Za poduk in kratek cas. Ženitvanski obredi. (V (ikolici Slovnnsko-bistriški.) Kedar se samci ali samice hočejo ženiti, pošljejo kakega zgovornega moža kako sredo ali saboto svatovat zgodaj v jutru. Ko v hišo stopi, pozdravi domače s starim krščanskim pozdravom, rekoč: ,,Hvaljen bodi Jezus Kristus; dobro jutro vam Bog daj. Oglasil sem se danes pri vas. Zvedel sem, da imate za prodati ru- meno pšenico pa pitane voličke. — Bodemo o teh rečeh nekoliko pogovarjali in če mogo in nam vsem povoljno, tudi porazumeli. Pot hoče zvedeti od starišev ali oskrbnikov samca (samice), če dovolijo in če sam (sama) heče prostovoljno se zaročiti. Ce dobi povoljni odgovor, pride ta mož (starašina) s prihodnjim zaročencem, da se porazumejo in zaroko imajo pozno zvečer. Ženih in nevesta sežeta si v roke, starašina jima v znamenje stanovitue volje z glažekom vina po rokah polije z besedami: Bog daj srečo i. t. d. Tedaj pa fanti zunaj pod okni zajuckajo ali zavriskajo po trikrat. Potem imajo priprave za gostovanje. Grejo tudi h notarju juterne delat. Ko nastopi predvečer, pridejo godci na dom ženiha in — če je moč — tudi neveste, da zagodejo ,,kranclpint". Zgodnjo jutro že pride starašina z ženibom in družbo pred vrata doma nevestinega in začne klicati: ,,Hvaljen bodi Jezus Kristus, dobro jutro nam vsem Bog daj; Bog bodi z nami in z našim duhom. Podali smo se danes — pred zorom —¦ na to pot, kakor nekdaj mladi Tobija. Bil je ta zelo bogaboječ mladenič. Zato mu je Bog poslal svojega arhangela Rafaela za varha, vodjo in govornika. Tako sem tudi jaz prišel s tem mladenčem in to družbo pred vrata vaše poštene hiše in klicem: (prvemu), da si morebiti prebirate rumeno pšenico ali zlate, pustite to vse na stran in dajte nam tak odgovor, da bodemo tako veseli in zadovoljni, kakor sta bila stari in mladi Tobija. Sedaj godci k prvemu zagodejo. Ko se je mladi Tobija vrnil proti domu svojega očeta, peljal je s seboj Saro, zalo Raguelovo hčer, iu nosil dolžno pismo, tudi ribji žolč, s kterim je doma svojemu slepemu očetu pogled odprl. Obravnal je vse to sv. arhangel Rafael. Da bi se podobni naš namen dosegel, kličem h drugemu: da si morebiti obranavate te ali one opravke, kakor družino h molitvi, potem h opravkom opominjate, pustite to zdaj vse na stran, in dajte uam tak odgovor, da bodemo tako veseli, kakor so bili Izraelci, ko jih je Mojzes iz pod oblasti kralja Faraona s čudeži odpeljal in rešil, ko jih je skoz rudeče morje prepeljal, ko so bili v puščavi z mano nahranjeni in zdravo vodo napojeni, najbolje pa, ko so bili tako čudovito v oblubljeno deželo vpeljani. Sedaj godci zagodejo k drugemu. Kakor sta bila Marija in Jožef in vsi pobožni svatje na ženitnini v Kani na Galilejskem čudodelnega Jezusa veseli, ko jim je prvi veliki čudež storil, ter z vodo napolnjene kamnate vrče v vino spremenil, tako bodemo tudi mi zadovoljni in veseli, če nam bodete dovolili ta naš namen doseči. h tretjemu : liišni oče — goa- ¦ašina, da si morebiti imata itrebnih opravkov, pa bodite toliko blage volje, in nam dajte tak odgovor, da bodemo tako zadovoljni in veseli, kakor je bila sveta družina: Jezus, Marija in Jožef s pobožnimi svati na ženitnini v Kani na Gali- lejskem. Godci zagodejo k tretjemu. Potom notrajni starašina vpraša zvunajnega, i kakšen odgovor želita od nas? Zunajni starašina odgovori: hodila sva s tem mladenčem pred 14 dnevi tukaj, in videla v vašem vrtu mnogo zalih in dišečih rožič (cvetlic), pa ena se mu je najbolje dopadla, ponižnega in čednega dulia kot vijolica, obdarjena s kršanskiini čednosti in vednosti, to želimo od vas, hišni oče, gospodar in oče starašina, da bi vam bila blaga volja, jo nam izročiti, v znamenje sreče in blagovolnosti z glažkom vina in rožmarinom v roki. Tedaj notrajni vrata odprejo in potisnejo vun kakšno našemano baburo, katero zunajni starašina godcem izroči in reče: Dobra je ta. pa še za drugo se priporočimo. Potem pošljejo drugo žensko vun. Zunajni starašina jo v svojo družbo vzame in še nagovarja za drugo. Potem pripeljajo vun ,,krancljunfravo". Starašina se zahvali za njo, in izroči ,,prautfiirerju". Potem še zopet nagovarja in zdaj se vrata odprejo in stopi vun nevesta, z glažkom vina in rožmarinom v roki, in da glaž vina ženihu. Ženih vino okusi, ga da starašini, starašina pa s tem glažkom vina tako napije in nagovori: napijem najpoprej na slavo in čast trojedinemu Bogu — na čast preblagi Mariji Devici, vsem zvoljenim svetnikom božjim v nebesih, na stanovitno srečo, zdravje in blagi stan našima ženihu nevesti, da bi živela v vedni sreči, zdravji in zadovoljnosti do sivoglave starosti, in milosti božji zdaj v življenji in poznej po srmti. Napijem tudi celej našej družbi (kompaniji), da bi bili vsi enkrat po smrti povabljeni na ženitovanje pred tron božjega jagnjeta, da bi z Marijo in vsemi izvoljenimi Boga čestili na večne čase. Potem grejo sprejeti od oeeta bišnega gospodarja v hišo, in so pri zajutrku, potem spremijo ženiha in nevesto v cerkev k poroki. V cerkvi so najbolje primerne knjige ,,Mnemosinon Slavicum in Drobtiuice. kder se najdejo primerne pesmi itd. (Konec prih.) Smešilica 2. V bližnjem Prekmurskem je peljal nek kmet občinskega notara, rihtarja in še sirotinskega ,,tutora" po nekem opravilu k sodniji, in ko drdrajo vedno po jedni vesi, je mnogo veškili otrok začelo za njimi bežati, in se jim za voz loviti. Kmet to zapazivši, se jezen nazad obrne in reče: ,,No, mi za voz lovite, ne vidite, ka že tn peLiam. J. G.