List » : • ti ' » £ «'Sir r. v H • f « * Tečaj XXXI iil ? L. gospodarske, obrtniške m narodne îzhajajo vsako sređo po celi poli. Velj tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold za četrt po posti pa celo leto 4 gold. 60 kr pol 2 gold. 40 kr četrt 1 gold. 30 kr 1 gold pošilj Ljubljani v sredo 8. januari ja 1873. O b s e g : Poduk, kako naj se ravná s živino > da ne zbolí, in kaj naj stori gospodar, kedar mu zbolí. (Dalje.) trtnih koreninah (Phyloxera). Konec Gospodarji čujte! kaj delà turska goveja kuga Uš na Ozir na deželni zbor Kranjski Slov. slovstvo Mnogovrstne novice. Naši dopi Novičar Oklic našim gospodari em Gospodarske stvari. kolikor je prav; daje se pa sol med otrobi v korita ali se pa natřese na krmo ali stopi v vodi. Poduk » kako naj se ravná z živino f da ne zbolí, in kaj naj stori gospodar mu zbolí. (Dalje.) Kdaj naj se živini klade. raj ta Goveji živini se daje sol nekterekrat v tednu in se fant solí za živinče na me sec: kedar se daje večidel le enkrat v tednu do poldruzega lota za odraščeno ovco. > o v cam y in sicer lot Več soli se Silno veliko pripomore k zdravju živine to, da do biva o svojem času živež. Ne dá se sploh reči, kolikrát in okterem času je najbolje živini v hlevu klasti če se ? toliko pa skušnja uči, da živini veliko bolj tekne večkrat, pa manj krme daje, kakor pa na- daje živini, če ima manj dobro in za-njo manj prijetno krmo, tedaj takrat, kedar se ima živina s paše k suhi krmi prestaviti, ali pa takrat, kedar se pita, da se zmi-rom ješča ohrani. — Konjem se navadno, ako vživajo dobro in zdravo mrvo in pa oves, sol ne daje. Pijače. JeJ , * enkrat preveč. Živini tudi bolje tekne, če dobiva Kar se tiče vode za pijačo, tekne živini živež o gotovem komur v misel pride. času, kakor svoj pa, če se jej klade, kedar naj bolj mehka voda. Ako živina dalj časa trdo vodo pije, jej utegne želodec oslabéti in še celo zboleti utegne. Dobro bi bilo tedaj, da bi se trda voda živini nikoli ne dajala y Tudi na to se mora vselej gledati y da ima živina predno se ne ustoji dalj časa na zraku. y i 1 • 1 v il* 1 • m Ovce in ko se je nasitila, dosti pokoja, da prežvekuje ali pre-bavlja. konji skrbi puŠča Posebno pri konjih se to dostikrat iz nemar Če se koj po obilném krmenji za težka delà vprežejo; rado jih klati začne in večkrat jim potem želodec poči. Tudi voli morajo prav velikrat koj po- potrebujejo za tudi nikakoršne s kaljene vode ne pijejo rade naj tedaj gospodar za to, da dobivaj o po mogočosti čisto vodo za pijačo. Goveja živina ni tako zbirčna dasiravno poželjivost, gnjilobno ali solnato vodo, kakor ? napasli, dasiravno tem na delo, ko so se prežvekovanje več pokoja. Se nekaj druzega se tirja od gospodarja, kteri hoče zdravo živino imeti, in to je: snažnost jasel, korit in posód za napajanje. Treba je tedaj tudi ostanke ne povžite klaje vselej in pri vsaki živini skrbno od-pravljati, predno se jej druga krma dá. Prav posebno je pa treba, da so korita snažna, če dobiva živina postavimo, iz gnojnice piti, razodeva, da ima živina po-kvarjen želodec; treba je tedaj takrat živini soli dati. Vsaki živini je voda iz močvirij, luž in maj hni h bajerjev škodljiva, zlasti pa o v cam; ako pa ni mogoče ubraniti, da bi živina take vode ne dobivala, je prav dobro, jej včasih dati vode, v kteri je nekoliko soli raztopljene, predno gre na pašo, ker se potem bolj slabe vode na paši ne loti. Ko »J1 in goveda lj ubij o manj mrzlo, še celo ne- poparjeno ali sicer takoŠno krmo, ktera se rada s kisa. Taki ostanki namreč se vselej skisajo, če več časa v koritih ostanejo, in škoduj ej o živini, kedar mora z novo krmo tudi stare spridene ostanke vžiti. ivina potřebuje solí. Da živina lože prebavlja, jej dajejo soli. Gotovo koliko prestalo vodo; zlasti pri poparjeni krmi se mora gledati na to, da živina ne dobiva premrzle vode, ker je ni vajena; zavoljo tega je tudi snežnica govedom in konjem škodljiva. Ovce pa imajo rade bolj mrzlo vodo in ne škoduje jim tudi s tem tolažijo, da sneg ližejo. v ne, ce si svojo zejo y dobi. I smiliti ohraniti. da zeló k zdravju pripomore y t • m zivmi y če včasi Nobenemu gospodarju bi se ne smeli za sol, s ktero more soli denarji Kakor pa čista, mehka voda zdravju živine dobro v krmi ali Ume svojo živino zmirom zdravo tekne, tako utegne preveč vode, ki se pa za pijačo daje, marsikako škodovati. JeJ se pa y da je tudi tukaj skrbnega rav- po raznih okolišeinah. Koliko vode naj tedaj živina dobiva, to se ravná nanja treba; zakaj preveč soli je tudi živini y zlasti tej reči si niso vsa plemena ovcam škodljivo. Dobro tedaj ni, živini enaka; po primeri potřebuje prešič najvec vode, manj 1 • • 1 i . • v ' v • • v , ^ ker se potem navadi in je dosti- krat želi, samo da bi se s soljo igrala pokladati, da jo liže y ne pa da bi za potrebo lizala. V ovčarijah tudi ni dobro, kos soli kam cele ploše solí konj in goveda; ovce pa, zlasti če so na paši in že tedaj s svojim živežem veliko vođe vžijejo, potrebujejo naj manj vode. Po klaji se najbolj ravná, koliko vode gre živini. Kjer živina suho klajo dobiva, potřebuje toliko več vode: — kjer se jej pa daje že sama po sebi vlažna J° y y obesiti, kterega morejo ovce lizati, kakor se jim poljubi ker so tudi tu nektera živinčeta skoro vedno pri soli druga pa nikoli do nje ne morejo priti, da bi jo lizala, in vodena klaja, kakor zelena (frišna) klaja, popar-Zavoljo tega je bolje, da se živinČetom od soli dá toliko, jena krma, ali če na paso hodi, mora se jej manj pi- Tudi po letnem času in vremenu se jače dajati. mora živini več ali manj pijače dajati. Kolikor bolj suh je letni čas in vreme, toliko več vode potřebuje profesor Vzrok bolezni, ki je dostihmal posebno veliko škodo naredila na Francoskem, in pa živenje tega mrčesa . Planhon Je v živina. razložil, in to, kar mi tukaj pišemo, Montpellier u na Francoskem vzeto iz poročil Sploh se jej mora toliko vode dati, bodi-si v krmi bodi-si za pijaco, da živina nikoli žeje ne trpí. njegovih. On je zasledoval ž drobnogledom to grozno Posebno pri preši či h, kteri so v tej reci silno na- škodljivo živalico po vseh nesrečnih nogradih Francoskih. posamni vinorejci in cele komi tanko předeni, pa tudi pri drugi domači živini se ízci- Učeni in neučeni j^i^vi^xii, J-"* xjirxux, O O xíjkji- uijcui in uuuuciii, pu act 111111 viuurtîjui lil Cti Ili Kumi- mijo zavoljo pomanjkanja vode hude in siino nevarne sije skušale so mnogovrstna sredstva, da bi zatrli ne- bolezni. (Dal. prih.) srecno to žival; al gotovega dozdaj niso še iznašli. Pi T V na trtnih koreninah (Phylloxera). skušeno sredstvo gradih izruvali in priporočano in v več nogradih Francoskih da so ušive in neusive trte v no- novo gal nič ni pomagalo v na jenih nogradih se je zopet prikazal mrčes v (Konec.) prejšnjih pa je uš še huje pokončavala korenine osta lemu trsju. Razen tega se je skušalo še mnogo dril Ce tudi iz vseh jajČi vendar jih 03tane sila velil se ne gnjezdij v pokah skorj ki in V . . 