PRIMORSKI DHfMK U~—i. ,,GL~ASILO OSVOB°DH-WE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE —- bt9v- A23 vm Po dolgotrajnih in težkih mukah je bil včeraj objavljen tekst sporazuma o blagovnem prometu z Jugoslavijo: namesto predlaganih šest milijard, so predstavniki ZVU pristali le na nekaj več kot eno milijardo lir prometa! Do kdaj bo trajalo to sabotiranje razvoja tržaškega gospodarstva? MED FLRJ m ZUD ^^I^OjGD_SPODflRSREBa SPORAZUMA ___ SKRAJNO NIZEK OBSEG Predvidene blagovne zamenjave TRST, nedelja 19. septembra 1954 Cena 25 Ur PRVI PAM PROSLAVE „STA]ERSKA V BORBI" na nekaj^eč l|^sIovan®*£eSa predloga od 6 milijard lir __ pomeni nravn ”1,l,*a,,do Ietne blagovne zamenjave ®a žo g°sPO«*arskih interesov Trsta f tmenjav?""13 -° trgov’ J«SOsli Med Trstom in tobra zlii0’ katere«a J« 8. ok. podpisal iiž£0si°rn/k0 JIad0 ^etniv ei - * Slobodan Karič, ta za zUnr2aVnega sekretar>a- 2vU Ru« i?6 zadeve> in za pissrne vo -i namestnik šefa je sledeč- 33 ga guvernerja Vlade FLRJ k°hčihe bi sp'sek vrste in 9a zTČT’- razP°i°žljive-liudske rem.hiZ Federativne v britansk0^nl ^Ug°$lavije razdobje °?mensko cono zc sta»niki 7„; m?sec««. Pred-Prave vezi}fske vojaške u- >e Po dJ::UCll\ta sPisek in Uvo*n° dovoU °bvezali izdati w in.o ° 3 ”3a ali olamti ‘ere£W vsehm UV°Z blaga’ ka- •Poje stran Pril0ga A- S Ju9°slavii„ 1 S0 Predstavniki h°Pa Zd„ Tm’ da nP~ potrebna .priPrahjena izdati *to blago*V°Zna dovolienia P°iaške tSarVniki Zavezniške >eznam vrste6 s° Podložili Sa- ratDolZ, ■ m oličine bla-britanskn 3lvega za izvoz iz p Jugo °,?meriŠke ‘one STO mesecev p'Z 20 razdobje 12 Padske vi„Z avniki ingoslo-Vili in , e 50 ta ^ek pro-‘ali iziatf P° diskusiji obve-^Poljenin potrebna uvozna ^TUg nači 0Zlroma olajšati na uvoZ blaga, katere- Prašanja ^ ^idali Z? }?■ delajo veliko tl «u Vidalijev govor, M< biSrtf'Scu tega '■de- B al‘ \eLhl}° prav, če bi !'Porii *ndarle končno od- K že ic, ki smo ^iakai^okrat postavili: ^enei, rusfci tlsk doslej u ^Padei jvojem članku ni i^škenn P°sku?a Za rešitev Jo ln ga vprašanja med Ita-Jn v, Jugoslavijo? l)Xh< bi T?, Pri vPraša-;ktili ' bll° dobro, če bi *S«j 0JP°Jlm., Poslušalcem tled* odgovoril tudi na na- s^kai Z„VlHZllVa vPrašanja: diCo aj «L,ntta» niti z bese-"jed j® omeni, da se vršijo f 0 ZvezŠ Vl]0 m Sovjet-e8o ,®*° posojanja za do- ma? irgovtnskega cijskem računu Export-banke izvozili Jugoslovani v Trst za 841 milijon, lir blaga in istočasno uvozili za 695 milijonov lir blaga. Celotni promet je torej znašal nekaj nad milijardo in pol in se bo po zaslugi sporazuma povečal komaj za približno 45%. To povečanje je minimalno, saj obstajajo zelo velike realne možnosti za mnogo večjo obojestransko koristno trgovsko zamenjavo. Predstavniki ZVU in nekateri vodilni funkcionarji tržaške trgovske zbornice so tako še enkrat potrdili, da nočejo obojestranskega koristnega sodelovanja in da jim gre v prvi vrsti za to, da zmanjšajo trgovski promet. Pogajanja so se vlekla izredno dolgo. Predstavniki ZVU so jih po tednu dni razgovorov prekinili za 15 dni in ob koncu tega roka so zahtevali ponovno prekinitev za 15 dni. Potek pogajanj, dokazuje, da so predstavniki ZVU iy_ nekateri funkcionarji (Nadaljevanje na 2. strani) sporazu- Pila lak ki P) '*i knr,fy'*J*UJim n<* H■ mtva znr\n,CipTedstavnik 1 ^ objci" kTLdVe besedi 0 izja. .al Bbpw -5 tem t) zvezi naVel‘ 'rOalP. ŽJraškov!č?lJe 9ade'» kaj k°minf°rmovski tisk ka boloailvlZ3,ave . Predsedni- ce I7g,arske kominformištič-ervenkova, ki je ^izboljti T7ala BolgZ tl*v\jlrfrati. Odnose z lu. šr tudi 'to d130 m Grčijo? dšsh°mč 'za L lt..0,ae,}ieni aa vsebuje priloga B. Predstavniki ZVU so potrdili, da bo njihova uprava izdala potrebna izvozna dovoljenja za to blago. 3- Predstavniki vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije so predlagali, da se izvrši plačevanje za blago, našteto v prilogi A in B, po že obstoječem računu, dogovorjenem med jugoslovansko Eks-portno kreditno banko v Beogradu in tržaško podružnico Banca dTtalia. Predstavniki ZVU so sprejeli ta predlog. 4. Predstavniki ZVU so Predlagali, da bi se uporabil sistem. «komisijskih naročilu, za katera so različna tržaška industrijska podjetja posebno pripravna, kot sredstvo za povečanje izvoza cone v Jugoslavijo. Jugoslovanski predstavniki so se obvezali, da bodo proučili ta predlog. 5. Predstavniki jugoslovanske vlade in ZVU so razpravljali o možnosti obnovitve pogajanj in so izjavili, da so njihove vlade pripravljene proučiti to vprašanje, kadar bi okoliščine to zahtevale. Kot vidimo, gre za bistveno novo ureditev trgovske zamenjave med Trstom in sosedno jugoslovansko republiko. Ze do sedaj je sicer Trst izvažal po posebnem računu, sklenjenem z dogovorom iz leta 1948 med jugoslovansko Izvozno banko in med tržaško filialo Banca dTtalia, vendar je ta sporazum vključeval samo način plačevanja. Sedaj pa so sprejete podrobne liste blaga, katerega bo Jugoslavija izva-2a3a. v ^rst in katerega bodo tržaška podjetja izvažala v Jugoslavijo RJMi 18 _ italijanski zu- uejstvo, da je končno le u- j nanji minister Attilio Piccio-rejeno vprašanje redriih tr-jnt, Katerega sin je zapleten govskih odnosov med Trstom in Jugoslavijo, pa je edina res pozitivna stran novega sporazuma. Sporazum namreč v svojih bistvenih postavkah v listah uvoza iz Jugoslavije in v listah izvoza iz Jugoslavije žal ni tak, da bi pripomogal do ies obsežnejše zamenjave, Jugoslavija je predlagala v začetku pogajanj, da bi celotni obseg trgovske zamenjave dosegel okrog 12 milijard lir, kar pomeni, da bi znašal jugoslovanski izvoz ti in uvoz prav tako okrog 6 milijard lir. Ta predlog je bil točno dokumentiran. Jugoslovani so, kot tudi potrjuje točka 1. omenjenega sporazuma, predložili podrobno listo, v kateri je bil označen tip in količina blaga, ki ga lahko po jugoslovanskem mnenju absorbira tržaški trg. Odgovorni funkcionarji Zavezniške vojaške uprave in nje J° *m*tratOk0TaVO de3< Je. Pa kot izraz tez- * Boip^mahž, je~m9arij0 Z'Zaclil 0J-nosov *«4edr?. težila tUaoslaV » Ki tja h. Ki a« ~ ^ normali- 'c Prisadi,,, ,UStrezala nj*- t SeUedn , UQnHm? > ničesar „a‘Vle b° o VaWtnemPTdai> kir inld°0s*Tia\a^ tČ** nanZ^ag° khub na- helijevemu repen- nU! nitaail na° oa. pa objavlja bHi\ uPodne fi‘ ttTani vU’ Ije-n- b-ko JL ci“nke, ki b, Beri1 o tnk0 objav- Prap Ve'leto» *Messag- rirriti.p0 fašic’» - - se v niL‘ ”CUlien? iraža;iad Pa ; ootonni^ a prodaja 'ih 0 ie i>T„ e interese, ki nier nrnskih Či 1mperinlistič- o &Ž raz- Pri Pravi «Io t°Pet Pom, 0 «barattoa in S0ž‘če -.PtepustiH -v Pn-firigj?’ Elerjg A Hrvatine, Bari. odnike, Sv. J»lto krsai Lažaref m cel° atfQl Se Ti* na tl^išče Th°cla v ^^ožnost >Ui nin,.asn°: 'n 'ahko^s3^0 prl' kaki-.— 51 3e za- PREDSEDNIK TITO BO GOVORIL DANES DOPOLDNE OB 10. URI Govor bodo prenašale vse jugoslovanske radijske postaje - Visoka odlikovanja udarnih brigad MOV Najce Lackovega odreda, Kozjan-j V okviru praznovanja na Ostrožnem so danes odprli v Celju številne partizanske in druge razstave. Maršal Tito je odlikoval za posebne zasluge za utrjevanje bratstva in enotnosti med jugoslovanskimi narodi ter za zasluge za narod v narodnoosvobodilni vojni z Redom zaslug za narod prve stopnje II. SNOUB Ljuba Šercerja, VI. SNOUB Slavka Šlandra, XI. SNOUB Miloša Zidanška gade ter borce 13. brigade. Dopoldne pa so v Joštovem mlinu v Medlogu, kjer je bila decembra 1939 partijska konferenca, odkrili spominsko ploščo. Svečanosti so se udeležili najvišji slovenski voditelji z Miho Marinkom na čelu. Od 12. do 15. ure pa je OSTROŽNO, 18. — Ostrožnem se je pričelo da-| skega in Kamniško-savskega nes veliko dvodnevno prazno-1 odreda, borce Tomšičeve bri-vanje pod geslom eStajerska gade in Kamniškega bataljo-v borbin. Ze v prvih dopol- na, patrulje Zidanškove bri-danskih urah so se začeli zbirati na Ostrožnem partizani iz vseh predelov Jugoslavije, da bi obudili spomine iz dni borbe za svobodo in pokazali obenem svojo odločnost v nadaljevanju graditve socializma. Na tisoče in tisoče ljudi je že prispelo s posebnimi vlaki, avtobusi, kamioni in drugimi prevoznimi sredstvi, da bi se udeležili številnih današnjih proslav. Prišli so tudi z Goriške, s Koroške in pevci iz Trsta, da bi izpričali svojo povezanost z matično domovino. Danes popoldne, na dan pred osrednjo manifestacijo na Ostrožnem, je bil na prostornem in z zastavami ,in cvetjem okrašenem Titovem trgu in nr Trgu V. kongresa v Celju sprejem patrulj IV. operativne cone, ki so vse te dni obiskovale številne kraje, kjer so se borile in bivale med narodnoosvobodilno bor- bil na celjskem letališču prvi j ter 13. SNOUB Mirka Bračiča, jugoslovanski aero-ralley. No- J z Redom bratstva in enotno-coj pa so bile^ na Ostrožnem,! sti prve stopnje pa je maršal v Celju in bližnji okolici šte-1 Tito odlikoval štajersko bri-vilne kulturne prireditve, j gado VDV. Osrednje zborovanje bo jutri ob 10. uri. Računajo, da se bo te manifestacije udeležilo nad 300.000 ljudi. Pred častno tribuno se bodo postrojih preživeli borci štajerskih brigad. Kot poročajo, bo na tem osrednjem zborovanju govoril predsednik republike maršal Tito. Se pred tem pa bodo nastopili na slavnostni tribuni združeni pevski zbori. Sodelovalo bo 2-500 pevcev. Po- Burmanski tisk o Titovem obisku NEW DELHI, 18. — Vodilni burmanski list «The Times of Burma« piše, da je treba obisk predsednika jugoslovanske republike maršala Tita v Burmi toplo pozdraviti ne samo zato, ker bo utrdil že obsto- ,, c , . ječe prijateljske in bratske .. . , poldne pa bo letalski mitingi odnose med Burmo in Jugo- bo. Ogromna množica ljudi je s sodelovanjem enot JLA in slavijo temveč tudi zato ker sprejela patrulje Slandrove druge športne in kulturne pri- bo ustvaril temelje za nove brigade, Krškega odreda, bor-1 reditve. 1 odnose med Evropo in Azijo. Glasilo protifašistične lige Burme «Man Taing« pa piše med drugim, da veže Burmo in Jugoslavijo trdno prijateljstvo. Burma in Jugoslavija sta se borili za svojo svobodo in neodvisnost. Obe sta samostojni in neodvisni državi, ki nista članici nobenega bloka velesil in ki iskreno težita k utrditvi svetovnega miru. Obe državi gradita svoje gospodarstvo in svojo politiko na socialističnih osnovah. Tudi ostalo burmansko časopisje poudarja, da bo Titov obisk v Burmi velikega zgodovinskega pomena. BONN, 18. — Vodilni odbor nemške socialno demokratske str.anke je imel danes v Bonnu sejo, po kateri je objavil resolucijo, kj pravi, da je odbor mnenja, da predstavlja v mednarodni politiki sedaj najslabše ((sprejemanje polovičnih rešitev kakor n. pr, tiste, o katerih so razmišljali pretekli teden«. «Nobena nova rešitev — pravi dalje resolucija — ne sme razrešiti štirih zasedbenih sil obveznosti, ki so jih prostovoljno sprejele glede zopetne združitve Nemčije«, Kardelj obišče Norveško na vabilo delavske stranke Skupno z njim bo odpotoval tudi Vladimir Bakarič - Delegacija SZDLJ pa obišče Belgijo na vabilo belgijske socialistične stranke BEOGRAD. 18. — Tovariša delja in Vladimira Bakariča Edvard Kardelj in Vladimir na Norveško zlasti opozarjajo Bakarič bosta v kratkem obi- | v Beogradu na pisanje glasila ZONHNII MINISTER PICCIONI ODSTOPIL zaradi rastočega pritiska laimega mnenja Po glasovih o odhodu na dalji! dopust je Piccioni danes sporočil Scelbi svoj »nepreklicni odstop", ker da hoče skrbeti za »obrambo položaja svojega sina" - Liberalec Martino novi zunanji minister • Namestnik državnega podtajnika ZDA Robert Murphy v Rimu (Od našega dopisnika) v afero b smrtjo Vilme Mon-tesi, je danes končno odstopil, Scelba pa je kot poroča poluradna ANSA, «z velikim obžalovanjem sodil, da se ne more upirati sklepu«, Piccioni je odstopil «iz popolnoma o-sebnih razlogov«. Za novega zunanjega ministra je oil imenovan dosedanji prosvetni minister prof. Gaetano Martino, liberalec, medtem ko je prosvetni minister postal demokristjan Giuseppe Ermini, podtajnik v predsedstvu vlade. V pismu, ki ga je poslal ANSAi pohvalil bivšega zunanjega ministra za njegovo delo. Piccioniju je pisal tudi Fan-fani, ki ga imajo sicer nekateri za glavnega pobudnika ministrskega odstopa. Trdijo, da je odločitev o odstopu padla na nedavnem razgovoru med bivšim zunanjim ministrom in političnim tajnikom demokristjanske stranke. V svojem pismu izraža Fanfani Piccioniju «priznanje demokristjanske stranke za njegovo dosedanjo žrtev, ko je svojo upravičeno željo, da odloži funkcijo zunanjega ministra, podredil vztrajnim zahtevam ostalih članov vlade«. Verjetnost razlogov za od- menjali tudi možnost, da bi [ga gotovo želijo v palači Chi- Sceibi, pravi Piccioni, da je j stop. ki jih navaja Piccioni, zaradi ((prijateljskega silje- osvetljujejo nekatere nerodne nja« Scelbe in ostalih mini- j okoliščine, ki govorijo o tem, strov doslej odlagal izvršitev! da do zadnjega trenutka ni svojega že izraženega sklepa, j bilo povsem jasno, kaj se naj pusotni eksperti tržaške tr- bo zdela upravičena moja že-govske zbornice niso sprejeli' teh jugoslovanskih predlogov in so sklenili, da bo znašal izvoz blaga iz Jugoslavije v Trst v omenjenih 12 mesecih «omaj 1 milijardo 117 milijonov lir. Ta vsota je naravnost sramotno nizka m jemlje gospodarskemu sporazumu v praksi vsako resnično gospodarsko vrednost. Leta 1953 so po kompenza- s piccionijem zgodi, in pa, da je šlo predvsem zato. da se neprijetna oseba spravi iz zunanjega ministrstva: Pred- vsem gre tu za včerajšnje napovedi, da bo Piccioni odšel na daljši dopust. V tem primeru bi — ker bi formalno ostal minister — kaj težko «v popolni svobodi skrbel za obrambo položaja svojega si-lja. da v popolni svobodi: na«. skrbim za obrambo položaja V Rimu Piccionijevega od- svojega sina, ki se mi ni tre- stopa še ne razlagajo kot ba ničesar bati od kakršne | znak, da se bo afera Montesi koli sodne preiskave.« Toda; končno razvozljala in da bo- da odstopi, in da je «kljub zdravstvenim in duševnim težavam« poskušal na najboljši način opravljati svoje delo. Edaj pa >e Pieiconiju zdi, da «ne more in ne sme« več odlašat; in sporoča zato «svoj nepreklicni odstop«. l iccioni nadaljuje svoje pismo: ((Prepričan sem, da se ti kljub temu čuti Piccioni ((spričo nadaljevanja klevetniške in zlobne kampanje«, da je njegovo mesto «ob sinovi strani«. oa je odgovaril Piccioniju s pismom, katerega vsebina ni bila objavljena in v katerem je, kot zatrjuje MURPHY ODPOTOVAL V Rim NA BRIN so razpra IŠKIH RAZGOVORIH vljali tudi d Trstu M°ntgomery pri gen. Gošnjaku sr>imi posledi ZjT* kalijevem lnpo jetije PustUa %lada' 'št bi fnitt niadl ZlUL»’ ie iz. lltJ-TN0, V isti • * do «mo * * v 1511 «iln dr„ ,e tud; J® stokrat i hal a'tni Z} istra s Pu. VcNt) leat' sestavni b, Je da« o hV. bilo t0Tp ;°r®L ie bi 0rninipr- \ro°J,edai Z^ini° zLres°l«"c'ijo til\ rne,^o: Pogrešanih ali ujetih 40.229. Vrnjenih ujetnikov 9.886; — Manjka jih še 30.343. General je pripomnil, da so ta seznam izročili tudi vietminškim ob- lastem, ki so obljubile da skih momentov treh držav med bodo skušale izslediti vsakega drugo svetovno vojno. Jugoslovanski delegaciji bosta na Norveškem in v Belgiji imeli politične razgovore z uglednimi prvaki socialističnih strank obeh držav, obiskali pa bosta tudi vrsto mest industrijskih in kmetijskih organizacij. Tu domnevajo, da bodo ob tej priložnosti izmenjali mnenja o sedanjem mednarodnem položaju na svetu in v Evropi. Med SZDLJ in socialističnima strankama Norveške ter Belgije je bila že med dosedanjimi srečanji že večkrat dosežena neposredna izmenjava mnenj o važnih mednarodnih vprašanjih in o razvoju notranjih razmer v treh državah. Pred odhodom Edvarda Kar- francoskega ujetnika v še tako zakotnem delu dežele. General je še izjavil, da so verjetno vzroki tako velikega števila manjkajočih dolge hoje ujetnikov ter epidemije, ki so terjale na tisoče žrtev v ujetniških taboriščih. BERLIN. 18. — Agencija ADN javlja, da je vzhodnonemški zunanji minister Lo-that sprejel danes skupino članov britanske laburistične stranke, ki jo sedaj na obisku v Vzhodni Nemčiji. Agencija dodaja, da so ob tej priliki govorili o sledečih vprašanjih: mirna in demokratična rešitev nemškega vprašanja, mir in varnost v Evropi ter omilitev mednarodne napetosti. Nadomestne formule za EOS še ni, priznava Foster Dul les ^■■MNMNMMMMNaNMNHMi m mmmmmmmmnmnmmmB Izjave ameriškega državnega tajnika ob prihodu v ZDA - V Londonu izključujejo možnost dvostranske angloameriške akcije glede nemške suverenosti - Mendes trance o svojih načrtih - Evropski svet in LOS LONDON, 18. — V dobro odgovoril; «To je zelo blizu obveščenih Krogih zatrjujejo, | resnici.