slika 11: Madžarska - delež (%) glavnih vzrokov umrljivosti in obolevnosti, povezanih z delom, v DALY na 100 000 zaposlenih RAZPRAVA MOD že več kot 20 let redno objavlja svetovne ocene nezgod in bolezni, povezanih z delom. Ta metodologija je bila zdaj v sodelovanju z agencijo EU-OSH A izpopolnjena,saj so bil i prvič izračunani natančnejši podatki o poozročenih stroških. Izzivi za mednarodne ocene stroškov na tem področju so povezaniz dostopnostjo in primerljivostjo podatkov iz rzzličnih držav in regij. Zazvita metodologija temolji na mednarodno dostopnih podatkih M OD SZO in Eurostata ter omogoča model približka za stroške za drugbo. Model kl^b omejeni kakovosti podatkov, Inot sta morebijno pomanjkljivo poročanje ali nezadostna primerljivost statistik, omogočo ponovljive in za nesljive ocene. Izvedba vsale posamezne stopnje modo^e podrobno djisana na spletišču agencije EU-OSHA, zato je izračun popolnoma pregleden in sledljiv. Z uporabo razvitega stroškovnega modela je mogoče opredeliti glavne vzroke nezgod in bolezni, povezanih zdelom, in izračunati DALY ter s tem povezane strošte ze voako posamezno državo. zvezi s tem la hko sklepamo, da ta medel zagotavlja bolj konzervativno oceno stroškov, saj zaradi nezadostnih podatkov številnih dejavnikov ni mogoče upoštevati. Čeptav uporabljano medna rodne zbirke podatkov nudijo najboljše svetovne podatke, ki so trenutno dostopni, moramo sklepati, da za številnedržzve ti podatki podcenjojejo dejanske težaee. Verjetnno pomaajkljivo poročanje je bilo večlorat o paneno že samo na ravni EU (npr. Kurppa, 2015), zato lahko solepamo^a obstaja podobna težava tudi na mednarodni ravni. Nekatera tveganja, kot so določene oblike raka, duševne bolezni in nalezljive bolezni, je treba v ocene SZO šele vključiti. Poleg tega ocena stroškov temelji le na manjši produktivnosti zaradi izgubljenih delovnih let v vsaki državi. Številni drugi stroškovni dejavniki, kot so stroški zdravstva in zgodnje upokojitve ter delo kljub bolezni, prav tako niso vključeni v model. Poleg tega se v izračunu sploh ne upoštevajo številne vrste dela, kot so delo otrok, nezakonito zaposlovanje in številne vrste priložnostnega dela, ki v številnih državah tvorijo velik delež trga dela. Začetne analize vsebin potrjujejo povezavo med izboljšanimi preventivnimi ukrepi države in povezano manjšo umrljivostjo in obolevnostjo. To se izraža v ustrezno nižjih stroških za bolezni in nezgode, povezane z delom, v primerjavi z BDP države. Na ravni družbe je torej vlaganje v preventivne ukrepe za države stroškovno učinkovito in prispeva k večji blaginji. Agencija EU-OSHA natančne stroškovne dejavnike v nekaterih državah podrobneje analizira v nadaljevalnem projektu, ki se je že začel. Vključuje poseben izbor držav z dobrim standardom nacionalnih podatkov in izvedbo ocene stroškov na podlagi nacionalnih virov. To analizo od spodaj navzgor je nato mogoče primerjati z modelom približka, v katerem so uporabljeni mednarodni podatki (od zgoraj navzdol), navedeni zgoraj. To bo omogočilo, da se na prihodnjih stopnjah preveri in optimizira zanesljivost in veljavnost tu predstavljenega modela. Prve primerjave tega modela z mednarodnimi raziskavami stroškov, na primer o rakavih obolenjih, povezanih z delom (Zand et al., 2016), kažejo veliko stopnjo skladnosti med mednarodno in nacionalno oceno stroškov. Dodatne informacije so na voljo na oastovu: https://visualisation.osha. europa.eu/osh-costs#!/ 14 Delo in varnost Novice 4. REFERENČNA LITERATURA EU-OSHA (2017). Ocena stroškov z delom povezanih nezgod in bolezni: analiza evropskih virov podatkov. Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg. Na voljo na naslovu: https://osha.europa.eu/en/tools-and-publications/publications/estimating-cost-work-related- accidents-and-i health-analysis/view Kurppa, K. (2015). Severe underreporting of work injuries in many countries of the Baltic Sea region (Zelo pomanjkljivo poročanje o poškodbah pri delu v več baltskih državah). Finski inštitut za zdravje pri delu, Helsinki. Takala, J., Hamalainen, P., Nenonen, N., Takahashi, K., Chimed-Ochir, O., Rantanen, J. (2017). Comparative Analysis of the Burden of Injury and lness at Work in Selected Countries and Regions (Primerjalna analiza bremena poškodb in bolezni pri delu v izbranih državah in regijah). Central European Journal of Occupational and Environmental Medicine 23 (1-2), 631. Inštitut za varnost in zdravje na delovnem mestu in Svetovni gospodarski forum, Lausanne, Švica, 2012-2013, http://www3. weforum.org/docs/WEF GlobalCompetitivenessReport 2012-13 pdf Zand, M., Rushbrook, C., Spencer, I., Donald, K., Barnes, A. (2015). Cost to Britain of work-related cancer (Stroški raka, povezanega z delom, za Veliko Britanijo), Health and Safety Executive, dostopno na: http://www.hse.gov.uk/ research/rrpdf/rr1074.pdf I Varovanje Poslovne skrivnosti v varnostno nadzornih centrih Avtor: Andrej Pilko, dipl. inž. str., varnostni menedžer, koncern Sintal Danes vse težje najdemo poslovne objekte, ki jih s požarnim, protivlomnim ali drugim varovanjem ne varuje varnostno podjetje. Srce vsakega varnostnega podjetja je varnostno nadzorni center, ki koordinira in nadzira vse storitve varnostnikov in delovanje varnostnih sistemov na varovanih območjih. Varnostno nadzorni centri rokujejo z občutljivimi podatki naročnikov varovanja. Zakonodaja od varnostnih podjetij zahteva ne le skrbno ravnanje s podatki, temveč tudi, da morajo naročnike jasno seznaniti, da bodo njihovi podatki obdelovani in kdo bo razpolagal z njimi, ter za to pridobiti soglasje. Pa je tako tudi v praksi? Poslovne skrivnosti in osebni podatki v varnostno nadzornih centrih Varnostno nadzorni centri za opravljanje svojega