0Z1V1 se v kodljivi mrčes, ^ega ali 5 dnevih in trdno življenje ima ta pomagalo ni nič ali celó malo. Tako zateglo us, da je niti omotična pruska tkah kore ni n začno leze pokončavati trto. Kedar uš kj er kislina (blausâure), niti tobakov lag, niti kup vi- na dru&v, u. , rvjci -------- v-----------/j -----^------~ ' ---O 7 pila sok eni trti, trijol itd. ne umori. — Največ je še pomagala gnjijoča hitro raste, trikrat se leví in dobi v čioveška scavnica in pa zmes iz 40 delov 7 prejšnjem listu krilata ona (babica) ne potřebuj okroglo-podolgasto podobo. Ne njega da bi legl II . , 40 delov žganega apna, raztopljeno v 500 delih vode, in kuhano tako dolgo, da ostane vsega skupaj le 400 delov. oplojena jajčica; vsak nov zárod se rodi že oploj tako gre polaganje jajcic skozi 8 zarodov > m Nekteri brinov trpentin hvalij Krilata ona, od ktere se on le malo loči po žilicah boli Kakor pri vsaki kužni bolezni to, da se ub tudi tukaj naj ? da v nograde ne pride ta us kril (periit), kaže se v sledeči podob to je, da si vinorejci ne kupi j o trt iz tacih kraj je ta uš. Ko bi se vendar ta nadlog > i e pri nas pokazala, ponuja se prijazno dobre svete dajati c. kr. visoka poskušalnica v K1 o s t e r n e u b u r g u pod Dunajem onochemische Versuchsanstalt in Klosterneuburg). Bog daj, da nogradi na slovenski zemlji osta- nejo obvar te dlog Gospoclarji čujte I kaj delà turska goveja Lepa Ponavljaje to kuga. da le „Novice*: donašajo natančna mušica je JL KJ L±CL V JLJ J O LU y \~lCh X V^ YlOVy liMi tujLi vue s svitlo-belim pašom okoli rumen- poročila o stanji kuge v slovenskih krajih soseclnih dežel > kastega života, s 4 dolzimi, malo žilcastimi, prezornimi krili. zanese dih Ker je zelo lahka živalica, jo veter lahko daleč od 2. dne t. m. je , da svoja jajčica položi na trtno perje v nogra- naznanjamo danes, da po dopisu kr. gubernije iz Reke ^ rl O r] -f i /\ «mI» a A« Á 1 a oi /\ ^íttiX Ir n nir\ ^T 06CÍl ^^ ki so sredi preteklega meseca iz Hrvaškega > ki so daleč proc od prvotnega gnjezda. Na perji, v ktero se je vbodla, se kmalu pokažejo hrastovim ši-Škam enaki izrastki, kakor jih sledeČa podoba kaže: volov prišli v Skrljevo županije $amestnik véiikega župana prikazala se turs&a Kuga v 18 jih je poginilo. je te vole ukazal brž s petrolejem sežgati, še ostalih 57 pa pobiti in meso vseh takih, ki se po raztelešenji naj dej o bolni, tudi s petrolejem sežgati, pepel pa zakopati; meso in vse drugo tacih volov pa, ki se najdejo zdravi, je dovolil lastniku za porabo ako se za to oglasi skrajni čas v 36 urah. Ker pa se to ni zgodilo na tanko po župa- nijskem ukazu so vas Skerljevo djali za 21 dni v zaprtijo in zažugali sodniško kazen vsacemu, kdor pre-stopi zapoved zaprti je kakor koli. In res je treba sila oštrih kazni, da se odvrnejo deželam grozne nesreće, ki jim jih prinese kuga. Kazen i klada prestopnikom ki jo postava od 29. junija leta 1868. na- ; je do mesecev ječe ali do 500 gold. V denarji, razen tega, kar mora prestopnik se škode povraiti. Pošten člověk bi mislil, da vsak naših ljudi se bode kakor strupa bal dandanes kupčije z živino na > Hrvaškem in Reškem saga nikoli ni sita, če tudi vé škode ! žalibog! da nektera bi da gre tu za tavžente Ko so se mladi izvalili iz jajčic, lezejo po trti doli denca pa Tako je unidan iz Metelj na Notranjskem kobacal neki barantač na Grobničko polje pri Reki m grozno kužno crnico pritiral s kupljenimi voli domu, po kteri je sam zgubil 4 goveda, drug gospodar iz Stu- vola ki mu ju je ta prodal. Od c. kr. do korenine, kjer začnó sok koreninam srkati, rasti, deželne vlade v preiskavo te zadeve na Notranjsko po-jajčica leči od zaroda do zaroda. slanega dr. Bleiweisa je napotila velika kužnost one bo- Jezni, da je soglasno z okrajnim zdravnikom dr. Raz-petom vaší Metlje in Studenec djal v zaprtijo skozi 15 dni. 81. deželna vlada je popolnoma potrdila omenjeno zaprtijo. Onega barantaca pa še caka sodniška preiskava. Pohvaliti pa" se morajo drugi Stuđenčani in Meteljcani, da so prav zadovoljni z oštrim varstvom svoje živine, ker vidijo veliko nesrećo. Ena kompanija v oj ako v je že šla na stražo Hr-vaške meje v Metliški in Crnomaljski okraj, in 3 kompanije pridejo še za varstvo blizo Hrvaškega in Reškega ležečih krajev Krškega, Novomeškega, Planinskega in Postojnskega okraja. Al kaj pomagajo 4 kompanije po 84 mož, če ni vsak gospodar sam pravi stražnik (vahtar) noč in dan! — Tržaška deželna vlada je poročala 31. decembra, da turske goveje kuge je na Primorskem konec. Hvala vladi, da je zdaj tudi ona prišla do spoznanja, da ni turske goveje kuge več ondi. Ozir na deželni zbor Kranjski. Obravnava o nepostavnem imenovanji đeželnega šolskega svétnika. V 11. seji lanskega đeželnega zbora je bila raz-prava na vrsti o tem, da je ministerstvo nauka Njego-vemu Veličanstvu nasvetovalo dr. Mrhala za đeželnega šolskega svetnika proti doloČbam dotične postave. V občni debati je dr. Gosta kot poročevalec, branec pravico đeželnega odbora proti nepostavnemu po-stopanju ministerskému, govoril tako-le: imenovanje šolskih udov v deželni šolski svèt ima, akoravno je dotična postava še le leta 1870. potrjena bila, jako veliko zgodovino. To zgodovino v kratkem navesti je moja dolžnost. — Ko je postava o šolskem nadzorništvu bila potrjena, je vlada zahtevala od đeželnega odbora, naj svoj predlog stori zarad udov iz sredine učiteljev za deželni šolski svèt. Deželni odbor je na postavni podlagi nasvetoval dva učitelja za uda đeželnega šolskega sveta. A1 po vladi je prišlo od ministerstva nauka zahtevanje nazaj, naj deželni odbor predlaga več učiteljev, da potem ministerstvo izmed teh učiteljev nasvetuje cesarju dva. Zoper to zahtevanje je deželni odbor protestoval in v dotičnem pismu med drugim rekel: „Deželni odbor je mislil, da ni niti poklican, niti upravičen, §. 