# Nadalje pravijo v da bodo vabila za konferen-j Londonu, da zahodnonemško co devetih, ki se bo z goto- stališče še ni popolnoma las-vostjo začela 28. septembra! no. v Londonu, razposlana v dveh Medtem se je ameriški dr- Obtožbs proti Jošidi 'iOKIO. 18. — Japonski vlad. ni predsednik Jošida je bil pozvan pred parlamentarno komisijo, da priča v zadevi znanega škandala v ladjedelnicah. v katerega so zapleteni nekateri vladni funkcionarji. Jošida pa je komisiji poslal pismo, v katerem pravi, da ne more pričati pred. ali treh dneh. Sodijo, da bi konferenca utegnila trajati ves teden Obenem izključujejo v londonskih krogih vsako možnost dvostranske angleško-ameri-ške izjave ali akcije glede za-hodnonemške suverenosti. Obenem zatrjujejo, da angleško in ameriško stališče še nista enaki in da je precejšnje število točk. glede katerih še ni. popolnega soglasja. Predstav! nik Foreign Officea je danes na vprašanje, ali obstaja ((popolna enakost mnenj« med ZDA in Veliko Britanijo glede načina rešitve vprašanj, ki so nastala po zavrnitvi EOS, " B Podpredsednik zveznega izvršnega sveta FLRJ Edvard Kardelj je pretekli četrtek sprejel pomočnika državnega podtajnika za zunanje zadeve ZDA Roberta Murphyja. Navzoča sta bila tudi vršilec dolžnosti državnega tajnika za zunanje zadeve FLRJ dr. Aleš Bebler in ameriški veleposlanik v Beogradu James Riddleberger. — Na sliki od leve na desno: dr. Aleš Bebler, Robert Murphy, Edvard Kardelj, James Riddleberger. zavnt tajnik John Foster Dul-les danes opoldne vrnil v ZDA s svojega kratkega potovanja po Evropi. Ob prihodu je izjavil, da se že dalj časa zdi, da ni primerne formule, ki bi nadomestila EOS, da pa je treba »storiti vse, kar je le mogoče«. Dodal je, da bi bilo zgrešeno misliti, da je že docela pripravljena kakršna koli sprejemljiva rešitev. Dulles je tudi izjavil, da je Adenauer mnenja, da ni mogoče dalje čakati z vrnitvijo suverenosti bonnski republiki in z njeno oborožitvijo in da je «v celoti istega mnenja ne le predsednik Eisenhower, temveč tudi kongres in ameriško ljudstvo sploh«. Nato je Dulles izrazil upanje, da bo v prihodnjem tednu opravljeno »zadostno pripravljalno delo, ki bi opravičilo v naslednjem tednu sklicanje pripravljalnega sestanka ministrov najbolj zainteresiranih držav«. Zahodnoberlmski «Tagesspie-gel« pa zatrjuje danes, da je predvsem treba doseči vojaško združitev Evrope in da pri tem nikakor ni treba skrbeti, «kakšna bo pojutrišnjem zvezna Evropa in kakšne funkcije bo imela jutrišnja evropska politična skupnost«. List nadaljuje, da v Parizu o! čitno hočejo, da bi se ((število nemških divizij prilagodilo številčnemu stanju francoske vojske, ne pa resnosti sovjetske grožnje«. Medtem je francoski ministrski predsednik Mendes-France v krajšem intervjuju listu »Manchester Guardian« nekoliko jasneje prikazal francosko stališke. Mendes-France je izrazil pristane^ na vključitev Zahodne Nemčije v bruseljsko pogodbo, dal pa je razumeti, da se ne strinja z načrtom takojšnjega sprejema Nemčije v NATO. Mendes-France je nadalje poudaril «prvenstveno potrebo franco-sko-nemške sprave« in nato omenil svoi načrt splošnega evropskega nadzorstva nad o-borožitvijo držav, včlanjenih v takšen sistem, pri čemer na bi smelo biti nobene diskriminacije proti Nemčiji. Na Quaj d’Orsay nadaljujejo medtem z izdelavo načrtov, s katerimi misli iti Francija na konferenco devetih. Ze včeraj so poslali zainteresiranim vladam spomenico, ki po drobneje pojasnjuje francoski načrt evropskega sistema, v okviru katerega bi lahko oborožili tudi Zahodno Nemčijo. V Strassburgu, kjer zaseda evropski svet,, je vodja nemške delegacije von Brentano danes predpoldne sporočil, da bo kancler Adenauer prišel v Strassburg v ponedeljek, ko bo na seji sveta govoril Mendes-France. V zvezi s tem so se razširile tudi govorice o sestanku med Adenauerjem, Mendes-Franceom in Spaakom. Kasneje so v Bonnu, ne brez zadrege, zanikali vesti o Ade-nauerjevem potovanju v Strassburg. Na današnji seji Evropskega sveta je angleški podtajnik v zunanjem ministrstvu Anthony Nutting opozoril, da je treba Nemčijo hitro oborožiti, «sicer bo Evropa padla v sovjetske roke kot zrel sad«. Nutting je dodal, da nima glede tega nobenih osebnih predlogov, ker je to stvar angleške vlade. Tudi belgijski zunanji minister Paul Henri Spaak je v svojem govoru nedvoumno povedal, da večina zahodnoevropskih držav želi, da se nemške divizije čim prej ustanovijo. Dodal je, da se je treba odločiti, ali naj se ta oborožitev izvede v okviru neke nove skupnosti ali nekega že obstoječega zavezništva. Po Spaako-vem mnenju je treba pri bodoči evropski politiki upoštevati pet točk: 1. nemška oborožitev; 2. omejitev nemškega oboroževanja; 3. jamstva proti preporodu samostojnega nemškega generalnega štaba; 4. koraki k evropski enotnosti; 5. praktična rešitev velikih evropskih vprašanj v nadomestilo za EOS. KAIRO, 18. — V britanskih virih izjavljajo, da so angle-ško-egiptovska pogajanja o ba-z5h ob Sueškem prekopu prišla v zaključno fazo in da bo sporazum verjetno podpisan prihodnji teden. Sporazumeti se morajo še o nekaterih podrobnostih, N1-011iK 1 |)m:vi Na današnji dan leta 1944 ie brigada Srečka Kosovela razorožila scvražno posadko v Pliskovici na Krasu. Dar«, NEDELJA 19 septembra Konstantin, Vitograd Sonce vzide ob 5.47 in 18.10 Dolžina dneva 12"- ““J, vzine ob 22.31 in zatone ob 1«'-Jutri, PONEDELJEK 20. »eln‘ Evstahij, McfljBfl* J im« (Nadaljevanje s 1. strani) MOGOČEN I/.K/\/ POVEZANOSTI Z MATIČNO DOMOVINO I V PROSTORIH POKRITEGA BAZENA CONI Navdušen odhod Tržačanov na veliko siavie na Ostrožno VČERAJ OTVORJENA RAZSTAVA «AMERIKA PREJŠNJIH ČASOV» trgovske zbornice hoteli sporazum razbiti z zavlačevanjem in s postavljanjem smešnih ovir uvozu in izvozu blaga. Saboterski politiki vodilnih tržaških iredentističnih gospodarskih krogov se torej lahko zahvalimo, da je obseg sporazuma tako izredno majhen in da bo zaradi tega koristni vpliv gospodarskega sodelovanja z Jugoslavijo za tržaško gospodarstvo žal prav tako zelo šibak. Seznam blaga, katerega bo Trst izvažal v Jugoslavijo, kot tudi seznami blaga, katerega bo Jugoslavija izvažala v Trst. so tako sestavljeni, da se ponovno prisilno čim bolj zmanjša trgovinska izmenjava med obema partnerjema. Podrobnosti bomo natančno o-bravnavali prihodnjič, zato se sedaj omejimo samo na nekaj primerov. Jugoslavija je predlagala da bi vključili v listo «B», torej med izvoz iz T.sta, tudi postavko okrog 600 milijonov za «usluge». Tu gre za razna popravila ladjedelniške in manjše mehanične industrije ter podobne stvari. Gre za generalna popravila avtomobilov, za popravila ladij itd. Tega jugoslovanskega predloga ZVU ni sprejela in sporazum ne predvideva te postavke. 600 milijonov lir pa bi pomenilo za omenjene lndustnjsko-obrtniske panoge zelo mnogo. Znano je, da velika večina mehanikov dela v Trstu komaj tri dni v tednu in da je med to kategorijo največ brezposelnih. V raznih srednih in manjših mehaničnih obratih v coni je po uradnih podatkih zaposlenih 2 339 oseb in zopet po istih uradnih podatkih šteje ta kategorija kar 2.300 brezposelnih. Naročilo tovarni strojev Sv. Andeja za 2 milijona doltfrjev je v sporazum sicer vključeno, vendar tako, da je celotna vsota pod postavko «lzvoz motorjev in ladijske opreme« točno enaka rednim obrokom, katere mora plačevati po dogovoru s CRDA ladjedelnica «3. maj» že za naročilo teh motorjev. Sporazum torej o-mogoča izvrševanje že sklenjene pogodbe in istočasno preprečuje vsaito nadaljnje še tako skromno naročilo ladijskih pogonskih strojev in druge opreme. Takih primerov načrtnega umetnega zmanjševanja izvoza izdelkov tržaške industrije in uslug je še mnogo. Iste ugotovitve pa veljajo tudi za izvoz jugoslovanskega blaga v Trst, kjer so rezali predložene jugoslovanske postavke na tak način, da so bili v mnogih pnmerih predstavniki jugoslovanske viade prisiljeni rajši sploh črtati uvoz določene vrste blaga, ker se tako nizke količine ne izplača izvažati Sporazum zaradi tega ne vkiju-uje vrste blaga, Katerega je v preteklosti Trst že u-važal in na primer ne vključuje lista «A» uzvoz iz Jugoslavije) niti mleka. V čigavem interesu je politika, katero so vodili predstavniki ZVU in nekateri strokovnjaki trgovske zbornice? To je slepa politika, ki ne u-pošieva realnega gospodarskega stanja. Jugoslaviji se sedaj ponosno odpira obširen vzuodm trg, saj se je prav v zadnih dnen izvedelo, da je kompenzacijski trgovski spo razum med ZSStt in LHJ tik pred podpisom. Odlične trgov ske odnose pa ima Jugoslavija z vsem ostanm »vetom in i: odnosi so se zlasti okrepili v zadnjem casu s prijateljsko Grčijo, Turčijo in ceio vrsto držav srednjega in bližnjega vzhoda. ■ugoslavija J. zainteresirana na tržaškem trgu, vendar ta trg ne predstavlja zanjo izredno važno, živtjensko vprašanje. Ce nočejo v Trstu, bodo Jugoslovani prav lahko trgo vali z ostalimi državami. Trst pa je v stiahotni go spodarski krizi in vsi strokov njaki, pa celo člani ZVU ut trgovske zbornice, ki so skle pali sporazum, priznavajo, da se bo ta kriza v bodočnosti še zao trila in da ni prespektiv na izboljšanje. Vprašanje gospodarskih odnosov med Trstom in Jugoslavijo .ie torej za nas življenjsko važnega pomena. Predstavniki jugoslovanske Vlade so predlagali obsežen sporazum o trgovski zamenjavi v višini 12 milijard lir, tržaški predstavniki ZVU in nekateri strokovnjaki trgovinske zbornice pa so odbili ta predlog in dosegli, da se bo promet malenkostno zvišal in dosegel le nekaj več kot dve milijardi lir. Za obsodbo te slepe, sabo terske politike skoro ne najdemo več primerno krepkih izrazov. Prepričani smo, da bodo tržaški delavci, lastniki »n-dustrijskih obratov in trgovci našli oblike in načine, da bodo protestirali proti tako smešno nizkemu sporazumu. S. B. M posebnim vlakom odpotovalo okrog 800, z motornimi prevoznimi sredstvi pa nekaj JLOO udeležencev Razstava obsega 132 del - Prireja jo „Nad- zomištvo za spomenike, galerije in starine" Sinoči ob 21. uri je s po-1 150 km, bi po tej geografski lo-1 II. natečaj velja za avtorje sebnim vlakom odpotovalo iz j giki. fašističnega globokoumne- člankov o istih lastnostih Trsta in okolice okrog 800 u-; ža moral biti Torino franco-' grozdja, člankov, objavljenih deželencev izleta na veliko; ski. Milano švicarski itd. ! med 15. avgustom in 31. ok-slavje štajerskih partizanskih I Sicer pa je znano, da je bil j tobrom v časopisju. Ta nate-brigad na Ostrožno pri Celju. I zemljepis vedno šibka točka čaj predvideva dve nagradi Ostalih nekaj sto udeležencev j naših sosedov, sicer ne bi pro-pa je, oziroma bo odpotovalo j glašali tujega za svoje. v današnjih zgodnjih urah na | ________ Ostrožno z motornimi prevoz-j _ . nimi sredstvi v okviru mest-, DolOCilO ZQ 1(0111001110 dov. r i nih in okoliških motoklubo po 100.000 dir. Daije se razpisuje krajevni natečaj za štiri nagradna tekmovanja, in sicer med trgovinami s sadjem, bari. restavracijami in bifeji na avto- , . .. , ■ , . - . i. vracijami in oiieji na avtu- za potrosnio grozd,a >»r$ , jah. Vsak zmagovalec nateča- članov pevskih | Tudi letos se je začela pro- ja dobl posebno diplomo. 13Q pevcev, zborov iz Barkovelj, Nabreži- j oaganda za čim večjo potroš-, ' Na dan «praznika grozdja« ne in Dohne. Skupno bo tako nj0 grozdja. Kampanja se je 3 okt 1954 bodo nameščeni na Ostrožnem prisotnih pre- dejansko pričela že 10. sep- - naslednj, kioski: na Trgu Uni- cei-na.d 1000 ,Jr5acanov' | tembra in posebni odbor, u-, na Trgu Goldoni, na Tr-Sinocnji odhod posebnega j stanovljen pri conskem pred- gu Garibaldi, ob začetku A- vlaka s postaje je kljub ve- sedstvu. že zelo aktivno de-1 kvedota. Za kioske so tudi liki množici potekel v popol- luje Kampanja bo dosegla določene nagrade po 5.000 lir nem redu. Vsak izletnik je svoj višek s »praznikom j ter dodatne nagrade, katerih dobil svoj prostor kot je bilo . grozdja« dne 3 oktobra. Spo-. vsoto bodo določiii pozneje. ze vnaprej zagotovljeno, tako, red raznih manifestacij ob te.1 Grozdje bodo orodaiali v zada bo potovanje, čeprav pre-lpriiikl je zelo obširen. Pr. i vo^h^od S do žO ^ure Ob &ii G ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V sredo 22. sept. 1954 ob 20.30 uri gostovanje v PLAVJAH (na prostem) s Kreftovo komedijo Krajnski komedijanti V četrtek 23. sept. 1954 ob 20.30 uri gostovanje v PLAVJAH (na prostem) s Herbertovo komedijo Vsakih sto let KINO V SKEDNJU Danes 19. septembra 1954 ob 18. uri barvni film M.G.M. KRILA V VETRU («Gonne al vento«) Esther VVilliams, Joan Ewans. Vivian Blaine. cej dolgo, vendar udobno za tem So razpisani tudi nagrad-! tpiJ hn knnc.ert eodb vsakogar. Razpoloženje med. ni natečaji 1 J Pni>ki bo koncert gocrn Gornja slika, ki je stara kakih 100 let, kaže dva mlada novonaseljenca, ki nalagata na voz pridelke, ki jih bo mož odpeljal na trg. Litogra-fija je ena od 132, iz dragocene zbirke ameriških lesorezov, linorezov in bakrorezov iz obdobja 1722 - 1875. odhajajočimi je bilo odlično. na pihala; ob 11. uri na Trgu . .............I. natečaj je razpisan za av-[ Unita in ob 17. uri na Trgu Čeprav je iredentistični tiski torje spisa o hranilni vred-! Goldoni. . . . v zvezi s tem množičnim od-, nos’ in terapevtičnih lastno- V miljski občini bo «praz- pokriti bazen CONI mislil, na hodom Tržačanov na Ostrož-1 stjb grozdja, objavljenega in j nik grozdja« tudi 3. oktobra | možnost prirejanja raznih no pisal zadnje dni v hujska-j razširjenega med potrošniki in bo županstvo pripravilo dva; razstav, toda včeraj otvorje- Ni nam znano, če je arhi-1 mene. tekt, ki je napravil načrt za Včeraj zvečer ob 19. uri se je v veži omenjene zgradbe zbralo lepo število ljudi, med katerimi smo opazili viš- . • * ' 1 jvuvga Hitu puiiuoiiiici I 111 u VJ /. lip/ailhl. V vi pi 1(11 qy uu u > u ----- - - v jočem slogu. Cikajoč pri tem ! med ;5 avgustom in 31 ok-1 kioska za prodajo grozdja. V: na razstava ((Amerika prejs- jega ravnatelja za javno var- »-« „ 1, ~ *-- • _ _ 0 1 ... .. . _ rrur-. Ar, nnrt W n, 1 \r TThROnO omprictp* na stavko, s katero je ire- tobrom. Natečaj velja v dr-1 Dolini bodo prodajali grozdje j njih časov» nam odkriva, da dentistična železniška sindikalna organizacija skušala lani preprečiti odhod več tisočem Tržačanov na Okroglico (pri čemer pa je kot znano dosegla ravno nasproten učinek), to hujskanje med Tržačani ni našlo odmeva. Po prisotnosti velikega števila ‘sklepa- 00 ietO V IlOVl tOVMIH žavnem merilu in določa 2| v nekem lokalu ter bodo raz- se dajo nekateri stranski pro-nagradi po 200.000 lir za naj-! pisali nagradni natečaj za i stori v tej novi zgradbi s boljša spisa o tem predmetu. ‘ alegorične vozove. I pridom uporabiti v take na- V INDUSTRIJSKI CONI 1 milijarda vžigalic PROMET \l AVGUSTU SKOZI PRISTANIŠČE ti, da so iredentisti vendarle skušali uprizoriti kakšne izgrede. Seveda pa so spričo vzornega reda bili policisti popolnoma odveč; kar pa se novinarjev tiče. je kar prav, da so prišli, tako so lahko vsaj videli, s kakšnim navdušenjem in v kako lepem številu so Tržačani pohiteli na slovesnost štajerskih partizanskih brigad. Upamo le, da bodo iz tega znali napraviti potrebne zaključke, kar velja med drugimi tudi za tistega ignoranta pri «Messaggeru Poročali smo že, da bodo v ponedeljek ob 11. uri ovtorili v žaveljskem industrijskem pristanišču novo tovarno za vžigalice. Podjetje je last rimske družbe »Consorzio Industrie Fiammiferi«, ki ima sedež v Rimu v Ul. Nizza 128 in ki združuje vse italijanske proizvajalce vžigalic. Tosmrna v 2avljah bo proizvajala vžigalice švedskega tipa in vžigalice z žveplom. V tovarni bodo delali vse potrebne operacije, kar pomeni, da bodo uvažali les in izvažali Venetu«, ki je s svojimi zem- dokončne izdelke. Poleg tega ljepisnimi pojmi povzročil med izletniki precej dobre volje in seveda tudi pomilovanja. Za tiste, ki tega fašističnega skrpucala ne berejo moramo povedati, da je za «Messaggero» ((Ostrožno pres-so Cilli. non lontano da Graz«; da je Cilli »citta tedesca in-clusa nei confini jugoslavi dopo la prima guerra mon-diale«. Ker je Celje oddaljeno od avstrijske meje najmanj 80 km, od Gradca pa več kot bodo v posebnem obratu izdelovali tudi embalažo iz papirja in iz lesa. Tovarno so pričeli graditi v marcu 1951 in so gradbena dela dokončali v oktobru 1952, ostali čas pa so porabili za montažo strojev in naprav. Poslopje obsega okrog 9 tisoč kvadratnih metrov, medtem kc znaša celotni tovarniški prostor 21.500 kvadratnih metrov. Za celotno gradnjo so porabili okrog 30.000 delavnih dni. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA PO DOLGEM ZASTOJU povečan promet z lesom nost polk. Fodena. ameriškega političnega svetovalca Sim-sa ter še razne predstavnike oblasti ter osebnosti' iz tržaškega kulturnega življenja. Najprej je spregovoril, nekaj besed g. Civiletti. ki je izjavil zahvalo prirediteljem te razstave, nato pa je imel krajši priložnostni govor g. Hergett. ravnatelj Zavezniške i čitalnice Gostje so s; nato pričeli ogledovati razstavo, | Prve slike so namreč že na 7 stopnišču k : južni tribuni in nato še v ostalem prostoru V glavnem ~ gre za povečanje izvoza avstrijskega lesa, |tatv°yfi^Vp^van"™ in delno češkoslovaškega - Levantski trg še vedno slab j^apy’se0be^atp^U(|3a0r^0g°J°T1Ie da zasluži razstava številen V avgustu se je po dolgem i drugim odobril naslednje J obisk. Razstava je^ namreč zastoju povečal obseg prome- sklepe; | ričkŠj povsem drugačnega, ka- ta z lesom. Po železnici so j Sklep tržaške občine glede; kor če bi stali pred slikami, pripeljali v tržaško pristanišče j obnavljanja, preurejevanja in ‘ ki so v istih časih nastale 25 477 ton lesa kar je za j vzdrževanja šolskih poslopij | kjerkoli v Evropi. Predvsem okrog 8 tisoč ton več kot v ; Edmondo De Amicis, Duca! je opazno, da se je ameriški juliju To zvišanje prometa D’Aosta, šole v Ul. Giotto. Fe-! umetnik že takoj vrgel v sre- gre na račun povečanih av- i lice Venezian, U. Gaspardis, ! do vsakdanjega življenja, ki strijskih pošiljk lesa, saj so ! Nazario Sauro, F. Carniel m , ga je potem umetniško obli- Avstrijci poslali po železnici j šole pri Sv. Soboti. koval. Razstava obsega 132 v Trst 16.669 ton, kar je pri-j Sklep o podaljšanju filobus- del. bližno za 6 tisoč ton več kot ________________________ I Za predstavnike tiska je bil v juliju. Nekoliko se je zvi-1 ogled razstave že pred otvo- šal tudi obseg prometa s ‘e-1 j ritvijo združen z zakusko, ki škim lesom in so iz CSRI Radio Jugoslovanske ro- , so se je poleg novinarjev ude- nriDeliali 6 732 ton lesa med- he Trsta do danes prenašal | ležili g. Hergett, Sims, Fo- fsrs:1sr,. iugosio-; snsru.°"“ ; s&ssMJEr e vaoskim lesom ostal bistveno! s i predstavniki z.aveznisKe ci neizpremenjen in je znašal j ———————————— talnice. 1.157 ton. ! ne proge št. 19 in uvedbo Zal pa je zadnje zvišanje j tarife za dvojni odsek te prometa z lesom izjemnega j proge. 1 S prognozo okrevanja v 30 značaja in gre na račun no-| Dokončni^ pravilnik za po~ j 4^ dneh so včeraj zvečer Neroden Dedec tranjih avstrijskih razlogov., slovanje »Doma mladih«, ki i pridržali na ortopedskem od- t ____— . 1 _.. , r, r, im/l nn •7 0- 1 n , A Im n 1 /4 n nnnnlno m 11—1 ...... — Akademski klub »Jadran« priredi dne 17. oktobra t. 1. enodnevni jesenski izlet na Vremščico Vpisovanje v ponedeljkih do 5 oktobra od 20. ure dalje na sedežu, Ul Machiavelli 13, ij. Člani in simpatizerji toplo vabljeni. OF IV. okraja - Skedenj orga- Savona. 14.00: «Bela Indijanka«, Guy Madison. S. Marco. 14.00: »Ameriška But-terfly», Beuy Grable, Vittorio Veneto. 14.15: «Noč brez konca«, Robert . Mitchum. Te-resa VVright Azzurro. 14.00: »Bengalski za- klad«.' Belvedere. 16.00: ((Cirkuška sirena«, E. VVilliams. Marconi. 14.30: »Divji ples«, G. Cooper in B. Stanvvick. Novo cine. 14.00: «Patrola iz Am-ba Alagi«, Luciano Tajoli. Odeon. 14.30: »Mož za Ano Zaq-cheo«, S. Pampanini. Mladoletnim prepovedano. Radio. 14.30: »Dan na sodišču«, W. Chiari, S. Pampanini, Venezia. 14.00: «Moloh, bog maščevanja«. T lt I' «• 15.00 Operna 8>af*A”l8.eO portaža z nogometne 9“w'Sp0rt; Simfonični koncert, L- . TJ. 21.05 Music-Hall, glas»enl nete. M I. « V 14 A > •> * 327.1 m, 202.1 m. 212.4 HI Poročila ob 12.30, 15-0 » in 22.00. I.0C vjjivu ,. 11.00 Orkestralni J3.00- 6.00-8.00 Slavnostni fr0gfčlija); Ostrožnega (prenos ‘f.. j 2.45 Jugoslov. narodna jetal. 14.30 Prenos reportaže ‘ u mitinga na Ostrožnem P :ersk!0» Celja); 15.15 Pozdrav « borcem in »kfiv.stom, ■ jža); vo 0(1 Ostrožnegass(reP , )R.OO (K b t »i h« Ifl n še % 17.30 Solistična POLETNI KINO: Ariston. 20.00 in 22.00: «David in Betsabea«. Arena dei fiori. 20.00: «Broad-wayski ritmi«, George Mur-phy, Gloria Da Hasen. Garibaldi. 20.15: «Prelaz Fort O-sage«. Paradiso. 19.30: »Beli pekel«. nizira 3.10.54 enodnevni izlet np ; pon iaI)a' 19.30: «Vojvodin j a iz T-. I /-V 1: in Uni C/Mfbin.lo lfCdlč 1 • Reko - Opatijo. Vpisovanje vsak dan do 23.9 na sedežu OF. Ske-denjska ul. 122, od 15. do 18. ure. izLET SPD V nedeljo 10. okt. t. 1. izlet v Opatijo, na Reko in v Crikve-nico Vpisovanje na sedežu od 18. do 19. ure vsak dan. Mladina organizira za nedeljo 10. oktobra množični izlet v Sežano. Vpisovanje za mesto v Ul. Montecchi št. 6 od 18. do 20. ure, na Opčinah pa v društvenih prostorih od 20. do 21. ure od torka dalje. Idaha« Rojan. 19.45: ((Veliki Gaucho«. Secolo. 20.00: ((Kraljica gusarjev«. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. svaka Andreja Kjudra darujeta družini Cok-Pečar in Domicelj 5.000 lri za Dij. Matico. Namesto cvetja na grob pok Antona Zadela daruje Ludvik Trampuš 500 lir za Dij. Matico. Za Dijaško Matico so prispevali: Olga Milič, Briščki 13, 200 lir; Marija Ostrouška, Briščki 23, 300 lir; Marija Pregare, Ric-mam.ie 54, 200 lir; Marija Pregare, Ricmanje 54, 100 lir; učiteljica N.N., Opčine 300 lir; Mihael Cok. Lonjer 244, 500 lir. 77 BORI" ZBORNIK ZA KNJIŽEVNOST IN KULTURO, Novi periodičnik mladih primorskih književnikov, dobite v vseh slovenskih knjigarnah v TRSTU, GORICI in SESLJANU. Tihotapski avto padel v policijsko zasedo Levantski trg je se vedno ze-, je pokazal, da popolnoma u-1 delku 13.letno dijakinjo Lauro . . lo slab, ker uvozne in de- streza namenom, v katere ga j Pertot lz Miramarskega drevo- AS" vizne omejitve preprečujejo j je Občinska podporna usta-jreda kateri so ugotovili zlom Cris večje nakupe in ker zaradi nova (ECA) ustanovila, ter j pod]abtnice ieve roke. j st Šoferja so aretirali, drugi neznanec pa je izginil v noč - Zaplenili so 50 kg ameriških eigaret tega kupci kupujejo skoraj > ureditev poslovnika za osebje, izključno za tekočo porabo. ] Uveljavljenje ekonomskih Izvoz lesa iz Trsta se zara Rossetti. 14.30: »Tunika«. Excelsior. Zaprto zaradi ubnove. Fenice. 15.00: «Zeja po oblasti«, VVilliam Holden, June Allyson. Nazionale, 14.30: «Santarellina», Fernandel in Anna Maria Pier- Filodrammatico. 14.30: itDeporti- ržnci iz Botany Bay», Alan Ladd in James Mason. Arcobaleno. 14.00: ((Pogumni princ«, James Mason, Auditorium 15.00: »Plameni v Kalkuti«, Denise Darcel. Astra Rojan. 15.00: ((Kraljevi demanti), F Lamas, A. Dahi Cristallo. 14.15: «Največja predava na svetu«, Betty Hutton Dekle je pojasnilo, da ie, Grattaciem.1 15*Oof «Potavanje v di tega tudi v avgustu ni bistveno izpremenil. Skupno so tako vkrcali v Trstu na ladje 22.040 ton lesa. medtem ko so ga v juliju 21.451 ton. Naj-, «y od 49 na M, tar je po i/hohšani za uslužbene ECA ! nerodno padla v neki barkov-j " Italijo*. Ingrid Bergman izboljšanj za usiuzbene ov-«. | 1 Alabarda. 14.30: JRlaža«, Martine Filobus podrl otroka kot jih določa zakon z dneiUanski pekarni. 2. marca 1954 št. 19. Zvišanje števila stalnega osebja občinskih otroških vrtcev od 49 na 54, kar je po- V višini poštne podružnice Armonša. i«! ... .. . . , , 'n ‘,lc r« mani kot v iu- nov^h odsekov. ma med šofiranjem filobu-; Gariba,di. 14.30: «Prelaz Fort O- Da bi preprečilo tihotapstvo j ske ^jedmete^. neda ^i zapro-| kupil_ n_eka^ man^ kot_^v juj Zvj-anje dnevne oskrboval-1 sa št 10 nepričakovano opa- j _ _sage»,. Cameron Carol in Raf Vallone. Mlado-leinim prepovedano. Ariston. 16.00: «David in Betsabea«, S. Hayward in G. Peck. 14.00: »Zenska želja«, 17.00, 19.30 in 224)0: «Juiij Cezar«, M. Brando. cigaret, je poveljstvo finančne I sili za pooblastilo pristojne u-1 liju in so proti tej deželi po-j straže organiziralo razne opa-1 stanoVe_ za zaščito starin v j slali po morju 2.898 ton. Na, sklend upraVni svet bol zovalne službe. Poveljstvo je sklenilo natančno kontrolirati posebno cesto Trst-Opčine-Ses-Ijan-Cerovljc in je zato namestilo v bližino ceste agente, vrhutega pa se jih je nekaj vozilo z avtom po raznih cestah in opazovalo. Tako je skupina agentov na »Fiatu 1400» opazilo zvečer 26. aprila v bližini Cerovelj ustavljen »Fiat 500», v katerem je bilo nekai Škatel/Agenti so se u-stavili nedaleč od vozila in čim so začeli izstopati je «Fiat 500» hitro pognal Ko je šofer avta finančne straže to opazil, ie takoj zavil proti levi strani ceste in tako preprečil malemu vozilu beg »Fiat 500» se je zaletel v avto finančne straže in medtem ko je šofer ostal na svojem mestu, je njegov spremljevalec zbežal in izginil v temo. Šoferja, identificiranega za 27-letnega Giovannija Meulio iz Ul. Torricelli, ki Je pri trčenju udaril z glavo v šipo in se ranil, so morali odpeljati v bolnišnico, medtem ko so a-genti začeli loviti ubežnika za katerim pa ni bilo več sledu. Med pregledom avta so agenti našli 50 kg ameriških cigaret Meulia, ki je bil naslednji dan zaslišan je pojasnil, da ni vedel kaj prenaša. Njemu sta namreč dve osebi ponudili 30.000 lir za prevoz nekega materiala in on si je zaradi tega izposodil avto od zaročenke. V trenutku predaje blaga sta mu dva neznanca pojasnila. da bo moral škatle izročiti nekemu človeku, ki ga bo čakal v Sesljanu. Slednjega kakor tudi prvi dve osebi pa Meulia ni poznal, Ker se poveljstvu finančne straže ni posrečilo identificirati ostale Meuliave sodelavce je prijavilo sodišču samo slednjega, katerega so spoznali za krivega obtoženih dejanj in ga obsodili na mesec dni zapora in na 1.400.000 denarne kazni. Trstu. Consko predsedstvo o- j egipčanskem trgu se močno I . - ^ g dohodke pozarja prizadete na zakon | čuti ceska konkurenca ir dejanskemu zvišanju stroškov .številka 1089 z dne 1. junija vpliv črnomorskih pristanišč, ZviSanje oskrbovalnine bo ve- ker gre del češkega lesa pre-1 ... ........... nine v glavni bolnici, kakor i zil, da je neki otrok hotel Ideale. ' 14.30: ,(Sirota brez snieh-- - ’—1 1 preteči cesto. Radovani je ta-j Uaja«, Donna Corcoran, Greer 1939 o strogi zaščiti umetnost nih in starinskih predmetov. ko teh pristanišč in ne več | ljalo od 1. oktobra dajje. Pod ta zakon spadajo med skozi Trst. V Izrael so poslali drugim stvari, ki se tičejo pa- i 2.873 ton, in v Sirijo in Li-leontologije. prazgodovine in | banon P® ton:. Pošiljke predzgodovinskih civilizacij. Pr°ti Veliki Britaniji so zna-Vsakdo. ki hoče iskati arheo-1 saje 1.305 ton, prot. Turčiji Ker je Škot Santin ni hotel sprejeti... Pet minut pred 11. uro so loške predmete, mora imeti ] 1.296 ton in proti Libiji 1.057 morali agenti oditi z avtom koj zavrl, vendar zamankaj- j ,'n^ ti otroka, ki so ga identifi , 15.00: «Ena noč v Benet- ‘J’ tifl | J m pero. 16 00- «Tujec.», G. Peck. laentin , 15.00: «Ena noč v Ben^f- cirali za 5-letnega Francesca' k a 1»», po Straussovi opereti, lavaronea iz Istrske ulice 17, Viale. 14.30: «Saharska skrivnost«, ie vseeno podrl na tla. Fant-1 Rod Cameron. ka so takoj odpeljali v bol-1 Ki”o °b »»h«. 15.00: ((Norosti nišnico, kjer so mu samo iz" Massfmo U”l4.30: «Ladje brez poprali malenkostne praske in j vra,ka)), j(,hn Dereck. ga nato poslali domov. Okre- j Moderno. ’ 16.00: »Kleopatrine Iju-val bo v 4 dneh. bežni«. Rhonda Fleming. ton. dovoljenje od pristojne suner- | intendance. Kdorkoli odkri- j je slučajno kake starinske Chl.^i mnčlfPriR predmete, mora najdbo prija- OKICpi viti pristojnim oblastem, predmete pa pustiti na kraju samem. Kdorkoli se polasti teh predmetov, pa naj jih najde slučajno ali pri kopanju, se kaznuje upravnega odbora Na svoji zadnji seji je con v Ul. Cavana. kjer so izvedeli, da je 27-letna Antonia Mazzarolj vd. Kobau iz Lo-nierske ceste začela malo prej kričati in razgrajati ker jo ni hotel sprejeti škof Santin. j Zenski so namreč v škofovi OD VČERAJ DO DANES vanskih avtorjev; i! Linhart:, Matice*^ igra: A. T. ženi: 18.40 pesmi; 19.30 Slovenske Domača z**« glasba: 20.15 Oe»p^na"giasl>>. 21.00 Zabavna in VDOVEC Želi Sl~-.- - 53 ,, me s prihranki od 48 ^ ; prihransi sl aro. Pismeno ponudbo po jv, nilev« na upravo us1«« 1 y Frančiška 2. . -rSf t: VDOVA srednje ,stara!Hra kuh1, spretna gospodinja, a0" ,f s«n> rica, želi vstopiti k troovt(®. j osebama po možnostn* al, podobno za SosPSv «» arodnost. glede na na upravi lista. 55,008. MOTORNA R°LESA P° vc|iKl lir, kolesa PO obfok*. izbira motorjev na Marcon, Ulica Pieta MONDIAL SOGNO . 1S’ Hjst'> na obroke. Informacije 1 ni Moto, Machiavelli ^ DUCATI 65 šport, P?^oriaciJ ložnost na obroke: cL-Ui 21 pri Ostudi Moto, Machiav DUCATI 98 Šport. Pt*V NEDELJA, 19. septembra JUtrOSLOVAA 8HA CONA T II S TA 254.6 m ali 1178 kc Poročila v slov ob 8.00, 13.30, 19.00 in 23.30. Poročila v ital. ob 7.15, 13.00, 19.30 ih 23.00. 7.45 Jutranji koledar: Ob velikem partizanskem prazniku na Ostrožnem; partizanske množične in narodne pesmi izvajajo zbori, ansambli in solisti; 8.30 Prenos; z Ostrožnega: Nastop združenih ; pevskih zborov in godb na slav-, r.ostni tribuni; 10.00 Prenos z; Ostrožnega: slavnostni govor; ! 15.00 Ostrožno: prenos letalskega | mitinga; 17.00 Prenos reportaže: iz Celja. rit NT 11. 8.30 Vesela glasba; 8.45 Kmetijska oddaja: 9.15 Domači motivi; 11.10 Priljubljene lahke melodije; 11.35 Max Bruch: Kon- cert za violino in orkester št. 1; 12.00 Pestra operna glasba; 13.00 Glasba po željah; 14.30 Parada lahkih orkestrov: 15.00 Slavni pevci; 15.30 Ernst Toch: Kon- cert za klavir in orkester, 16.00 Melodije iz revij; 16.30 Slavne skladbe: 17.00 Slovenski zbori; 18.00 Koncert pianista Gabrijela Devetaka; 18.20 Mozart: Diverti-mento št. 2 v D-duru; 18.48 Ciganski motivi; 19.10 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Operčlna fantazija; 20.26 Zabavna glasba; 21.00 Bellini: «Mesečnica», opera v dveh dejanjih; 23.05 Tangi in valčki. 4-taktni, 4 prestave, .va; ; majhna poraba S ni, ^ veliš3 li« edi- trost; majnna Pul “““ Hrturli, nj zastopnik Piero ust chiavelli 28. ti# BSA 500 proda zas isebnik uri Ostu* na obroke. Informacije ni Meto, Machiavelli • 18-LETNA absolventka^!^, u# 8‘S: 10-UiE. 1 IVA UU'11'Vtii-- nazije išče službo, spi'"rcvaHt» kot . pri dobri družini . otrok. Naslov r.a uPr3 lista. Ul. Cicerone št. 4 priti. Telefon 29243 ADEX IZLETI 2., 3. in 4. oktobra 1954 LJUBLJANA MARIBOR 2. in 3. oktobra 1954 ILIRSKA BISTRICA KNEŽAK PIVKA KANAL MOST NA SOCI TOLMIN KOBARID in BOVEC 2. in 3. otkobra 1954 enoinpoldnevni izlet REKA OPATIJA TOMAJ DUTOVLJE KOMEN KOSTANJEVICA Vpisovanje do 23. sept. sk, upravni odbor proučil šte-! ^ jem kar je Vilna vprašanja, ki so^ bila na Razburilo Pn|iciis _ | palači odgovorili, da ni dan žensko dnevnem redu, in 3 j zelo razburilo. Policijski agen-ti so se približali ženski in USPEŠEN ZAKLJUČEK POLICIJSKE PREISKAVE Aretirana zaradi pomoči pobeglemu kaznjencu Cibicu ta lim je izjavila, da je zaužila 20 uspavalnih praškov. Zaradi tega so morali .poklicati osebje Rdečega križa, ki je žensko odpeljalo z rešilnim avtom v bolnišnico. Tu so J° sprejeli s prognozo okrevanja v 10 ali 20 dneh na II. zdravniškem oddelka. Ko je pobegnil iz bolnišnice, se je zatekel k svoji bivši gospodinji, ki muje dala plašč in ga hotela skriti S kolesi sta trčila Takoj po pobegu kaznjenca Carla Cibica iz bolnišnice je policija uvedla preiskavo, da Med vožnjo s kolesom po Ul. F. Severo sta 17-letna dijakinja Mirella Borghesi iz Ul. Belpoggio in 20-letni dijak Aldo Conte iz Ul. S. Ca- RHIHODl IN ODHODI LADIJ 1 potniki ital ladja «Citta di Si- PRIHODI 17 R ivenne orazua 1 acusa)>’ prot' Sdobbi prazne ital. ,tal Hd?a »Fern-S« i R?. Jadr- ‘Pace»’ “S- “arc0»f ital. ladja »F ernaoaa«, iz «a ! xSalVatore». »Romeo«, «Fior di venne prazna ital. ladja ‘Man-.--- »Lisetta« »Elvira« Lova«, iz Pori 1 Fornaoe prazna , ' hal. 