Poštnina plačan« v gotovini* številka IJS Din. DELAVSKA POLITIKA Uredništvo te v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava; Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom. Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu ^ stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav po-pust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne Irankirajo. Stev. 57. Sobota 13. julija 1929. Leto IV. Resen korak angleške delavske vlade na Balkanu. Vsa Evropa in ostali svet smatra Balkan za jako nevarno gnezdo zarot zoper svetovna mir. Seveda Balkan sam na sebi, če se tudi pokolje med seboj, ne bi mogel ogrožati svetovnega miru, če ne bi bile interesirane razne velesile na Balkanu, zlasti pa na poti v Orient. Zaradi tujih interesov je torej vedno vrenje na Balkanu, ki je razmeroma majhen in polotiok, nevarno za svetovni mir. Že dalje časa se ponavljajo vpadi na jugoslovansko-bolgarski meji, vrše se atentati v obeh sosednih državah, ki ne morejo ustvarjati ugodnega terena za sporazum. Vrhutega se Bolgarija 'brati z Italijo, vabi starega Koburžana v Bolgarijo in Radosla-vova, bivšega predsednika vlade, ki je s svojo politiko izavel Bolgarija v nesrečno svetovno vojno. Vsi ti dogodki kažejo, da na Balkanu ne mislijo na sporazum, ampak le na nadaljnje intrige. Z ozirom na ta položaj in tendenco balkanske politike je angleška vlada po svojih diplomatičnih zastopnikih dlala povedati v Belgradu in v Sofiji prav vljudno, da želi drugačno smer balkanske politike, ker bi sicer morala balkanskim državam, ki nočejo pospeševati sporazuma in miiru, odreči vsakršno moralno1 in dejansko podporo. Z dirugimi besedami bi to povedali tako: Angleška delavska vlada bo podpirala politično in materijalno samo tiste države, ki bodo delale za mir. Proti državam pa, ki bodo razvnemale vojni instinkt in netile sovraštvo med narodi, bo usmerila ves svoj politični in gospodarski vpliv. Opornim je bil prijateljski. Tako pravijo vsaj v opominu, ki ga je dobila bolgarska vlada. O avdijenci, ki jo je pa imel angleški poslanik Ken-nardl pri jugoslovanski vladi, ni bil izdan nikakršen komunike, iz katerega bi bila razvidna vsebina intervencije. Razumljivo je pa, da je angleška vlada, če je v tem vprašanjir intervenirala v Sofiji, predložila to svojo željo tudi jugoslovanski vladi, zlasti, ker se bolgiarska vlada indirektno izgovarja, da je del krivde tudi na jugoslovanski strani. Angleška delavska vlada ne more direktno vplivati na razmere; storila pa je z iskrenim opominom važno misijo, na katero se 'bo Balktan moral ozirati. Odpiranje in zapiranje obratovališč. Odpiranje in zapiranje obratovališč. Obratovališča sinejo biti odprta ur. — Delovni čas delavcev in nameščencev 10 ur. 14 Končno je po dolgotrajnem pripravljanju bila objavljena in stopila v veljavo dne 19. junija nova naredba o odpiranju im zapiranju trgovskih in obrtnih obratovališč in delovnem času pomožnega osobja. Zaradi nje važosti podajamo tukaj nekaj važnejših določb: I. Odpiranje in zapiranje obratovališč. Vsa obratovališča smejo biti odprta v času od' 8. ure zjutraj; db 8. ure zvečer po 12 ur. Izjemoma se more ta čas tudi na 13 ur in celo na 14 ur na dan raztegniti. Razen tega smejo biti obratovališča odprta zjutraj eno uro prej, to je ob 4. uri zjutraj, in sicer kruhame, mesarije, brivnice, trafike in kavarne. Ob nedeljah smejo biti obratovališča odprta v krajih, ki štejejo manj kot deset tisoč 