35. navedene postave, ki izrecno govori o predlogu „dveh udov učiteljstva" tolmačiti drugače in samovoljno, in to tem manj, ker v 11. seji đeželnega zborovanja leta 1869., o kteri se je obravnavalo in sklepalo o postavi zastran Šolskega nadzorništva, so vsi govorniki večine in tudi c. kr. deželni predsednik izrecno tolmačili predlaganje o udih učiteljstva tako, da deželni odbor predlaga dva učitelja, ki se priporočata Njegovemu Veličanstvu v imenovanje. Naprava đeželnega šolskega sveta razteza se tuđi na one sole , ki jih vzdržujejo ali občine v đeželi popolnoma ali pa deloma tudi deželni zaklad. Pri takih raz-merah bi se avtonomija deželna pač milovanja vredno kvarila, ako bi deželni zástop med 10 udov đeželnega Šolskega sveta pošiljal eđino le —dva poslanca". To je bila bistvena točka onega pisma. — Na to pismo je deželni odbor dobil — in kolikor je meni znano, je ta primerljej edini, da bi se bil minister sam na-ravno8t obrnil do đeželnega odbora — odgovor, v kterem stoji med drugim sledeče : ,,Zagotovljati morem, da v zahtevanji mojem so me vodile dolžnosti moje odgovorne službe in pa živa želja, da bi se nova deželna Šolska oblast sestavila tako, da bi delovanje njeno kar le mogoče pospešilo blagor dežele. Držal sem se pri tem strogo postave o šolskem nadzorstvu, ker ona za- hteva predlog đeželnega odbora, jaz pa ta izrek v škodo imenovalne pravice cesarjeve tolmačiti ne morem drugače. Gledé na to, da se deželni odbor noče udati mojemu mnenju, bi gledé na to, da ni dolgo, kar se je deželni zbor razpustil, se deželnemu odboru morebti vidělo ugodno, da se rešitev odloži tako dolgo, dokler se nevoli nov deželni odbor. AI ker je želetihitre ustano-vitve đeželnega šolskega sveta, ker me navdaja živa želja, cesarju nasvetovati tako imenovanje, s kterim bi se deželni zastop sklada! popolno, zato mislim , da ni nemogoče sporazumeti se z deželnim odborom, toraj ponavljam prošnjo,^ naj mi razen Andrej a Praprot-nika in Janeza Solar ja predlaga še druge učitelj e.a — Ko je to pismo prišlo deželnemu odboru v roke, bili smo odborniki različnega mnenja. Dva odbornika sta bila za to, naj deželni odbor strogo varuje svoje stališče in naj ne predlaga več učiteljev nego dva; dva druga odbornika pa sta bila tega mnenja, naj se zadostuje želji ministrovi, al z izrečnim pri-držkom. Ker so bili glasovi enaki za eno in drugo mnenje, je deželni glavar odločil za drugo mnenje in vsled tega smo predlagali 7 učiteljev, izmed kterih sta res bila imenovana dva učitelja izmed onih, ktere je deželni odbor predlagal ; al eden izmed teh se je kmalu odpovedal svojemu poslu in ministerstvo je z opet od đeželnega zbora zahtevalo predlog. Deželni odbor je temu precej vstregel in je predlagal zopet samo en ega učitelja, in ministerstvo je brez ugovora tistega enega učitelja nasvetovalo cesarju v potrjenje. Al, ko je potem ta ud šolskega sveta imenovan bil za šolskega nadzornika na Kranjskem, je ministerstvo zahtevalo, naj zopet predlaga deželni odbor zarad imenovanja enega uda v deželni šolski svèt. Deželni odbor je temu zado-stil, al predlog je od ministerstva nazaj přišel s tem, da ministerstvo ne more nasvetovati presvitlemu cesarju onega učitelja, kterega je predlagal dež. odbor, temuč je zahtevalo, da deželni odbor gledé na okoliščine, vzlasti na zastopanje realističnih naukov v deželnem šolskem svetu predlaga drugo osobo. — Deželni odbor je tudi to storil, al namesti odgovora je prišlo — imenovanje dr. Mr hal-a, kteri od đeželnega odbora ni bil predlagan za to mesto. — Tukaj moram omeniti, da deželni odbor in vsa naša stranka osobno nič nima zoper dr. Mrhal-a, on je vse časti vreden. — Al, gospoda moja, ako se poganjamo za tako stvar, nam ne gré za osobo, tem več za pravico dežele, za pravico đeželnega zbora in pred vsem za postavno re-šenje tega vprašanja. Iz te, po aktih dokazane zgodovine je razvidno, da ministerstvo razen vrste tistih, ktere je predlagal deželni odbor, nikoli pred nikogar ni nasvetovalo v potrjenje Njegovemu Veličanstvu, ampak le v sedanjem primerljeji. Da to ravnanje ni postavno, se razvidi iz tega, ako se pomisli sledeče: Prvič je gotovo, da postava o šolskem nadzorstvu v §. 35. zahteva izrecno, da imenovanje dveh udov v deželni šolski svèt se ima storiti po presvitlem cesarji, kteremu ima predlog staviti minister, ki papirna popřed predlog zahtevati od đeželnega odbora. Ce vlada ta paragraf tako tolmači kakor ga zdaj , potem druzega nič ni treba, nego od đeželnega odbora zahtevati en predlog, potem pa storiti kar se hoče, to je, nasvetovati kterega koli hoče učitelja. Ako bi to vladno tolmačenje bilo pravo, potem bi mi bili res naredili postavo, ktera nima prav nobenega po-mena v §. 35. Ali se predlog đeželnega odbora zasliši ali ne, to je potem čisto vse eno, če ima minister pravico nasvetovati cesarju osobe, ktere on sam hoče po svoji volji in tudi proti nasvetu đeželnega odbora. Tudi deželni zbor takrat, ko je naredil to postavo, ni bil tega mnenja, da se ima ta §. tolmačiti drugače, nego tako, da se minister mora sporazumeti z deželnim odborom * ■*■ zarad osebe, ktero da hoče priporočati cesarju v ime- Ce tako ni mislil deželni zbor, gotovo ne bi rjeni naše pravi 77 da sami na nasu snagu upudj novanje bilo treba, se truditi za ta §. 35. v tej stilizaciji, kakor šujemo podp zakonite želje oživotvoriti ne možemo; zato nagla solidarnost s drugima narodnostima o je potem potrdil presvitli césar, ampak pustil bi ga Ugarske, naročito s našom jednokrvnom braćom Hrva- ćemo u svima težnjama za savršenom avto- tako, kakor ga imajo nektere druge dežele, namreč telje za deželni šolski svèt imenuje presvitli tima koj ^UUllviJ V £JGU U^/JUllll OU&OUJ. U T VU UJklUliUj jky L wO Y i lil VJUOU»! • IIULUIJ VLU XljlUV f V -U Ker pa postava drugače veleva, se mora drugače rav- obštem izobraženj nomijom njihove zemlje podpomagati nati vsaj se postave zato dajej smislu postavodajsťva paragraf o šolskem nadzorstvu ) da jed Mi nalazimo v stalnu garanciju za razvitak se polnujej v podnji Avstriji se ta in održanje slobodoumnih institucija. Dakle težićemo za tim ? da se naše škole i naši zavodi vremenom glasi tako-le 77 Cesar mogu ude deželne^ šolskega sveta, iz vrste učitelj imenuj pa nasvetuje minister, ki ima zabtevati predlog od de- stvo vidimo porediti sa zavodima drugih izobraženih naroda. Pošto v zakonu o komunalnim školama mi opasno sred ? koj avtonomiju naše škole podkop na želnega odbora, jđa nasvetuje tri osobe za vsako izpraz- tu cei, da se razvitak naše národnosti i s njom njeno mesto sko Ce bi se bilo to, kakoi dilo na Dunaj 7 če pr nas bi bil minister Jireček lánsko prigo- čanog narodnog duha preči : to ćemo nadstojavati 7 se leto vzel druzega uda izmed vrste učitelj ki ni bil pliv & orespomenutog zakona ih národnih škola istisne Pošto je narodno blagostanje i bogatstvo po predlagan od deželnega odbora, kaj mislite, kakošen glaviti osnov obšte narodne prosvete: to ćemo osobitu hrup bi bil postal po vsem ustavovernem taboru: kako pažnju obratiti na narodnu ekonomiju, u koliku se na hudo da je minister přelomil postavo! da treba zatožbo razvitak materija ni našeg naroda to odnosi zdigniti zoper njega ! itd Mi vidimo za budućnost naše monarhij i za nasu (Potem bere dr. Costa še nekoliko vrst iz govora srbsku budućnost najveću opasnost v politici osvanja , ko se je posvetoval deželni zbor orjaškog nemačkog carstva. Očevidna je njegova težnja, vladnega komi arja zarad §. 