'ladja »Otiaviano«, lz. Ra" I hoJsTVA SMRTI IN POROKE vtinne prazna ital. ladja «Aqui limia«, iz Benetk z 12.000 t ben- dvorišče in hotel od tu naj terina po nesreči trčila drug cesto. Komaj pa je prestopil prag vežnih vrat in stopil na ugotovi če je mladeniču kdo i ulico, so ga agenti aretirali, pomagal pri begu in kdo mu ] Za to pomoč, ki jo je nuje dal dežni plašč, s kater.m' dila ubežniku, se bo morala se je ubežnik ogrnil. Preiska- [ Zuccova zagovarjati pred sova je ugotovila, da je dežni' diščem in so jo do razprave plašč, ki je bil vrhuvsega še poslali v zapor ženski, dala Cibicu lastnica stanovanja v katerem je Ci-bic stanoval, 50-letna Eleuter-ja Zucco por. Tedesco iz Ul. Media 44. Po begu iz bolniš-r ice je Cibi : odšel naravnost Zopet zastrupitev s pokvarjeno tuno Popoldne so z rešilnim av- k sviji b vši gospodinji, kjet t°m pripeljali v bolnišnico v drugega in ker sta se potolkla so ju morali odpeljati v bolnišnico. Borghesijevo, ki bo okrevala v 4 aii 10 dneh. so zaradi rane na glavi in prask po rokah 'n nogah ter lažjega omotičnega stanja pridržali na opazovalnem oddelku, medtem ko so Conteju le izprali malenkostne praske na bradi, rokah in nogah in ga nato s priporočilom 3-dnev-nega počitka odslovili. Opozorilo na zakon o zaščiti arheoloških predmetov Consko predsedstvo je izda- je mislil, da bo našel obleke, ki jih je še pred obsodbo pustil tam. Toda ženska Plamen ju je oplazil 28-letni Aldo Vascotto iz 33-ietno Doroteo Hrevatin por. Biroslavo iz Milj, katero so uu umu ,—•* -morali zaradi zastrupljenja s nvi je^tedaT'pojasnite, da je pokvarjeno ribo, bruhanja in | ul. Roma m 22-letni Tullio obleke vzela neka Cibiceva hudih želodčnih krčev spreje- Ronitacio xz Ul. Lorenzetti sta znanka Zenska mu je tedai tl s prognozo okrevanja v 4 hotela pod krovom motorne cina angl. lidja «Lucern.a», iz Benetk prazna ital. ladja «Eros», iz Sdobbt* s 50 t peska ital. motor jadr. «Perazzini», iz Sdob-be s 50 t peska ital. motor. jadr. «Face», iz Sdobbe s 50 t pesku ital. motor. jadr. «Leo.nilde 11», l Heke prazna ital. ladja «Louis Pasteura, iz .Sdobbe s 50 t pesku ital. motor jadr. «Oreste», iz Sdobbe s 40 t peska ital. motor, jadr. «Scintilla N.», iz Sdobbe s 35 t peska ital. motor. jadr. «Fulvia», iz Sdobbe s 50 t peska ital motor jadr. «Fratelli N.», z Reke z 2.600 t raznega blaga in 5 potniki amer ladja «Exl-1on-a», iz Sdobbe s 60 t peska ital motor. jadr. «Er»rija ,7^ ob ,7 uri 240 v upadanju, v VREME VČERAJ Najviš^a temperatura 27.0, naj zračni veter 21 n Ha z 2.340 t pirita R^ška I km vzhod-sever-vzhod, vlaga 48 «Eler— ° "— ' „l«xl DIH V f. 11VJVI— »c V VI — V /. I IVJ u , »l«(,° fsis», iz S. Benedetta■ ®e‘ odstot., nebo 1 deset, oblačno „ • • . ... .., ^ ^ »jAjoiui. iiruu i ursci. wiawi«, 1 ront o prazna ital. ladja morje razgibano, temperatura IT 'T/vi-rmcJVica nr’J7n'J I 2 (1 i ™ ’ izročila plašč, s katerim je ali 5 dneh na I. zdravniškem jadrnice »Arce« zakuriti neko oddelku. lo poročilo, v katerem ugotavlja. da zasebniki kopljejo v ra/nih jamah tega področja in vsaj delno skril bolniško pi j,imo Ker je Zuccova opazila | Biroslavova je pojasnila, da skozi okno policijski avto z ie predvčerajšnjim zvečer za- agenti, je o tem takoj obve-! uži a tunino, ki ji jo je postila Cibica ki se je skozi nudila lastnica stanovanja v iščejo prazgodovinske arheolo- i kuhinjsko okno spustil naj katerem stanuje. peč. ki deluje na tekoči plin vendar je pri tem nastala eksplozija in takoj nato je visok plamen oplazil oba tako. da sta se morala nemudoma zateči v bolnišnico. iz Torviscose prazna ital.ladja »Vittorio«. \ ODHODI: proti Rek, z 252 potniki Jug. ladja »Bakar«, proti 1’atrasu s 160 t raznega blaga in 7 potniki ital. ladja »Adriati-ro«. proti Reki s I 400 t raznega blaga Jug. ladja »Avala«, proti Havenm s 345 t petroleja ital. ladja »Mantova«, proti Splitu s 7 t raznega blaga in 4 potr.iki ital. ladja »Ezilda«, proti S. Benedettu del Tronto s 190 t olja ital. ladja »Etra«, proti Catanil s 112 t lesa ital, ladja »Agata«, pro'i Ferrari z 22(J t petroleja ital. ladja »Doriana«, proti Tuniziji s 450 t raznega morja 23.7, BARI CAGLIARI ITRENZIi GENOVA MILANO NAPOl.I PALERMO ROMA TORINO VENEZIA LOTERIJA 33 85 44 39 79 37 79 67 48 5 58 44 27 68 45 25 9 73 65 90 70 75 38 25 55 22 7 32 75 65 19 81 78 68 73 18 63 21 31 53 6 55 35 71 53 29 32 2 90 62 NOČNA SLUŽBA LEKARN Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2, blaga kostariška ladja «Sirobn, De Colle, Ul. P. Revoltella 42, proti Porto Fornace s 190 t olja ital ladja »Ottaviano«, proti Dubrovniku s 1.700 t raznega blaga in 5 potniki amer. ladja »E-rilone«, proti Benetkam s 15 Depangher, Ul. S, Giusto 1, Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2, Zanetti - Testa d'Oro, Ul Mazzini 43. Harabaglia v Rar-kovljah in Nicoli v Skednju, Izleti v SOSKO DOLINO ter REKO in OPATIJO, ki bi se morali vršiti dne 25. in 26. septembra so preloženi na 2. in 3. oktobra. 9. in 10. oktobra 1954 AJDOVŠČINA VIPAVA HERiPELJE - KOZINA MATERIJA OBROVO PODGRAD REKA OPATIJA Vpisovanje do ,30. sept. «UNI0H» Svetovno znana zavarovalnica od 1« 1828 je v TRSTU. UL. VALDIRIVC I' tel. 27512 - 35939 Prokurator RAVNIK ; ‘ ■■or : IZLETI Turistični .519 Ul. F. Filzi 5 - T*1 bili nai*v' Izleti, ki so rS, so ljeni za 19. sept6®eptem- preneseni na 26-ber. L, 190 2. in 3. oktobbt v enoinpoldnevni 1 POSTOJNO RAZDRTO SENOŽEČE ŠTORJE LJUBLJANO % »L PCi & v,- tv F H *ii. Pe T, P *’*lt c ig54 9. in 10. oktobra • izl®1 dvodnevni AJDOVŠČINO VIPAVO NOVO GORICO SOLKAN 19*4 9. in 10. oktobra enoinpoldnevni ŠTANJEL BRANIK _.-nBerf’ K* C k ZALI HRIB Vpisovanje do 1. okt0 1954 iu. oktobra |et v enodnevni KOZINO - HER LOKEV is SKOCIJAN Vpisovanje do 1 Ittoi bi8 16. in 17. oktobra y 195* izlei dvodnevni LJUBLJANO BLED ^ 16. in 17. oktob^, v enoinpoldnevu OPATIJO - ^0 ILIRSKO B1S o(!to ,bf8 Vpisovanje do 23. in 24. oktobr* y [954 dvodnevni CRNI VRH lis. E B F- t V;1 Sr % IDRIJO Vpisov anje dolS-oK ADRIA EXPRESS SE NAHAJA UL. CICERONE ST. 4 (pritličje) TELEFON 29243 ZAHV^<$ Ob bridki izfiubl in s‘“ pozabnega očeia očeta reja Andreja ■;,vaii5^ najtopleje _ ieiV vsem. ki so n3!1’etrani ^tiV8'* vnem, tv* . ctrr'1 -fl*1 Ji pevskemu vencev in «'vc^'rcm^ so pokojnika SV T)Otl- zborU'ter rvetja tem n» govi zadnji pouiujoči / CJAK družini Kontovel. 1®- ZAHVALA 0 vse® Globoko užaloščeni se toplo zahval.ilU^ozabjiCi’1 ki so lajšali zadnje težke ure našemu ne^ možu, očetu, bratu, staremu očetu in tas AnillltlLIll HJBIIRII i- Posebno zahvalo izrekamo g. župniku Piščancu, pevskemu zboru, dr DanevU' osebjuJJ^ ga kamnoloma, vsem darovalcem Pre 1!’okojb’'t*|ed' ter vsem onim. ki so našega dragega P poS tako obilnem številu spremljali na nje nje domovanje. ŽALUJOČA Lonjer, 20. septembra 1954. DHL ■zlN* matko kreft ) PRVA PREMIERA 10. SEZONE SNG V TRSTU Krajnski komedijanti Joie Babič •»»Jo deseto /P Sl tf . jKf° nar°d™ F J’br’‘° za K. iu<>ileh Vtn‘ b ^po!ebaUŠ^ *’1 ir- P tl ,c°3i fen Kteft pri' Toj- h j. Petinšestri 9?edališča !e- tiss& l#g.a” * »u $sošs, *« r^Obfti ^Tq* ’ Se _ J., teh1"1'« l"' POCDli? 3c zdel k,* >i^lreru °- *iC' vt 'ni' Vi pa po‘ P'(jnrj JL, *lo„„_!!oue7ls/ce h iCN na na- f’t/t “N V'*«! ‘st°nVenske' tei”ikS Č° petin- je 0a °2n0 £ O1? TtoSe "»stji, Jci JsO’ je „9 edaIišče «?>. !'m^t p°*‘«o ne: ‘V'« S!oMonar<>cinost„erneaa iS‘0 ,e1°Pa ^ V •“ za-•Tedse- e**";;«;,«'- V .! te)« 1 je J °5cin-fl °Je i ' meri 0 06^«-B > ft®1*« fc?*Wjtto K do v, lo t0K.* ** bi 2a- NfeVl ne0,bika'c- pibfr S\f0tr'C° udrtin, e- in r.’od‘“ VV' "“'•e Stone' Silv pre^nJ° sot>oto prva premiero l k«„W*00 '» Pomemhnn „ f* Darodnesa *l«oa"*fa v Trstu. ■% *?n “svoju tržaškihP9 OZn°St’ k' pomenl važen datum telo dr B L L ""V' Jt ”aŠe !t'cdaliSče lz- »*tiuSNG dalo že'itiri ^ "Krajnske komedijante*, ut, Wef številnega občinstva 'mf® ’ * na ,veiao' pre-domovine orni ™ * b“ navzoi *“di predstavnik #* . ^Podarske rt°, nl minister prof. Jože Zem- »«&*.«. Sega Umava SNr^ V J"tU nJen kultur'" *b«ni?1,ke iž Trsta' in n, ? )> domovino posegel v sam začetek rasti njene kulture, si je pridobil za slovenstvo neminljive zasluge. Tu je našel še neobdelano njivo in v njem se je prebudila strast prvih pionirjev za njeno obdelovanje. Bil je izobražen, svetovljanski mož, pristaš naukov prosvet-Ijenstva in francoske revolucije, ki so mu njegove izkušnje iz območja druge kulture šele prav omogočile zaorati prve brazde v še neobdelano polje slovenske prosvete. On je pripravil Linharta, da je opustil usiezč nemškega Parnasa», kot nam je zapel Prešeren, in ga pridobil za pisanje prvih slovenskih odrskih iger. Zoisa je igal Modest Sancin. Dal mu je dostojanstvenost m šarm prosvettjenca ter se vešče izognil zapeljivosti, da bi dal vzvišenim mislim, ki mu jta polaga avtor na usta, prepatetičen poudarek. Njegov Zois je bil obrzdan in simpa-ticen, tudi zunanje uglajen in gosposki, V celoti le pt okrožen karakter. Antonu Linhartu je dal Kreft kljub sicer enotnemu komedijskemu stilu rahlo no tratijo razklanost, kar daje slutiti na zametek skoraj malce tragične osebnosti. Občutek imam da je Linhart kljub nekaterim psihološkim potezam (ljubosumnost, užaljeni po-nos) Kreftu bolj idejno kakor karakterno uspel. Linhart tu-najbolj izpada iz okvir ciste^ komedije. Jožk0 Lukeš. ki je eden iz. ■n„e.ivi.m,stin,,ctiuno najtenkočut-karakternih igralcev, je vrohl*^el da bi dal nekoliko Piobtematicni Linhartovi ie 7oii r' in mcso- To mu oov I it, 1 meri uspei0- Nie-tonel ? an je bil človeško črn L °9njevit in entuzias.: in mil, j ® med zaupanjem 'n malodušjem. tekak? arof Hohentoart zato vn ,man? Problematična sa arakterno enovnej kavah ost' Vel‘k nalan, je obenem malce n terno komično osebnost. Igral ga je z elanom in mu dal u-činkovite tipične poteze, tako da je stal pred nami kot iz enega kova vlit. Posrečena je ' bila zamisel, povabiti našo dobro znanko Elzo Barbičevo, ki je sedaj angažirana v ljubljanski Operi kot pevka, za vlogo «ene zares lepe laške pevkin jen Suzane Marranessijevke. Barbi-čeva je igrala pevko temperamentno in resolutno in je vžgala tudi s svojim prikupnim glasom. Matiček in Micka: Stane Starešinič in Stejku Drolčeva. Oba človeka iz ljudstva, prvi poln ljudske modrosti, model za bodočega ({Matičkas v Linhartovi komediji, druga prefrigano naivna kot bodoča Matičkova nevesta. Oba, Drolčeva in Starešinič, sta postavila pred nas dve enako vredni, pristni in sveži osebnosti, ki sta spodbudno posegali v komedijski potek in zaplet. Sledi vrsta karakterno komičnih osebnosti, ki nastopajo v dvojnih vlogah: V «civi-lu» in kot igralci v komediji «Zupanova Micka». Tu je imel režiser Jože Babič spet zelo srečen prijem: igralci v komediji «Zupanova Micka» nastopajo kot diletanti in sicer v stilu takratnega pojmovanja igralstva, ki je vedno zahajalo v pretirani pa-tos. Leli Nakrstova, ki je bila kot Linhartova žena Jožefir.a malce utrujena svetska dama, rokokojsko koketna in žensko ljubosumna, in v «komediji» prikupno variirala svoj karakter v podeželsko naivko Micko. Zlata Rodos kova je igrala življenja željno Garzaroli jev-ko in v «komediji» razočarano Sternfeldovko z dobro karakterizacijo v obeh vlogah. Posrečen je oil v obeh vlo-gan, kot dr. P.iller in kot Anže Mickin ženin, Julij Guštin, ki zlasti kot Anže ustvaril pristen komedijski lik z iz- ajdljivimi igralskimi detajli. Advokata dr. Mraka in župana Jako je igral Danilo Turk, ki je razliko med obema karakterjeva ostro podčrtal. Zlasti kot advokat dr. Mrak je presenetil igralec z novimi in posrečenimi prijemi kot tudi z. izrazito masko. Desselbrunnerja in v komediji Tulpenheima je igral Miha Baloh. Zlasti v zadnji vlo-je imel priliko uveljaviti svojo rastočo igralsko spretnost in že tudi smisel za tipizacijo. «Deželnega ranocelnika» Makovca in v {{komediji« Monko-va je simpatično diskretno u- 'n ob*c ČCS l,naš L^IturnV'1 r(w lnaten'‘ > nem ■ -ltUTne,n t* danc-vlj-r,n3u- očicno, y ^2fe0a*Cni “metniške iJ 4aSi Cllistvn Z r.auei h!h, pn iVžfj- Je !,Cep«mu je let “ v le. 0 dvig Bleda-0 rasto- t I. oledait šče. '?t> K ne\°MaomktdtJanu« Wkyi izk“medija, jSlik p‘edij0 teaa- da Oni ^ohk re<:*ser- •C*‘i n °Perir^ 1 fia v v v h ^ ^ J-l v lepo za- %>< l^j.1 m rJ°clohi? ep°^a- ki rte *eljie v. u v‘ Naš tedenski pregled Prizor iz 3. dejanja ttKranjskih komedijantov« Za Edenom je nenadoma odletel iz Washingtona tudi John Foster Dulles, kot da Murphp, ki ga je poslal nekoliko dni poprej v Evropo, ni dovdlj. Dulles se je pri svojem bliskovitem obisku omejil na London in Bonn. Pariz je izpustil, kar je na primer {{Manchester Guardian« ocenil kot «premišljeno žalitev Francije«. S svojo gesto je hotel Dulles očitno poudariti to: Zahodni Nemčiji je treba dati suverenost (kar vključuje tudi pravico do oboroževanja): o podelitvi suverenosti se že dalj časa dogovarjata London in Washington; tretji, ki mora biti o tem obveščen, je Adenauer. Pariza se vsa stvar ne tiče, čeprav je tretja o-kupacijska sila v Zahodni Nemčiji. Dulles je torej hotel pribiti, da so se ZDA odločile oborožiti Zahodno Nemčijo tako ali tako, s francoskim pristankom ali brez njega. Forma tega poudarka ni bila lepa, je pa odgovarjala splošnemu ameriškemu stališču do Francije od zavrnitve EOS dalje, nekoliko pa tudi že od ženevske konference in sklenitve sporazuma o premirju v lndokini. Obenem odgovarja to željam nemške politike, ki gre zadnje čase vedno bolj na ostrino s Francijo, z očitnim namenom, da jo izrine in zavzame njeno mesto v zahodnoevropskem sistemu. V ll1 tjitfllmtit ilvivih [g tudi pGhuifo, filosof iu‘Mumuu&plbGC Pomen dela Wyndhama Le-wisa za angleško umetnost med obema vojnama še ni bil dovolj natančno ocenjen. Slikarji novega rodu sicer dobro poznajo njegovo ime, a se le malo zavedajo, koliko so mu dolžni. Lewis je eden onih redkih osebnosti, ki jih smemo označevati z izrazom «pio- Jubilant A. Požar kot dr. Repjt v »Kranjskih komedijantih« nir« — in Angleži piso nikoli z odprtimi rokam, sprejemali maloštevilnih pionirjev, ki so nastopali v njihovem svetu u-metnosti. Čeprav je že kakih petnajst let, odkar so glavne značilnosti slikarske umetnosti Wynd-hama Letvisa šle skoro neopaženo mimo nas, vendar ni prepozno, da jih danes pravično ocenimo. Pravično, vendar sedaj od vseh naših pohval Le-wis ne bo imel nobene koristi. Ne bodo mu dale novih pobud ne novega veselja do ustvarjanja. Čeprav je še vedno poln ustvarjalnih sposobnosti, je kruta usoda napravila konec njegovi slikarski karieri: oči mu ne služijo več. Toda Lewisove življenjske sile so si iskale tudi drugačnega duška, sa, danes ni znan le kot slikar, ampak tudi kot mislec, filozof in romanopisec. Jrieveda sedaj ne bo govora o Lewisu pisatelju. Kot mislec je mnogo prispeval k filozofiji umetnosti; in samo zate, ker je znal vedno svoje misli sprovajati tudi v dejanja, je v drugem desetletju našega stoletja lahko sprožil edino pomembnejše umetniško gibanje, ki ga je Anglija dala v skupnem okviru »moderne« umetnosti. To je b:lo gibanje, k, ga označujemo z besedo »vorticizem«. Ce bi hoteli oiti še tako skopi v podajanju umetniškega razvoja Wyndhama Lewisa, bi morali nujno pričeti z »vorti-cizmomii. Tega izraza nam ni dal on sam. /mislil si ga je njegov prijatelj Ezra Pound. Toda ideja, ki jo izraža, je njegova. Besede same ni lahko definirati in celo sam Le-\vis, čeprav jj- mnogo pisal o stvari, ni nikoli prišel do prave in primerne definicije. Ta «credo» je tak, da bi ga danes podpisal vsak umetnik, I kespearovega «Timona Aten-v letu 1913 pa je vsaj za An-lca». Zasnoval jih je v grobih glijo prinašal nekaj revolucionarnega. Bil je naperjen naravnost na načela impresionistov. o katerih je Wyndhanj Levvis učil, da so zgolj realisti, ki bi radi slikali samo «tisto, kar imajo pod nosom«, in da nikoli ne morejo prestopiti neke določene meje. Levvis pa je hotel, naj bi umetnik prestopil te meje. Proučeval je umetniške struje, ki so rastle iz nasprotovanja do impresionizma •— kubizem, futurizem in abstraktno umetnost. Zavrnil je vse po vrsti in z razlogi to zavrnitev tudi opravičil. Tudi nemški ekspresionizem, ki je v neki meri nasprotni pol slikarskega impresionizma, je zavrnil. Wyndhama Letvisa je zanimalo predvsem — kot je sam rekel — «bistvo objekta«, ne pa njegov videz. Do tega bistva pa je prihajal z upodabljanjem, ki ni bilo prav nič podobno temu, kar je tedaj Anglija poznala kot umetnost. Takoj je bilo jasno troje: najprej, da je Leviš pesnik — slikar, ki mu oznaka »bistvo« pomeni osebno reakcijo umetnika pred objektom. Drugič se je pokazalo, da nosi v sebi skrivnostni dar formalne in-vencije, najprimernejše za tečen izraz teh reakcij. Tretjič pa se je razodelo, da Lctvis ni samo umetniški iznajditelj, ampak tudi organizator form, učitelj arhitektonske zgradbe, ki je znal povezovati dele svoje kompozicije s spretnostjo kakega Raffaela ali Pousina. poslužujoč se pri tem klasične forme za izraz romantične vsebine. Nekoliko pred prvo svetovno vojno je pripravil Levvis «kovinskih» ritmih, ki so na prvi