GOZDARSI(I VESTNI!( MESEčNI LIST ZA GOZDARSTVO LETNIK XXXIV LJUBLJANA 1976 Izdala Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Odgovorni urednik Marko Knucl, dipl. inž.. gozd., oec. Uredniški odbor dr. Miran Brinar, Marko Kmecl, dipL. inž. gozd. , dr. Amer Krivec, dr. DuJan Mlinšek in dr. Marjan Zupančič Uredniški svet Dr. Janez Božič, predsednik, dr. Miran Brinar, Fronjo Ca/nik, Milan Ciglar, dr. France Gašper.~ič, Marko Kmeci, Boris Krasnov, Anton Prelesnik, Andrej šertel, mgr. Franjo Urleb, dr. Marjon Zupančič in Janko 2igon Tisk č(iP DELO Ljuhljana Naklada 1760 izvodov UDK 632.492.2:634.0.44(045)-863 Zakaj se je začela širiti mehurjevka zelene~a bora (Cronartium ribicola Dietr.) po svetu Dr. Jože Mače k (Ljubljana) Mače k, J.: Zakaj se je začela širiti mehurjevka zelenega bora (Cronartium ribicola Dietr.) po svetu? Goz- darski vestnik, 34, 1976, str. 33-39. Povzetek v nemščini. V prispevku so na podlagi razpoložljive literature pri- kazani vzroki širjenja mehurjevke zelenega bora (Cronar- tium ribicola Dietr.) po svetu. že od nekdaj sta obstajala naravni alpski area\ cemprina in ribeza ter enak vzhodno- rusko-sibirski area!, oba z endemično cemprinovo oziroma ribezovo rjo. Z uvedbo zelenega bora v evropski prostor med oba omenjena areala, je bila dana rji možnost pre- hoda na novega gostitelja. Ustvarjen je bil most za pro- diranje z vzhoda na zahod , kar se je tudi dogodila v epi- fitotičnem obsegu. Pisec opozarja na previdnost pri uvaja- nju novih drevesnih vrst in se zavzema za žlahtnenje do- mačih vrst, na ustrezne gospodarske lastnosti, med njimi tudi na odpornost proti boleznim. Mače k, J.: Zakaj se je začela širiti mehurjevka zelenega bora (Cronartium ribicola Dietr.) po svetu (About the causes of worldwide spread of white pine blister rust (Cronartiun1 ribicola Dietr.). Gozdarski vestnik. 34, 1976, p. 33-39. ln Slov., summaries in German. ln the paper on the basis of literature sources, the causes of spreading the white pine blister rust (Cronartium ribicola Dietr.) are mentionecl . Upan a time there werc two natural areas of Pinus cembra L. and Ribes spp., the alpine and the east-russian-sibirical one with endemical rust. With introduction of white pine in European districts, where natural Ribess spp. were grown, and this was in area betwen above mentioned arcas the new possibility of spread- ing existed. The new host plant was a pridge for spreading Lhem from east to west. This happened in epiphytotical extcnt. After authors opinion the selection and breeding of autochtone resistent species is necessary. človeka lahko zaradi njegovega nepreudarnega ali premalo premišljenega ravnanja upravičeno štejemo za najnevarnejšega prenašalca in razširjevalca rastlin- skih bolezni. Z introdukcijo raznih rastlinskih vrst so bile v Evropo in k nam zanesene skoraj vse do zdaj najbolj nevarne rastlinske bolezni . S spremembo sestava gostiteljskih rastlin namreč umetno povzročimo, da postanejo prej gospo- darsko nepomembne bolezni nenadoma ali postopoma zelo pomembne. Teh ne- ljubih ugotovitev se moramo zavedati zlasti v sedanjem času, ko si pospešeno prizadevamo za čistejše okolje. Brž ko se namreč bolezen pojavi in začne povzro- 33 čati gospodarsko škodo, ni več prav daleč do poskusov njenega kemičnega za- tiranja in s tem do vnosa nezaželenih fitofarmacevtskih pripravkov v okolje. V gozdarstvu so za zdaj manjše možnosti za uporabo omenjenih pripravkov. Ker pa gre pri boleznih večinoma za sekularne procese, ni previdnost nič manj potrebna. Uporaba kemičnih sredstev za zatiranje bolezni in škodljivcev je nam- reč zgolj sekundarna nevšečnost, primarna napaka je bila storjena z nepreudar- nim uvajanjem novih vrst ali kultivarjev gostiteljskih