35. šolskega nadzorstva.) da svoje granice do crnog i egejskog mora razširi 7 dite Vládni komisar je tedaj sam jasno rekel, če potr- mi protivu te upasnosti osim prirodne solidarnosti sa slavenskimi narodima jedini spas nalazimo u 35 ktereg je šolski odsek nasvetoval ne uda deželni odbor pravico imel, štiri ude imenovati, namreč dva uda deželneg bode ampak drugima tesnom prijateljskom savezu sa velikim francuskim na- rodom. mi ćemo dakle u svima velikim ; a dva izmed komisar govoril zoper telj . 35 7 ogl potrdil Zarad tega j deželni zbor j ta tan jma solidarnost inter pskim pi 7 tudi presvitli cesar ga je potrdil in Rusije nas i i Francuske astupati monarhije sa interesima Tako isto važno je za za državu istočno pitanje. Tu ćemo raditi za tako je dobil postavno veljavnost. To tolmačenje vlade tedaj kaže, da v tistem t nutku ni bilo dvombe med nami .35. oslobodenj hrišćanstva ispod polum Verni našem 7 kako Zatega del bi prosil slavni deželni Je az umeti i tem paragrafu, ker ne sega v polit pak le v P dežele 7 za izpelj od bor m n e nj oduševlj 22. g. deianj na ovom PO« radićemo ozbiij za tvaranje srbskih tradicija na istoku 9 7 aa o za spojenje i sjedinenje srbskoturskih zemalj j am Ogo borba izinedju naših političnih partaj trjene postave, za izvrševanje nam dane pravice cesarja po- vdomaćila je u našoj žurnalistici neku ličnu polemiku se gi ocvčujjc; uaui uanc ^laviv^o , oc kojo ou ihí^va^ jj^ jjlcvi.c*^íi, x mu ■ Le tako bodemo ob varovali tudi niti dostojanstvu naroda odgo se združimo to našo postavno svetinjo ! (Živa pohvala.) glasov sta bila sprejeta sledeča dva predio ) 7 gde ne nalazi, i niti dostojanstvu žurnalistike Taka će polemika In po većini iz našeg lista klj biti 1 želni zbor izrekuje kot svoje pravno prepricanje to De da ima 35. postave o šolskem nadzorstvu od 25 gold Cena lista, v cirilici pisanega, je za celo leto 10 7 7 za pol leta 5 gold., za četrt leta 2 gold. 50 kr * 1870. leta ta pravi pomen 7 da m minister za nauk 77 Slovenské Novinyu izhajajo že v tečaj v Peštu. One nam kažejo stan slovanskih naših bratov telj bogočastje v predlogii za imenovanje uda iz vrste uči- na Ogerskem , zato so nam zanimive. Za četrt leta m za deželni šolski svèt se sporazumeti z d e ž e 1 dborom; in 2. deželni zbor obžaluje, da Je veljajo gold. 50 kr minister za nauk in bogočastj pri adnjem imenovanji pustil to načelo, kterega se je on sam vedno držal (Konec prihodnjic.) * Slovansko slovstvo. biti stavlj Mnogovrstne novice. LetoŠnja Dunajska razstava obeta res velikánská To se kaže iz prostora, ki ga bode reči potřebovalo Dunajsko poslopj za raz- v Od pri- meri s prostorom Londonske in Pariške razstave, januarija t. 1. v Novem Sadu izhaja nov preračunjenega v štirjaških metrih. *) % ^ 1 ✓v 7% a 1 f% D/\ i/\ 4"% i/» ♦ C _ ___A____1m -___ __T___J _______f^ _ srbski list pod naslovom „Srbska Politika za Razglas, s kterim D j or d j e S tratimiro vi ć vabi tavlj reči: na naročbo jLic* liai uv>uv j pred r ov^iu ^it/ructi u« »v ' «> """ ±Zi U a S il C ii čk poganja za to, kar je mogoče, in da se mora poravnati jz Rusk ega razdor, ki so ga med srbskim narodom učinili neprija- \z Turškega telji v političnih in cerkvenih zadevah; načelo vsem prevdarja, da se prava politika iz Laškega 7 da je 77 bolje često neprijatelj dobroga u 7 pred iz Nemškega v Londonu leta 186 1800 1400 1450 3500 v Parizu leta 1867 2200 na 2547 8790 Dunaj leta 1873 4788 5090 5632 21936 ocrni .naznanja glavne točke svojega programa; te so Kako dolgo more konj lakoto in žejo trpět i 7 so p JL dokazale gotove skušnje. Brez klaje (futra) strpi kónj ripoznanje celokupnosti sv. Stefanove krone in 25 dni, če se le napaja; brez vode pa ne živí čez državljanskih dolžnosti do nje, a pa tudi zahteva 7 da Ne država prav tako narodom dá njihove pravice samo gradjanska, ampak tudi narodna ravnopravnost in dni. Ce je konj skozi 10 dni dobival klaje dosti vode, se mu je želodec pokvarii. 7 pa ne za- • V „ neograničena a avtonomija v cerkvi in šoli Te skušnje kažejo, kako zeló potřebuje kónj pijace (vode), da močán 5 1867. leta ne ustreza koristim niti celokupne monarhije, niti srbskim, niti avstrijskim Slovanom sploh, toraj je treba poganjati se za revizijo, ktera bo ugajala popolni politični ravnopravnosti vseh národov. — „ nagodba ostane in zdrav. Konj 7 kteremu 3 dni niso dali piti, je * il y 2 Meter (francoske mere) je 3 čevlje, 1 palec in linij ; š t i r j a š k i meter je kvadrat, kterega vsaka Mi smo uve- stran meri 1 meter. dan v 3 minutah vode spil 90 litrov (to je blizo 64 bokalov) * nalu, dovolil césar. Prihodnjo spomlad se neki začne to delo me požene v boj z mojim hevreka, in kakor bil bi rad,, „šimfati" se ni dalo, počutil sem se, kakor prerok Balaam, in ko bi bil poet, odo bil bi zapěl na „mladé". Crno morje s Kaspiskim morjem zediniti po ha-ki ga Ruska vlada namerava že več let, je zdaj Sklepi so bili popihnjeni, kakor prah na Gabriškem ter bode v 6 letih končano 9 klancu v Sušcu, celo krika stare tjotke nisem več slišal, dokler se ni zadela ob moja kolena, še vedno ponav-Ijaje: da je z desno uže na deskici stala, pa te ne- Nasi dopisi. Rusije v decembru 1872. snage so kar mimo nje * »a^uu, v kam bi šopek položila, kam šal pověsila, kam zontik naslonila. Dvignem tedaj svojo torbo ter odmerim tjotki prostor zraven sebe. Vendar če bolj těsno jej je bilo, če bolj vlečem veči kos je je pod tjotkinimi sfrfrale v le-ta vagon v kte V Morda se Vam rem, ne vé, čudno zdi, kako da sem celega pol leta molčal? i Nu vaje molčal sem prviČ iz strahu j drugič ? premišlje- ? kako bi si strah otresel. „Liberalci" imajo, kolikor sem čal, štiri glavne bate, s kteri mi ljudém omiko v mož-gane vbijajo. Naj pred oblečejo ognjusno laž v sladké besede. Ako to ne pomaga, poiščejo vse psovke po sera se svojo suknjo odmikal, bolj sebi 9 se do zdaj prepri- kostmi. Ko je bila mladina uže vsa objokana od smeha me tjotka nekolikokrat se strani voljna f da je naletela na tacega Herkula pogleda, menda x nedo slovarjih vseh jezikov ktere j m voeu. j cziirvw V , ivici o Z Q âJ O • vc tuui IV u«-« ^UlUuci jtuuio > — » im. u o n. v u.. --vijotav jvu i —— se namrdajo in razupijejo za katehsohen estetike Na vijstavku. — ,,Vijstavili vi što — nibudj ?" — Ničega e tudi to ne „Kudájedete? smejati, nic ne črhniti! Začne me izpraševati prav njej se ne resno u Moskvu. Na vijstavku? u ? HH I- IHI HRi I IHH1 I ter pošiljajo svoje „kužeta in pinče izpod desne in leve, ne vij stavil. a izpuščat svoja zaničevanje" na vse, kar jim ni po volji. Kažetse ničego. Hotite što — nibudj kupitj na vijstavke?" 9) Ničego ? ! nu, zaČem jedete v Mo- Ako ima tak sok potencirane estetike tudi podobo sa- skvu?"