'prebivalcev db-poldne največ dve uri. A celo popoldne pa morejo 'biti odprta podjetja za nalaganje in izkladanje blaga, za prevažanje ‘blaga z vozovi, pekarije, mesarije, brivnice, cvetličarne in o-bratova-lišča z življenskimi potrebščinami. Ves dan ob nedeljah pa smejo biti otvorjena vsa obratovališča poleg tega še tudi v slučaju, če je v soboto ali v pondeljek praznik, na 'kateri dan morajo biti zatvorjena ves dlan, Zai časa Ramazana je dovoljeno, da smejo 'biti vsa obratovališča odprta tudi po noči in sme v njih biti zaposleno tudi 'pomožno osobje. II. Delovni čas pomožnega osobja. V načelu sme biti pomožno osobje zaposleno v vseh ohratovališčih po deset ur dnevno. Osemurni delovnik veljal za pomočno osobje v bančnih in zavarovalnih obratih, v podjetjih za natovarjanje blaga na železnici, v kovinskih livnicah, v delavnicah, kjer se dela s svincem, živim srebrom in v grafični obrti. Deveturni delavnik velja za pomožno osobje v kovinski, zobotehniški, kamnoseški obrti in v delavnicah ®ai vulikanizacijo gumija. V vseh drugih trgovskih in obrtnih obratovališčih velja deseturni delavnik. Delo nad osem ali devet ur v obratih, za katere je ta delovni čas določen, se plačuje 50 odstotkov bolje. Med delavnim časom ima pomožno osobje na vsakih osem ur pravico do ene ure odmora. Ob nedeljah je delo pomožnemu osobju prepovedano, razen onemu, katerega obratovališča smejo biti ob nedeljah deloma ali ves dan odprta1. Temu osobju pripada počitek naslednji dan po nedelji in vsako tretjo nedeljo tudi v nedeljo. Poleg tega so delodajalci dolžni dlati svojemu osobju vsako leto toliko dni dopusta, kolikor nedelj so bili v prešlem letu zaposleni. Vrhutega je dovoljeno tudi grafičnem delavstvu, da je v nedeljo čez dan zaposleno največ šest ur. III. Rek za izdajo izvršilnih naredb. V roku dveh mesecev, to je do 19. avgusta t. 1., morajo veliki župani predložiti načrte svojih izvršilnih naredb delodajalski in delavski zbornici ter pristojnim ministrstvom, da izrečejo svoje mnenje. Nafdalje v roku enega meseca 'bodo načrte ministrstva, pregledala in jih vrnila pristojnim oblastem, dia jih razglase. Potemtakem bodo stopile v veljavo sedanje naredbe početkom meseca septembra. — (»Rad. Nov.«) Po ZadruZnem prazniku. Velike manifestacije v Ljubljani in drugih krajih Slovenije. Potelc Zadružnega praznika se je vršil v Ljubljani povsem po določenem dnevnem redu. Proslave same se je udeležilo članstvo v nepričakovano velikem številu. Na-pram lanski prireditvi, ki je istotako zelo lepo uspela, je vendar letošnja za polovico lanske boljše obiskana. Ce bi nekoliko ne skvaril dež, ki je skoro do 9. urei dopoldne nepretrgoma lil, bi bilo število posetnikov tako veliko, da bi bila dvorana Delavske zbornice sploh premajhna, ker je bila že itak popolnoma zasedena. Posebno pohval- no je treba omeniti podružnico Kodesa Kamnik, ki je poslala na proslavo pevski zbor »Solidarnost« in podružnica Litija, ki ie bila istotako na shodu lepo zastopana. Pri otvoritvi slavnostnega shoda,. kateremu je predsedoval zadr. Rudolf Čebular, je zapelo pevsko društvo »Solidarnost« vedno lepo »Delavski pozdrav«. Glavni govornik zadr. Filip Uratnik je nato v jako lepo zasnovanem govoru pojasnil pomen proslave Zadružnega dneva. Zlasti obširno se je pečal s prizadevanji Konzumnega društva za Slovenijo na socijalno-politič-nem polju, posebno temeljito je obravnaval velik pomen vpeljave fonda za starost, posmrtnino