rastlin. če si pri zatiranju ali omejevanju živalskih škodljivcev (predvsem žuželk) v intenzivnih nasadih še lahko obetamo določene uspehe z biološkimi načini, tega ne moremo pričakovati pri boleznih rastlinskega (v gozdarstvu v glavnem glivič­ nega) izvora. Pri njih se z biološkirni načini dosegajo v praksi zelo skromni re- zultati. Tudi perspektiva ni posebno obetavna in to iz razlogov, ki jih na tem mestu ne moremo podrobneje prikazati. Na voljo so postopki rastlinske higiene, ki pa so sami zase premalo učinkoviti, vzgoja proti boleznim odpornjh sort, kar je dolgotrajen in drag postopek, ali pa kemično zatiranje, ki je z vidika varstva okolja nezaželeno, čeprav so sredstva proti rastlinskim boleznim, večinoma fungi- cidi, za okolje bolj sprejemljivi kot insekticidi. Stevilne bolezni gozdnega drevja so prenesli iz celine na celino pa tudi iz večjih geografskih območij na druga z okuženim reprodukcijskim materialom. O tem se lahko poučimo v vsaki dobri knjigi o gozdni fitopatologiji. Možnost za take nove vnose so v današnjosti zaradi razmeroma ostrih fitokarantenskih pred- pisov in pregledov rastlinskega materiala na meji precej zmanjšane. Tudi introdukcija novih vrst, ki so občutljive za določene bolezn1, čeprav ni nujno, da le-te obstajajo v prvotni domovini, lahko omogoči s povsem zdravim razmnoževalnim materialom, a v povezavi z drugimi naravnimi okolišč1nami, po- jav hudih rastlinskih bolezni. Tak primer imamo pri rji zelenega bora. Vzroke za njen pojav in širjenje v Evropi in pri nas želimo v glavnem po Gaumannu pri- kazati v pričujočem prispevku. čeprav se je pri nas že pisalo o rji zelenega bora, omenjena problematika, kolikor vem, ni bila obravnavana. Rja zelenega (Weymuthovega) bora ali mehurjevka (tudi ribezova rja) (Cro- nartium ribicola Dietr.) je dvodomna ali heterecična, ima vse stadije z vsemi vrstami spor (spermacije, ecidio-, redo-, televto- in bazidiospore) ter popoln ciklus - je torej makrociklična. Haplontski gostitelji, na katerih se lahko v haplofazi razvija hap1oidni micelij glive (spermogoniji in ecidiji), so naslednje vrste borov s petimi iglicami: Pinus cembra L., P. strobus L., P. peuce Griseb.J P. monticola Dougl. in še 14 drugih vrst. Dikariontski gostitelji, na katerih se razvija diariotičen micelij z lež1šči zim- skih in letnih trosov (uredo in televtosorusi), pa so naslednje vrste ribeza: Ribes grossularia L.J R. alpinum L., R. nigrum L. in še 80 drugih vrst. Najznačilnejša znamenja bolezni (simptomi) so naslednja: na skorji vejic in debel bora se po dveh do petih letih po okužbi pojavijo do en centimeter veliki rumeni mehurjasti izrastki (ecidiji z ecidiosporami); na spodnjih straneh listov ribeza pa se pojavijo najprej živorumeni prašnati kupčki letnih spor (uredosorusi), proti jeseni pa rjave kosmate prevleke, sestavljene iz stebričastih televtospor (televtosorusi). Razvojni ciklus rje je takle: v aprilu in maju prenese veter ec1- diospore iz okuženega bora na ribez, kjer kale in se iz njih razvijejo letne spore ali uredospore; te imajo lahko zapored do sedem rodov. Okužijo ribez in so zato za 34 w V1 okužen ze/eni bor ~ ~~~~'~,' ~ 1 ~~ vt~ (: --- ~ 'V/ t \ /; / F . 1" .• 1- • •• ( 1 / / ...... .. ~- v !. :/ .... / -.. ecidiospore preno!.a veter spomladi na ribez , C)d~;r, spermogoniji v 2 do 3 letih '/ rob rozborvane skorje / t . rumene pegice nos ane}o ~ v 4 do 10 tednih /;~po okuž bi .se pojavijo ležišča (uredosorusi) /·1~; . letnih trosov .(uredospor) po 14 dneh ~ . ·~··'iN-. ' . ,-.r/1 \~Ht \ , \~~v . 1 "::~f.f;' ,., ... ~;:;®/--? "'~ . ~' .\11-:~~M~?.~-{ ~ ,--:--uredospo!e oku~ujejo ribez {~~-~~~ !.'1~l- -~ .. · . . (. :: ·) . poleft. lma;o lahko ~C: :~~~A~ · _ "'--.:.: . .Y ~- .. . '. __ l generaCIJ . . -\ .