—Posmotretj (pogledat). — Posmotretj ! — Budem tire, potem se ve da Pitagorejci kričeči: „on je rekel u y skoro v Carijcine? a se razgrevajo do bahanaljske ekstaze v možganih „Razve vi ne Ruski ?" Ne Ruski? net. znaju, gde Carijcino. grešnih ljudi toplomer navadno tudi pri tem neíivu ne kaže nenavadne toplote. Na tak primerljej imajo „ li- beralci" še Četrti pripomocek, namreč „pogovoriti se na tihem". Včasi izpeljejo tak pogovor prav šarmantno po Nečajevski, včasi menj šarmantno — po pošti. Tako net: Net. — „Nemec?" — Net. — „Poljak „A kto vi?! RuskiJ* net, Francuz? net, * kto vi? nevželi Ceh?" ,, „Francuz ?" li?" - Net. — Net. Nemec? Net! opetj net! a k-t-o-o-o vi?? mnje nužno (treba) znatj ! ja dolžna znatj ! i« Tjotka toliko toliko da ni zaplakala 9 pleme- sem prejel pred tr^mi meseci pismo, v kterem toži niki so se uže držali za trebuh, plemenice si obrazčike neutralen" prijatelj , da se neki „mladi" strašno togoti zavile v fler (pajćolan), ves vagon se je približal po- jjucuuaicu |jiijatci| , u.a, ĎC licími „uiLa.ui auaou* (ad mores Ljubljanskih šuštarckov), zakaj da on ni ta in ta tisti čez mlade !" V 9 v svojih dopisih iz Rusije 99 - ako v • n simla t Nedolžni in zraven neutralni trpé za smeh. slušat tjotkini eksamen. Vže sem hotel tjotki povedati kdo sem, ai napenjal sem vse žile, da bi ne lopnul v ta trenutek nas hlapon zadrdra mimo cerkve. moje grehe! Bogme, to je strašno! Zato pa bodo tega Tjotka stegne tri prste, naredi čez-se križ veči sebe grešnika —r\ o 9 «-.-.«v. ~^—o— — ---o ~ — r ~—? ;------ -------- . ---- tudi pokorili. Satire, iz kterih se este- ter zavrne mlađega zijala iz poslušalcev: „Gemu sme tičen sok cedi, da njivi 9 bodo 99 mladi" dovolj pod rez na Lažski jete3 vi? razve vi ne pravoslavni?" po ruski, vendar natisnili slavni", 99 Net , ne pravo- nija vi? JeJ odgovori mladi. „No kakogo veroizpoveda- íí jih bodo menda na Dunaji v gotiškem štilu, zakaj nji-hovega očeta mrzlica strese, kedar vidi Cirilsko črko ali sliši „Moskvo". Ako mislijo „mladi" mene s tem ,,Vo što ^že verite vi, jesli (ako) ne v Boga?" ga vpraša dalje. — „Nikakogo". — „Razve „V Boga? net, ne verju" vi ne verite v Boga?" 99 Ni osramotiti ali me ježiti, motijo se, zakaj jaz jih nisem vo što. Celovek dolžen vse ispijtijvatj (preiskovati), vse napisal. Dolgo sem premišljeval uznavatj, a ; pise iz Ru s ij e reka ! hevreka ! kako mi je zdaj sukati do- i takija gluposti zanimajut odnih bab ni vo što ne veritj ; vera, veroispovedanije takimi brkla- 9 da bi ne šimfal čez „mlade". Hev- zavpijem v jesensko polnoč od ra- rijami se pečajo samo babe). šala", mu odgovori tjotka Ja takže (tudi) sli 9 99 pro učenih, pro prirodois- dosti precitavši „Obščeje obozrenije Moskovskoj politeh- pijtatelej, kotorije razsuždajut (objasňujejo), što ves ničeskoj vij stavki a kako bi ne? našel sem belo na 9 belem stavo ogledam ter jo opišem, si mislim, ne bo mi treba mir (svet) sotvorilse (se je vstvaril) sam, i što celovek da „mladi"' niso nié va-njo poslali. Ako to raz- boljše ničego, kak usoveršenstvovannaja sobaka (pes). a Na to o „mladih" govoriti in tedaj tudi ne „šimfati". Drugo jutro na vse zgodaj me hlapon zadrdra proti Moskvi. Vso pot do blizo stolice se mi je nehoté vedno ponavljalo: hevreka! hevreka! ) zacne mladi „liberalec" tjotki razlagati y da prav za prav oni učeni, ki izpeljujejo rod človeški od pasjega, in o „mladih" celó mislil več so tudi glupci (bebci), in da člověk ni druzega , nego obezjana (opicaj telesno in dušno razvi ta do najviše stopin je, zakaj priroda da ne delà nikakoršnih nic msem. ' T X V 4.» Uf • 4JIV f JL V JLXtV • XXX V « J LU IWIU1I1 W4V JUUJiUllJU T WW JLLCÍ j T KJ UV/ j W j ^JOVL^l« | i li VUtil VAVV XX V VAVACV mul M. i.»«, Iz le-teh sanj o svoji sreći me izbudi na mali skokov. Tjotka ga je prav pažljivo poslušala. Ko Je postaji litanija vskrikov v pomenu: otročiči! nesnage ! nihilist svojo učeno pridigo dokončal, ga vpraša tjotka, hentanci! golobice! Naglo skočim na drugo stran va- od kod on vse to vé. Iz knjig, )eJ odgovori, in ko bi gona in pomolivši glavo ven videi sem ravno še peto v narodu nekoliko več čitali knjige in menj poslašali nožico, ki se je skrila v moj vagon, za njo pa so se stezale suhe roke suhe tjotke: v levivelikánsko rumeno opahalo in belo modri zontik z rumenim pašom in ru-menimi kistjami, v desni ogromni šop poljskih cvetic vsake barve, vendar največ rumenih, na glavi beli klobuk z rumenimi trakovi in cveticami, na komarjev-skih plečih leskeči rumeno-svilni šal in pod njim obleka pisana, kakor kitajski šotor. Komaj mi je oko poměřilo pope, bilo bi v narodu več znanja in menj sujeverja „I vi vse verite, što razskazali?" ga vpraša tjotka. Verju, verju", jej pritrdi on. „Vot", povzame tjotka što duša moja bezsmrtna, što mir sozdal (svet vstvaril) 99 99 7 1 Bog verju nama) net nikakoj raznici, vi takaja Ja • v , i što čitala, to proče , ja takže znaju iz knjig Što bi pravdu skazatj, meždu nami s vami (med V ze baba, kakaja i razve (morda) toliko, što ja čelovek baba, a vi to rumeno-pisano prikazen, kar tjotkin glas uže v va- obezjana-baba". — Smeh je zagromel po vsem vagonu ; gonu zazvoni. Ozrem se; dva plemenika in dve pleme- nihilist, rdeč kakor kuhan rak, se zarije spet v svoj nici (sestričini ali bratranici) tjotkini se poselé okoli mene, zdratnljenega iz „hevreka"; jih kikiki in hihihi 9 kot; tjotkinih ustnic pa sopet obrne kmeni: „ZaČem ne smeh se ni dotaknil, resno se hotite vstupitj so mnoj v razgovor ?" — A vot, začem ne, jej odgovorim, neskol) ko nedelj tomu nazad, polučil ja (sem přejel) pismo, y kotorom menja uprekajut (kregajo) tem , što rugajus nad molodijmi. U vas est (vi imate) molodci plemeniki i prelestnija plemenici, razgovarivaja s vami, ja mog bi statj (bi morda začel) rugatsje nad njimi. Gospodi, mne rugatjse nad njimi! nad njimi-to! — ,,Bože moj!" je vskliknula tjotka, ,, milosti vi gosudar moj! hotite dožitj do glubokoj starosti ?" — Hoču. — to rugajtes nad molodijmi, rugajtes sto let! vot ja i ne dožila bi do česti, vstretitjse s vami, jeslib (ko bi) ne rugalas nad molodijmi uže semdeset osmoj god!" — Na to sem tjotki obljubil, da bom po ruski ,,rugatjse nad molodijmi" ali po mladoslovenski „šimfal čez mlade", zakaj rad bi doživel globoke starosti. Od radosti da me je tjotke ozdravila kakor od misli na odo tako tudi od „hevreka", povedal sem jej, od kod sem; ona pa od veselja, da je „dožila do česti, poznakomitjse hotj s odnim Slovencem", dala mi je iz svojega šopa najlepši kokelj, *) in povedala mi je, da v Moskvi najboljša stvar so „sajke". (L>al. prih.) iz Reke. — 2. dne januarija nam je došel smrtni list, ki naznanja rojakom, prijatlom in znancem, da je gosp. Ivan Junkár, inženir in vitez Franc-Jožefovega reda v 37. letu svoje starosti, ondi nagle smrti umri. Bodi spoŠtovanemu našemu rojaku zemljica lahka! Iz Blij V Istri 4. jan. B. — Naznanjam smrt preča- 8titega duhovnega pastirja gosp. Miha Zupančiča njegovim prijatlom in znancem. Danes je bil častiten pogreb. Naj v miru počiva ! Iz Zelezne Kaplje na Koroškem 3. jan. **) — Naša či- talnica 1. 