dela potrebujejo tudi podatke naročnikov, ki so obravnavani kot poslovne skrivnosti in osebni podatki, pri nekaterih naročnikih tudi tajni podatki. Osnova za izvajanje del varovanja so popis sistema tehničnega varovanja, načrt varovanja in drugi podatki o varovanju, ki štejejo za poslovno skrivnost in vsebujejo informacije o načinih in režimu varovanja. Obseg delovanja varnostno nadzornih centrov in s tem tudi potrebnih podatkov je zelo velik. Po 19. členu Zakona o zasebnem varovanju je namreč lasten ali s pogodbo zagotovljen varnostno nadzorni center (VNC) pogoj za opravljanje storitev varovanja ljudi in premoženja, prevoza in varovanja gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk, varovanja javnih zbiranj, varovanja oseb in varovanja prireditev v gostinskih lokalih. Ministrstvo za notranje zadeve v svojem zapisu kot regulator tolmači, da je "razpolaganje z VNC nujen in logičen pogoj, kajti neposredna povezava varnostnika na terenu z dežurnim operaterjem v VNC je sestavni del varovanja. Operaterji VNC koordinirajo delovanje varnostnikov na terenu, delovanje intervencijskih ekip, shranjujejo prejeta sporočila, sprejemajo alarmne signale itn. VNC je sestavni in neločljivi del celotnega sistema varovanja, ki ga izvaja imetnik licence pri naročniku varovanja. Nanj so vezani alarmni signali sistemov tehničnega varovanja; v primeru sprožitve opera-ter VNC o tem v skladu z medsebojno pogodbo obvesti varnostnika družbe, s katerim je naročnik sklenil pogodbo o varovanju." Varnostno nadzorni center je torej integralni del pretoka informacij in je zato skrbno ravnanje z njim izjemnega pomena. Varnostna podjetja v Sloveniji lahko glede upravljanja z varnostno-nadzornim centrom ločimo v tri vrste: 1. Varnostno podjetje z dvema lastnima varnostno nadzornima centroma V tem primeru je izvajalec storitev varovanja in storitev varnostno nadzornega centra isti. Tako naročniku ni potrebno podajati dodatnega pogodbenega soglasja za storitve varnostno nadzornega centra. V Sloveniji ima dva lastna varnostno-nadzorna centra le Sintal. Ker je vključeno manjše število izvajalcev, so manjša tudi tveganja za napako in je s tem naročnikom zagotovljena najvišja stopnja varovanja. 2. Varnostno podjetje z enim lastnim in enim najetim varnostno nadzornim centrom Takšno podjetje mora naročnika seznaniti, da se bodo njegovi podatki stekali k zunanjemu izvajalcu nadomestnega varnostno nadzornega centra, tega izvajalca mora jasno opredeliti v pogodbi. 16 Delo in varnost Varovanje 3. Varnostno podjetje z dvema najetima varnostno nadzornima centroma V tem primeru mora podjetje naročnika seznaniti z izvajalcem za glavni in nadomestni varnostno nadzorni center, h katerima se bodo stekali podatki, in ju jasno opredeliti v pogodbi. Ministrstvo za notranje zadeve v svojem zapisu pojasnjuje: "ZZasV-1 v tretjem odstavku 11. člena določa, da mora imetnik licence pred opravljanjem zasebnega varovanja z naročnikom storitve skleniti pisno pogodbo o varovanju, iz katere sta razvidna oblika in obseg varovanja. Če pri opravljanju dejavnosti zasebnega varovanja pri istem naročniku storitve za varovanje iste stvari sodeluje še tudi drug imetnik licence, mora biti to razvidno iz pogodbe ali dodatka k pogodbi. Jasno pa je, da morajo vsi pogodbeniki opravljati svoje delo v skladu s predpisi na področju zasebnega varovanja in drugih predpisih, ki se nanašajo na opravljanje tovrstnih storitev (npr. varstvo osebnih podatkov). Tako je tudi v primeru, da varnostna družba, s katero ima imetnik licence sklenjeno pogodbo o zagotavljanju storitev VNC, obdeluje osebne podatke naročnika storitev, mora naročnik dovoliti njeno angažiranje s strani imenika licence, s katero je sklenil storitev. Na podlagi navedenega menimo, da mora biti iz pogodbe razvidno, da pri varovanju naročnika storitev za varovanje iste stvari sodeluje več imetnikov licence." PROBLEMATIKA VARNOSTNO NADZORNIH CENTROV V SLOVENIJI V praksi se dogaja, da naročniki varovanja niso ustrezno seznanjeni, da se njihovi občutljivi podatki stekajo v Varnostno nadzorni centri za opravljanje svojega dela potrebujejo tudi podatke naročnikov, ki so obravnavani kot poslovne skrivnosti in osebni podatki, pri nekaterih naročnikih tudi tajni podatki. ZAKAJ STA ZA ZAKONITO IN KAKOVOSTNO VAROVANJE POTREBNA DVA VARNOSTNO NADZORNA CENTRA Standard EN 50518, ki je z zakonom predpisan za varnostno nadzorne centre, v drugem delu v točki 7.4 določa, da mora imetnik licence za varnostno nadzorni center v primeru izpada varnostno nadzornega centra najkasneje v eni uri zagotoviti nemoteno delovanje oziroma zagotoviti rezervno napravo in postopek za nemoteno delovanje VNC. V točki 11.2 določa, katere nepredvidljive dogodke je potrebno upoštevati pri sestavljanju načrta delovanja varnostno nadzornega centra: požar, nalet letala, vlaka, kriminalni napadi, terorizem ... Torej, dogodke, za katere vemo, da varnostno nadzorni center trajno onesposobijo. Zato je v praksi edini način zagotovitve zahtevanega delovanja varnostno nadzornega centra po standardu dislociran nadomestni varnostno nadzorni center. Druge rešitve za zagotavljanje standarda ne poznajo tudi v tujini. V praksi se zaradi zunanjih dejavnikov (izpad komunikacijskih povezav), na katere varnostno podjetje nima vpliva, zgodi tudi, da varnostno nadzorni center krajši čas ne deluje. V tem primeru mora vse funkcije nemudoma avtomatično prevzeti drugi varnostno nadzorni center, s čimer se prepreči škoda, ki bi lahko naročnikom nastala zaradi neukrepanja izvajalca varovanja v času izpada. To pomeni, da se morajo v drugi varnostno nadzorni center prenašati vsi podatki ter da mora drugi varnostno nadzorni center že pred izpadom posedovati vse informacije o načinu in obliki varovanja na varovanih objektih in osebne podatke odgovornih oseb naročnikov. Da varnostno podjetje izpolnjuje zahteve predpisanega standarda, mora imeti torej najmanj dva varnostno nadzorna centra, ki morata biti po ZZasV-1 oba licencirana in po predpisanem standardu certificirana. V primeru izpada enega mora drugi takoj zagotoviti vse funkcije in s tem nadzor nad tehnično varovanimi objekti, varnostniki na varovanih območjih, prevozom denarja, ... 