-- . kosrnolo prevleko sestav- ljajo ležisca zimskih tro- sov teleutosorusi, ki se razvijajo na mestu sta- rih uredosorusov =ti· - ~· ?': .,.- _, ~ .....,-;, --.. ( \- _ 2:-~[ :··· -ifl 1 ·.·J ~-J {_ , ~'f~ ,c:;r_,;. ,-, , ,_ ~ L . ') x&,; <"'*}~') , , ,-, V• vj:."''---:1 ------ ~ bazidiospore prodrejo v Jglice v 8 do 24 urah ~ {~ ··f· ·~. ~ -- ) \ "---'·' \.'.- "' f!Y'-• ·- '1 ;., • '<~' t;·f!J ~.~~~.:2~ ((~"'"' ;;~ f{_~\ razbarvanje in nei i"<'l t!~ ~· ""t 'J SirJenje bolezni na ribezu najpomembnejše. Na istem miceliju kot uredospore se julija ali avgusta razvijejo televtospore, ki takoj kalijo . Iz njih vzkale nežne bazi- diaspore, ki jih veter prenese na bor. Tu okužijo iglice, micelij pa preraste skoz- nje v poganjke, ki nabreknejo in porumenijo. Cez nekaj let se pojavijo bulasti izrastki, v katerih se tvorijo ecidiospore. Ko jih veter prenese na ribez, se tam razvoj nadaljuje. Rja lahko torej med rastno dobo preide z ribeza na ribez, pa z bora na bor. Z bora mora napasti ribez in šele po nastanku televtospor na njem lahko bazi- diaspore znova okužijo bor. Menjava gostiteljev je torej fakultativna, toda ob začetku in koncu rastne dobe obligatna. Zato se borova mehurjasta oziroma ri- bezova rja pojavlja le tam , kjer rasteta oba gostitelja. Nnravne razmere, ki so omogočile epifitotično širjenje mehurjevke zelenega bora. A in S endemični alpski in rusko-sibirski area\ mehurjevke na cemprinu, N na novo nastali severno- ameriški pas mehurjevke zelenega bora v naravnih sestojih bora in ribeza (po Giiumannu, 1959). Ta rja je že od nekdaj razširjena v Alpah in v Vzhodni Rusiji ter Sibiriji. Na teh območjih prehaja od cemprina (Pinus cembra L.) na divje rastoče vrste ribeza (Ribes spp.). Obstoj teh dveh deljenih (disjunktnih) arealov potrjuje v fito- patologiji znano pravilo, da se dvodomni (heterecični) paraziti večinoma lahko širijo le hkrati z njihovimi rastlinskimi združbami (fitocenozami). Poznoterciarni nordijski cemprin je v teku ledenih dob prodrl v Alpe. Ko so se začeli ledeniki umikati, je tam ostal reliktni disjunktni areal , v katerem se je mogla ohraniti tudi cemprinova (ribezova) rja. Na ta način sta nastala v Evraziji omenjena areala endemične rje: alpski in vzhodnorusko-sibirski. Gospodarski po- men bolezni je v alpskem arealu neznaten, in sicer zaradi velike odpornosti alpske rase cemprina. V drugem arealu je bolezen bolj pomembna, ker so rusko-sibirske rase bolj občutljive. Poznejša epifitocija (epidemija) borove mehurjevke je nastala zaradi dveh po- gojev: naravnega in antropogenega. Naravni pogoj je bjl v_ tem, da so v prostra- nem evropskem območju med disjunktnima arealoma bolezni od ledenih dob dalje 36 rasle številne samonikle in gojene vrste ri beza, tako npr. kosmulja (Ri bes grossu- laria L.) črni in rdeči ribez (Ribes nigrum L.J R. rubrum L.) alpsko grozdičje (Ribes alpinum L.) in druge. Toda borova mehurjevka oziroma v tem primeru bolj ustrezno kot ribezova rja v to območje ni mogla prodreti, ker na Jistopadnih grmičih ribeza prezimovanje uredospor ni mogoče; torej se ni mogla oblikovati homogena infekcijska veriga. Po drugi strani pa je manjkal vmesni gostitelj za heterogeno infekcijsko verigo, občutljiva vrsta bora s petimi iglicami. Oba pogoja za epifitocijo, prisotnost občutljivih vrst bora in povezan areal ribezovih grmov, sta bila spontano izpolnjena v severnih državah Združenih držav Amerike in v Kanadi. Toda tam je manjkal parazit in zato tudi bolezni ni moglo biti. V to labilno ravnotežje evrazijskega in severnoameriško-kanadskega območja je posegel človek s svojimi gospodarskimi ukrepi. Gozdarji so v Evropo uvozili iz vzhodnih držav Severne Amerike (Weymouth- ov) zeleni ali gladki bor (Pinus strobus L.), ki je