1866. ustanovljena, do lanskega leta je komaj životarila, ker ni imela pravih duševnih moči, — s spre-membo duhovnov se je čitalnica tudi bolj oživila. Ker je sedanji neutrudljivi gosp. kaplan začel poducevati v petji, napravila si je čitalnica „harmonij", ki stane okoli 150 gold, in tudi nekoliko tabelj za vaje v petji. Zdaj imamo že mesec dni prav lepo petje v cerkvi, in nadejati se je tudi veselih veČerov v Čitalnici, ktera napravi prvo letošnjo „besedo" v nedeljo 12. dne januarija s petjem, deklamacijo in tombolo, za veseli predpust pa ples. Odbor vabi prijazno vse ude in ne-ude, naj se obilno udeležijo naših veselic. — Tištim pa, ki niso z nami, pa prijazno rečem, naj, ako jih ne veseli se z nami veseliti, vsem drugim ne branijo, kar se je zadnjikrat zgodilo. Iz Koslanjevice 1. jan. — „Das ist der so viel ge- schmâhte Mann, to je tolikanj obrekovani mož"! In kdo je tako obrekovan ? Naš župan, Sever. Zakaj? Poglejmo ! —--Slišal sem enkrat praviti (kdor je učen, že ve, ali je res ali ne), da boje vsi Mohamedanje pridejo v raj. Pa kako ? Po Mohamedovih mislih bomo boje v nebeski raj skakali Čez nekov graben. Kdor ne bo Mohamedanske ali Turške vere, ne bo mogel preskočiti in pade v graben, v pekel. Mohamed bo pa boje v kozla spreminjen stal pri grabnu, njegovi verniki in privrženci se mu poobesije na kocine in hušk? kozel skoči ž njimi čez graben, in tako so Mohamedanje zlah-koma v raji. Tako bi bil tudi za nas zdaj dober Mohamed take baže. Pri nas imamo grabne, potoke, ki imajo jako slabe brvi in mostove, da Člověk ne more *) Na Ruskem je letos iz začetka aprila do konca novembra vse prek zelenelo in cvelo. V gubernijah okoli Moskve je bivalo uže v aprilu po 20 stopiaj R. in več toplote. Jagode so cvele v pozno jesen, bezgovina vdrugič zelenela v koncu novembra in prve dni decembra. So le sv. Nikolaj 6. (po vašem 18.) decembra je prinese! sneg in mraz. Tacega leta MoskviČani ne pomnijo, Pis. *■*) Ponudba jako draga. Vred. z lepo čez priti. Kaj ne, kako lepo in dobro bi bilo to : kozel bi stal kraj potoka, člověk bi přišel, sel bi mu na vrat, ali pa med roge in hušk! pa bi bil onkraj potoka! Po naših brveh hoditi je teže, kakor hruške peči. Da je temu tako, naj povem nikoliko izgledov. Pri Koprivniku je bil most jako razškatljan, voda pride in odnese nekaj brun. Tudi krava pride, pa zanašaje se na celoto mostů, stopa moško Čez, in štrbunk sprednji del krave visi čez most, zadnji je pa na mostu. Žival ni ne na suhem, ne v vodi , ne na mostu ne pod mostom. Ali ni to čudno ! Ljudje so morali prihiteti s čolni, da so resili ubogo žival. — In nazaj proti Ko-stanjevici je brv, ki je imela v sredi toliko luknjo, da je krava po nji grede z nogo stopila vanjo, in malo da si ni zlomila noge. Mož jo je moral doli tišcati toliko časa, da so ljudje pritekli in živinče rešili. — Enako so tudi drugod brví v ciganskem stanu. Kolika nevar-nost je za otroke, da v vodo ne padejo, zlasti pa, ker so držala pri brveh tako visoko postavljena, da jih otroci še doseći ne morejo ! Kolika nevarnost tudi za odraščene, da se ne bi o Božicu skopali v hladni vodi! — Ali toraj ni res, da bi bil za nas jako dober Mohamed — kozel?! — Naše brvi dan na dan povprašujejo župana, kdaj jih bo nekoliko popravil. Pa župana le ni in ni ! Nekemu poštenjaku so se toraj že smilile brvi in tišti, ki hodijo po njih in župana ljubeznjivo pocuka za podbradek, rekoč: „Kako pa, da ne skrbite za popravljanje brvi?" Pa župan takim muham Kostanjevi-škim le na kratko odgovarja, zato tudi zdaj reče : „Meni to ni nič mar!" Oho! župan, le počasi; počasi se tudi daleč pride! Mi smo pa vedno teh misli, da je županova dolžnost, skrbeti za mostove in brvi. Hm ! ali se motimo? Kaj? Meščan. Iz Vrlinike 4. jan. — V 10. seji deželnega zbora je c. kr. deželni predsednik, na interpelacijo dr. J. Blei- weisovo, o vladinem mišljenji projectiranega „Cornovega grabna" tako temno odgovoril, da ne vemo druzega, ko to, da se morajo denarni zaostanki še iztirjati, ter da se bode „ob svojem času"' moČvirje na podlagi, neke c. kr. ministerstvu poljedelstva predložene postave, osu-ševalo. — Ce je tedaj nakupičenega zaklada obilo, kakor mi po svoje slutimo, (kajti ne razjasni se nam v našem jeziku nič, da bi vsaj količkaj o tej manipulaciji razumeii), drznemo se tedaj poprašati : ako se „graben" i*es dělal ne bode in če smo za ta namen že enkrat nam namenjeni znesek doplačali — ali bi ne bilo dobro to : da se eksekviranje, že druzega denarnega namečka za oni „grab:n" odloži do „.svojega časa" ko zvemo, kako se bode za ta denar osuševalo ? Male ,,grabne" ob njivah iztrebimo tudi lahko tako, da bi ne bilo treba za-nje denarjev s prisilstvom v davkarije nositi. Tedaj — kaj pravite, ali bi bilo to dobro ali ne ? — O tej priliki ravno tako tudi prosimo one gospode, kteri imajo našo prošnjo, predloženo si. deželnemu zboru v pregled in priporočilo pri vladi, da se naj naše občinske volitve potrdijo, kar se je enoglasno sklenilo, da blagovolijo že vendar enkrat predložiti jo v podpis onemu gospodu, kteri nas lahko reši, naše dolge županove, koledovalne procesije, od Poncija do Pilata. Ce nas res kmalu usli-šite, bomo Vam zelo hvaležni; ako ne, pa sopet volimo to, kar smo že dvakrat, ker doslednost je naše geslo. Kedaj in kako bomo uslišani Vrhničani, to dragi bralci, zveste gotovo brzojavno, kakor hitro nam pošljejo iz Ljubljane potrebne galvanične baterije, do tedaj pa z Bogom! Vipava 3. jan. („Sokol") naš napravi 12. dne t. m. veliki ples, pri kterem bode godel vojaški septet Franca Karola iz Gorice. Začetek ob 8. uri zvečer. Sokolov odbor. Peč. Pri novi volitvi občinskega starešinstva Otrok je bilo v porodnišnici 102 rojenih; od teh bilo 12, matere so seboj je bil za župana izvoljen sedanji župan Janez Barlič, jib je umrlo 7, mrtvorojenih je za svetovaba pa tudi sedanja Jako b ž urbi iz Hudij vzele 82 otrok; konec leta je ostal še i otrok, in J e r n e j Barlič iz Gončanov. Soiartno pri Litiji ' — 7 "y j www... »v, ^ wxvr«.. Ker se stroški za enega otroka skozi 10 let, dokler i an Pri nas imamo vže od je najdenec v oskrbi deželni bil ki , m oraj o naj manj so nam jo ceniti na 300 gld., se je po takem, ako bi bilo teli 82 lanskega predpusta vročinsko bolezen neki rudarji zanesli iz Trbolj; zdaj se nam je pa pri- otrok doživelo 10. leto/deželi prihranilo 24.600 gold, klatila še druga, namreč kozé. Zanesle so se nam iz Najdencev, kteri so še iz prejšnjih let in po Primorskega. Na Preseki in Ljupinici so nekteri kozavi, tujih najdenišnicak