in brezposelnost. Primerjal je dosedanje napore javnih borz dela glede podpor brezposelnim. Borze dela izdajo letno za okoli 80.000 članov, ki jih štejejo v Sloveniji, okoli 600.000 Din. Nasproti temu bo pa dotiralo Konzumno društvo za Slovenijo za 17.000 svojih članov okoli 500.000 Din, kar kaže, da vpeljava tega fonda ni kaka lepa gesta, ali prazna obljuba, temveč re-elna vrednota, ki bo marsikateremu članu Konzumnega društva visoko vzravnala hrbtenico, ki bi bila sicer v slučaju brezposelnosti zlomljena. Zborovalci, ki so govoru pazno sledili, so z dolgotrajnim ploskanjem dokazali razumevanje za napore Konzumnega društva in dokazali, da se zavedajo velike vrednosti zadružne organizacije. Po govoru prvega referenta je prišla točka: Razdelitev častnih diplomi Zadružni tajnik Svetek je nagovoril diplomirance, katerim so bili rezervirani častni sedeži. V svojem govoru je navedel velike zasluge teh pijonirjev na zadružnem polju ter jih stavil navzoči mladini za vzgled požrtvovalnosti in zvestobe. Danes ima zadružništvo že tako zgrajene svoje prodajalne, da kupovanje v njih ne pomeni nikakršne žrtve, nasprotno moralni in materijelni dobiček. Ko so pa ti stari veterani pričeli zbirati deležni kapital, da kupijo ž njim prvo zalogo, je bila pa stvar dosti drugačna. Sredstva so bila skromna in niso prenesla tako lepo urejenih prodajaln kot so danes, temveč so pričeli s trgovino v slabih luknjah, za kar so pretrpeli marsikateri zaničljiv pogled in zbadljivko od strani manj zavednih svojih tovarišev pa tudi od javnega časopisja. Nešteto raznih trgovcev se' je pa z vso svojo zgovornostjo trudilo jim dopovedati, kako bodo kmalu bankrotirali in da bodo izgubili ves vloženi denar. Ti stari pijbnirji so vse to premagali, česar bi ne bili, če bi ne imeli tolike zavesti, da je stvar, ki jo pričenjajo, koristna in plemenita. Kombiniran pevski zbor »Cankar« in odsek pekov je zapel pesem, ki je najbolj pristojala temu svečanemu trenutku: »Slava delu«, nakar je zaigrala godba »Zarje« himno »Delu čast«. Po shodu se je razvil lep sprevod s kolesarji in godbo na čelu, za njo 55 diplomirancev in ostalo članstvo. Zaključili so pa sprevod trije lepo okrašeni vozovi, polni mladine, ki je veselo vzklikaja; »2ivel zadružni dan«. Sprevod se je pomikal po vseh važnejših ulicah od Delavske zbornice mimo Mestnega doma in Magistrata po Prešernovi in Šelenburgovi ulici na Kongresni trg, kjer je bil razhod. Cel shod in zlasti sprevod je potekel v najlepši disciplini in redu tako, da ga je navzoče meščanstvo zelo simpatično pozdravljalo. Popoldne se je vršila v Zadružnem domu v Šiški prav prisrčna zabava, katero je posetilo do tisoč članov zadružnih in drugih delavskih organizacij. Cela prireditev je tako v moralnem, kakor v materi-jelnem pogledu izredno dobro uspela. Zlasti v centrali Kodesa vlada vsled tega veliko veselje. V Mariboru. V Mariboru je potekla proslava v najlepšem redu in veličastnosti. V Ljudskem domu na Ruški cesti se je vršila v nedeljo popoldne slavnost, pri kateri je koncertirala najprej ob 3. uri železničarska godba, na kar se je vršilo ob 4. uri slavnostno zadružno zborovanje, na katerem sta govo- rila o pomenu zadružništva in o prostovoljnem zavarovanju članov Konzumnega društva za Slovenijo ter njega velikem spei-jalnem pomenu zz. Petejan (v slovenskem) in Eržen (v nemškem jeziku). Po zborovanju se je vršila animirana zadružna zabava, ki je napravila med