Listek.                                                                  191
Narodu slovenskemu!
slavnostnih dneh 29. in 30. ržnega cveta leta 1889., ko smo odkrivali spomenik Valentinu Vodniku, začetniku pesniške književnosti slovenske, oglašala se je živeje negoli kdaj misel, da bi se takisto postavil spomenik največjemu pesniškemu geniju, kar jih je doslej rodila zemlja slovenska, pesniku, čegar dela ponosno prištevamo naj-izbornejšim proizvodom vseh narodov, ljubljencu našemu Frančišku Preščrnu !
Razpravljati ni treba posebe, kaj je Prešeren nam, niti kaj bode zanamcem: ime Prešernovo je z neizbrisnimi črkami zapisano v zlati knjigi pesniškega in občekulturnega razvoja našega!
Takemu veleumu veličasten spomeniki Za deset let hočemo slaviti stoletnico Prešernovega rojstva — postavimo mu tedaj vidno znamenje, katero še poznih let pričaj domačinu in tujcu o ljubezni in zahvalnosti naši! —
Živo uverjen, da bode ta poziv odmeval v vseh srcih slovenskih, katerim je do narodne časti, ukrenil je pomnoženi odbor * Pisateljskega podpornega društva«, da prične nabirati doneske za Prešernov spomenik. S prijazno prošnjo se torej obrača do vseh slavnih društev in zastopov, do sleharnega rodoljuba po deželah slovenskih, izkratka, do vsakogar, komur je drago ime Prešernovo, naj nam z blagovoljnimi doneski pomaga uresničiti častno namero in tako zajedno vredno poravnati dolg slovenskega naroda do najboljšega pesnika svojega! Zlasti upamo, da se bodo čitalnice slovenske na besedah in veselicah svojih cesto in drage volje spominjale spomenika Prešernovega!
Troški bi bili vsekakor znatni, vender je podpisani odbor uverjen, da bode tolikrat izpričana požrtvovalnost slovenska vzmogla potrebno vsoto in omogočila praznovati stoletnico Prešernovo tako, kakor si je lepše ne moremo misliti!
Rojaki slovenski, na delo tedaj! Vsakdo skrbi po svojih močeh, da se o stoletnici Prešernovi vzdigne spomenik, o katerem bodemo rekli ponosno, da ga niso postavili posamičniki, nego vesoljni narod naš prvemu pesniku svojemu!
192
Listek.
Doneski naj se blagoizvolijo pošiljati »Pisateljskemu podpornemu društvu v Ljubljani«.
V Ljubljani, dne 8. svečana  1891. leta. Dr. Jožef Vošnjak,
predsednik.
Anton Funtek,
blagajnik.
Fr,   Leveč.
Fr.  Orožen.
Ivan Tomšič,
Andrej  Žvtmer.
Jožef Apih.
Anton Aškerc.
Anton  Bartl.
Dr. Kari vitez Bleiweis.
Dr. Rr. Celestin.
Martin Cilenšek.
Jožef Cimperman.
Dr. Kr. Detela.
Peter Grasselli.
Simon Gregorčič.
Rr. Hauptmann.
Ivan PFribar.
Rr. FTtibad.
Dr. Benjamin Ipavec.
Janko Kersnik.
Dr. Kr. Kos.
Dr.  Gregorij  Krek.
Dr. Ivan  Mencinger.
Dr. Matija Murko,
Ivan  Murnik.
Simon Rtitar,
tajnik.
Vatroslav   Oblak.
Raj ko Perušek.
kuka   Pintar,
Maks Kleteršnik.
Dr. Lavrencij   Kožar.
Dr. Tomaž Romih.
Ivan Scheinigg, Henrik Schreiner. Andrej  Senekovič,
Dr. Jakob Sket.
Vekoslav Spinčič.
Luka Svetec.
Jožef Stare.
Ivan Steklasa,
Jožef Stritar.
Dr. Kari  Strekelj.
Ivan Svtbic
Kr. Štiklje.
Dr. Ivan Tavčar
Dr.  Kavel Turner.
Anton Trstenjak.
Matija Valjavec.
Kr. Wiestbaler.
Ivan Vrhovec,
Dr. Jernej  Zupanec,
,,Ljubljanski Zvon"
izhaja   po   4 pole   obsežen v veliki osmerki   po jeden pot   na mesec v zvezkih   ter stoji
vse leto 4 gld.  60 kr., pol leta 2 gld.  30.,  četrt leta   1  gld.   15  kr.
Za vse neavstrijske dežele  po  5  gld.  60 kr. na leto.
Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr.
Izdajatelj  Janko  Kersnik.  —   Odgovorni  urednik dr. Ivan  Tavčar. Upravništvo  „Narodna Tiskarna" Gosposke ulice št.  12. v Ljubljani.
Tiska  »Narodna Tiskarna«   v Ljubljani.