v deželni oskrbi pri rednicah, ostalo da je grdo; 4. dne t. m. je tudi 22 let star člověk za kozami umri, ker se je prehladil; kajti bili so tako ne- Je lani se 780. spametni, da so že kozavega Gosp. dr. Costa se je danes kot zastopnik nesli ! kaka druga ne pritisne mladansko. četrt ure daleč domů pre- družbe kmetijske Kranjske podal na Dunaj v zbor, ki nico videl Bog daj, da se ne širi bolezen dalje ali še gaje c. k. ministerstvo kmetijstva sklicalo zarad raz-» nn rtm't.'onoi — Tudi uri nas ie vedno do- prave nekterih ustanovnih zadev. Gosp. So Imaj er se je v soboto podal na Ko- pri nas Je vedno po- ? adventu sem zjutraj leposvitlo kres-božićni dan je hrošee (keber) okoli mene roško za družbo kmetijsko nakupavat Belanskih bikov Ka- brenčal kakor maja meseca in na sv. Stefana dan so letale tudi bčele. Kaj tacega ne pomne nihče. kor pa je vreme čudno, tako so tudi nekteri ljudje in še posebno nekteri naši poslanci. Morda jih tudi m telic. vreme tako suce jih luna trka. ali kar je še bolj verjetno da Želji družbe kmetijske vstreči, se podá te dni v Belgiškem predivstvu izvrstno in djansko izvedeni gosp. Rihard Dolenc vBohinj, da pridnim ondašnjim gospodarjem razloži lanorejo po tem načinu, ki bode obilo povzdignil dohodke naši deželi. Gotovo Ljubljane. (Odbor družbe kmetijske) je v poslednji dobro doide predstojniku Bohinjske podružnice faj - svoji seji pod predsedstvom barona Wurzbacha določil moštru Mesarju, za napredek kmetijstva v Bohinski program občnega zbora, ki bode 29. dne t. m., in dolini jako vnetemu, pa tudi vsem ondotnim unim go- kterega naznanja naš prihodnji list. — Podružnica Bo- spodarjem. Kedar gosp. Dolenec dovrši svoje poslan- štanjska naznanja volitev predstojnika svojega, stvo v Bohinji, se podá v Vodice. pri kteri je bil izvoljen gosp. Prokop Bohutinsky, Matičnih zadevah.) Vceraj so se v tiskarnico oskrbnik grajščine Boštanjske; odbor je radosten sprej el oddali rokopisi za dve knjigi, ki ju Matica za 1873. to naznanilo in pa sprejel nasvetovane nove ude. — 122 dá na světlo, in sicer „Slo venskega narodopisa gold. 25 kr. 122 ki jih ima družba plačati za prostor svo- u jih stvari v prihodnji Dunaj ski razstavi se j.7 i. 1UUU i-JJ JL JLS U. Í.J. <*J O XV1 la^OkOiTi , O O posije 1-1 Ct. Podružnici Metliški se posije mladih Su- na Dunaj. . snopić in „Letopis" za 1873. leto. Tudi dopis iz Dunaja naznanja, da F. Koke kmalu izgotovi 3 zemljo- vide za 1873. in sicer: Ne m čij o, Italijo in Ev- fol ških presicev na njene stroške proti temu, da po- ropsko Tur čij o z drugimi vzhodnjimi deže-lovico kupnine družbi povrne. — Od deželnega od- lami. Ker se je nadjati mnogih novih udov, natisnete bora družbi naznanjena prošnja občine Se mi š ke da uuia uiu^i uc*«uc»uj^u«. ťivouj« uuuiuv, va«, se omenjeni knjigi v ^800 in 2500odtiskih. — uauautu bi se jej dovolilo ; j00 do 600 gold, za napravo kali, Matični doneski jako hité dohajati vsled razposlanih se bode vslišala brž ko si. ministerstvo kmetijstva družbi opominjevalnih pišem; želeti je, da vsi dojdejo vsaj do Jako vstreženo bi bilo , ako bi se Zaostal i izroči v ta namen obljubljenih 1500 gold. 31. januarija t. ----- ^ «7 — \) - ~ ^ ^ ^ ^ Q w - V JL * J M/JLX VI I^V 1 XJ l^V V« JL » V IV V/ v KJ 11 VU V JLJIV/ Ml f V/ J W V/ MA KS m* mestnem loterijskem posojilu)} zarad kterega doneski za 1873. 1. kmalu pobrali, da se tudi novi udje so šli v zadnjem listu naznanjeni gospodje na Dunaj, vsi natisnejo v imeniku. moremo danes toliko povedati, da prav gotovega o tem (Hranilnica ljubljanska) je v poslednjem svojem niso nič nazaj přinesli, a vendar tudi obupali ne, da ne občnem zboru iz volila 1>? novih udov bi se dovolilo. ne potem ? da bi jih volili oni, kteri imajo svoj denar izročen gospo-(.Pogled v ljubljansko bolnišnico.) Zanimivo bode darstvu hranilničnemu, ampak direkcija jih izbere in marsikomu zvediti gibanje v deželni bolnišnici preteklo zbor jih sprejme. Da je ta dvanajsterica po vse podobna onim 12 „apostolom", ki so unidan pridigovali v leto 1872. bolnišnici je bilo bolnikov lani in sicer : na od- kazinini gostilnici, pričajo našim bralcem imena ki so 1 J w WA4V/ I AWUI m U1VWA • WV*. ^UO tllllivl j JJLCiO A 1X1 UlOilbUlU JLlJa^llC* j XV JL OU delku za notranje bolezni 997, na ranocelskem oddelku sledeča: Deschmann, Galle Karol, Lasnik, Lukmann 895 na oddelku za sifilitične in kožne bolezni 353 , na> uuuuiau ac* o i úl i x c i i j. xu auiiuu uuitiiui ut/i oddelku za ženske bolezni 36, tedaj skupaj 2281. , na Od teh je ozdravijenih ali zboljšanih izstopilo 1881, umrlo jih je pa 223; " Jan. Jan. 1er 7 7 Mahr Ferd., Miïhleisen Art., Janesch Jan., Plautz 7 konec leta 1872. jih je tedaj v bolnišnici voljenih bilo? Samassa Alb., Seman Ig., dr. Schaífer, Fr. Zieg-Ko bi pač dežela volila, koliko teh bilo bi iz ostalo 177, med temi 2 kozava bolnika. Primera lanskega leta s predlanskim kaže 7 da dima Je (.Ljubljanska cigarnica) je lani vsako leto več na svetu! Čuj te ? koliko naredila 42 mili- lani 62 bolnikov manj v bolnišnici ostalo, akoravno jonov cigar; to leto pa jih narediti hoče 64 milijonov jih je 59 več proti letu 1871. vstopilo. Vzrok temu je in za leto 1874. je preracunjenih 90 milijonov. 7 nekoliko tudi ta, da se po novi vredbi 4 oddelkov mar- ( Veseli večer v rokodelski družbi.) Kakor je bila sikaj hitreje ozdravlja; letošnja topla zima je pa drugi jako živahna božična veselica, ki so jo v društvu roko-vzrok, da ne silijo bolniki še bolj v bolnišnico. delskem obhajali rokodelski pomočniki novega PH i HM ^HH^^^^H^H Hi leta norišnici je bilo lani 146 norih oskrbovanih; večer v polno zadovoljnost oblino zbrane gospode s pet- popolnoma ozdravijenih ali saj izboljšanih jih je izsto- jem in deklamovanjem, tako bode gotovo tudi sveča- pilo 66, umrlo jih je 23, konec leta jih je tedaj ostalo 7 57 isto število (146) norih v čuden prigodek je ta, da predlanskem je prav t norišnici nost vila ki jo je na sv. treh kraljev večer družba pripra bilo. novi svoji vejici družbici rokodelskih učence v v prav prijetnem spominu ostala vsem, ki jih je bila. porodišnico je lani z ostalimi 5 od leta 1871. družbena dvorana do dobrega polna. Res milo je bilo vstopilo 112 nosečih; 107 jih je večidel z otroci vred gledati vesele rokodelske fante, kako zvesto so poslušali zapustilo porodnišnico, umrle ste 2, konec leta so ostale govor, v kterem je družbe mnogozasluženi vodja gosp Predlanskim dokler v. X. i.Kj\Alt*UOl±Ll±l , U.UXV1CX je U i 1 ČI O C J jih je v porodnišnico vstopilo 135 več. bila V se najdenišnica, dr. Vončina jim razložil pomen veselega večera 7 ob- činstvu pa jih představil ko pridne učence, kterih 69 v sak o nedeljo redno in željno prihaja v družbo učit in skupščino. Ce je pod Belkredijem nemika klika 1 A 1 v • A v 1 • 1 1 A * • *•! • V . 