17 Delo in varnost Varovanje varnostno nadzorni center drugega ali celo tretjega varnostnega podjetja. Poleg tega se dogaja tudi, da imajo varnostna podjetja sklenjeno pogodbo za storitve varnostno nadzornega centra s konkurenčnim podjetjem, s katerim se zaradi sporovna trgu razidejo in čez noč prenesejo vse podatke o svojih naročnikih na drug varnostno nadzorni center drugega varnostnega podjetja, ki zanj nato izvaja storitve varnost-no nadzornega centra, o tem pa naročnikov ne seznanijo in seveda ne pridobijo njihovega soglasja. PRAVNI VIDIK RAVNANJA S PODATKI Zakon o varstvu osebnih podatkov in Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR) Varstvo osebnih podatkov urejata Zakon o varstvu osebnih podatkov in evropska Splošna uredba o varstvu podatkov, ki strogo obravnavata vsako zbiranje in obdelavo osebnih podatkov. V varnostno nadzornem centru se zbirajo podatki odgovornih oseb naročnikov storitev varovanja in drugih oseb, ki so povezane z varovanjem oseb in premoženja. Zakon o gospodarskih družbah Zakon o gospodarskih družbah je do sprejema Zakona o poslovni skrivnosti, ki ga navajamo v nadaljevanju, obravnaval poslovno skrivnost v 39. členu in določal, da "za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom." "S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost." A v drugem odstavku je dodajal, da "ne glede na to, ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov." To podatki o varovanju ljudi in premoženja naročnikov storitev zagotovo so. Zakon o poslovni skrivnosti 20. aprila letos je stopil v veljavo novi Zakon o poslovni skrivnosti (ZPosS, (Uradni list RS, št. 22/19), ki na novo ureja področje poslovne skrivnosti. Poslovno skrivnost opredeljuje v 2. členu: "Poslovna skrivnost zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve: 1. je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij; 2. ima tržno vrednost; 3. imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost. Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe." Od sprejetja tega zakona je treba nove dokumente, ki vsebujejo poslovne skrivnosti, tako tudi jasno označiti. Za dokumente, ki so stopili v veljavo pred sprejetjem Zakona o poslovni skrivnosti, pa veljajo določila prej veljavnega 39. člena Zakona o gospodarskih družbah. Zakon o zasebnem varovanju Zakon o zasebnem varovanju (ZZasV-1) je posebni zakon (lex specialis), ki ureja področje zasebnega varovanja. Varovanje podatkov ZZasV-1 obravnava v 14. členu, kjer je zapisano: "Varnostno osebje in povezane osebe v zadevah, ki jih opravljajo, oziroma, ki so jim bile zaupane pri opravljanju nalog zasebnega varovanja, zavezane k varovanju poslovnih skrivnosti, varovanju tajnih in osebnih podatkov v skladu s predpisi, ki urejajo varovanje teh podatkov. Vse skrivnosti in podatke, ki so jih pridobili pri opravljanju nalog zasebnega varovanja, so dolžni varovati tudi po prenehanju delovnega razmerja. 18 Delo in varnost Novice i/.. A A' / / t \ \ I m / hnnd \ ilillill V interesu naročnikov in dejavnosti je, da se to področje čim hitreje uredi, saj bo to prispevalo k preprečitvi tveganj pri varovanju ljudi in premoženja. ZAKONODAJNE ZAHTEVE ZA VARNOSTNO NADZORNE CENTRE Glede na zakonodajo mora imeti varnostno nadzorni center certifikat, ki potrjuje, da je skladen z zahtevami evropskega standarda EN 50518, licenco, ki jo podeljuje Ministrstvo za notranje zadeve, in v njem mora biti redno zaposlenih najmanj deset operaterjev. Evropski standard EN 50518 je z Odredbo o določitvi standardov, ki so obvezni na področju zasebnega varovanja, predpisalo Ministrstvo za notranje zadeve. Namen predpisane ureditve varnostno nadzornih centrov je zagotoviti določeno raven varnosti in s tem preprečiti nevarne situacije. Pridobljeni certifikat zagotavlja, da je brezhibnostvarnostnonadzornegacentratemeljitopreveri-la akreditirana zunanja institucija. Ne glede na prejšnji odstavek se za poslovno skrivnost po tem zakonu štejejo tudi podatki iz projektov tehnične dokumentacije za izvedbo sistemov tehničnega varovanja in drugi podatki o varovanju, za katere je očitno, da bi nastala naročniku storitve zasebnega varovanja občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Druga pravna ali fizična oseba, ki pride do podatkov iz tega člena, je zavezana k varovanju poslovne skrivnosti ter osebnih in tajnih podatkov, če je vedela ali bi morala vedeti, da je podatek poslovna skrivnost, osebni ali tajni podatek." ZZasV-1 torej jasno opredeljuje, da ne glede na to, ali je dokument, ki vsebuje občutljive informacije o varovanju, označen kot poslovna skrivnost ali ne, mora varnostno podjetje z njim ravnati kot s poslovno skrivnostjo. Dejstvo je, da je v stroki varovanja jasno, da so dokumenti, ki vsebujejo občutljive informacije o obliki in načinu varovanja, poslovna skrivnost. Zato je obveza izvajalcev varovanja, da s temi informacijami ravnajo posebej skrbno ne glede na to, ali so bili dokumenti opredeljeni kot poslovna skrivnost ali ne. V interesu naročnikov in dejavnosti je, da se to področje čim hitreje uredi, saj bo to prispevalo k preprečitvi tveganj pri varovanju ljudi in premoženja. KAJ USTREZNO UREJEN IN CERTIFICIRAN VARNOSTNO NADZORNI CENTER POMENI ZA NAROČNIKE STORITEV VAROVANJA? Kakovost