zaradi mehkega in gladkega lesa ter hitre rasti cenjena drevesna vrsta. Od začetka 18. stol. so jo sadili v ve- likem obsegu severno od Alp. Zdelo se jim je, da so toliko bolj upravičeni za ta prenos, ker zeleni bor v svoji domovini razen mraznice ( Armillaria me/lea V all. et Fr.) ni imel nobenih drugih resnih bolezni. S temi nasadi je v Evropi severno od Alp nastala umetna združba bora s petimi igLicami ter že prej rastočimi grmiči ribeza. Tako so tedaj bili na svetu štirje podobni areali: J. naravni alpski areal cem prina in ri beza z endemično cemprinovo oziroma ribezovo rjo; 2. naravni vzhodnorusko-sibirski areal cemprina in ribeza, prav tako z ende- mično rjo; 3. naravni severnoameriški area! zelenega in drugih občutljivih vrst bora in ribeza še brez rje; 4. antropogcni srednje in severnoevropski area! zelenega bora in ribeza, prav tako še brez rje. Z umetno tvo-rbo areala zelenega bora in ribeza v neposredni bližini endemič­ nega alpskega in vzhodnorusko-sibirskega bolezenskega območja je nastala za ze- leni bor na vsej severni polobli latentna nevarnost. Toda še je manjkal v tem arealu parazit in s tem bolezen. Ta se je lahko začela pojavljati v epifitotičnem ( epidemičnem) obsegu šele takrat, ko se je evropski area] zelenega bora dovolj sklenil in ko se je dotaknil vzhodnorusko-sibirskega. To stanje je bilo doseženo pred približno 120 leti. Rja je okužila njej dotlej neznanega gostitelja - zeleni bor, ker je bil zanjo pač zelo občutljiv. Občutljivost za to bolezen je njegova prirojena lastnost. Rja se je začela epifitotično širiti na zahod . Leta 1854 so jo prvič zanesljivo ugotovili v baltskih deželah. Med leti 1865 in 1879 je povzročila epifitocije na Finskem, Danskem in v Nemčiji, 1880 na švedskem, 1885 na Nizo- zemskem, 1889 v Franciji, 1892 v Angliji, 1894 v Belgiji in 1895 v švici. Bolezen je povsod vdrla s tako silovitostjo, da je bila videti usoda zelenega bora zapečatena. Zanimivo je, da se epifitotično širjenje ni začelo z geografsko bližjega alp- skega, temveč z oddaljenejšega rusko-sibirskega območja. Razlog je v tem, da je bila rja v Alpah slabo razširjena, okuženih je bilo le malo cemprinov, ker je bila tamkajšnja rja slabo agresivna. Sibirska rja pa je bila očitno bolj napadalna. 37 Najpomembnejše pa utegne biti dejstvo, da je bila razdalja med naravnim alp- skim arealom cemprina in ribeza ter umetnim srednjeevropskim arealom zelenega bora in ribeza okoli 30 kilometrov zračne črte ter vmesni visoki gorski grebeni. To je bila očitno nepremost]jiva ovira za sklep infekcijske verige med endemičnim alpskim in novonastalim arealom. Potem ko je mehurjevka v nekaj desetletjih okužila umetno ustvarjen evrop- ski areal zelenega bora, so jo 1909. leta z okuženimi sadikami iz Francije in Nemčije zanesli v severozahodne države Združenih držav Amerike. S tem je prodrla v domovino zelenega bora, torej v naravni in ne kot prej v Evropi v umetno ustvarjeni areal. Tod so bile poleg zelenega bora na voljo še druge samo- nikle rastoče občutljive vrste Pinus monticola Dougl., Pinus flexilis James, Pinus parviflora Siel. et Zucc. idr. Sirjenje mehurjevke se je zato v Severni Ameriki sprevrglo v pandemijo, mnogo močnejšo in ostrejšo ter zlasti v gospodarskem pogledu mnogo pomembnejša kot je bila v Evropi. Od leta 1922 dalje skušajo bolezen omejiti z raznimi ukrepi. Primer rje zelenega bora kaže, kako se lahko nepomembna endemično vege- tirajoča bolezen spremeni v svetovno pandemijo velikega gospodarskega pomena, če v latentno ogroženo območje (v obravnavanem primeru v naravni areal ribeza) vnesemo občutljivega vmesnega gostitelja (zeleni bor). Z vidika epifitotiologije je v tem primeru važno, da je z introdukcijo in ma- sovnim sajenjem občutljivega