zadružniki in zadružnicami veselo razpoloženje. V Tržiču. V Tržiču so se pričele slavnosti že na predvečer s prižiganjem kresov in umetnega ognja ter lepo uspelo slavnostno akademijo z recitacijami, petjem in kupleti. Prihodnji dan so že v zgodnjih jutranjih urah kolesarji oznanjali po ulicah prihod Zadružnega dne. Ob 10. uri se je vršilo slavnostno zborovanje, na katerem je poročal, z. Rado Celešnik iz Ljubljane. Popoldne se jei vršila na vrtu in v vseh prostorih Zadružnega doma zadružna veselica, pri kateri je bilo med drugim obdarovanih 35 otrok zadružnikov in zadružnic v tamoš-njem kraju. V Ptuju. Ptujski zadružniki in zadružnice so se v impozantnem številu udeležili proslave Zadružnega dneva na predvečer 6. julija. V gostilni »Pri pošti«, kjer so bili prostori nabito polni, je na zadružnem slavnostnem zborovanju poročal z. Petejan iz Maribora, katerega izvajanjem so vsi navzoči pazno sledili. VpraSanje zaposlitve slovenskih delavcev na Francoskem in Holandskem. (France Žužek, šef Jaivne borze dela v Ljubljani.) O vprašanju zaposlitve slovenskega delavstva na Francoskem, Holandskem, odnosno na kontinentu zapadne Evrope sploh, se je letos v slovenski javnosti razpravljalo mnogo. Ena stran, kateri na čelu je duhovni svetnik Janez Kalan, odsvetuje v splošnem plasiranje našega delavstva na zapadnem kontinentu in to iz narodnih, verskih in moralnih ozirov. Druga stran, navajena gospodarskih pogledov na celo to vprašanje, pa je mnenja, da moramo ipak gledati nato, da čim več svojega delavstva zaposlimo v inozemstvu. Borze dela so dejansko ustanovljene za regulacijo delovnega trga v državi. 'Vendar so sile razmer prignale tudi te ustanove do tega, da so morale začeti posvečati svojo pozornost tudi vprašanju izseljeništva, ki postaja za Slovence splošen soci-jalen problem. V zadnjem .času so se ljudje na splošno začeli obračati na Borzo dela s pismi, da naj jih skušajo zaposliti v inozemstvu, ker doma ne dobijo dela in’ pravega zaslužka. Zlasti je prikazalo Prekmurje in pa tudi viničarski kraji Štajerske, da ima Slovenija mnogo več delavnih sil na razpolago, kakor pa jih more zaposliti doma. V Sloveniji se razvija industrija polagoma. Zadnje čase je narasla krog Kranja tekstilna industrija. Ta zaposluje več sto delavk in delavcev, Javnost meni, da je s tem rešen precejšen problem zaposlitve našega delavstva. Dejstva govore nasprotno. Ako pogledate namreč statistične podatke Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, boste ugotovili, da je povprečna mezda tekstilnega delavstva v Sloveniji nizka, število obolenj pa razmeroma zelo veliko, tako, da pomenjajo tekstilne tovarne za Gorenjsko pojetičenje gorenjskega delavstva. Obratni kapital teh tovarn je večinoma v rokah1 inozemskih koncernov, tako, da nam gre velika večina čistega dobička iz države, Slovencem pa ostaja na jetiki obolelo delavstvo. Temeljem statističnih podatkov Delavske zbornice za Slovenijo znaša letni prirastek delazmožnega prebivalstva pri nas 6000 glav. To se pravi, da bi morala naša industrija in obrt letno napredovati tako, da bi lahko zaposlila na novo 6000 delav-Ker tega ni, raste odstotek ne- cev. zaposlenega delavstva iz leta v leto pritisk odvišnih delovnih sil s kmetov v mestna in industrijska središča pa je čimdalje hujši. Prihodnja leta bodo ta pritisk še stopnjevala. Odvišne tisoče delavnih moči bomo morali nekje spraviti do kruha in eksistence. Na eni strani se 