pogled zelo podobni eksperimentalnim kubističnim podobam Braqueja in Picassa. Kljub temu pa je njihov formalni značaj dinamičen in strog, Gre za ilustracije, ki vsebujejo »bistvo« shakespear-janske dramatike. Ce so se te uodpbe : tedaj zdele zelo skrivnostne, jih danes lahko »beremo« brez težave. Na eni teh ilustraeii gospoduje nad pozoriščem dostojanstvena podoba Alkibiada. Spodaj na levi sta dve njegovi ljubici, medli in bujni. Vse ostalo izpolnjuje kaos vojne, ki ga je Levvis znal upodobiti z nasilno robatimi oblikami. Ta podoba nam lahko služi kot koristen napote^ v razumevanje Levvisovega stila. Ne gre le za avantgardistično risbo, ki je kazala' pot mnogim umetnikom naslednjega rodu. V njej je izražena vsa osebnost umetnika. Odlikujejo jo neka zreiost, avtoriteta in arhitektonska trdnost, ki so značilne za vse njegovo umetniško delo. Na te, risbi je vse nekako — «kovinsko». Črte o-mejujejo prostor kakor poteze z britvijo. Oblike so čiste kot stranice' brušenega diamanta. Levvisova umetnost je tipično nordijska. Njegova linija je gotsko rezana, kakor bi biia Diirerjeva ali Schdngauerjeva. Na njih ni sladke miline kakega Raffaela. Poudarek njegove risbe je vedno na značaju. ne pa na milini. Levvisovo slikarstvo bi v grobih obrisih laiiko delili v tri vrste del: v fantazijska dela, v preustvarianje domišljijskih tem v «kovinskem» stilu in v portrete. V vseh Toda medtem ko v portretih Levvis priznava dolžnosti, ki jih ima pred videzom objektivnosti in ne gre preko neke določene meje. je v fantastičnih interpretacijah življenja in čudnih sanjskih podobah, ki jih zajema iz svoje domišljije, ljubosumno čuječ nad svojo svobodo in prav tu se nam kaže kot umetniški izumitelj. Prav tu gre za nov formalni umetniški slovar. Slika, ki jo je imenoval «The Armada«, ni ena teh njegovih sanjskih podob. Vse prej gre za slikarsko invenci-jo. ki sloni na zgodovinskem stilu. Ljudje, ki jih je na njej upodobil, niso morda mitološke stvaritve, kot se tolikokrat kažejo na njegovih, slikah, ampak španski vojščaki, katerih «bistvo» je znal Levvis klasično začrtati s slikarskimi izrazi. Portreti, ki jih je vedno gojil prinašajo znaten kompromis med njegovim iskanjem «bistva» in med upodabljanjem «videza». Vsak Levvisov portret je psihološki dokument in v vsakem se je posluževal posebnih prijemov, da je po svoje pravilno osvetlil značaj osebe, ki jo je portretiral. Znamenit je njegov portret pesnika T. S. Eliota, ki ga je upodobil kot kako bizantinsko figuro na prestolu. Stephena Spenderja je naslikal z izrazom prekipevajočega veselja, Ezro Pounda dremajočega, kot bi hotel pravkar v diagonalni črti zdrkniti čez platno. Edith Sit-vvell je na njegovem portre tu toga in odmaknjena kakor kaka svečenica. Pa čeprav so vsi ti portretni prijemi povsem različni drug od drugega, vendar vsak od njih no-jasno stilistično znamenje treh vrstah se je Levvis popol- i očeta, ki jih je ustvaril. vrsto risb za ilustracijo Sha- noma in najkrepkeje izrazil. | E. N. ZA ZAŠČITO OTROKA turo in tradicijo, s svojim svetskim šarmom in eleganco in z živo reko ljudi, ki se od zgodnjega jutra pa tja v noč pretaka iz ulice v ulico. Na Trgu republike vihrajo zastave v elipsastem krogu. ke. Na minuto toč-no oznani gong pričetek kongresa. Predsednica Mednarodne unije gospa Gordon Morier se zahvali predsedniku jugoslovanske države Titu za pokroviteljstvo nad kongresom. Njene besede Med njimi je najbolj vidna izzvenijo, na.i bi ohranil pred ona temnomodra, ki ima pri i uničenjem dediščino človeške- Mednarodni kongres za zaščito otroka je že sam po sebi svojevrsten dogodek. Zbero ljudje najrazličnejših dežel m na osnovi lastnih in tujih izkušenj izmenjajo svoje mi-sli. Iščejo prijemov, ki naj bi bili čim bolj čvrsti in učinkoviti. Vse to pa se steka v en sam cilj; pomagati otroku, ga vzgojiti, da bo v radost družine, domovine in družbe. To ni lahka naloga, tudi nikoli ni bila. Toda zdi se, da postaja v sodobni razrva-nosti življenja in posameznika v»e težja ln težja. Zato je bil prav kongres za zaščito o-troka in to v širokem, mednarodnem merilu tudi nadvse Potreben. Za človeka pa, ki se ze po svojem poklicu bavi z vzgojo mladine, ena izmed naj bolj zanimivih stvari. Toda hočem biti odkrita. Nikoli bi ne bila tako uporno vztra-jala, da se ga udeležim, da se ni vršil v Zagrebu. Ne zaradi drugega, kot zaradi tega ker pripadam svetu malih ljudi, in mi je le tako postal neka- ko dosegljiv in bližji. Na mah je vstalo pred menoj tisto nesporno vprašanje; Zakaj je Mednarodna zveza za zaščito otrok izbrala za svoj kongres ravno Jugoslavijo? Ta misel me je opajala. Na moje vprašanje pa je v celoti odgovoril indijski delegat, ko je Izrazil svoje zadovoljstvo, da se kongres vrši ravno v Jugoslaviji, to je v deželi, kjer so otroci zaradi vojne toliko trpeli. Te besede so privrele same od sebe tam v Samoboru pri Zagrebu ,ko smo obiskali Zavod za manj-nadarjene otroke ali kakor je staršem ljubše: Za učence v gospodarstvu. In kakor sem si težko odtrgala denar, ki sem ga morala poslati v Ženevo Kot pristojbino za kongres, tako mi ga ni bilo žal. V Zagrebu nisem bila že od 1941. leta, ko sem se po čudnih naključjih vračala iz pregnanstva iz Srbije. Vsa moja prejšnja srečanja z Žagi ebom je nekako prekrilo tedanje mučno doživetje. Nekda- nji moji dobri znanci me niso hoteli sprejeti pod streho za eno samo noč in sprejela me je družina, ki je nisem videla nikdar prej ne nikdar pozneje. Vsa leta po vojni nisem mogla mimo tega spomina in v duši sem čutila vedno priokus grenkobe. Velikokrat bi bila lahko šla in vendar nisem šla v Zagreb. Zdaj je bilo neizbežno. Zdaj se je tisti spomin umikal nečemu velikemu, kar se bo tam godilo. Nečemu, kar se trudi, da bi bil svet svem otrokom in vsem ljudem lep in svetal. V meni je iz dneva v dan zorelo pričakovanje in ni me varalo, Nekje v pozabljenih časih je bil prejšnji predvojni Zagreb s svojo tako tipično malomeščanščino in narejeno uglajenostjo, tudi Zagčeba iz onih težkih dni 1941. leta zdaj še v spominu ni bilo več. Na njunem mestu sem resnično našla novo, v svojem najglobljem utripu čisto drugo mesto in vendar isti Zagreb s svojo bogato kul- vrhu v belem okvirnem krogu podobo otroka. Spodaj pod njo je okoli droga pritrjenih 33 zastavic, trintridesetih dežel in rhzličnih narodnosti, ki si po svojih delegatih v teh dneh prisotne v Zagrebu. Dom jugoslovanske armade, kjer se bo vršil kongres, je mogočna zgradba poslednjih desetletij s prostrano, impozantno dvorano, s prostrano vežo in hodniki, s prostornimi stranskimi dvoranami, kjer bodo po plenarnih zasedanjih, zasedale posamezne sekcije. Popoldne ob 5 se prične kongres Le še nekaj minut manjka. Delegati so že zasedli svoje prostore. V rokah drže angleški ali francoski prevod poročila, ki ga bo podala jugoslovanska delegatka Branka Savičeva. Prisluhniti moram zadržanim giasom, ki gredo kak ir šepet po dvorani, oči pa so mi uprte na oder, kjer zavzema predsedstvo svoja mesta. Nazadnje se mi u-stavi pogled na ozadju, ki se zdi, kot bi ga s svojimi drobnimi prstki izrisale otroške ro- ga dela. Titove besede jih dopolnjujejo. Tudi njegove besede izzvenijo, naj bi človeštvo odstranilo vzroke vojne, ki ogrožajo normalni razvoj otroka in mladine. Zaščita otroka je važna za vitalnost naroda in človeštva. Se pozdravi predstavnika Združenih narodov in predsednika mesta Zagreba, nato že prvi referat in resno na delo. Ze iz prvega referata, to je iz referata jugoslovanske delegatke Branke Savičeve se črtajo obrisi temeljev, na katerih naj sloni otrokova vzgoja in socialna zaščita. In te temtlje tvori družina: mati in oče. ki sta otroku najbližja in soodgovorna za njegovo duševno in telesno rast. Tudi v današnji Jugoslaviji je za vzgojo odgovorna družina. Kar je novega, je enakopravnost žene, ki ni samo v pravicah in dolžnostih, temveč obsega družbeno pomoč ženi-materi. V odnosu do materialnih možnosti pa je ta pomoč zelo velika. Enakopravnost žene in s tem novi odnosi spre- minjajo odnose v družini. In samo tam, kjer ni izkoriščanja njenih članov, lahko vzgaja družina svobodne ljudi. Za zaključek prvega dne — sprejem v hotelu Esplanade. Kot bi se se svet skrčil na nekaj prijetno razsvetljenih prostorov, so izginjale razdalje med deželami in narodi. Utapljale so se v onih malih in prisrčnih družabnih uo-mčnkih, v katerih vzklije vselej vse polno novih znanstev in vtisov. Bilo je drugič, da sem videla Tita in spregovorila z njim nekaj besed. Nekdo v moji bližini je dejal; «Tam doli pri mizi pod oknom sedi Tite, tujci ga neprestano oblegajo >n prosijo, naj jim da svoj podpis«. V trenutku me je prevzela misel; Tudi jaz sem pravzaprav doma onkraj meje. čemu bi ga torej ne prosila? S tovarišem Pahorjem, s katerem sva bila skupaj v Zagrebu, sva krenila naravnost v tisto smer. Toda morala sva čakati nekaj precej dolgih hipov. Spričo tolikih, ki so ga obkoljevali z isto prošnjo, ni bilo tako lahko priti do njega. Naš tržaški rojak dr. Jože Vilfan je naju hotel predstaviti, toda v hipnem vzhičenju sem se mu zahvalila za prijaznost, češ da bova to že sama storila. Zaostritev francosko-nemškiK odnosov je gotovo eden iz» med najbolj negativnih pojavov v sedanjem evropskem položaju in je samo na zunaj posledica neuspeha EOS zaradi francoske zavrnitve. Predvsem je ta zaostritev posledica kurza, ki ga hoče vtisniti evropski politiki Washington in ki omogoča, da prihajajo na dan stara nasprotja, ki so bila doslej pridušena. Tako se v Nemčiji slišijo že glasovi, da je tudi evropska skupnost premoga in jek la v krizi in odveč. Nemški indu-strijci, ki so si dovolj opomogli in se moderno opremili, občutijo očitno Schumanov. po ol kot oviro za nadaljnji razvoj. Pri tem pravijo, da se je proizvodnja jekla povsod povečala, tudi v Angliji in ZSSR, v Zahodni Evropi, ki je obsežena v poolu, pa je nekoliko padla. Vse to pa pravzaprav dokazuje, na kako šibkih nogah je bila zamisel EOS, kako majave so bile osnove, na katerih bi naj zrasla čisto vojaška skupnost nekaterih zahodnoevropskih držav in preraščala iz tega jedra v splošno evropsko skupnost, Po razbitju kalupa, ki je mogel biti sprejemljiv v času najhujšega sovjetskega napadalnega pritiska, prihajajo na dan vse težnje, ki jih s prisilnim okvirom prav gotovo ne bi bilo mogoče zadušiti. Namesto tega razbitega kalupa predlaga Eden novo podobno rešitev, ki se od prve razlikuje pravzaprav samo po obliki; razširitev bruseljskega pakta-, da bi obsegal tudi Italijo in Zahodno Nemčijo in tako zajel, poleg Anglije, vse države nekdanje EOS. Bruseljski pakt je bil sklenjen leta 1942 med Anglijo, Francijo in tremi državami Bene-luxa kot ena izmed prvih reakcij na sovjetsko napadalnost. Kasneje je stopil v o-zadje za atlantskim paktom, ki ga je v njegovem glavnem namenu nadomestil. Danes' prihaja spet na dan kot nekaka nadomestna rešitev za evropsko obrambno skupnost. Gotovo ta rešitev ne prinaša ničesar novega, temveč je samo poskus, preprečiti večjo škodo, ki bi nastala zaradi preloma s Francijo, do katerega bi, če bi dosledno obveljala ameriška politika, neizbežno prišM. V tem primeru bi se zlasti Anglija znašla v zelo neprijetnem položaju. {{Edenov načrt» obnavlja približno na istih krhkih osnovah zamisel o EOS in že zaradi tega ne obeta biti nič trajnejši. Zato tudi kaže, da se je Eden vrnil iz Pariza samo s n polovičnim sporazumom » ■ kot pravijo u Londonu. Francija ni zavrnila evropske o-brambne skupnosti zato, da bi jo obnovila v malce spremenjeni obliki, ki samo formal-' no zadošča francoski zahtevi o cim tesnejši povezavi Anglije to skupnostjo. Kaj ti če se Anglija doslej ni hotela vezati na EOS, je težko pričakovati, da bi bila zdaj v bruseljski pogodbi pripravljena na kaj več. Predvsem se zdi, da hoče Mendes France upoštevati vključitev Nemčije v NATO — razširitev bruseljske pogodbe pa naj bi bila sredstvo, da se doseže ta cilj — samo kot zadnjo možnost in da po-' stavlja še vedno v ospredje stan francoski načrt umale a-tlantske organizacije« šestih držav EOS in Anglije, ki ji Edenov načrt samo formalno ustreza. V tem okviru naj bi se Nemčija potem postopoma oboroževala. Francoski načrt zahteva tesnejšo povezavo Anglije z evropsko celino, kot pa je London nanjo pripravljen pristati zaradi svojega položaja v Commonvoealthu, pustil bi Nemčijo izven atlantskega pakta in zavlekel nemško oborožitev za leta. Vendar Mendes France, kot vse kaže, ni hotel v razgovorih z Edenom priti na dan z načelno opozicijo proti vključitvi Nemčije v atlantski pakt. Glavni rezultat Edenovega potovanja je bil dogovor o sklicanju konference devetih, ki se bo sestala, kot je pogojno napovedal Mendes France, 27. septembra. Nu konferenci bodo razpravljali o Ede-novem načrtu razširjene bruseljske pogodbe in o vključitvi Nemčije v NATO. Do te konference je očitno odložen vsak ameriški sklep o nemški suverenosti; to je najbrž glavni rezultat Dullesovih razgovorov s Churchillom in Edenom v Londonu. Obenem se v tem verjetno skriva tudi uspeh francoske diplomacije, ki je že morala računati z možnostjo enostranske anglo-ameriške poteze, ki bi dala Nemčiji suverenost in ji omogočila oborožitev, obenem pa spravila Francijo v neroden položaj. Zdi se, da je nenaden Dul-lesOv obisk ta strah v Parizu povečal v pravi preplah. A-meriška politika je v zadnjem času postala impulzivna jn ne-preračunljiva, kot je v svojih potezah nepreračunljiv zunanji minister Dulles. Zaenkrat je bilo presenečenje samo v njegovem nenadnem p otova- (Nadaljevanje sledi) .(Nad. na 6. strani) PRIMORSKI DNEVNIK — 4 POHITI 2 OGNJEM ! KDAJ BOMO SKUHAL! , ^ kos/lo?S KUK-K AH, 2ADUŠ/L SE, v Soh . > fJOJ, KAKŠe D/m/ Nič \NE V/D/M ^7 /VO<5f, -JhA /V0Č2 Kft GORET! ču-ff/EKAJ POS£8H£. 'igi GA - MESO » \pOSUŠENO K’ L- >rr-J>/MU. 't Počakaj, o a POMISLI, V NAŠEL . srenjo, KAJ PA SEOAJ. TOVARIŠI se iSODo KMALU \VQNJL! ? IfUHARJI , ■ KAJ STE PRIPRA \VIL/ ZA KOS/UT Sestavljena iz najboljšega oi^ Izdelana po najnovejših Izbrana eleganca modelov Cene ugodne Popolno jamstvo za S lot RADIO TELEVIZIJA h=£^ SO.Š ELEKTR. APARATI ZA GOSPODI^*? )j) MONTIRANJE TELEVIZIJSKIH AN™^ r SKIH RADIJSKIH APARATOV TER RADIJSKI APARATI MARELLf UNDA SIEMENS PHONOLA TELEVIZIJSKI A MARELLI UNDA ELEKTR. GOSP HOOVER HOOVER SIBIR Preden se odločite za nakup apafJt* j televizijskega ali gospodinjskei če obiščete PRODAJA NA OBROKE RADI 0 „ ah e, 0/ 5 el? OPC1N F - OU jgf' ‘ Telefon: trgovina —",A' ra-> novrstno SPECIALIZIRANO p0DjE!.!| ZA VSAKOVRSTNE KOMPE^ZA la Cles Proda (a ur in pribora »%,! I rat - Ul. BattMb 1* ’ i ZASTOPSTVO OR: «toge» > Zadnjega v mesecu jo je predstojnik poklical v svojo pisarno. Takoj je vedela, kaj jo čaka. Bila je žrtev, odpustili jo bodo. Bil je zelo prijazen, rekel je, naj sede,, potlej pa začel: «Draga gospodična, saj veste, posli gredo zelo slabo (obmolknil je in ona je vdana v svojo usodo prikimala). Zelo neprijetno mi je, da mora tako biti — toda med mojimi uslužbenci ste vi najmlajša — ne preostane mi nič drugega, kakor odpovedati vam službo. S 30. •junijem vam služba v moji hiši poteče. Z vami sem bil izredno zadovoljen in dobro spričevalo vam je zagotovljeno. Boste že našli drugo službo, za vas se prav nič ne bojim.» Odšla je. «Odpovedali so mi,y> je dejala svojim tovarišem in tovarišicam. In vsi so jo, sodeč Po obrazih, pomilovali. Svoje delo je opravljala še naprej v redu in nič ni kazalo, da bi bila potrta. Saj je imela tri mesece časa in v tem času bo že našla drugo službo, če ji bo sreča naklonjena. In skromno odpravnino bo tudi dobila. * * * Cas je hitel. Nobene službe fli mogla najti. Dan za dnem je prebirala oglasni del velikega meščanskega časnika, pisala ponudbo za ponudbo, toda vse je bilo zaman. Medtem je zaprosila za podporo. Ce je človek čisto sam na svetu in če stanuje pri tujih ljudeh, se pač težko_ preživlja z njo, pa naj bo še tako skromen. Njena lica so postala bleda in upadla in skrbno je pazila na tisto malo obleke, kar je je vremogla. Nekega dne pa je prišel pismonoša in ji prinesel odgovor na ponudbo, «ISIDOR RAP-PED et SIN, usnje na debelo«, je bilo natiskano na ovitku. Z upanjem v srcu je odšla tja. Tam je sedelo in čakalo že pet drugih deklet. Naposled so jo poklicali k ravnatelju. Ravnatelj, prileten, debelu-hast gospod, jo je radovedno premeril od pete do glave. »Draga gospodična,« je začel, «opozarjam vas, da znaša plača na tem položaju osemdeset. šilingov mesečno in da morate biti seveda izvrstna moč...