1 «1 1 «1 • ♦ t v • 1 % . • • «.11 kratkočasit se lei 80 V letih postěno, m med kterimi jih je veô takih, zabranila izvanredni državni zbor, kteri je hotel doseči vodji dali hraniti že 51 gold. 70 kr. spravo vseh enakoupravičenih narodov, in so Kranjski Prikipelo je pa do vrhunca veselje fan tov, ko se jim je deželni poslanci pod Hohenwartom deželni zbor po med drugimi darovi razvila in pokazala lepa zastava, krivici proglasili za illegalen (nepostaven), je pač y nune, vse drugo pa ste sveta dolžnost spoznati zdaj vsem diplome, ktero poslancem, ki ktere podobi so darovale častite oskrbele preblagi, učencem že dobro znani dobrotnici, pod zastavo oktoberske gospé So imaj erj e va in Murnikova s pripomočjo mnogih dobrotnic in dobrotnikov. — Potem je 12 učen- deželni zastopi v svojih arhivih, da v tak em stojé kot „bestandiges und unwiderrufliches Staatsgrundgesetz" hranujejo cev v splošno pohvalo deklamovalo, med deklamacijama ratu", ki stvariti hoče direktne volitve „rajhs- , 0u»«i.u XJWV; vm^xvmv, » ^uurv, , Ul prOStOra pa lepo pelo. Konečno so sprejeli božične darove, ki več za-nje. Za Avstrijo gréi Složni in edini morajo ste jih jim že omenjene gospé oskrbele. In tako se je po takém vsi konservativni poslanci postopati, kajti le veselo izvršila večernica lepa. (Slovensko gledalište) přetekli pondeljek je za-dovolilo vseskozi po vseh prostorih napolnjeno hišo. prvi jako micni novi spevoigri Bodi po slogi doseže se z m aga! Beustova veljava čedalje bolj propada. Na beli dan so nainreČ prišli zdaj njegovi „diplomatični j^X ▼ A jajvv UilV>Ul JLIU V 1 O^U V Vl^ll při lil val se je posebno g. No Hi in pevski zbor. meni vesela igra ,,Ravni pot najboljši pot" přinesla nam je prilj ubij enega komika g. Pavla Drahslerja zopet en- zadev Àvstrijskih odliko- skoki" od leta 1870., ko se je začenjala vojska med Druga Francozi in Prusi. Ko je narareč Francoska vlada voj- sko napovedala Prusom, je Beust krat na oder. Živahno pozdravljen igral je „ tako polno humora, da smeha ni bilo ni konca ni kraja; i • rr • i « i i / / a , ju kot minister vnanjih , ministru Francoskemu Gramontu, solmastra" obljubil pomoč Avstrije, která je pa potem y ko se Je tudi vojska začela, Francoze na cedilu pustila. Zdaj je Gra- , Kaj zel mu je kot „cerkovnik" prilagal iz- mont razglasil nektere besede iz Beustovega pisma od vrstno. Naj bi prav kmalu v kaki veči burki skupaj 20. julija 1870. leta, ktero hudo kompromentira posto- nastopila! Tudi vsi drugi so vrlo pomagali k dobrému panje vlade Avstrijske. Da centralistični časniki Du-vspehu te igre. Konečno se je ponavljala opereta : „vino, najski se strašno togotijo, da je umazano perilo Beu-ženske, petje"; gospa Odijeva, gospodičina Rosova stovo prišlo na dan, lahko se razume samo po sebi in gosp. No Ili so v petji in v vsem drugim izvršili al to je sopet posebno karakteristično za nemčurskó svoje naloge na glasno pohvalo. Dramatično društvo kliko, da Napoleona psujejo zdaj z vsemi mogočnimi soglasno kot „rešitelja ? zdaj dobro popravlja, kar je zamudilo izprva priimki, kterega so pred 12 leti Stari udje in oni, ki želé z nova pristopiti v človeštva" molili! Mohorjevo društvo ) naj nikar ne mudé z do- Hrvasko neski, ki se jemljó le uo konca meseca se dolgo dobi knjig. mudi, rad m ar cij a Kdor demo pozaDi, m potem mu je A. Lésar žal, ko s pravico Kakor pri nas v Cislajtaniji ne narodom naprej, taka se tu m ne V^VXAIV U (A f A V/V f W V i-Li lití! VVAVXJJL V>J J I Translajtaniji godi Hrvatom: oni so danes tam y bili ob novem letu lani > ri-v so y poverjenik za ljubljansko dekanijo. ravno so krotki in odjenlj ne za stopmjo niso naprej, če bili v oj ih zahtevah, kar Novlčar iz domaćih in ptujih dežel. so le mogli. Nemec hoče tù, Magjar tam gospodariti Razpor je očiten med Deakovci na Ogerskem, al da ne Iz Dnnaja. Če bi 1 Je res y kar pišejo centralistični drug druzeg stranka prišla do krmila ; držij se kot smola časniki, hoče ministerstvo koj v pričetku zborovanja to je že 15. dne t. m. s predlogom za premembo volitev poslancev v državni zbor (to je, z direktními vo- litvami) stopiti pred državni zbor. Tista nemčurska klika, která v tej volilni premembi pozdravlja „ Oklic našim gospodarjem. ízvrsi- tev nemške državne misli" (,,die Durchfiihrung des deut-schen Reichsgedankens"), kakor je te dni nek centrali- stičen časnik to reformo imenoval, že komaj čaka, dobi to mašino v roke, ki jej ima služiti za gilotino da po 15. dan t. m. dopoldne ob 9. uri v Med jato vi hiši bode kmetijska družba Kranjska po poti dražbe (licitacije) prodala nekoliko telíc Belanskega (Mollthaler) plemena, ki je rdeče barvě z belimi lisami. Oklicala jih bode za polovico tište cene, za ktero bodo kup- kteri se glava odseka oktoberski diplomi, kot „nepreklicljivo državno temeljno postavo" slovesno razglaša, da v državni zbor imajo „deželni zbori pošiljati ^ 1HJ Li LAUj J --- ---JL m ' ki veleva in Ijena. Plaćati se morajo brž na mestu. _ _— « • A AAA V i . V • o d N a s (Veličanstva) določeno število poslancev in po kteri se ima razrušiti zgodovinska podlaga Habs- Naj bi se tudi te licitacije vdeležilo veliko gospo- darjev, kakor unidan, in to posebno iz Gorenskega, ker za te kraje je to pleme naj bolj pripravno. Bralce „Novic", kterim je mar za povzdigo domaće burške monarhije, da bi se na njeno mesto posadil živinoreje y w.«w j -------_ —--- prosimo, ta oklic razglasiti. yy deutscher Řeichsgedanke u obličji teh osode- olnih namer je tedaj popolnoma upravičen oni raz glas, i so ga ob novem letu soglasno vsi češki časniki na Glavni odbor družbe kmetijske 1873. v Ljubljani 5. januanja čelu svojih listov přinesli in čez kterega so centrali- V stiČni časniki kakor jastrebi planili ter ga mesarili vsak po svoje; eni so ga krstili ment" Cehov. Prihodnji yy naš klic na boj a y drugi yy testa- list prinese glavne točke one pomenljive novoletnice, ktera nič druzega ni, kakor na postavni podlagi skupni vpor českega noroda proti direktnim volitvam. Komur koli še ni izginila iz srca zavest za postavo in pravo, mora se skladati 3 fl. 80 Žitna € e u a v Ljubljani 7. januarija 1873. (Metzen) v novem denarji: paenice domače 6 fl. 10. 4 fl. 20. ajde 3 fl. 20. bananke 7 fl. 12. tursice 3 fl. 20. sorsice rži jeèinena 3 £1. 10 ovsa 1 fl. 80 K r o m p 1 fl prosa 3 fl. . 70. y in mora tak yy raj h srat u y z razglasom češkim gré na to, da vniči véliko cesarjevo pismo v _____________ „ sko diplomo od leta 1860. — prihoriscirati za illegalno Narodno posojilo 70 â. 60 kr. ki oktober- Kursi na Dunaji ?. januarija 5°/„ metaliki 66 fl. 60 kr. Ažijo srebra 106 fl. 50 kr Napoleondori 8 fl. 64 kr. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Založnik: Jožef B!aziiiko\i (lediti v Ljubljani.