'bo morala država v zvezi z deželnimi samoupravami vreči na vprašanje notranje kolonizacije, na drugi strani \ ¥, - Od solnca zagorelo, zdravo koio hočete pač imeti. Vdrgnite torej svoje telo z NIVEA-CREME In potem ven na prosto, na zrak in solnce. NIVEA-CREMA ojači paleči učinek solnčnih žarkov tn zmanjša nevarnost skeleče solnčarlce Toda suho mora biti vaše telo! Nikdar ga ne smete mokrega izpostaviti solnčnim žarkom! In poprej ga vedno natreti! Samo NIVEA-CREMA vsebuje kožo negujoči Eucerit in v tem temelji njen učinek. Doze po Din 3, 5, 10 in 22. Tube Iz 1 čistega kositra po 9 in 14 dinarjev. pa 'bomo morali skušati zaposliti čim več slovenskega delavstva v zapadni Evropi. Po statistiki Delavske 'zbornice za Slovenijo, katera bo izšla letošnje jeseni, moremo na/povedati k vprašanju zaposlitve našega delavstva na zapadni celini sledečo prognozo: pred vojno se je na Slovenskem izselilo približno ravno toliko delavstva, kolikor je bilo novorojenih. Med vojno je izseljevanje prenehalo. Zgodilo se je celo, da so prišli v domovino vsi tisti, ki so bili sicer izven avstrijske države, a so morali pod orožje. Po končani vojni se na Slovenskem število padlih vobče ni poznalo, v glavnem samo vsled tega, ker se štiri leta ljudje niso nič izseljevali. Druge evropske države, zlasti pa zapadne, niso nikdar imele tako visokega števila izseljencev. Zato so je zguba na padlih med svetovno vojno poznala tam popolnoma jasno. Poleg tega prihajamo sedaj v dobo, v kateri se čuti v Nemčiji, Franciji, Belgiji itd. vsled zmanjšanega števila porodov med svetovno vojno pomanjkanje delavnih moči. In tako išče sedaj Francija v naši državi več tisoč delavcev, enako Holandska in se bo povpraševanje v prihodnjih letih še stopnjevalo. Povprašanje gre v glavnem za rudarji, zidarji, tesarji, kovinarji, tovarniškimi delavci kakor tudi za zdravimi kmetskimi delavci. Javna borza dela je v stiku z merodajnimi činitelji in ho organizirala transporte fako v eno, kakor tudi v drugo državo, čim bo mogla zasigu-rati našemu delavstvu saj minimalne eksistenčne plače. Zdi se mi, da ne pomaga preveč prelivati solza o škodi, ki jo trpi naše delavstvo v verskem, narodnem in moralnem oziru v inozemstvu. Dejstvo je, da naše delavstvo doma ne dobi kruha, zunaj pa mu je na razpolago, čeprav ne zmerom z medom namazan. Pač pa bi mi morali povdariti eno: Slovensko izobra-ženstvo se je vedno premalo brigalo za svoje emigrante. Sem pa tja se je kdo zanimal zanje, v celoti pa smo točili za njimi samo krokodilove solze, ne da bi v konkretnih slučajih storili zanje kaj posebnega' ki izdatnega. Popreje je bil Janez v Angen-tiniji, Braziliji, Kanadi in vsepovsod! drugod, predno smo se spomnili, da je ta človek ipak kri naše krvi in ve-ledragocen od majhnega slovenskega naroda. V Zagrebu imamo Izseljeniški ko-misarijat kraljevine SHS. V Ljubljani posluje pod spretnim vodstvom g. ravnatelja Finka Oblastni izseljeniški urad, ki ima razpredeno mrežo zaupnikov in dopisnikov že po celem svetu. In to so končno slovenske Borze dela v Ljubljani, Celju, Mariboru in Murski Soboti. Že te ustanove so dovolj jaki činitelj, da vzamejo vprašanje izseljeništva odločno v svoje roke in da ga regulirajo v tako strugo, ki bo za slovensko delavstvo najboljše, za industrijo in obrt neškodljiv, narodnemu gospodarstvu pa celo v korist. Treba je najti samo primerna sredstva, zlasti pa denarja. Kajti vedno ostane resničen pregovor: Viel Geld, viel Mu-sik; wenig Geld, wenig Musik! Nova ustava v Španiji, Španski diktator Primo de Rivera se je odločil dati državi novo ustavo, O tem se je izrazil že pred meseci, a zunanjepolitična situacija je ta' korak pospešila. V ustavnem načrtu, ki je bil predložen narodnemu predstavništvu, je predvidena dedna monarhija. Kralja naj podpira pri izvrševanju poslov »kraljev sosvet«, kateremu naj pripadajo sinovi kralja in prestolonaslednika, nadškof toledski, vrhovni general armade in mornarice, predsednik državnega sveta in predsednik višjega sodnega dvora. Ena tretjina »kraljevega sveta« se voli potom direktne in splošne volilne pravice, dve tretjini pa se imenujejo iz poklicnih! in stanovskih kolegijev. Njihov mandat traja deset let. Stalna komisija '»kraljevega sveta« se bo posvetovala naravnost s kraljem, kadar se bo obravnavalo začasno imenovanje regenta, razpust parlamenta prej kot demokratičen. Kar se tiče ! kulturnih zadev, se katoliško-aposto- ■ liška in rimsko-katoliška vera pro- j glaša v načrtu za državno vero. Vendar se ostalim veroizpovedim zagotavlja popolno svobodno udejstvovanje izvzemši javnih demonstracij, ki so dovoljene samo državni cerkvi. V svrho svobodnega izražanja mnenj in kritik k predloženemu ustavnemu j načrtu je španska vlada ukinila cen- j zuro tudi za inozemske poročevalce. ali v ministrskih krizah. Parlament tvorijo poslanci, ki morajo biti polnoletni Španjolci brez razlike spola. Polovica poslancev se voli z direktno in splošno volilno pravico po provincah in narodnih kolegijih, 30 poslancev imenuje kralj za dosmrtno dobo, ostale pa imenujejo poklicni in stanovski kolegiji. Parlament naj bi se najmanj štirikrat na leto sestal. — 'Kakor vidimo, je načrt ustave vse Dnevne novice. Kriza, kriza, križal Besedo kriza pozna danes vsak zemljan. Povsod se pojavlja, kakor hripa, ki ji še pred nekaj leti nismo vedeli imena. Ime kriza se danes porablja za vse 'pojave v vesoljstvu. Imamo politično krizo, nešteto vladnih kriz, gospodarskih kriz, krizo demokracije, krizo katolicizma, marksizma, oziroma komunizma itd. Pa imamo tudi vremenske krize, krizo filozofije itd. Kaj bi se torej čudili, če razni fliozofi vedo povedati, da je tudi socijalistični marksizem v krizi. Mnogo je filozofov in doimšljavcev, ki mislijo, da je socijalizem kos pogače, v katero se mora: dati toliko in toliko soli, sladkorja, mleka itd1., če ne, pa ni prava. Toda to je zmota. Socijalistični marksizem zaradi socijološke filozofije ni v krizi; socijalistični marksizem' tudi ni v krizi, če razni meščansko navdahnjeni filizofi in njih učenci to še tako zatrjujejo, ker se naravni zakoni s filozofijo ne 'dajo odpraviti. Meščanski ekonomi in razni revizionisti iščejo eni, kako bi se lažje varovali kapitalistični interesi v soci-jalnem boju, drugi pa, kako bi se soci-jalmd boj lažje vršil ob mirnejšem razvoju, d® bi ne bilo veliko žrtev na realnih gospodarskih in političnih tleh. To se razglabljanja dvoje vrst. ena v prilog (kapitalistične družbe, druga v prilog taktike delavskega gibanja. Taktika pa ni socijalistični marksizem, ampak 1« načini socijal-nega boja. Iz tega sledi, da razglabljanje taktike ne pomeni krize soci-jalističnega marksizma, pač pa bi to bilo dejstvo, če bi se delavski ipokret oprijemal tozadevne meščansko-ka-pitalistične filozofije. Socijalistični marksizem ne pride v krizo, dokler bodo socijalnie krivice in socijalne predpravice v