« Razumela je. Prej je zaslužila sto petdeset Šilihov, pa ji je komaj zadostovalo za preživljanje. Zato je plaho odgovorila, da to ni več, kakor znaša podpora za brezposelne in da vendar mora živeti. Tedaj pa je postal ravnatelj ledeno hladen. «Da, podpora za brezposelne! To je ustanova, ki lenobo...« Svoje misli ni izgovoril do konca. Potlej je še menil: eNimam ra'd uslužbencev, ki morajo živeti od svoje plače.« S temi besedami jo je odslovil. * * * Po dolgem čakanju je spet prišel odgovor na ponudbo. Pisali so ji, naj se pride pred-stavit. Pisarna tvrdke «THE-ODOR THEOBALD, agentura» je bila v tretjem nadstropju neke stanovanjske hiše. Imela je samo tesen prednji prostor in majhno sobo. Bil je eleganten mož štiridesetih let jn zelo ljubezniv. sCedna mucka ste, všeč ste mi. Sprejmem vas in pripravljen sem plačati vam sto šilingov mesečno... in če boste ljubeznim z menoj, vam ne bo v škodo.« Vstal je, da bi jo pobožal. Planila je pokonci, njene pesti so se kar same stisnile in vsa rdeča od ogorčenja ga je nahrulila: *Fej, sram vas bodi!« Potem pa je odhitela iz sobe. Lastnik tvrdke je se zaklical za njo: eNo no, nikar ne bodite tako ponosni, gospodična,1« Nedostopna ni bila, ljubezen je že poznalatoda takšno početje se ji je gnusilo. * V <* Vsa potrta se je vrnila domov in se solznih oči vrgla na posteljo. Potem pa se je spet potolažila. Sledila je lepa nedelja. Pripravila si je zavitek s klobaso in kruhom in se že navsezgodaj odpeljala v Neuutaldegg. Hodila je pod drevjem Dunajskega gozda in mimo nasmejanih travnikov. Pozabila je na svoje skrbi in bila je malone srečna. Gruča ljudi je prišla po cesti in iz njihov ih grl se je razlegala kljubujoča delavska pesem. Razlegala se je zvonko in bojevito. Pred gručo je stopal krepak fant in vihtel v roki rdečo zastavico. Gledala je in poslušala in čudno ji je bilo pri srcu. Ti ljudje, hodeči in pojoči po cesti, so spadali k njej. Mučilo jih je isto gorje in godilo se jim ni nič bolje ali pa celo še slabše kakor njej. Dvignila je glavo, planila pokonci in odhitela po gričku proti cesti, da bi jih dohitela. Ognjeno r eče je bilo nebo na zahodu pred sončnim tahodom. Oblaki so imeli žareče robove in tudi sami so žareli. Ona . i je hodila v korak z ostalimi. Na mladinskem dnevu na Opčinah sta nastopili tudi dve manjši umetniški mladinski skupini iz Ljubljane. Na sliki vidimo »Vese le tantes radia Ljubljana ki so zaigrali poskočne slovenske na-rodne pesmi. Pripravljalni odbor izrekel priznanje in zahvalo vsem sodelujočim. Precej je bilo napak: ni bil izbran pravi čas. ni bilo skupnega organi-zac. centra in slabo je bil organiziran prevoz Teden dni je že minilo od veličastnega zaljučnega mladinskega dne na Opčinah in še vedno se o tej svečanosti zelo mnogo govori med mladinci po vaseh, predmestjih in tudi v mestu. Vzbujajo se prijetni spomini na svečani nastop na Opčinah, na številne prireditve med tednom po vaseh, na športne prireditve in končno tudi na zabavo, katero je teden prinesel. Pripravljalni odbor pa se ukvarja z resnim proučevanjem uspehov in tudi pomanjkljivosti mladinskega tedna. Na svojem zadnjem sestanku v četrtek je priprav- Rasna distriinatila Največjo plavajočo elektrarno na svetu so nedavno preizkusi i v pristanišču Jackson-wille v Floridi. Gre za tovorno ladjo, preurejeno v elektrarno. Stroški so znašali več milijonov dolarjev. Plavajoča elektrarna lahko preskrbuje z električno energijo mesto, ki ime 100.000 prebivalcev. Razen tega je lahko kadarkoli po potrebi pošljejo iz enega mesta v drugo. Strokovnjaki so izračunali. da so bili gradbeni stroški znatno manjši od stroškov za elektrarno na kopnem. V Južnoafriški uniji veljajo še vedno zakoni, ki so močno podobni nekdanjim Hitlerjevim V Južnoafriški uniji veljajo še vedno zakoni, ki so močno podobni nekdanjim Hitlerjevim, zaradi katerih je morala Evropa prestati mnogo žrtev in napora. V tej uniji živijo poleg belih naseljencev tudi Črnci in Indijci. Proti enim in drugim izvaja vlada te države rasno diskriminacijo. Pred kratkim izdani zakoni še bolj omejujejo pravico do šolanja otrokom črnih in indijskih staršev. Južnoafriška unija ima precej gimnazij in visokih šol. Sicer visoke vpisnine ne zmore plačati vsak, toda nekateri bi jo le zmogli. Do nedavnega je šolanje bilo urejeno še tako, da so v srednjih šolah smeli obiskovati iste razrede črni in beli, sedaj pa so to ukinili na vseh gimnazijah. Na visokih šolah so vpeljali študij tako, da so ustanovili posebne visoke šole za črnce. Temu se v začetku niso domačini niti toliko upirali, toda prišlo je, kar je moralo priti. Tem univerzam so sedaj vzeli skoraj vse kredite in vpeljali nu-merus clausus, to se pravi, omejili so število slušateljev, k: jih lahko te visoke šole sprejmejo in tako onemogočili študij nebelim študentom. Mnoge študentske unije so poslale protest južnoafriški vladi zaradi takega ravnanja, toda vse skupaj nič ne zaleže. Predsednik Malan, ki jav- no zagovarja diskriminacijo, ki se prav nič ne razlikuje cd Hitlerjeve, se malo zmeni za proteste svetovne javnosti zaradi njegovega ravnanja. Sedaj je v gimnazijah ločil učence po razredih, medtem ko je v osnovnih šolah izvedel popolno ločitev. Finančni plan za tekoče leto predvideva štirikrat več sredstev za odpiranje novih šol v kra- jih, kjer prebivajo belci, kot pa v črnskih vaseh, kjer so te šole še mnogo bolj potrebne. ker jih je že tako zelo malo. Predlogu, da bi v šolah za črnske otroke veljale višje šolnine, so se uprli tudi mnogi beli prebivalci te pokrajine. ki tudi ne soglašajo s tako diskriminacijo domačega prebivalstva. Kaj vse si bo še izmislil ta predsednik? ljalm odbor mladinskega tedna tako ugotovil, da je teden dobro uspel predvsem po zaslugi požrtvovalne pomoči in navdušenja zelo številnih mladincev. Pevskim zborom, folklornim in drugim skupinam gre zasluga! da so uspele tako prireditve med tednom kot tudi zaključna prireditev na Opčinah. Pripravljalni odbor je zaradi tega sklenil, da dobe vse sodelujoče kulturne skupine posebno diplomo v znak priznanja za požrtvovalno delo. Priznanje pa zaslužijo tudi številni mladinci,’ ki so uredili celo vrsto velikih in drobnih organizacijskih vprašanj, ki so opravili številna pota na oblasti za potrebna dovoljenja, ki so uredili kioske, prireditvene prostore itd. Seveda pa zaslužijo priznanje in zahvalo tudi starejši, ki so pomagali pr; organizacijskem delu, kot tudi s prostovoljnimi prispevki. Pripravljalni odbor pa je poleg tega razpravljal tudi o nekaterih organizacijskih pomanjkljivostih. Tako je bil mladinski teden organiziran v kaj neprimernem času. Kmečki fantje imajo sedaj namreč največ dela na polju, medtem ko so študentje povečini na počitnicah izven mesta ali pa imajo izpite. Za zaključni dan pa niso bila organizirana potrebna prevozna sredstva in so lahko na pri- mer iz Doline prišli samo oni, ki imajo lastna vozila. To velja seveda še za celo vrsto drugih krajev. Pomoč mladine pri organizacijskih pripravah je bila sicer izredno velika, vendar bi lahko bila še boljša, če bi se priprave pričele znatno prej in če bi pripravljalni odbor organiziral poseben center, nekak stalen štab, Pred mikrofonom so gostje iz Ljubljane. Zapeli so več lepih slovenskih narodnih pesmi. Tak je bil pogled v zgodnjih popoldanskih urah na prostor mladinskega dne na Opčinah. Pevski zbor «lgo Gruden« iz Nabrežine nastopa pod vodstvom prof. Kat la Boštjančiča. Sempolajski oktet »Zarja v s vobodi« nastopa pod vodstvom tov. Zid ariča. *» m Padriški pevski zbor. Lepo perje, strahopetno srce Petelin Kakodak je bil velik bahavec. Stopal je po dvorišču, podoben častitljivemu, rejenemu gospodu, to lepo perje se mu je svetlikalo kot nov frak. Na glavi mu je plamenel velik greben, kot da nosi rdeč cilinder. Petelina Kikirikija, ki ni imel tako pisanega perja, je zaničljivo preganjal, če se je ta le prikazal na dvorišču. Pa je prišla v vas lisica. Petelin Kokodak je v smrtnem strahu zbežal v kurnik, da reši svoje lepo perje. Petelin Kikiriki pa Je skočil na bližnje drevo in na vse grlo svaril putke, da so se vse srečno x-esile. Pritekla je še gospodinja in našla gizdavega Kokodaka, kako se je stiskal in trepetal v kotu kumika. Se tisto nedeljo je poromal v lonec. L Suhodolčan Rdeča kokoška Nekoč je rdeča kokoška brskala po zemlji in našla pšenično zrno. «Glej. glej,« je zaklicala, «našla sem pšenično zrno! Kdo bi ga odnesel v mlin. da ga mlinar zmelje? Potem bi imeli moko za kolaček«. ■*Kdo b; ga odnesel v mlin?« «Jaz ne,» pravi miška. «Jaz tudi ne pravi vrabec. «Potern ga odnesem sama v mlin«, odgovori rdeča kokoška. «A kdo bo prinesel moko iz mlina?« «Jaz ne,» pravi miška. «Jaz tudi ne,« pravi vrabec. «Potem jo prinesem sama,« odgovori rdeča kokoška. «A kdo bo zamesil testo iz moke?« «Jaz ne,» pravi miška. «Jaz tudi ne«, pravi vrabec. «Potem ga zamesim sama«. odgovori rdeča koko- ška. «A kdo bo spekel kolaček?« «Jaz ne,» pravi miška. «Jaz tudi ne«, pravi vrabec. «Potem ga spečem sama« odgovori rdeča kokoška. «A kdo bo kolaček pojedel?« «Jaz bi ga,« pravi miška. «Jaz tudi,« pravi vrabec. «To pa že ne,' sama ga pojem,« odgovori rdeča kokoška. Uganka Plava, plava drobna barka v soncu zlatem se blešči; plava, plava proti cilju, se pred ciljem razleti. (jnijeui rupoA) Zakaj j leta netopir le ponoči ? Danes leta netopir le ponoči, nekoč pa je letal tudi ob belem dnevu. Ko je nekoč tako letel, mu prileti nasproti jastreb. «Dobro je, da te vidim,« mu pravi jastreb. «2e tri leta te iščem«. «Zakaj pa me iščeš?« «Vse ptice so že davno plačale svoj davek, le ti še dolga nisi poravnal«. «Jaz?» se je začudil netopir. «Saj jaz nisem ptica«. Pa se spusti na zemljo v travo in zbeži. «Zares,» pomisli jastreb, «saj ni ptica, četverono-žec je«. Netopir pa prileti v tem do hriba, na katerem so rasli bori in sreča lisico. »Dober dan, v prijatelj. 2e vse leto te iščem«. »Zakaj me iščeš. tetka?« «Vsi četveronožci so mi že plačali davek, le od tebe nisem še nič dobila«. «Od mene?« se začudi netopir. «Toda. saj nisem četveronožec« Razpne krila in odleti. «Zares,» pomisli lisica, »ptica Je«. Od tedaj netopir ne teka več, ker se boji lisice in noge so se mu od strahu posušile. Podnevi pa si ne upa na. plan, ker se boji jastreba. Knjižnica mikroiilmov Pred tremi leti so začeli snemati na mikrofilm bogato vatikansko zbirko starih rokopisov. Mikrofilme bodo odpeljali v ZDA. Snemanje bo končano prihodnje leto. Knjižnica obsega desetnadstropno poslopje, posneto na mikrofilm na bodo spravili v 30 kartotečnih zabojev. Rokopisi obsegajo vsa znanstvena področja zunaj katoliške teologije, med njimi vire iz najstarejših časov. V nekem arabskem medicinskem rokopisu je upravnik univerzitetne knjižnice iz St. Louisa, Ponnelly slučajno našel beležko, da je krušna plesen učinkovito zdravilo za rane. Ko bi bili našli to beležko že prej, bi človeštvu ne bilo treba tako dolgo čakati na penicilin. Delegacija IMJ v Avstriji Delegacija Ljudske mladine Jugoslavije pod vodstvom sekretarja centralnega komiteja Milojka Druloviča, ki se mudi v Avstriji kot gost avstrijske socialistične mladine, je, krenila v zahodne pokrajine, kjer si bo ogledala vrsto tovarn in navezala stike s predstavniki avstrijske mladinske organizacije. Med bivanjem na Dunaju so člani jugoslovanske delegacije izmenjali s člani vodstva socialistične mladine Av-stije izkušnje iz dela mladinskih organizacij in se razgo-varjali o možnostih sodelovanja, kakor tudi o nekaterih vprašanjih naprednega mednarodnega mladinskega gibanja. Člani delegacije so se razgovarjali tudi z voditelji sindikalnih mladinskih organizacij o problemih delavske mladine, kakor tudi s predstavniki organizacije «Kinder-freunde« o izkušnjah pri vzgoji otrok. »4SI KRAJI IM LJUDJE INDUSTRIJSKIH Tudi Kraševci in Brkini j. vztrajno trgajo iz zaostalosti ffei porast v industriji zaposlenih delavcev. Pred gradnjo nove tovarne ^ °rni i koles v Sežani. Nagradni natečaj za povzdigo kmetijstva 'e 'fieje 'n nenarav- ',kl.lo£i Trst f Od Štivana I v._________________________—J L O N | E R oice. Dohi °dglavnlebivalstva dote' la:.s° kmetiPm ‘I kmetijstva, g511™'' Ker f 7 dvetretjinski &°^ed * bU0 — , iu i0C1 Trql. .j „■ | PI?n,lca TBC ter moderna tj, ea zaledja se/an^b- nje- mlekarna. Obedve sta že dalj ^.»ekakšijo skrafn 1 ?k-r.aj CfSa dv°Srajeni in nista mo-dmestjg še Han? tržaško gl; začeti obratovati zaradi keman=kanJa K Vt°de' c-V- k-ra.t' Kem Pa se obeta v Sezam se ena nova industrija, in sicer tovarna motornih koles, za katero so že odobreni krediti in bo začela predvidoma v prihodnjem letu iz sestavnih delov izdelovati motorna kolesa. Omenili smo že. da se u-k var j ata dve tretjini prebivalstva v sežanskem okraju s kmetijstvom, ki pa je izredno Pa«vn°. saj znaša narodni dohodek na kmetskega prebivalca prav zaradi primitivne- gospodarske posle- tine industrija, ................ marmorne •ati. • ^Ogla občutneje fostalo m v,° Pa je bilo f' zemlje „1 skbpe, kra- Si« m»?rleno !e na ob‘ j8tJienih s kompleksov, rY‘ Pred kamenjem in t#tj0 grabežljivo .Ko zi-kr.aško vC?a okrad? podr°čje seian-^tje, aJa *e. tržaško pred-g“vPam čvjt*f prebivalci v k, fekarstvom Zsvrtnarstvom u!° n°sili /03e Pndel-k-N min,,? tržaški trg. ~IIpembnV°ino tod ni obr^„.obrata 16ga industrij- gz obdelovanja zemlje komaj 21.00, kar pomeni manj ka-koi polovico republiškega povprečja. Prav povzdigi kmetijstva bo treba v prihodnje posvetiti več pozornosti. Prvi korak na tej poti je storil sežanski okraj z razpisom nagradnega natečaja za kmetovalce, o katerem smo poročali že med letom in ki je nedvomno izredne dobro uspel. Ze leto dni se istrski, kraški in brkinski kmetje merijo med seboj, kdo bo vzredil več rodovniške živine in kdo bo posadil več hektarov zemlje s sadjem in plemenitimi sortami trt. • N. Z. 'atovap S presledki je Premogovnik «Ti-okrog m s 60 Število cev v kraških !>* ton2m0gliivostio >sleni” prf»°6a lp0sknih a ,delavci s tsa;. i, J1'lljr;:; j'",. YSk deset kj V Tudi vle- pa ne več ‘ŽaSU v5yvaje;PreteŽ’ rn°ran,, 'rz.’aki industriji. tudi stro-kovinske, mi- šio “ rtalijan-j‘l)‘večjo „ .-Vll° del,avcev * trj!L prebivai-tse je pretez- Smkl lp trži^Va zaposU1 #i»n?0ramu J-?11 mdustriji Ve elavce L letl tudi stro ln kam« °vvinske, mi-°seške stroke. ^Uki .kiislH? vojm ie bi-«waJ'tev snt ”a eimprejš-spiosne pasivno- kV Se ie bi‘ >V "MiKtr- za zgradi->CVm,Je- ki bo Po- Joi* Tat čim307 SUrovin in ve« delovne 'ie V -J.a’ ln sicer ‘°rja .®°lomi , 33’ PletilnS- lil^^ih °bfat ga mar-tVtih ,>nsprejp,v, a montažo vetl naa!TeVr,^?nikov Uub-.Wh ^^nžkacij)). iz- tt ?l0rja'i^lbolOTniPvCi^eti^ 50 sa_ JViPsko !ezapi n?atkega mar- !' So 2e> ostal e SU‘ i^tOvio tfior?!- e mdustri- V&* vh-o polizdel- Sem h pteh,, ,Iz pora^a alcev v se-Vo la inri videti, da Vim glo?, 3a Sajeti ?apred r,a3o oskrbovati soraz- j,,-« >a.- -n je v-,'u^e- Pred Vk lPoslenih i 0 v ’ndu- so jjSaj ,, delaveev in Ph Haštel; .’ leta 1952 n 1Ca de Ze 356- Sko- LaaV kratt?e, «»« Je ? Poljh aa^L,127- leta Slon e'»io .Septa^?ib kamnolo-’-V^ma^p.kjepr,doo Po V K°Pnvi, temnosivem jer prido-lij «ta'ia‘°vi Gor jan- N, leno ' _,lsto malenkost olja. ki r ?$^^onff k “^ah^,sSne^okalniCami veda takoj pobrati, da uniči-j spremenile zelenkasto barvo v mo s tem zalego mušic, in da j rdeče-modro; ko so že počr-»imn J,!L ’ nele, jim dajejo bolj mastno (A *.$ K^^vjPletenin novo ld°m Pt?težnQSt-avb°: ~Ker bila zensko de arnp „ z dstano ln lenost ce-’ ‘)mi » p lat, 1 med k ra e Mtank- 1 SU: f.UV; na še C tova-u"a Doma takoj oprati vodi, posebej zmle- n-, P°fehej stisniti. nikoli pa z drugimi zdravimi, redno obranimi oljkami. Iz zdravih, obranih oljk se bomo morali potruditi, da iztisnemo zdravo, okusno in do-— namizno olje. tolčejo. Za obiranje se bomo posluževali tudi lestve. Obirati moramo le ob suhem vremenu. Obiralci naj plezajo na drevesa bosi ali pa v copatah. K temu delu naj se pritegne mladina, ki z lahkoto pleza po drevesih. Oljke se pobirajo v košare ali pa v vreče, ki niso spodaj zašite, temveč zvezane, da se iz njih lahko spuščajo v košare. Kdor hoče pridelati fino namizno olje, ne sme čakati tako dolgo, da mu bodo oljke same odpadle, ker so take prezrele, oziroma že črvive. Kakor že omenjeno, imajo olje'temno-rjave barve. |.»