varovanja. Če varnostno nadzorni center ni zmožen ustrezno obdelati alarmnih signalov z varovanih objektov in sprožiti varnostnih postopkov, so ogroženi življenje, zdravje in premoženje naročnikov varovanja in tudi varnostnikov, ki v kritičnih situacijah ne morejo poklicati na pomoč. Brez zapletov pri zavarovalnicah. Če varnostna družba nima varnostno nadzornega centra certificiranega v skladu z zakonsko predpisanim standardom EN 50518, pomeni, da ne posluje v skladu z zakonodajo. Zakonitost opravljanja storitev varovanja je za naročnike varovanja zelo pomembna v primeru škodnih dogodkov, saj lahko zavarovalnice izplačilo odškodnine zavrnejo, če se storitev ne opravlja v skladu z zakonom. Občutljivi podatki. To pomembno področje podrobneje razlagamo v glavnem članku. Delo in varnost 19 Delo in varnost Promocija zdravja Promocija zdravja na delovnem mestu kot obvezen projekt vseh slovenskih delodajalcev Avtorici: Maja Brajnik, dipl. prav. (UN), in Eva Langeršek, mag. prava Redne aktivnosti, namenjene izboljšanju zdravja zaposlenih, so bile v preteklih desetletjih skoraj nezanemarljiva tradicija vseh slovenskih delodajalcev. V tempu novih sprememb, ki jim morajo dnevno delodajalci slediti v današnjem času, se je pričela tradicija hitro opuščati. Leto 2011 je na tem področju v Sloveniji prineslo korenito spremembo. Zakonodajalec je s spremembo Zakona o varnosti in zdravju pri delu1 določil novo obveznost delodajalca, in sicer to, da so delodajalci zavezani k načrtovanju in izvajanju ciljnih aktivnosti in ukrepov, ki so primarno namenjeni ohranjanju krepitve telesnega in duševnega zdravja delavcev - t. i. promocija zdravja na delovnem mestu2. 1 KAJ JE PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU?3 Delodajalci imajo zakonodajne obveznosti, povezane z upravljanjem varnosti in zdravja, ki jih narekujejo ZVZD- 1 in druga področna zakonodaja. Promocija zdravja na delovnem mestu dopolnjuje te pravne zahteve in se osredotoča na številne dejavnike, ki niso neposredno nujno vključeni v zakonodajo o varnosti in zdravju pri delu. Evropska mreža za promocijo zdravja pri delu je definirala promocijo zdravja pri delu kot skupna prizadevanja delodajalcev, delavcev in družbe za izboljšanje zdravja in dobrega počutja ljudi na delovnem mestu. Pri tem je poudarek zlasti na izboljšanju organizacije dela in delovnega okolja, povečevanju udeležbe delavca pri oblikovanju delovnega okolja ter spodbujanju osebnih spretnosti in strokovnega izpopolnjevanja. Na splošno se promocija zdravja na delovnem mestu osredotoča na vprašanja, kot so: » zdravstvena vzgoja in usposabljanje; » ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem (mreža socialnih stikov, dobrobit družine, razmere glede prevoza na delo); » stres in dobro duševno počutje ter » način življenja (prehrana, telesna dejavnost, tobak in alkohol). Delodajalec ima ključno vlogo4 pri zagotavljanju uspešnosti ukrepov za promocijo zdravja na delovnem mestu na naslednje načine: » izkazovanje predanosti in nudenje popolne podpore ter vidno sodelovanje; » vključevanje programa v organizacijske procese in politike kot stalni sestavni del ter » spodbujanje aktivne udeležbe in sodelovanja delavcev pri načrtovanju ter izvajanju ukrepov. Ustvarjanje zdravju prijaznega okolja in izboljšanje znanja ter veščin delavcev za upravljanje lastnega zdravja predstavlja prednosti tako za delavce kot tudi za delovno mesto. Prinese lahko pozitivne spremembe, ki spodbujajo splošni uspeh organizacije, kot na primer: » izboljšano zdravje in dobro počutje; » zmanjšana odsotnost in fluktuacija zaposlenih; » nižji stroški zdravstvene nege in zavarovanja; » boljši delovni odnosi; » izboljšana morala zaposlenih in boljše delovno vzdušje; » večja produktivnost in izboljšana organizacijska uspešnost ter » boljša splošna podoba organizacije. 2 KAKŠNE SO ZAKONODAJNE DOLŽNOSTI SLOVENSKIH DELODAJALCEV?5 Programi promocije zdravja na delovnem mestu so namenjeni ohranjanju in krepitvi telesnega in duševnega zdravja terdobregapočutjazaposlenih in vnobenem primeru ne nadomeščajo ukrepov, potrebnih za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti in poškodb pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi, kakor predpisuje zakon. Velja tudi obratno, zgolj izvajanje ukrepov varnosti in zdravja pri delu ni dovolj za izpolnjevanje določil zakona glede promocije zdravja na delovnem mestu. Ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter aktivnosti promocije zdravja na delovnem mestu se sicer dopolnjujejo, Delo in varnost 21 Promocija zdravja za obe področji pa mora obstajati dokumentirano spremljanje izvajanja zakonsko določenih obveznosti. Zakonsko določene obveznosti, vezane na promocijo zdravja na delovnem mestu, so predpisane v ZVZD-1, in sicer: » Delodajalec mora načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu. (6. člen ZVZD-1) » Delodajalec mora promocijo zdravja na delovnem mestu načrtovati ter zanjo zagotoviti potrebna sredstva, pa tudi način spremljanja njenega izvajanja. (32. člen ZVZD-1). » Delodajalec je dolžan načrtovati promocijo zdravja na delovnem mestu v izjavi o varnosti z oceno tveganja (27. točka 76. člena ZVZD-1). Glede na navedeno ima delodajalec tri poglavitne obveznosti: » načrtovanje aktivnosti; » izvajanje in spremljanje aktivnosti ter » finančno planiranje in zagotovitev potrebnih sredstev. Način izvajanja obveznosti zakonsko ni predpisan, zato so lahko slovenskim delodajalcem v pomoč Smernice za promocijo zdravja na delovnem mestu6, ki jih je pripravil Direktorat za javno zdravje. Smernice delodajalce ozaveščajo, da za izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu ni standardnega vzorca ali predpisane metode, zato podrobno definirajo posamezno obveznost delodajalca in skozi posamezne korake usmerjajo delodajalca pri kreiranju lastnega Procesa izvajanja promocije zdravja na delovnem mestu. Zaradi velike raznolikosti delovnih okolij smernice podajajo le temeljne usmeritve za načrtovanje in izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu. Vsak delodajalec mora temeljna načela promocije zdravja na delovnem mestu prilagoditi svoji organizaciji in okoliščinam, saj bo le tako zakonodajna obveznost dosegla svoj namen na ravni organizacije. 