družbi, če pa teh več ne bo, potem imamo socijalizem. Meščanska filozofija o socijalizmu, ki predpostavlja za temelj svoji filozofiji, prav tako kakor krščanski so-cijalci kapitalistično družbo, pa ni ne socijalistična ne marksistična, pač pa socijalizmu sovražna. Organiziranje Narodne Obraine v Sloveniji, »Jutarnji list« poroča iz Celja, da sta imela veliki župan ljubljanske oblasti dr. Vodopivec in veliki župan mariborske oblasti dr. Schaubach v nedeljo konferenco v Celju, ki je trajala celo dopoldne in se popoldne nadaljevala na Laškem, n® kateri se je razpravljalo o tem, kako 'bi se osnovala, ozir. razširila Narodna Obrana v Sloveniji. Prepovedani listi. Prepovedano je uvažati in razpečavati v naši državi liste: »Jugoslovenski narod'« v Ameriki, »Die schone Zukunft« na Dunaju, ilustriran soc. tednik -»Der Kuekuck« na Dunaju m »Prager Tag-blatt« v Pragi, ker pišejo proti interesom naše države. Orlovski in sokolski zlet. V Pragi se je vršil prošli teden zlet Orlov, katoliških telovadcev, ki se ga je udeležilo okrog 23.000 orlov iz države in inozemstva. Iz Jugoslavije je 'bilo 1100 udeležencev. V organizacijskem in telovadnem smislu, kakor tudi po številu udeležbe, je ta zlet zaostajal precej za svoječasnimi praškimi zleti sokolov in delavskih telovadnih enot. Istočasno se je vršil v Plznu sokolski zlet, ki so se ga udeležili topot tudi bolgarski »Junaki«. Med1 jugoslovanskim sokolom in bolgarskimi junaki obstoja že dolgoleten spor radi priključitve junakov sokolom. V Poznanju na Poljskem se je vršil vseslovanski sokolski kongres, ki so se ga udeležili tudi Jugoslovani. V Niira-bergu se pa vrši ta mesec obči zlet nemških delavskih telovadcev, h kateremu je javljena tudi velika udeležba iz drugih držav, zlasti iz Avstrije, Čehoslovaške in Belgije. Računajo na 150.000 udeležnikov. Za to prireditev je dograjen v Number-gu nov, moderni stadion, velikanskih izmerov. Mi Slovenci nimamo sredstev, da bi šli v Nuruberg, pač pa upamo pohiteti v večjem številu na delavsko Olimpijado 1931 na Dunaju. Odvetniki ne smejo biti več oblastni komisarji, tako smo čitali, da mora n. pr. oblastni komisar ban-jaluške oblasti, ki je odvetnik, odstopiti. Kdo ve, če bo to tudi veljalo za oblasti v Sloveniji. Mariborski oblastni predsednik ni bil samo advokat, marveč tudi upravni svetnik ter pravni izastopnik ene večje delniške družbe. Dali je še sedaj, nam ni znano. Znani lastnik premogovnika v Krmelju in tvomičar Jakil v Karlov- Bratikio Kreft: Človek mrtvaških lobanj. Kronika raztrganih dul. 122 Sredi težkega življenja, ki ga danes mora živeti mladina, je šel tije, koder ne sega nobena človeška roka, odkoder ni vrnitve. Počasi je shiral, dolgo je hiral, da marsikdo niti verjel ni, da je konec že tako blizu. In vendar je res: Kako blizu je danes marsikateremu mlademu človeku konec. O, domovina ti si kakor izdravje, mi pa smo jetični tvoji sinovi — tako je napisal Franček v tvoj spomin. Kjer koli si, težje ti ni, kot nam je tukaj. Nič ne jočemo ob tvojem grobu. Zatrli smio zolze, zakaj po treh dneh (bi se nam ob vsakem joku posušile, sredi vrtinca življenja se nam bo spomin na tebe vedno bolj oddaljeval. Zato ti ne govorim o tvojem življenju, ki 'bi naj bilo veliko, če pa smo vsi tako potlačeni. Nič solz, Mirko, nič besedi nočem izgubljati na1 tvojem grobu, le eno ti rečem*: Ti si nekje in z bogom si. Kadiar nas boš videl omagovati, tavati v dvomih in obupih, skleni svoje roke v pobožno molitev k Njemu, da bomo vztrajni, trdni, neupogljivi. To bodi naša nevidna vez s teboj, Mirko —pozdravljen!