vmesnega gostitelja v naravnem evropskem ribe- zovem arealu bila antropogene sklenjena nova infekcijska veriga in s tem narejen most od vzhodno-rusko-sibirskega reliktnega žarišča bolezni do zahodne Evrope in okoli Zem1je do vzhodne in pozneje zahodne obale Severne Amerike. Kljub alarmirajočemu poteku epifitocije mehurjevke zelenega bora v prvih desetletjih po pojavu, usoda te drevesne vrste v Evropi le ni bila zapečatena. Progresivne epifitocije potekajo namreč pri rastlinskih boleznih bilateralno. V za- četku uničujoče napadajo, pozneje pa začno iz razlogov, ki jih tu ne moremo obravnavati, pojemati in se ustalijo na neki bolj ali manj konstantni ravni. Ta sekularni ciklus je prešla tudi mehurjevka zelenega bora, Je da se ga iz tehničnih razlogov ne da številčno podkrepiti. Očitno je, da podobne grenke izkušnje, kot smo jih doživeli z borovo mehur- jevko, ne govore le proti introdukciji tujih drevesnih vrst , temveč prav tako proti izvozu domačih. S fitopatološkega vidika je mnogo ustreznejše in obetavnejše, čeprav težje, dražje in dolgotrajnejše žlahtnenje domačih drevesnih vrst na želene gospodarske lastnosti, med njimi tudi na odpomost proti boleznim. Literatura Giiumann, E. (1946): Pflanzliche Infektionslehre. Basel, p. 178-182. Giiwnann, E. (1959) : Die Rostpilze Milte]europas mit besonderer Berucksichtigung der Schweiz. Bern , p. 85-93. Janežič, F. (1962): Gozdna fitopatologija . Ljubljana, p. 113-114. Josifovic, M. (1951): šumska fitopatologija. Beograd, p. 182-186. Hočevar, S. (1967): Bolezni gozdnega drevja . 1. zvezek. IGLIS Ljubljana, p. 5-12. Kišpatic, J. (1974): Sumarska fitopatologija. Zagreb, p. 188-199. Simančič, L. (1973): O naselitvi zelenega bora v naših krajih. Gozdarski vestnik. 31, 1973, 173-174. 38 OBER DIE URSACHEN DER WELTWEITEN VERBREITUNG DES BLASENROSTES DER WEYMOUTHSKIEFER (Cronartium ribicola Dietr.) Zusammenfa~sung In der Abhandlung wird anhand der Literaturangaben ein Oberblick uber die Ursachen der weltweiten Verbreitung des im Titel genannten Rostes gegeben. Einleitend werden nicht oder zuwenig durchdachte wirtschaftliche Massnahmen des Menschen, besonders die Ein- fl.ihrung fremder Baumarten mit ihren Krankheiten als die Ursache der bedeutendsten Pflanzenkrankheiten hervorgehoben. Beim Blasenrost haben wir einen Fali, wo auch gesunde eingefi.ihrte Baumart unter besonderen Naturumstanden eine ernste Krankbeit auslosen kann. Mit der Einfi.ihrung nicht infizierter, jedach selu anfalligen Weymouthskiefer in den eurapaiscben Ribesraum zwischen das alpine und ostrussisch-sibirische naturliche Arven- Ribesareal mit endemischen Arven- bzw, Ribesrost wurde eine Bri.icke geschaffen, die dem Rast ermoglicbte, seinen Seuchenzug von Ost- nach Westeurapa und darliberhinaus nach Nardamerika anzutreten, wo er in eine Pandemie ausartete. Abschliessend wird anhand schlechter geschichtlicher Erfahrungen sowohl vor der Einflihrung fremder als auch var Ausruf heimischer Baumarten gewarnt und Selektian bewabrter Baumarten auf gewLinschtc wirtschaftliche Eigenschaften, darunter auch auf Wiederstandsfahigkeit gegen Krankheiten, ernpfohlen. KLI Logatec Graditelji, pri nas lahko kupite že zastekljena vezana okna Možna obdelava z vsemi vrstami lakov, zunanjih premazov in sandolinsom. Okno je na zunanji strani zastekljeno s trajno elastič­ nim kitom. Možna vgraditev tesniL Nakup zastekljenih oken v naših trgovinah z lesnim in gradbenim materialom! ILOVBIIJ4LIB 39 Ekonomski pokazatelji uspešnosti uvajanja novih nac&nov dela in sredstev za delo pri gozdnem gospodarstvu Postojna l. Uvod Ekonomsko stanje gospodarjenja z gozdovi poznamo. Za obdobje ob koncu preteklega desetletja so znane ugotovitve gozdarjev o reševanju ekonomičnosti in rentabilnosti