*3ke največ olja takrat ko so V Gornji Italiji obirajo olj-1 dozorele’ l- -1- P°e™ele. Ako ke enako' kot v Istri, ko so I Jjhpustimodslj časa na drevju, počrnele, če hočemo namreč' da so že P^rele, nam dajo pridobiti dobro, fino in okus- slcer vesolja, ki pa je manj no olje. Paziti, pa moramo, bro Na trgu imamo lična več a! da ne bodo oljke prezrele, ker nam take dajo bolj ali manj grenko, mastno, sluzasto in temnorjavo olje. Tudi v Istri imamo bolj tople položaje, kar vpliva, da se v olj h l2o Želenih VunAa&fSjhisk, v (iPlete- > >ab t >- ,'5'a ,Pa trs. 'n ‘Odi £,žfu j , manj okusna Je- dilna olja. ki delajo konkurenco našemu oljčnemu olju Ali vsa ta olja nam ne morejo nuditi tega. kar nam nu-..,91 pravilno pridobljeno oljč-delavk. | no olje. bodisi J' *• danes raz-1 ki zbere fino olje. še preden Tre- evajo °v&rna3 lin n -i u • -------------------- zaradi fineea Precejšen j okusa, vonja in kvalitete Je do-i Nekateri mislijo, da se v I naši deželi ne more pridobi-i v»ti fino namizno olje kar je seveda popolnoma zgrešeno, i tudi mi lahko pridelamo fino okr;v v njej nj?! ™m,zno Ki.bo slabše Ti v,*JNJ'ia8kiH*i,n"o steklene *toji ■lovcevzapo*lu- 'to v. u <• fr 2 bo aju iii.'n sho' i JJ ‘'nega italijanskega na- kj ga n!?' rj™** olja' Vse j* odvisno “ bieiM.lhi. raševci l Pravočasnega in zlasti! ga obl od je počrnela. V takih primerih moramo oljke prej obirati. Kako naj se oljke obirajo Ce hočemo pridobiti fino ‘e-dilno olje, se moramo ravnati po nekaterih pravilih, ki nam jih daje dosedanja izkušnja. Način obiranja ne vpliva na okus in kvaliteto olja temveč tudi na njegovo trpeinost, na bodočo plodovi-tost in rast oljčnih dreves vredno. Oljke, ki jih pustimo dalj časa na drevesu, se osu-še. Ni res tedaj, da nam take oljke dajo več olja, in še to je slabše vrste, posebno pa še, ako jih prime mraz. Zal, da moramo včasih pustiti tudj dozorele in zdrave oljke na drevesu, dokler same ne I mi lopatami, da se ne vname- trebnih mlinov, stiskalnic delovnih moči, kakor smo že omenili, nas večkrat prisili, da moramo take oljke čim-prei spraviti domov ali pa v oljarno, da jih nekje razpro-stremo, dokler jih ne zmeljemo. Nekateri naši gojitelji oljk ravnajo popolnoma nepravilno, ko spravljajo zrele oljke v razne beinje in drugo posodo ali pa jih zmečejo kar na kup v kleti, da se iz njih napravi potem nekakšna mezga. Res je. da tako mezgo laže zmeljemo in laže izstisnemo več olja, toda dejstvo je, da je tako olje slabše vrste, da ima slab okus in zaudarja po plesnobi m da oi tako užitno kakor namizno olje. Ko prinesemo oljke domov, jih moramo prebrati in oprati v čisti vodi, gnile in obtolčene pa odstraniti. Ko smo opravili to delo, razgrnemo oljke po podu 10-15 cm na debelo. Prostor naj bo zračen, ne pa sončen. Vsak dan jih moramo mešati na lahko bodisi z rokami, bodisi z leseni- Ali ie lov na lune za letos zaključen? Glede nadaljnjega lova na tune se preroki delijo na dve skupini; ena napoveduje ugoden lov, dočim se drugi nanašajo na luno. češ da je njena nedeljska sprememba lov zaključila. Sicer pa je bil letošnji lov precej ugoden: računa se, da znaša okrog 1.300 centov s povprečno prodajno ceno 250 lir za kilogram. Največ so pri tem želi trgdVči, ki so jim ribiči nabrežinsko-kriške obale in vsi, ki so tem pomagali, pripravili lahek in lep zaslužek. Sest štiristanovanjskih hiš. namenjenih predvsem istrskim in ostalim- italijanskim julijskim in dalmatinskim pri-bežnikom je že nekaj tednov na razpolago interesentom. Ni zanje posebno velikega zanimanja, ker je, kot slišimo, prevelika najemnina — 5.000 lir. Kmalu bodo začeli graditi nove hiše. Ezuli bodo imeli svojo trgovino in gostilno. TO' rej gospodarska osamosvojitev, ali če hočete, prava rasna gospodarska politika! Mussolini bi moral demokristjanom priznati, da se držijo fašističnih načel z večjo temeljitostjo, smotrnostjo in doslednostjo kot pa on sam. Kot smo nedavno poročali, da si naš Breg želi sonca, tako moramo sedaj trditi, da bj mu zelo prijal dober dež, V sredo zvečer je ploha sicer precej zalegla, a sonce bi imelo svoj blagodejni učinek, če bi bila zemlja še bolj namočena. Sladko grozdje napadajo ose in ponekod celo poljske miši. Dela v našem kulturnem domu se bližajo koncu. Razen prostonre dvorane s prav tako dovolj velikim odrom in oblačilnico za igralce, bo tudi kino na prostem s krasnim pogledom na morje in obalo. NABREŽINA MOTOM 48 CCM DELFINO 160 CCM f“kI pelje povsod. Prodaja na obroke do 18 mesecev. Pritikline in nadomestni deli za vse motorje, hitra popravila Zastopstvo „Gilera" Moscliion & Frisort Irsl 01. Valdirivo 36 tel. 23-475 Postaja za usluge v Nabrežini: FRANC S1BLLIA ZNIŽANE CENE PIETRO CONTENTO TRST — ULICA CARDUCCl štev. 7 — TEL. 372-73 VELIKA IZBIRA moških, ženskih in otroških oblačil, svilenih rut, nogavic in rokavic. ČEVLJU dobre in poučni dobite za v/slike in male v treovini TRST, lliua Vasari lil lel. H9BB1 STARA IN ZNANA TVRDKA gg* (Vjr-y FK-JBJN '.s Novo zbirališče iredentistične družbe Povedali smo že, da se ita-| lijanski velekapital zanima za j nabrežinsko kamnoseško indu-| strijo. To nam posredno potrjuje tudi aktivnost demo-, kristjanov, bolje misijevceV, j oziroma še bolje staro in no-vofašistov s svojim novim zbirališčem tik občinskega urada.! Kamnolomi so torej določeni za žarišče iredente. Tukaj gre . glas, da bodo za čeli miramarsko cesto kmalu! širiti, ob morju pa graditi novo. Tako bi naše zemljišče ob morju praktično za nas skopnelo. Torej ceste in ceste, ki nas bodo spravile — na cešto. Tudi sobotna kulturna prireditev naše mladine je ponovno potrdila, kar smo že večkrat ugotovili: da ima naš novi rod sposobnosti, ki smo nanje lahko ponosni, in upamo, da jih bo pravilno usmerila in sf z njimi pridobila boljšo bodočnost sebi in naši narodni skupnosti. sp;-::: šjy i ki se je preselila v 15 tel. 85089 z zadovoljstvom obvešča svoje odjemalce, da ima na razpolago novo vrsto šivalnih strojev svetovne znamke SIMCA s križnim šivom za gumbnice, pritrjevanje gumbov in čipk ter vezenje brez o kv ir a, 25-leino jamstvo. Naprodaj raoijeni poglobljivi stroji in v omaricah. Vzamemo v račun in dobro plačamo rabljene stroje Popravila z Jamstvom. Obročno odplačevanje po 50 lir dnevno. Brezpla cen pouk v vezenju. S A L E Ž odpadajo, to tedaj, ko nimamo na razpolago dovolj mlinov in stiskalnic, oziroma delovnih moči, kot je bilo to lani. S takim ravnanjem škodujemo tudi drevesu, ker se popki ne morejo pravilno razviti, kar vpliva na prihodnji zarod. Škodljivo je klatiti oljke s palicami. Znano je, da rodi oljka na enoletnih mladikah. Oljke ki niso popolnoma'do-! Ako b>ješ po teh s palicami 3 ’ - 1 se mladike ranijo in se posu- ■ . Pod IJizj^žUje -jv GH,-.. ke a„,dr>b ce _J.e,3e okra)no! Pridobivanju "olj r° “Premjje"’! (o'ikl) ir Di sS. lCi SSi * fcuu tr^vlUh '“*sl1. de-ohri ptn0 7. 3“ v J.afriWk°v Posluje >; ^ovl/DNač, olje, je samem sadežu (olj- -b()gra pravilne-ranja oljk. kakor tudi racionalnih sredstev pri a. Olje je v .. .. in mi moramo oljk pridobiti tako Kakršno ki). Naj sledi nekoliko pravil, Po katerih se moramo točno’ ravnati, če hočemo pridobiti rea flno namizno oljčno olje. 'JniiunjK oljk spada med najvažnejša dela pri pridobi-anju hnegu oljčnega, olju. . druga dela niso tako važ- ok,',.n-mj.'° tollko vpbva na kus m kvaliteto olja. kakor -ma pravilno obiranje oljk. zorele in ki niso črvive, ne odpadajo same z oljčnih dreves. Le močan veter, burja itd. lahko otrese take oljke. Način obiranja ni v vsakem kraju enak. Tam, kjer se hoče pridobit, fino namizno olje, se cbn a na en način, tam pa, k-er se hoče pridobiti čim več oija. r,a drugi. Nekateri gojitelji oljk čakajo, da oljke popolnoma dozorijo na drevesu m da same odpadejo, ker mislijo. da jim take oljke dajo največ olja. Drugi klatijo oljke s palicami itd. Naprednejši pa pobirajo oljke ročno. Najbolj praktično in koristno obiranje je, zlast, tam. kjer se ne more obrati z roko s jo. Najbolje je, ako napravimo nekake lese spletene iz vrbovine ali pa trstike, v katere stresemo oljke 10-15 cm na debelo. Lese lahko zložimo eno vrh druge, toda tako, da moremo vsak dan oljke premešati. Ako nimamo za to pravega prostora ali pa priprav, potem je bolje, da pustimo oljke kar na zemlji, kjer se bodo manj pokvarile, kakor da bi jih zložili na kupe, v kakem zaduhlem prostoru. Trgatev ne bo najboljša Saj ni pri nas nobenih novic. 2ivimo v nekem posebnem zatišju in pričakovanju, kot vsi Tržačani. Notranja na- verjeten petost v vsakem posamezniku je izrinila strankarsko napetost, ki je pri nekaterih zavzela že bolesten izraz in metala na nas težko in skrajno škodljivo senco. Sedaj nas vse brez izjeme navdaja skrb za bodočnost. Kaže, da je postavka za dodeljevanje kreditov občinam za javna dela izčrpana. Zato smo zaskrbljeni glede na zaposlitev naše odvečne delovne sile. Letošnja trgatev ne bo takšna kot bi si želeli, vendar bomo ob nadaljnjem ugodnem zorenju grozdja imeli dobro kapljo. Padec iiaiijaiisdep izvoza riža Italijanski pridelek riža bo letos verjetno večji kot lani in ga cenijo na okoli 940.000 ton. V pretekli saditveni sezoni je Ente Risi preskusila nov pre-sejevalni stroj; devet takih1 st -ojev so uporabili v pokra-' jinah, ki pridelujejo riž. Ce bodo obdržali izvozni trg, bodo lahko s temi stroji rešili , prculem pomanjkanja delovne , sile za presajevanje in pove-j čali površino z rižem posajene zemlje Vendar je izvoz riža v letoš- ; nji sezoni v primerjavi z lan- j sko (od septembra do junija) padel za 23 odstotkov. Italija izvaža zdaj riž v oko-j li 25 dežel Evrope. Afrike in ! Srednjega vzhoda. Med posameznimi državami kupuje naj-! več italijanskega riža Nemči. I ja. Od leta 1951 dalje je mo- j čan kupec tudi Japonska, vendar je od rekordne italijanske letine 1951 dalje izvoz riža na Japonsko stalno padal in je nadaljnji psfdec, ako se položaj na svetovnem trgu nenadoma korenito ne izpremeni. AVTOGARAŽA MEHANIČNA DELAVNICA STAR ToST (ROJAN) ULICA MORERI7 TELEFON ŠTEV. 35-608 Mizarji podjetniki kmetovaici! Deske tmre koue. mat e srurve in trdil Usov in tra me nudi najugodneje msi viale Soiino lel. 90441 AVrOPREVOZNO PODJETJE FRANC LIPOVEC PRIVOZ POIAIIHOV na STO, v Jugoslavijo, Avstrijo in druge države GAHA7.A : Ul. Timeus 4, tel 90-296 STANOVANJE : Ul. F. Severo 6, tel. 33-U3 DEVIN še, kar seveda vpliva na ro-! Na zemlji puščene oljke bomo dovitnost prihodnjega leta. To je večkrat krivo, (nepravilno obrezovanje, ako ne gnojimo, okopavamo ne škropimo proti oljčni mušici itd.) da nam oljke ne obrode vsako leto. Ako ne zmeljemo obtolčenih oljk takoj, se hitro ugrejejo in začnejo gniti. Ce oberemo pri nas oljke, dokler so še zelene, so kisle,. in nam dajo slabo kislo olje.; ročno obrane oljke moramo Ako jih beremo prezrele, nam čimpre.i zmleti, kajti le na ta pa dajo mastno olje temne i način bomo pridobili fino na-barve. Najboljše olje nam da-j mizno olje. jo oljke, kadar se njihova ze-j Kako naj olje meljemo pa lena barva se spremeni vi prihodnjič, rdečkasto-modro barvo, in ka-1 Ivo Sancin Fojačev pobrali, ko pridemo v mlinu na vrsto. Seveda jih moramo prej prebrati in oprati. Da ponovimo z nekaj besedami! Obiraj oljke čim so počrnele. Ranjene in obtolčene oljke potem, ko si jih prebral in opral, takoj v mlin. Vedi, da ostane olje v oljki toliko časa zdravo, dokler ne pride z zrakom v dotik. Tudi Grozilna pisma Sodimo, da je delo v novem kamnolomu o katerem smo že poročali, prekinjeno iz političnih razlogov. To bi ne bilo pri italijanskih političnih mahinacijah nič posebnega, saj je gospodarstvo prvi vozel v politiki. Tako je nekaj naših domačinov, zaposlenih v smislu pogodbe pri tem podjetju, brez zaposlitve. Namesto dela in kruha prihajajo k nam grozilna pisma. Ce pa mislijo, da nas bodo s takimi bombami lovili za Italijo in nas prestrašili, jim povemo tako-le: »Ze ves svet ve, kje je leglo čistokrvnih strahopetcev. To leglo najbolje poznamo mi, zato se takim herojskim pisemskim podvigom le smejemo. Iz te vaše moke ne boste pekli kruha. Dospeli so najboljši hladilniki Izdelek največje angleške Jo varne, ki je v celofi - Judi hla* dilna naprava. Comprensor izdelan po mnogoletnih izkušnjah izključno v LEC-ovih tovarnah! Električni hladilnik LEC je edinstven izdelek ;nedoseg ljiv v trajnosti, liniji in ceni LEC je izdelan za Vas; ker ob vsaki priliki nudi svežo hrano. Vas ohranja zdrave in zadovoljne in Vam mesečno prihrani mnogo denarja Zapomnile sit ,,LEC*‘ mora v Vaše gospodinjstvo! Naročila sprejema s takojšnjo do stavo in petletnim jamstvom tvrdka 7^1/st jLTRST, Piazza S. Giovanni 1 . &&VZC Telefon št. 3-50-19 TUDI NA OBROČNO ODPLAČEVANJE V RKIIE Vremenska napoved za danes: , , . . Lepo vreme z menjajoče o acnos jo. Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 27.00 stopinj, najnižja pa 24.00 stopinj. TJ1ST, nedelja 1». septembra 1954 PRIMORSKI DNEVNIK Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 10.00: Prenos z Ostrožnega: slavnostni govor RADI# Trst fl-Trst I" 21.00: Bellini: «Mesečnica». opera v 2 dej. — 15.00: Operna glasba. — Slovenija: 18.00: RadijS a A. T. Linhart: Matiček se ženi. i ur ih i-::.-,;” '. '-(■ (;?: j; s Ul * I PRED 35.000 GLEDALCI NA YANKEE STADIONU Marciano obranil naslov s k.o. zmago nad Charlesom Svetovni prvak v boksu težke kategorije je v osmi rundi poslal Ezzarda Charlesa za deset sekund na tla «• Charles je prevladoval samo v prvi rundi - Marciano brez resnega konkurenta '''&&< ■>/'||||p|p|^ mm NEW YORK, 18. — Rocky časov. Stilistično ni popoln, toda njegova moč, odločnost in naglica obilno nadomestu-jejo tehnične pomanjkljivosti. Trenutno je Marciano res brez konkurenta. V včerajšnjem dvoboju je že četrtič obranil naslov svetovnega prvaka. Inkaso prireditve je znašal 35.000 dolarjev. Marciano je včeraj zvečer na Yankee Stadiumu obranil naslov svetovnega prvaka v boksu težke kategorije v ponovnem dvoboju s bivšim prvakom Ezzardom Charlesom. 35.000 gledalcev je z viharnim odobravanjem pozdravilo 47. zmago svetovnega prvaka, ki je obenem njegova 41. zmaga z knock outom. Marciano je izjavil takoj po dvoboju, da je bila to njegova najboljša borba. Charles pa se je kljub knock outu, ki ga je doživel v 8. rudi, zdel manj zdelan kot zmagovalec: dejal je, da je zgrešil taktiko in da je zaradi tega izgubil. Konec borbe je prišel 2 minuti in 36 sekund po začetku 8. runde. Charles je šel na tla že dvakrat poprej, za 3 sekunde v drugi rundi in za 4 sekunde nekoliko pred koncem v 8. rundi. Marciano je nadvladoval nasprotnika od druge runde dalje, vendar ni končal borbe nepoškodovan. V 6. rundi je začel krvaveti iz nosa, v prvi minuti 8. runde pa mu je počila leva obrv. Vendar pa je Marciano opravičil stave, pri katerih je bil tik pred tekmo v prednosti s 5:2. Charles je zelo dobro začel in sodniki so mu tudi prisodili prvo rundo. Takoj nato pa se ie Marciano popravil in držal ves čas dvoboj v rokah. NOGOMET Danska B Švica B 3:1 (2:0) ZUERICH, 18. — Danska B reprezentanca je danes v Eielu premagala švicarsko moštvo s 3:1 (2:0). govalci v posameznih skupinah so bili: 100 m: Jovančič (Beograd) 10.7; 200 m: Jovančič (B) 21.7; 400 m: Sarič (B) 49.7; 800 m: Sarto (Oslo) 1:52.8; 1500 m: Branden (O) 3:53.0; 5000 m: Štirtof (B) 14:40.2; 110 m zapreke: Bergersen (O) 15.0; 400 m zapreke: Cipčič (B) 56.1; višina: Thorkildsen (O) 2.01 (norveški rekord); daljina: Berthelsen (O) 7.11; troskok: Radovanovič (B) 14.55; palica: Lukman (B) 3.80; disk: Hagen (O) 47.33; kopje: Danialsen (O) 67.33; krogla: Šarčevič (B) 15.44. PO SE11 SOVOPENJSKEGA OBČINSKEGA SVETA Asfaltiranje sovodenjske ceste bi stalo okoli 40 milijonov lir Min otroški vrtec v Hupi botlo dali skoraj 4 milijone lir - Lansko leto okoli 2 milijona lir primanjkljaja Na zadnji seji sovodenjske- LAHKA ATLETIKA Beograd-Oslo 89:82 BEOGRAD, 18. — Lahkoatletska reprezentanca Beograda je danes premagala reprezentanco Osla z 89:8Ž. Zrna- BERLIN, 18. — Na treningu za^ veliko avtomobilsko nagrado na berlinskem avtodromu Avus je Argentinec Fangio na svojem novem Mercedesu dosegel brzino 226 km na uro in s tem postavil nov povojni rekord proge. Tudi naslednja dva najboljša časa sta dosegla avtomobila znamke Mercedes. Prvenstvo J ugoslavi je v plavanju v Splitu Prvi dan tekmovanja nov državni rekord: Anja Neidliardt 1:20.6 na 100 m metuljček • Uu od takrat se njegova zmaga j brovniškega Juga z Ešo Lidorio ni na prvenstvu n i 7.n ai a vpr v n pvarnncti l m zdela več v nevarnosti. Ko je v 8. rundi poslal Charlesa do deset na tla, je imel že nedosegljivo prednost v točkah. Dvoboj je bil oster in na trenutke divji. Charles, neukročen vse do konca, se je dobro branil in znal tudi odločno in ostro udarjati. Sodnik je moral med dvobojem o-pomnit oba nasprotnika — Marciana zaradi udarca z glavo in ker je udaril po gongu 2. runde, Charlesa pa zaradi dvojnega udarca po gongu S. runde. Najzanimivejša runda, je bila osma, zadnja. Marciano, ki je obilno krvavel iz nosa in katerega oko je bilo zatečeno in zaprto, se je vrgel na nasprotnika z obrazom, ki je bil kot krvava maska. Charles je kratko z desno zadel Marciana v telo; ta je odškočil na levo in z desnico trdo dosegel črnca v glavo. Temu udarcu je takoj sledil strahovit udarec z levico, ki je poslal Charlesa za 4 sekunde na kolena. Charles se je dvignil, (oda Marciano je bil takoj nad njim in ga s hitrim in močnim udarcem z levico v čeljust poslal na tla, kjer je Charles obležal, dokler sodnik ni odštel do deset, » Komentarji o včerajšnjem dvo boju zatrjujejo, da se je Marciano uvrstil med najboljše boksarje težke kategorije vseh SPLIT, 18. — S slovesnim sprevodom plavalcev in plavalk ter uvodnim govorom sekretarja Plavalne zveze Jugoslavije Anta Lambaše se je začelo na plavališču Jadrana v Splitu deseto povojno državno prvenstvo v plavanju za posameznike in moštva. Tekmovanja se udeležuje o-krog 200 tekmovalcev iz 18 klubov. Dubrovniški Jug je iz neznanih razlogov prav zadnji čas odpovedal sodelovanje, tako da na tem jubilejnem prvenstvu ne bo nastopila rekorderka Eša Ligorio-Djurovič. Spored, ki bo trajal tri dni, obsega vsega 15 plavalnih disciplin. Ženske bodo tekmovale na 100 in 400 m prosto, na 100 m z metuljčkom, na 100 m prsno in na 100 m hrbtno ter v štafetah 4 x 100 m prosto in 4 x 100 m mešano. Moške čakajo prvenstvene preizkušnje na progah: 100 m, 400 m in 1500 m prosto, 200 m prsno, 200 m z metuljčkom, 100 m hrbtno ter v štafetah 4 x 100 m mešano in 4 x 200 m prosto. Že prvi dan tekmovanja sta bila zrušena dva rekorda, in sicer en zvezni in en republiški. V disciplini na 100 m z metuljčkom je Anja Neidhardt (Mladost Ž.) postavila nov državni rekord s časom 1:20.6. Mlada plavalka zrenjaninskega Proleterja Madžarev je pre- plavala to progo v času 1:27.2 kar je obenem nov srbski rekord. Tehnični izidi: ženske - 100 m metuljček: 1. Neidhardt (Ml.) 1:20.6, 2. Madžarev (Prol.) 1:27.2, 3. Roglič (Ml.) 1:31.5; 400 m prosto: 1. Varga (Jadran) 5:54. 