3 SEDEM NAČEL Smernice narekujejo, da bosta izvajanje in priprava programa promocije zdravja na delovnem mestu učinkovita, v kolikor delodajalci pri kreiranju lastnega programa sledijo sedmim osnovnim načelom: Programi promocije zdravja na delovnem mestu so komplementarni z zakonskimi zahtevami s področja varnosti in zdravja pri delu. » Program je stroškovno učinkovit (in ne nujno drag). » Vsebine programov naj izhajajo iz potreb zaposlenih. » Program izvajajo zaposleni. » Program je prostovoljen. Cilj je čim višja udeležba zaposlenih. » Programi naj vključujejo ukrepe/aktivnosti, usmerjene v organizacijo dela, delovno okolje in spremembe vedenj posameznika. » Trajnost izvajanja promocije zdravja na delovnem mestu. Slikovni prikaz izvajanja procesa promocije zdravja na delovnem mestu po pozameznih korakih 7. Ponovna ocena potreb 1. Začetek aktivnosti 2. Ocenjevanje potreb 6. Prilagoditev in posodobitev programa 5. Spremljanje in vrednotenje programa 3. Priprava načrta in programa Delo in varnost 22 4. Izvajanje programa Promocija zdravja 4 PRIMERI INOVATIVNIH PRISTOPOV K PROMOCIJI ZDRAVJA7 4.1 Strokovno svetovanje in podpora za spopadanje z dejavniki zunaj dela Enota DRU-S podjetja ATM iz Italije si prizadeva spodbujati dobro počutje tako, da ponuja družini prijazno mrežo, ki zaposlenim zagotavlja svetovanje, predloge in storitve, povezane s potrebami staršev in družinskih članov. 4.2 Družabni dogodki za spodbujanje zdravega življenjskega sloga Družba Magyar Telekom iz Madžarske prireja filmske večere, na katerih so prikazani dokumentarci kot metoda za obveščanje zaposlenih o temah, povezanih z zdravjem, kot so stresni življenjski dogodki, invalidnost, nasilje v družini itd. Po predvajanju filmov so na vrsti interaktivni pogovori s strokovnjaki, ki zaposlenim omogočajo pogovor o težavah in temah, ki so jih izpostavili filmi. 4.3 Posamični razgovori, povezani z zdravjem Družba „R" iz Španije prireja posamične razgovore z zaposlenimi, da bi razumela in proučila poklicni položaj vseh zaposlenih. Cilj razgovorov je, da bi poznavanje samega sebe postalo izhodišče osebnega razvoja, in da bi ljudem dali občutek, da je njihovo delo smiselno. 4.4 Politike za zmanjšanje bolniške odsotnosti in invalidnosti8 Letalska družba ima 500 zaposlenih, več kot polovica jih dela v izmenah. V preteklih letih je družba opazila vedno več bolniških odsotnosti in poklicne invalidnosti. Uvedli so program za izboljšanje splošnega zdravja ter ravnotežja med poklicnim in zasebnim življenjem delavcev s pristopom življenjskega ciklusa. Zaradi velikih stroškov, povezanih z bolniško odsotnostjo, je vodstvo želelo izboljšati splošno zdravje. Razumeli so, da so za spremembe potrebni podpora podjetja in delavci sami. Podjetje je v ustvarjanje načrta, ki se je osredotočal tako na delovne razmere kot na način življenja, vključilo višje vodstvo in delavce. Delavci nad 55 let so dobili možnost fleksibilnega delovnega časa, več prostega časa za oddih med izmenami in spremembe delovnega mesta/preusposabljanja. Poleg tega so se na delovnem mestu izvajali spremljanje zdravja in z zdravjem povezani seminarji. Tudi vodstvo je bilo deležno usposabljanja za soočanje s težavami starejših delavcev. Program je zmanjšal bolniško odsotnost in število delavcev, diagnosticiranih s poklicno invalidnostjo, ter povečal upokojitveno starost za tri leta. S tem se je zadovoljstvo delavcev povečalo na 90 %. 4.5 Nove veščine in vloge9 Majhna organizacija za pomoč družinam ima izključno žensko delovno silo, ki je izpostavljena velikemu stresu in izčrpanosti zaradi visokih čustvenih zahtev na delovnem mestu. Potrebovali so način izboljšanja delovnih razmer, da bi zmanjšali fluktuacijo zaposlenih. Nudenje oskrbe družinam v stiski zahteva dobro ravnotežje med tehničnimi spretnostmi in čutom za medosebne odnose. Delavke so lahko zaradi dela izpostavljene izoliranosti in čustvenim pritiskom, poleg tega pa v tem poklicu oskrbovanja obstaja pomanjkanje možnosti poklicnega napredovanja. Podjetje je uvedlo načrt usposabljanja, da bi delavke pridobile nove veščine z namenom, da postanejo "life coaches" (svetovalke za doseganje življenjskih ciljev). Projekt "Life Coach" ima dva cilja. Prvi je ta, da družinskim svetovalkam zagotovi komunikacijske sposobnosti, ki jih potrebujejo za učinkovito spopadanje z zahtevami svoje nove vloge. Drugi pa je ta, da jim zagotovi uradno priznane kvalifikacije. Usposabljanje je prostovoljno za delavke nad 45 let, zato je primerno za poklicne oskrbovalke. 4.6 Promocija zdravja za delavce vseh starosti10 Veliko multinacionalno podjetje je uvedlo program za promocijo zdravja, da bi ustvarilo bolj zdrava delovna mesta za vse. Ugotovili so, da delavce motivirajo različne stvari, zato so želeli ustvariti program, ki bo koristen za vse. Podjetje je zasnovalo program, ki se osredotoča na ključne teme prehrane, telesne dejavnosti in stresa. Istočasno so morali poskrbeti za čim boljšo prilagodljivost programa, da bo zanimiv za čim več delavcev. Predavanja in zdravstveni pregledi so bili zanimivi za starejše delavce, mlajši delavci pa so sodelovali bolj prek orodij in aplikacij, ki so jim pomagale pri sledenju zdrave prehrane ali navad telovadbe. Program je bil zelo uspešen pri povečanju ozaveščenosti glede zdravega načina življenja in izboljšanju stopnje fizične pripravljenosti, poročalo pa se je tudi o znižanju stresa. Zastavljeni so bili jasni in merljivi cilji tako za posameznike kot za vsako delovišče, uvedena pa je bila tudi zdrava konkurenca! Delo in varnost 23 Promocija zdravja OPOMBE 1 ZVZD-1 (Uradni list RS, št. 43/11). 