v gozdarstvu. Za cele pokrajine so ugotavljali, da je gozdno go- spodarstvo pasivno. Prognoze na osnovi ugotovljenih trendov so prjkazovale bo- dočnost še bolj črno. Nepričakovana, hitra, obsežna konjunktura na lesnem tržišču v letih 1971 do 1974 je povzročila nagel in velik skok cen lesnih sortimentov. Ta skok cen je začasno olajšal stanje v gozdarstvu. Kriza v svetovnem gospodarstvu, visoke cene energije in drugih potrošnih materialov pa so že v letu 1974 povzročile veliko naraščanje stroškov poslovanja. Hitro so naraščali vsi stroški materialne narave. Tudi osebni dohodki in zakonske in pogodbene obveznosti niso naraščale nič počasneje. Na drugi strani so cene lesnih sortimentov začele stagnirati ali celo upadati. Ta dva trenda sta privedla gozdno gospodarstvo ponovno v težak polo- žaj. To kažejo poJletne bilance mnogih gozdnih gospodarstev. Akumulativnost gozdarstva ponovno pada. Veča se število TOZD, ki svoje bilance zaključujejo z izgubo. Glavni vir slabšanja gospodarske moči v gozdarstvu je bila predvsem nagla rast cene živega dela, tako človeškega (rast OD) kot animalnega. Zato so vsi gozdarski ekonomisti predlagali za izboljševanje gospodarskega položaja v gozdar- stvu predvsem dva ukrepa: 1. Racionalizacija de!a. Z organizacijskimi ukrepi, kot so proučevanje, obli- kovanje in krmiljenje dela, pravilno vrednotenje in stimulativno nagraje.vanje, doseči boljšo izrabo delovne sile in zvečati produktivnost dela. 2. Zamenjava živega dela z delom strojev. Cena živega dela narašča veliko hitreje kot cena dela s stroji. Z uvajanjem mehanizacije tako znižujemo stroške in izboljšujemo gospodarsko stanje. Pri gozdnem gospodarstvu Postojna smo se posluževati obeh načinov. Namen tega sestavka je prikazati uspešnost naših prizadevanj v zadnjih 1 O letih. Gibanje nekaterih elementov poslovanja Gozdnega gospodarstva Postojna (GGP) prikazuje tabela 1. Podatki v tabeli 1 dokazujejo, da je tudi gibanje elementov poslovanja pri GGP enako kot v svetu. Osebni dohodki naraščajo do leta 1973 znatno hitreje od prodajnih cen lesa. V letu 1974 se to izboljša. To stanje ilustrira podatek, da smo za poprečne čiste osebne dohodke delavca v podjetju porabili leta 1965 iz- kupiček od 5,14 m:- prodanih sortimentov, leta 1972 od 7,15 m3 (139 °/o) in leta 1974 le izkupiček od 5,27 mJ prodanih sortimentov (103 °/o od leta 1965). Celotni dohodek je v tem razdobju naraščal hitreje od cen. Vzrok za to je povečan obseg proizvodnje tako pri izkoriščanju in gojenju gozdov kakor tudi gradnji cest in storitvah pri transportu lesa. še hitreje kot celotni dohodek so na- raščala porabljena sredstva (stroški proizvodnje). 40 Tabela 1 - Trendi nekaterih elementov poslovanja GGP Poprečna Po prečni Za po prečne Indeks trenda prodajna čisti čiste mesečne cena mesečni OD OD je (ig l. + list.) potrebno Leto cc >:::: ~ ~~ .. <: E"8~ .D .... cl) 11> (J) Cl:! ..:.::: q) "O .s 100 157 164 319 število delavcev, ki delajo s stroji '"O ;:::1 ~ 689 616 512 til ..:.:::. u '"O ..s 100 89 74 KM na 1 delavca Oj '"O ~ ~ 6,21 7,22 16,93 "' ..:.::: 0 '"O c - 100 l16 273 Opomba : V moči pogonskih strojev niso zajeti stroji v mehanični delavnici. i c;l ~ c ..ci ~ c;:>~ ~:::~ 0,08 0,13 0,13 0,26 Nadaljnji razvoj tehniške opremljenosti dela predstavlja izgradnja centralnih mehaniziranih skladišč za lupljenje, krojenje, sortiranje, izmero in odpremo iglav- cev in listavcev. V letu 1974 je steklo delo pri takem skladišču za iglavec na Pivki. Letos ob dnevu republike bo steklo delo pri drugem na Marofu. S tem bomo po- polnoma mehanizirali lupljenje in krojenje iglavcev. Pripravljamo pa tudi že izgradnjo skladišča za listavec, kjer naj bi izkrojili in prežagali debla listavcev, izdelali prostorninski les ter vse skupaj izmerili. 