2. Mladenovič (Sever) 5:58, 3. Popovič (S) 5:58.1, Moški . 1500 m prosto: 1. Kostič 19:47.6, 2. Karaulič (o-ba S) 19:57.8, 3. Finci (Mornar) 19:57.8. 'msrgm&mm Japonski plavalci dosegli Iri nove svetovne rekorde TOKIO, 18. — Plavalci univerze Vaseda so postavili tri nove svetovne rekorde na plavalnem tekmovanju, ki je bilo v hudem nalivu. Jiro Nagasava /e Izboljšal svoj lastni rekord na 200 m v metuljčnem slogu s časom 2:21.6. V tekmi na 200 m prsno klasično je Mamoru Tanaka zabeležil rezultat 2:35.2 in s tem za 2 desetinki sekunde popravil svetovni rekord Masara Furukave. Tretji rekord so postavili Hase, Tanaka, Nagasava in Tani v štafeti 4 x 100 m mešano. S časom 4:17.2 so japonski študentje izboljšali dosedanji svetovni rekord madžarske štafete (4:18.1). Keiji pa je popravil japonski rekord na 200 m hrbtno v času 2:28.4. ga občinskega sveta v sredo popoldne je bila verjetno najbolj zanimiva točka sporeda ureditev občinske ceste iz Standreža skozi Sovodnje v Gabrije. O tej cesti so bili sprejeti že razni sklepi, vendar se vsakdo izogiba prevelikih stroškov za asfaltiranje in je zaradi tega še vedno reševanje vprašanja v celoti odvisno od iznajdljivosti in možnosti sovodenjske občine. Čeprav niso svetovalci s tem v zvezi sprejeli nobenega sklepa, so vendar proučili nekatere strani tega vprašanja in ugotovili, da bi bilo potrebnih za asfaltiranje 32 milijonov lir, nadaljnjih osem milijonov pa bi potrebovali za kanalizacijo.' S temi stroški bi uredili cesto «od Kamna« do postaje v Rubijah in do tržaške ceste v Gabrijah. Ce bi aplicirali zakon štev. 657 od leta 1950 o pomoči pasivnim krajem in izrednih javnih delih, tedaj bi morala država kriti vse stroške. Ako pa bi tega zakona ne mogli uveljaviti, tedaj bi morala država nuditi pomoč po Tupi-nijevem zakonu od lanskega leta, po katerem bi država prevzela 85 odstotkov stroškov. Ce bi bilo tako bi občina odplačevala 35 let dolg po okoli 673.000 lir letno. Vsota bi bila delno poplačana tem, da bi odpadlo dosedanje letno vzdrževanje ceste za katerega potroši občina okoli pol milijona lir, ne dvomno pa bi se povečal tudi tujski promet in v zvezi s tem dohodki. Občinski svet je sprejel sklep, da bodo izdelalj proračun in načrt in se pogovo rili glede njegove izvedbe : goriškim tehničnim uradom. Seveda pa bodo vztrajali pri svoji zahtevi, da država prevzame celotno finansiranje. Ce bi prišla cesta pod pokra jinsko upravo, tedaj bi za njeno vzdrževanje skrbela pokrajina, vendar vsaj v doglednem času na kaj takega ni mogoče resno misliti, ker se mora pokrajina najprej znebiti nekaterih cest in jih predati pod upravo države. Za ureditev otroškega vrtca v Rupi, v katerem bo prostora tudi za otroke iz Gabrij in Peči, so odobrili načrt, katerega izvedba bo stala 3.885.000 lir. Država bo plačala 85 odst. stroškov, ostalo pa bo odplačevala občina po 26.555 lir letno vseh nadaljnjih 35 let. Otroško vrtec bo pod upravo ONAIR in s slovenskim učnim jezikom. Nadalje so odobrili obračun za leto 1953, ki izkazuje 12,287.906 lir dohodkov in 11,400.953 lir izdatkov. Skupaj raznimi ostanki kaže obračun 11,355 lir dobička, vendar sta všteta tudi tista dva milijona lir, katera je dala država za kritje primanjkljaja. Za novo cerkveno uro v So-vodnjah bodo skupaj z montažnimi deli plačali 350.000 lir, ki jih bodo izplačali v dveh I pa v njegovih člankih še enoletnih obrokih. Ura bo bila ure in pol ure. Z vojaškim poveljstvom v Goricj vodi občina pogajanja, da bi vodo v otroški vrtec napeljali iz orožniške postaje ker bi bilo najceneje. Odobrili so tudi nakup 250 stotov drv, izvozili štiričlansko občinsko gradbeno komisijo in pogojno odobrili prodajo 87 kvadratnih metrov občinskega zemljišča Ivanu Cotiču v Rupi. smo brali. Glede «streljanja proti toči« pa bi samd dodali, da se je ogromna večina ljudi navzela modernih idej in da si ob čitanju takih člankov pač misli svoje. „Katoliški glas in streljanje proti toči V zvezi z dvakratno točo, ki je precej oškodovala kmetovalce v Jazbinah, se nKato-liski glasi> jezi na ljudi, češ da premalo «posvečujejo Gospodo dami in da bi se morali bolj ravnati po Vzgledu prednikov, ki so govorili ebog je zmočil, bog bo posušil! Ob nedeljah pa ne bomo delali!« ^Katoliški glasu namiguje, kot da bi bila dvakratna toča neke vrste «božja kazen«, ker ljudje ob nedeljah delajo. Zaključuje pa s sledečimi besedami: «Bodimo vsi bolj zvesti izpolnjevalci božjih in cerkvenih zapovedi ter zaupajmo bolj v božjo pomoč in v Marijino varstvo nego v streljanje proti toči.« Tudi mi smo mnenja, da imajo ljudje vso pravico, da so vsaj en dan v tednu prosti in da se jim ni treba ubijati za zaslužek in za kruh. Ker je tega mnenja tudi «Katoliški glasu, zakaj potem ne zahteva, da bi bile demo-kristjanske oblasti, ki toliko poudarjajo krščanska načela, socialno pravičnejše do delovnega človeka, da bi mu nudile toliko, kolikor mu zadostuje za življenje? Kaj takega Smrt zavednega moža iz Pevme V petek 17. t. m. ob 13. uri j'e v bolnici v Ljubljani za vedno zatisnil oči 57-letni Alojz Cuk, tapetnik v Gorici, rojak iz Pevme. Huda bolezen ga je pobrala razmeroma v kratkem času. Pokojnik je bil eden najbolj zavednih goriških Slovencev znan ne samo v Pevmi temveč tudi v Gorici in po vseh okoliških vaseh. Bil je med ustanovitelji in voditelji prosvetnega delovanja po prvi in po drugi svetovni vojni. Njegov dom je bil središče knjižnice in prosvetnega društva v Pevmi po letu 1918. Alojz Cuk ni bil aktiven samo v prosvetnih društvih, marveč vsepovsod, kjer so ga potrebovali. Bil Je mirnega značaja in zelo priljubljen med domačini in vsemi onimi, ki so ga poznali. Ni bilo prireditve v okolišu, katere se ne bi udeležil ne samo kot gledalec marveč kot eden med tistimi, ki so se trudili da bi imela prireditev čim večji uspeh. Smrt Alojza Cuka je zelo pretresla vse zavedne goriške Slovence. Njegovi družini, posebno ženi, sinu in dvema hčerama izrekajo iskreno so žalje krajevni odbor SFS iz Pevme. IO SFS in Zveza slo venskih prosvetnih društev. Sožalju se pridružuje tudi uredništvo »Primorskega dnev-nika». Pogreb pokojnika bo najbrž danes popoldne, najkasneje pa jutri. Včerajšnje cene blaga na debelo Kljub veliki šuši, ki vlada zadnje dni in ki povzroča našemu kmetovalcu veliko škode, predvsem kar prizadeva setev zimske zelenjave, je bilo včeraj na zelenjadnem trgu s prodajo blaga na debelo zelo veliko povrtnine. Predvsem je bilo dosti paradižnikov in paprike. Paradižnike so pridelovalci prodajali po 30 ali 40 lir kg, papriko pa po 40 ali 50 lir kg. Špinača je šla po 70 lir, blede po 50 lir, solata po 70 ali 80 lir kg, za kg zelenega radiča (prvi rez) pa so morali branjevci ponuditi pridelovalcem vsai 180 lir. PTi sadju pa ima zdaj glavno vlogo grozdje, ki ga je precej in zelo različnih vrst. Ljudje najrajši segajo po domačem grozdju, vendar pa je cena še vedno precej visoka in ga izpod 100 lir kg zaradi slabe kakovosti ni vredno kupovati. Mešana obmejna na obisku v gorišhih Brdit ObisK povezujejo z g°vor*c8l!L spremembi meje pri Podsabo Zaprta mesnica v Slarancanu Goriška prefektura obvešča, da je z ukrepom prefekta štev. 16.811 zaprla mesnico France-sca Rigo v Štarancanu. Organi higienske službe so našli v hladilniku precej svinjskega mesa, kupljenega nezakonito in torej pripravljenega za nedovoljeno prodajo. in ju odpeljal i*a se^::. Morelli, kjer jo Ju Mala Ilda je ime»Ejf po roki in nogah. dolf pa več prask delih telesa. Ozdravel« v nekaj dneh. Izvedelo se' je iz Pevme in squita». Na pomoč Ji j-;- Steverjana, da so se v petek šel rešilni avto Ze e ., dopoldne pripeljali v obmejno cono Števerjan člani jugoslo-vansko-italijanske mešane komisije. Bilo je več avtomobilov med njimi dva s tablico ((Slovenija«. Člani komisije so v Števerjanu izstopili iz avtomobilov in si ogledali začasno državno mejo. Zdi se, da so jo prekoračili in odšli v obmejne kraje onstran črte. Vrnili so se šele pozno zvečer skozi Pevmo proti Gorici, verjetno v Videm. Ta obisk se povezuje z že dolgo trajajočimi govoricami o spremembi meje pri Podsabotinu oziroma Št. Mavru. Znano je namreč da Brda nujno potrebujejo iz-hod v Novo Gorico in da bi zato potrebovali cesto, ki vo, di skozi št. Maver. Prometna nezgoda Včeraj okrog 14.30 sta se v Grojni ponesrečila 18-letni Ro dolfo Furlan in 8-letna Ilda Furlan iz Ul. Mattioni štev. 9. Ponesrečenca sta na poti Grojni nesrečno padla z «mo- V nedeljo vsi v Štandrež na koncert pevskih zborov! OB PREVELIKEM DtAKOCEPSCTP HA BIOKD PRI RDECl HIŠI ZA POŽIVITEV ZUNANJE TR60VINE je treba hitreje pregledovati blago Kamioni morajo včasih čakati na preglfid kar po pol dneva, kar ovira blagovno izmenjavo Na ulicah v bližini mednarodnega bloka pri Rdeči hiši stoje dnevno številni tovorni avtomobili, polni drv, sadja in drugega uvoženega blaga iz Jugoslavije, ki ga goriška podjetja zatem pošiljajo naprej v Italijo. Promet je vedno večji in prav zato zahteva od službujočih finančnih organov tisto hitrost, ki je nuj'na za pravočasen prejem blaga kupljenega na osnovi videmskega sporazuma. Toda uradniki finančnega obmejnega urada so po mnenju številnih trgovcev ^uuuuuuuuuuuuuuuukiuuu l,. k o V A ČIČ uuuuuuaiiuuu^uuuuuuuu a .................... _ ...................... t SORODNIKI ODHAJAJO IN PRIHAJAJO I a t tifmniintmimffvmiTtmTmnnimmTfrmmnmmmmmmimimfmmmfmmmnmmmmn Charles in Marciano med treningom. ZgoTaJ: Charles obdeluje žogo; spodaj: Marciano z zaščitno čelado v akciji s sparing partnerjem. Toda gospa Fink vodi svoje goste v spalnico, v kot, ki naj bi bil salon. Potem se vrne v kuhinjo in pripravi liker in napolitanke. Potem, ko se vrača v sobo, pomisli, ali naj bi izgledala bolj skromna, ali taka, kot da ima vse, dg je preskrbljena z vsem. Večkrat in skoraj največkrat se zgodi, če se pokažeš premožnega, da ti tisti, ki so premožnejši od tebe, prej pomagajo, kot pa, če bi bi bil reven. Gospa Fink stopi v sobo s pladnjem o roki in s tako zmešnjavo občutkov, da ne ve kaj početi. Ko natoči vsakemu čašico likerja in tudi sama sebi, sede. Leo sprašuje vse mogoče o domu, o možu, o otrocih, ona pa razporeja počasi in z muko prave besede o ustih, preden jih izreče, kajti napraviti hoče dober vtis na gospo Adelo, na njeno hčerko, ki sedi na kavču, zvoni s tankimi nogami in gleda z nezainteresiranim zanimanjem narav- nost na njen obraz. Gospa Fink se smehlja z najlepšim nasmeškom, ki ga premore, in poveša očt pred otrokovim strmim pogledom. Gospa A-dela se tudi smehlja in kima z glavo. itNo, vidiš, Adela«, govori Leo, «to je tista, s katero smo takrat v čolnu pili in potem pijani v oblekah poskakali v jezero. Tudi ona ni hotela zaostati. To je bil takrat hec, kajne. Dorica?« Gospa Fink v zadregi pokima in z naravnost živalsko napetostjo v očeh sprejme A-delin prijateljski nasmešek, kot bi zver popadla bogat zalogaj . «To ste morali biti takrat mokril« reče gospa Adela in nasmešek ji počasi ugasne na ustnicah. sMorate razumeti«, odvrne Dora preplašeno in opravičujoč se. < s&jrss-f dežurna : Danes P0S*u''£vuerI’|r'.!1 ponoči lekarna 35.76; '. zo Italia 4 - i| do 12 ure pa P psbalU na D’Udine, to- tel. 21-24. K I n u jertian CORSO. 15- barvni filin:. mj M. Pieran«e‘'’ vnik o VERDI. 15: «ca T-ni«, barvni ‘ ... in J. Leighi- je,pi> VITTORIA. 15* t ma», barvni »sv»' MODERNO. 15* bava«. ,P KINO STANDRE^ leni delfin«, Praznik grozdja v Krmmu Prihodnjo nedeljo bo v Kr-minu tradicionalni praznik grozdja, pri čemer bo največja prireditev sprevod okrašenih vozov. Ob devetih zjutraj bodo odprli stojnice, založene z grozdjem in z vinom. Popoldne pa pojde po mestu sprevod o-krašenih vozov. Najlepši voz bo nagrajen v znesku 20 tisoč lir, sledile pa bodo še druge manjše nagrade. Vsak voz pa bo ne glede na zunanjost, ki mora pa vseeno ustrezati predpisom, nagrajen s 5.000 lirami. Zvečer bo v Krminu tombola, zatem pa ples. Maš tedenski p r e g i e d (Nadaljevanje s 3 strani) nju v Evropo, medtem ko je presenečenje v rezultatih izostalo. Glavna skrb francoske politike pa je bližnja konferenca atlantskega sveta, ki se bo sestal sredi oktobra, verjetno v Parizu. Z, nasprotovanjem o sprejemu Nemčije v atlantsko organizacijo bi se Francija verjetno znašla sama. Tudi norveški zunanji minister Lange, ki je pred dnevi obiskal Pariz, se je zavzel za «raz-širitev atlantskega pakta na IS držav« (sedaj ima NATO 14 članov). Ta izjava je kažipot za mnenje manjših atlantskih držav. V pričakovanju konference devetih se razgovori nadaljujejo po diplomatski poti. Vprašanje pa je, če se bo do 27. septembra posrečilo položaj toliko zgladiti,, da na konferenci ne bo večjih pretresov. V. C. 111 Elektro-inštalacijsku podjetje — Sprejema vsa popravila in naročila za nove inštalacije vseh vrst električnih napeljav. Pokličite našo št. tel 29-322. SE PRIPOROČAMO! predvaja DANES 19. t. m in JUTRI 20. z začetkom LIA ADAMSA v&ABBEUHl začetkom MN KRM v /f r 'o* »j' ** . I/ _ / y trst Ielef°n ce ^ g VS6 TOVORNI PREVOZI POŽAR ARTEMIO Ivan Ribar1' guri3' Izvoz Uvoz Zaloga oglja, premoga ln NA DROBNO - NA drv debelo r g 23**5 Vseh vrst trdega to mehkega ^ [toga. lesa. furnirja, vezanih P j jd1 Prsvzomimo prevoze vsakovrslnega blago z lastnimi Urad: TRST Ul. Crispl št. 14 ' Tei. Skladišče: Ul. delle Milizie 19 gg-f Telefonska stev. stanovanja Odgovorni uiedulk STANISLAV Hfc-NKU — UHEDN1STVO. ULKJA MONTŠLCHI Sl. b lil. ima. — leiefon Številka VŠ-808 in .4 tiJu. — PoStm predal 902 — UPRAVA: ULJ CA SV. FRANČIŠKA »t. 20 — Telefonska številka 37-338 - OGLASI: od 8. do 12 30 In od 15 • 18 — TeL 37-338 — Cene oglasov: Za vsak nun višine v širim I stolpca trgovski 80 finančno up-avm |00, oamrtn.ee 90 Ur — Za FLRJ za vsak n ur. širine 1 slnipra ta vse vrsir oglasov po 25.. din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podmin Gorica Ul. 8 Pellico 1-11 Tet 33-82 — Rokoolsi se n' vračajo NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 ||r Fea Dud. repub Jugoslaviji*- Izvod M ^ ^ JSSnT^ir ST° *yU *al0i,,iitV0 ,ržaSke«a “5ka Trst M M74 " Za Agencija demokratičnega .nožem, tiska. O* „ Ljubljana. Stritarjeva 3-1.. tel. 21.928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 T 373 - Izdala Založništvo tržaškega