2 Promocija zdravja na delovnem mestu so sistematične ciljane aktivnosti in ukrepi, ki jih delodajalec izvaja zaradi ohranjanja in krepitve telesnega in duševnega zdravja delavcev (9. točka 3. člena ZVZD-i). 3 Povzeto po: Priročnik Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu: 3 - Delovna mesta, ki promovirajo zdravje, dostopen na: https://eguides. osha.europa.eu/all-ages/SL_sl/kaj-je-promocija-zdravja-na-delovnem-mestu (25.5.2019). 4 Skladno s slovenski zakonodajo pa tudi dolžnost, ki jo predpisujeta 6. in 32. člen ZVZD-1. 5 Delno povzeto po: Smernice za promocijo zdravja na delovnem mestu (verzija 1.0., Ministrstvo za zdravje, direktorat za javno zdravje, Ljubljana, marec 2015), dostopne na: http://www.mz.gov.si/fileadmin/ mz.gov.si/pageuploads/javno_zdravje_2015/zdr_na_del_mestu/ Smernice_promocija_zdravja_na_delovnem_mestu-marec_2015.pdf (25. 5. 2019). 6 Smernice so dostopne na: http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov. si/pageuploads/javno_zdravje_2015/zdr_na_del_mestu/Smernice_ promocija_zdravja_na_delovnem_mestu-marec_2015.pdf (25. 5. 2019). 7 Primeri povzeti po: Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, EU-OSHA: bilten Facts št. 102 - Promocija duševnega zdravja na delovnem mestu - povzetek poročila o dobri praksi, dostopno na: https://osha. europa.eu/sl/publications/factsheets/102 (26. 5. 2019). 8 Primer povzet po: https://eguides.osha.europa.eu/all-ages/ SL_sl/politike-za-zmanj%C5%A1anje-bolni%C5%A1ke-odsotnosti-invalidnosti (26. 5. 2019). 9 Primer povzet po: https://eguides.osha.europa.eu/all-ages/SL_sl/nove-ve%C5%A1%C4%8Dine-vloge (26. 5. 2019). 10 Primer povzet po: https://eguides.osha.europa.eu/all-ages/SL_sl/ promocija-zdravja-za-delavce-vseh-starosti (26. 5. 2019). 11 Primer povzet po: https://eguides.osha.europa.eu/all-ages/SL_sl/ celoviti-ukrepi-primerni-starosti (26. 5. 2019). 4.7 Celoviti ukrepi, primerni starosti11 V cementnem podjetju je zaposlenih več kot 200 delavcev, skoraj ena tretjina od teh je starih nad 50 let. Ker so starejši delavci bolj izpostavljeni nezgodam na delovnem mestu, se je želelo podjetje osredotočiti na delo, ki je bolj zdravo in varno za vse. Podjetje je obravnavalo težave, povezane s starajočo se delovno silo, obenem pa izboljšalo razmere za vse delavce. Poleg splošnih ukrepov za varnost in zdravje pri delu, kot so redne ocene tveganja, ustanovitev odbora za zdravje in nudenja preventivnih zdravstvenih pregledov za vse zaposlene, se je podjetje osredotočilo zlasti na tveganja in prilagoditve za starejše delavce. Istočasno so uvedli tudi ukrepe za promocijo zdravja, kot so predavanja o zdravstvenih težavah, nudenje uravnoteženih obrokov v menzi za zaposlene in fizioterapija za vse, ki imajo težave s hrbtom ali mišicami. Podjetje je doseglo cilj "nič poškodb" in decembra 2013 zabeležilo štiri leta brez izgubljenega časa zaradi poškodb. Podjetje je program razširilo na celotno verigo svojih dobaviteljev. Delo in varnost 24 Kardiološki pregledi z vrhunskim specialistom Pravočasno odkrivanje bolezni srca in ožilja je ključno za učinkovito zdravljenje. Kardiološke preglede na ZVD opravljajo vrhunski specialisti s pomočjo napredne diagnostične tehnologije. Kardiološke preglede na ZVD lahko nadgrajujemo s: pregledi z najsodobnejšim 3D ultrazvokom obremenitvenim testiranje na cikloergometru ali tekočem traku 24-urnim spremljanjem srčnega ritma (holter) Na ZVD zagotavljamo celostno paleto specialističnih preiskav. Skladno z napredki v medicini neprestano nadgrajujemo naše storitve in vpeljujemo nove. ZVD. Specialistične preiskave brez čakalnih vrst in z zagotovljenim parkirnim prostorom. 55 let SLOVENIJA 999 OLIMPIJSKI REFERENČNI ŠPORTNOMEDICINSKI CENTER reWiffBVBIBWnffiri d 25 / Pri prometni nesreči je treba zagotoviti tudi požarno varovanje delovišča. L3 - Delo in varnost . h Sfr i Gasilec Naj ostane samo pri vajah: Barnica 2019 Slovensko avtocestno omrežje obsega 5 avtocest in 6 hitrih cest skupne dolžine 789 km. Avtocestno omrežje upravlja in vzdržuje Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji. Prvih 30 km štiripasovne avtoceste v Sloveniji (in hkrati tudi v nekdanji SFRJ) je predstavljal odsek Vrhnika-Postojna, ki je v uporabi od 29. decembra 1972. Veliko hitreje kot število km novih cest narašča obseg prometa na naših cestah. Posledično narašča tudi število izrednih dogodkov, vključno s požari in prometnimi nesrečami. Avtor: Boštjan Triler Fotografije: Janez Mandeljc Odsek hitre ceste Razdrto-Vipava (Rebrnice) je del hitre ceste H4 skozi Vipavsko dolino - od Razdrtega do mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba. Dolžina odseka je okrog 10 km. Ima 2 predora in več drugih objektov (vkopi, viadukti ...). Zaradi naklona cestnega odseka (do 5,9 %), ozkega vozišča in števila prometnih nesreč na tem odseku lahko ta del ceste opredelimo kot nevaren ter zelo zahteven za reševanje. 