2.2. O r g ani za ci j s k i ukre pi za d vi g p ro d u k ti v n o s ti 1 n gospodarnost dela 2 .21. Proučevanje in oblikovanje dela Vzporedno z uvajanjem mehanizacije smo pristopili k obsežnemu proučevanju dela. V letih 1961.-1964 so bila proučena vsa dela pri gojenju gozdov in prido- bivanju lesa. Rezultat je bil , da smo kupili te nove priključke za traktorje, uvedli nove orga- nizacijske oblike dela, spremenili sestav delavskih skupin in drugače oblikovali dela. Na osnovi vsega tega smo prvič uvedli tehnične normative za delo v gozdu. Do leta 1965 smo izdelali vse tehnične normative za vse faze dela v takratni stop- nji delne mehanizacije. Zaradi drugačnega načina dela, prehoda v popolno mehanizacijo po letu 1969, smo ponovno proučili vsa dela v letih 1970 in 1971. Končne ugotovitve teh proučevanj so bile: - da smo kupili novo orodje za gojenje gozdov ; - uvedli nove organizacijske oblike in novo sestavo delavskih skupin tako pri gojenju gozdov kot pri pridobivanju lesa; - vsak sekač je dobil svojo motorko; - izdelali smo nove normative in nov način normiran ja; - pri proučevanju dela smo posvetili posebno skrb delovanju različnih vpliv- nih dejavnikov. Zaradi tega so normativi dovolj precizni in specifični in odražajo vpliv raznih vplivnih dejavnikov; 42 - taki normativi so bili dovolj stimulativni in dovolj dobra osnova za pravično nagrajevanje po vloženem delu; s temi normativi smo prvič dobili dovolj dobro osnovo za solidno pripravo dela. 2.22. Analitična ocena delovnih mest V letu 1967 smo sprejeli analitično oceno delovnih mest. Vsa delovna mesta so bila opisana, določen je bil obseg in vrsta dela, določena odgovornost, kompe- tence, napor in nevarnost na delovnem mestu. Na osnovi tabel je bilo vsako de- lovno mesto ocenjeno po 18 kriterijih. Tako smo dobili vrednost vsakega delov- nega mesta. Analitično oceno iz leta 1967 smo dopolnili v letu 1973 in 1974. Sestavni del analitične ocene je tudi osebna ocena. S to oceno upoštevamo lastnosti posameznega delavca na konkretnem delovnem mestu, če je plačan po času. Z analitično in osebno oceno je urejen sistem delitve OD, ki teži k edinemu cilju: pravično plačilo za vloženo delo. 2.23. Priprava in vodenje dela V prvo pripravo dela lahko štejemo izdelavo podrobnih gojitvenih načrtov. Prvi načrti so iz leta 1972. V začetku smo jih izdelovali le za objekte z manj zahtevno gozdnogojitveno problemaUko. Sedaj jih izdelujemo za vse objekte, kjer posegamo v gozd z gojitvenimi deli ali s sečnjo. Po letu 1971 smo začeli tudi z izdelavo sečnih in spravilnih jn pozneje sečno transportnih načrtov. S temi načrti smo dosegli popolno pripravo dela in olajšali izvajanje del. Pozneje smo oba načrta združil v »podrobni načrt gojenja in izkoriščanja gozdov«. S temi načrti zlasti: ugotovimo in izločimo čimbolj homogene dele sestojev; za te homogene enote določimo čimbolj precizne daljne in bližnje cilje; na osnovi ciljev in stanja predvidimo ukrepe; za izvajanje teh ukrepov poiščemo najbolj racionalne načine, čas in sred- stva (stroje) za izvajanje ukrepov; - na osnovi obsega del, količine sortimentov, razdalj in drugih pogojev ter ustreznih tablic normativov določimo potrebno količino delovne sile, strojev in drugih sredstev; sestavimo precizen operativni plan; - določimo osebo, ki bo vodila izvajanje del in zanje odgovarjala; - vsota teh planov za obrat je operativni in finančni plan obrata (TOZD) m osnova za sestavo plana gozdnega gospodarstva. 