« iLeo je bral. Glas je bil visok, a trd, neusmiljen* Posušil je vse solze ljudem, 'ki so prej jokali. Nekateri profesorji so se spogledali rekši: »Tako se vendar ne govori na grobu.« Pred njim je govoril . 3 Ali že uporabljate ..Pil" Umitim« km za iti! Braranranrannnranncnncirannnnnnnnnnraci a 3 a a s 3 3 2 3 g □ 3 3 3 3 3 3 3 3 s ,ž*i K if 1 | 8 Št M S I I n « i s I Št I 1 § g \yr Dobiva se jo povsod. Bofiluo se jo povsod. __________3 taKi3ut3taut3ut3i3i3tatat3caiaia[ai3iaci[3i!]t3[3L3t3a Naročajte in Sirite »Delavsko Politiko PREDNAZNANILO. Savez delavskih kolesarskih društev v Mariboru priTedi v nedeljo, dne 4. avgusta 1929 zvezno dirko za prvenstvo na progi Ljubljana—Maribor, katere se udeležijo vse podružnice društva. Vsa 'bratska društva se prijazno naprošajo, da na ta dan ne prirejajo drugih prireditev, temveč da se korporativno udeležijo prireditve. Podrobnejše poročilo se bo še objavilo. Odbor. Še danes se vpiši v Cankarjevo družbo! PODPORNO DRUŠTVO V SMRTNIH SLUČAJIH V POBREŽJU, priredi v nedeljo, dne 14. julija t. i, ob 15. uri na vrtu gostilne Simonič POLETNO VESELICO Vsi člani kakor tudi prijatelji društva so vljudno vabljeni. Vstopnina 5 Din. Za dobro postrežbo bo najboljše preskrbljeno. SploSno priljubljena >DEtVA< svilena in navadna v vseh obstoječih, zelo ukusnih barvah pri tvrdki L- Ornik, Koroška c. 9 l(rasna izbira fularjev in pralne svile. Specijalna zaloga najboljših izdelkov ženskih In moških nogavic, Športnih nogavic. Da vpeijamo ta predmet, se vrši do 20. julija 1929 tcMnmnii prmlnjn mamile z izrednim (20 °/0) popustom J. KARNIČNIK, Glavni trg 11. ■11 Sli H i is« Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam da sem prevzela v najem Sl. n (1037 m) ter se bom potrudila postreči cenj. obisko-4 §j valcem z vedno svežimi mrzlimi in toplimi f$£§ 11 m 1 m i s« e* jedili, pristn m vinom, pivom in brezalkoholnimi pijačami Tudi za prenočišča je izdatno preskrbljeno. Iz Maribora najkrajši dohod je mimo streljišča v 2 in pol urah_ Za obilen obisk se priporoča 3?ranja Šetina. Galanterija drobnarija, parfumerija, vrvarski in pletarski izdelki, papir, perilo, nogavice, kravate, sandale, otroške čevlje itd., na debelo in drobno najugodneje pri Drago Rosina Maribor, Vetrinjska ulica 26 Nabirajte nove naroinike! STAVBENA, KONZUMNA IN GOSTILNIŠKA ZADRUGA DELAVSKI DOM“ m V TRBOVLJAH R. Z. Z O. Z. s====—- »f Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po čistih 8% od dne vloge do dne dviga. Ima 3 prodajalne, 2 v Trbovljah, 1 v Se-novu pri Rajhenburgu. Član te zadruge lahko postane vsak, ki vplača delež in vpisnino, delež znaša 50 D, vpisnina 2-50 D NAČELSTVO. Ali ste že krili? svoje potrebe v tiskovinah n o Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po najnižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd. Uudska tiskarna d. d. Maribor, Sodna ulica št. 20* KIS ZA VLAGANJE JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 9, tovarna za izdelovanje Molli vin in sirupov.. kumerc In drugo, vinski kls( Špirit, vse vrste likerjev, tropinovec, droienko, slivovko, rum, konjak itd. dobite po zmernih cenah edl- Wi drobno t no pri tvrdki N« debelo! Tiska: Ljudska tiska\ la d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip OSlak v Maribora — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.