2e od njegovega odprtja je zasnovan sistem dvojnega posredovanja ob prometnih in drugih nesrečah. Ob izrednem dogodku sta aktivirani gasilski enoti širšega pomena GRC Ajdovščina in PGD Postojna, s prostovoljnimi gasilskimi društvi iz GZ Vipava ter GZ Postojna (glede na potrebe in naravo nesreče). Prav ta načrt aktiviranja je bil osnova za pripravo regijske vaje "BARNICA 2019". Vaja je bila izvedena v nedeljo, 12. maja 2019, s predpostavko množične nesreče v predoru Barnica, kjer naj bi prišlo do trčenja 3 vozil, v katerih je skupno 14 poškodovanih oseb. Ena oseba v nesreči premine. Podobne vaje so bile na omenjenem odseku organizirane že leta 2011 in 2015. Samo Kosmač, vodja vaje in vodja Izpostave URSZR Nova Gorica: "V pripravo vaje so bili vključeni predstavniki vseh služb, ki posredujejo v takšnih nesrečah (gasilci, NMP, DARS, policija). Osnovno vodilo pri pripravi vaje je bilo, da se vsaj deloma odpravijo napake in pomanjkljivosti, ki smo jih zaznali pri prejšnjih vajah. Ena od večjih težav v preteklosti so bile radijske zveze, ki - zaradi velikega števila udeležencev in slabše pokritosti z repetitorji - niso delovale, kot bi želeli. Pri načrtovanju vaje smo večjo pozornost posvetili načrtu zvez in disciplini pri uporabi repetitorskih kanalov. Odločili smo se za preizkus poveljniškega vozila poklicne GE Nova Gorica, ki z zasnovo omogoča sočasno 100 vadbencevz 21 vozili je sodelovalo na vaji. spremljanje več radijskih kanalov in njihovo medsebojno povezovanje. Operater v ReCO Nova Gorica je takoj po začetku vaje vzpostavil radijsko konferenčno zvezo med dvema repetitorskima kanaloma, ki pokrivata območje trase hitre ceste in predorov. To je omogočilo nemoteno komuniciranje, brez menjave kanalov in razmišljanja sodelujočih o sivih radijskih conah na določenem kanalu. Vadeči so se natančno držali načrta zvez in radijske discipline. Dobro delovanje zvez na vaji je omogočilo boljšo koordinacijo med enotami, bolj tekoč potek vaje, vodja intervencije je lažje "obvladoval" celotno situacijo. Na vaji je uspešno sodelovala tudi ekipa prve pomoči OZRK Ajdovščina. Tak način usposabljanja je za ekipo 28 Delo in varnost Gasilec velika motivacija. Mladi reševalci so se bolj realistično seznanili s potekom reševanja ter pridobili marsikatero izkušnjo, ki jo bodo lahko koristno uporabili. Glede na situacijo in scenarij vaje je bil aktiviran regijski načrt za nesreče v predorih na hitri cesti Rebrnice. Eden od ciljev vaje je bil tudi preverjanje ustreznosti rešitev iz omenjenega načrta. Namestnik poveljnika CZ za severno Primorsko je v skladu s tem načrtom pripravil vse potrebno za aktivacijo prikolice za množične nesreče in aktiviral psihologe iz državne enote za prvo psihološko pomoč. Vajo so ocenjevali štirje inšpektorji Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (izpostava Nova Gorica in Postojna) ter ocenjevalci s posameznih področij (gasilci, zdravstvo, policija). Kratka analiza po zaključku vaje je pokazala na nekatere nepravilnosti in napake, ki so se dogodile med vajo. Bile so bolj posledica preveč togega sledenja scenariju vaje, v realni situaciji do njih ne bi prišlo. Končna ocena vaje bo znana po zaključeni analizi v začetku junija. Prve ocene in vtisi pa kažejo, da je bila vaja zelo uspešna ter koristna za pripravljavce in vadeče." Blaž Mlečnik, vodja intervencije: "Ob 9.33 smo v Gasilsko reševalnem centru Ajdovščina dobili poziv, da je v predoru Barnica prišlo do prometne nesreče 3 vozil. Po prvih informacijah število poškodovanih ni bilo znano, podana je bila informacija, da se iz enega vozila močno kadi. Na kraj dogodka smo izvozili s 3 vozili in 6 gasilci. Ob prihodu na mesto nesreče sem vzpostavil kontakt z vodjem PGD Vipava, ki je kot najbližja gasilska enota že pričelo z gašenjem gorečega vozila. Opravil sem hitri ogled kraja dogodka. Po ugotovitvi, da gre za večje število poškodovanih, sem obvestil ReCO, ki je aktiviral vse reševalne službe po načrtu pozivanja ob množični nesreči na odseku hitre ceste med razcepom Nanos in priključkom Vipava. Po pogasitvi požara in vzpostavitvi varnih razmer so v predor vstopili reševalci. Opravili so triažo in v sodelovanju z operativnim vodjem intervencije določili prioritetni iznos ponesrečencev. Ko so bili vsi ponesrečenci oskrbljeni, delo gasilcev in reševalcev pa zaključeno, so policisti preizkusili novo napravo - skener. Slednji posname nesrečo in olajša delo policistom pri preiskavi prometne nesreče, saj jim izriše 3D skico nesreče z milimetrsko natančnostjo. Ugotovili so, da naprava tudi v predoru dobro deluje. Na vaji se je preizkusila tudi konferenčna zveza med ReCO Nova Gorica in Postojna ter DARS-ovim nadzornim centrom v Kozini, kar se je izkazalo za uporabno potezo, ki se je bomo poslužili tudi v prihodnje. Glavni cilj vaje je bil okrepiti sodelovanje in uskladiti postopke med DARS-om kot upraviteljem hitre ceste, policijo, reševalci nujne medicinske pomoči in gasilskimi enotami, ki bi skupaj posredovali tudi ob morebitnih realnih potrebah reševanja. Le dobro sodelovanje in zaupanje med pripadniki vseh služb zagotavljata učinkovito ter strokovno nudenje pomoči ob tovrstnih posredovanjih. Na vaji je sodelovalo skoraj 100 vadbencev z 21 vozili. Vsem bi se zahvalil za sodelovanje in dobro opravljeno delo." V predoru, kjer je potekala vaja, je februarja letos zagorelo tovorno vozilo s polpriklopnikom. Da je vaja potekala v istem predoru, gre zgolj za naključje, saj so priprave nanjo stekle že pred tem dogodkom. Po končani vaji je v avtocestni bazi Vipava sledila pogostitev, podane so bile prve ugotovitve. Da bi ostalo le pri vajah, smo si ob odhodu zaželeli udeleženci tokratne vaje." 29 Delo in varnost Dvigala Delo in varnost Dvigala Evakuacija z dvigali Avtor: mag. Ivan Božič, univ. dipl. inž. el., ZVD Zavod za varstvo pri delu Povzetek V svetu se pojavlja več konceptov evakuacije oseb iz stavb z dvigali. CEN je izdal tehnično specifikacijo TS 81-76 za dvigala, ki so namenjena vertikalni evakuaciji mobilno oviranih oseb iz stavb ob pomoči usposobljenih spremljevalcev. Enak princip je bil že pred tem uporabljen v britanskem standardu BS9999. V EU se za evakuacijo lahko uporabijo tudi dvigala za gasilce, po nemških smernicah pa ob določenih pogojih tudi običajna dvigala. Te rešitve najdemo tudi v osnutku prenovljenega dokumenta Tehnična smernica TSG-1-001 - požarna varnost v stavbah. Ključne besede: evakuacija, evakuacijsko dvigalo, dvigalo za gasilce 1 UVOD Predvsem po zadnjem požaru v Splošni bolnišnici Jesenice ob koncu januarja 2019 se je pri nas začelo bolj intenzivno razpravljati o uporabi dvigal za vertikalno evakuacijo iz objektov ob izrednih razmerah. V ospredju je predvsem potreba po hitrem umiku mobilno oviranih oseb, za ostale uporabnike stavbe se še vedno načrtuje uporaba stopnišč. V večjih bolnišnicah že pripravljano načrte za prenovo obstoječih ali vgradnjo novih dvigal, ki bi jih uporabili tudi za evakuacijo bolnikov. V Sloveniji se v zadnjem času pojavlja tudi vedno več visokih stavb, kjer se že vgrajujejo dvigala za hiter dostop gasilcev v primeru požara, ki jih je mogoče uporabiti za evakuacijo slabše mobilnih oseb. Ravno tako se takšna dvigala vgrajujejo v novejših domovih za ostarele tudi v primeru nizkih stavb predvsem za namen evakuacije, saj je kar nekaj časa veljalo prepričanje, da so to edina dvigala, ki lahko obratujejo med požarom. V zelo visokih stavbah po svetu se za evakuacijo iz najvišjih delov stavb že nekaj desetletij uporabljajo dvigala za vse, s čimer se evakuacijski časi bistveno zmanjšajo. Tudi v stavbah z manj ekstremno višino je vse več zahtev po vključitvi dvigal v načrte in postopke evakuacij v izrednih razmerah. Nekatere evropske države to v svojih predpisi že izrecno dovoljujejo. Na področju standardizacije so z uveljavitvijo standarda oziroma nacionalnega kodeksa ravnanja BS9999 opravili prve korake v Veliki Britaniji. Dokument določa zahteve za dvigala, ki se uporabljajo za evakuacijo invalidov in ostalih mobilno oviranih oseb, ki ne morejo uporabljati stopnic. Evropski standardizacijski organ CEN že pred več kot desetimi leti začel pripravljati zahteve za dvigala, ki bodo tem osebam omogočala tudi hitro in varno zapustiti stavbe v primeru nevarnosti. Rezultat prizadevanj je tehnična specifikacija CEN/TS 81-76, ki v veliki meri povzema vsebino BS9999. Oba dokumenta predvidevata, da se osnovna vertikalna evakuacija izvaja po stopnicah, le evakuacija mobilno oviranih oseb poteka z evakuacijski mi dvigali ob pomoči usposobljenega osebja. Mednarodni in severnoameriški standardizacijski organi (ISO in ASME) so po terorističnem napadu na svetovni trgovski center v New Yorku pospešili pripravo pravil in postopkov za dvigala, ki se uporabljajo za evakuacijo vseh oseb, ki se ob pojavu nevarnosti nahajajo v stavbah. Ta koncept nujno zahteva povezavo krmilja dvigal in inteligentnega sistema oziroma centra za nadzor celotne stavbe. Tretji koncept temelji na uporabi evakuacijskih dvigal za prevoz oseb iz v naprej določenih vmesnih evakuacijskih etaž v glavno evakuacijsko (izhodno) etažo oziroma postajo, ki jih v primeru nevarnosti običajno upravljajo usposobljeni spremljevalci. Ta koncept ni v postopkih standardizacije, vendar se uporablja v mnogih najvišjih stavbah na svetu. V večini primerov gre za dvigala, ki so namenjena gasilcem, vendar imajo še t. i. tretjo fazo oziroma način krmiljenja, ki ga lahko s posebnimi stikali vključijo v nadzornih centrih stavb, če ni opozoril o nevarnosti za delovanje dvigala. Po sprožitvi tega krmiljenja dvigala prevažajo potnike iz v naprej določenih evakuacijskih postaj v glavno postajo za izhod iz objekta. 2 STANDARDIZACIJA IN TRENUTNO STANJE 2.1 BS9999 Britanski kodeks BS9999:2008 "Code of practice for fire safety in the design, management and use of buildings" v posebnem dodatku določa tudi varnostne zahteve za evakuacijska dvigala za mobilno ovirane osebe. Za evakuacijo se lahko uporabijo dvigala, ki so skladna s posebno prilogo kodeksa, ali dvigala za gasilce, vendar le ob spremstvu usposobljenih oseb ali gasilcev. V obstoječih stavbah se z ustrezno posodobitvijo lahko uporabi tudi obstoječa dvigala. Dvigalo mora imeti dovolj veliko kabino, kar v večini primerov pomeni nosilnost 630 kg oziroma 8 oseb, ki omogoča uporabo za vse vrste invalidskih vozičkov. V stavbah, kot so bolnišnice, so običajno potrebne večje dimenzije kabin in večje nosilnosti dvigal, da je mogoč prevoz bolniških postelj. Delo in varnost 31 Dvigala Stene jaška in strojnice morajo imeti požarno odpornost najmanj 30 minut. Na dostopih do dvigala so potrebni varnostni prostori, ki predstavljajo posebne požarne sektorje. Primarno napajanje dvigala mora potekati neposredno iz glavne razdelilne omare objekta. Dovod lahko oskrbuje tudi ostala dvigala, če okvare le-teh ne povzročijo izpada oskrbe na evakuacijskem dvigalu. Potrebna je tudi rezervna - sekundarna oskrba z električno energijo, ki jo običajno zagotovimo z električnimi generatorji. Kable za sekundarno oskrbo je treba ločiti od kablov za primarno oskrbo in jih speljati prek območij z nizkim požarnim tveganjem. Napajalne vire je treba zaščititi pred ognjem za enako obdobje, kot velja za jašek in strojnico. Upravnik stavbe, ki je odgovoren za izvedbo evakuacije, mora zagotoviti usposobljeno osebje na vseh postajah in v kabini dvigala. Imenovati mora tudi odgovornega vodjo evakuacije, ki vodi celoten postopek iz glavne postaje. Začetek evakuacijskega režima delovanja se sproži avtomatično s sistemom za javljanje požara ali s posebnim stikalom v glavni postaji. Kabina na začetku pristane v glavni postaji in odpre vrata, nato prevzame nadzor spremljevalec, ki upravlja dvigalo po navodilih vodje evakuacije. Vse pomembna mesta so povezana z dvosmernimi komunikacijskimi sredstvi in ustrezno znakovno signalizacijo.