2.24. Uvedba avtomatske obdelave podatkov Obsežnejše in poglobljeno delo pri urejanju gozdov, natančno spremljanje vseh stroškov in obračunov, vodenje komercialne evidence in drugo, je zahtevalo če­ dalje več pisarniškega dela in osebja. Zato smo leta 1971 osnovali odsek za AOP. 43 Nabavili smo ustrezno opremo in odkupili del kapacitet računalnika pri Republiš- kem računskem centru. Poleg drugih opravil, ki se običajno izvajajo na računalniku povsod, rabimo pri nas računalnik zlasti še za: - vse izračune okoli ugotavljanja lesnih zalog, pdrastka in za vse analize v zvezi s tem; - ovrednotenje podatkov vseh proučevanj dela; - vse statistične izračune. Na računalnik smo prenesli vse izračune v zvezi s pripravo dela, izračunavamo vse delovne norme sečnje, spravila, nakladanja in prevoza za vsa delovišča in dela pri pridobivanju lesa v okviru podjetja. Poleg norm izračunava računalnik še potrebni delovni čas, količine lesnih mas, količine posameznih sortimentov in po programu izdela operativni plan ter sešteje vse potrebne vsote za nivoje od odseka do podjetja. S tem programom smo dosegli dvoje: l. Zagotovili objektivnost in pravičnost pri postavljanju vseh normativov dela. 2. Olajšali delo strokovnemu osebju, ki je tako razbremenjeno rutinskega dela. Revirni gozdar izpolni le šifrant z osnovnimi podatki. Vse ostalo izračuna stroj. Nadaljnji razvoj AOP planiramo v smeri čim hitrejšega in podrobnejšega spremljanja in evidentiranja vseh gospodarskih dogajanj v podjetju. Naloga AOP je tudi, da redno in ažurno seznanja s temi dogajanji vsa odgovorna telesa in ose- be v kolektivih. Posebno je poudarjena spremljava stroškov. 2.25. Skrb za racionalnost dela Pri delu v kolektivu je neprestano prisotna skrb za racionalnost dela. Pri vsakem delu poiščemo odgovore na vprašanja: - čemu služi to delo; - je kakšen boljši način za izvršitev tega dela; - ali vrednost opravljenega dela pokrije stroške dela; - kdo najracionalneje opravi neko delo. Zlasti so bili zanimivi odgovori na prvo vprašanje. Vrsta del, drobnih in ve- likih, se je opravljala skoraj brez haska. Nekatera so se vlekla še oddavna in smo jih opravljali že zaradi tradicije, zato ker so jih tudi naši predhodniki. Vsa ta dela nekaj stanejo. Vsa skupaj pa običajno mnogo, ker jih ni tako malo. Tudi odgovor na drugo vprašanje je običajno pozitiven. V okviru podjetja se isto delo na različnih krajih običajno opravlja na zelo različne načine. Zadostuje že poiskati najboljši način, ki je v rabi, in ga uvesti povsod, pa je že veliko na- reJenega. Odgovor na vprašanje »kdo lahko najbolj racionalno opravi neko delo« je največkrat zelo jasen in nedvoumen. Kljub temu je bila in je še vrsta del, ki jih ne opravljajo za ta dela usposobljeni ljudje. Takj primeri so zlasti pri strokovnem delu, ko strokovnjaki raje delajo manj kvalificirano delo, nadalje na stikih razhčnih faz dela v gozdu (sečnja, 44 spravilo, oddaja) . Vzroki za tako stanje pa so velikokrat tudi organizacijske narnve. Naj navedem nekaj primerov: - gozdnih čuvajev ni pri nas že skoraj 25 let. To službo opravljamo vsi de- lavci kolektiva; - »kolobroja« ne uporabljamo že celo desetletje; - močno smo raciona1izirali delo pri prostorninskem lesu. Izdelujemo dro- ben industrijski les v dolžini 2m in cepamo le kose, debelejše od 35 cm; - opustili smo nepotrebne izmere lesa . Ni še tako daleč čas, ko se je les od odkazila do prodaje meril petkrat pa tudi večkrat; ob odkazilu, sekaču, pri spra- vilo, ob nakladanju na kamion, ob prodaji, ob nakladanju v vagon itd. Izdelali smo s:stem normiranja, kjer merimo učinek sekača s številom posekanih dreves. To ugotovimo ob odkazilu. Zato les merimo danes le še dvakrat: 1. ob odkazilu, 2. ·oh prodaji. Za ilustracijo naj navedem, da so znašali stroški izmere in kubiciranja lesa ob prevzemu za sekače 13 °/o stroškov sečnje in izdelave (leta 1972). Te stroške smo odpravili z opustitvijo izmere ob štoru. Urejanje gozdov smo prenesli na gozdne obrate. Mislimo, da strokovnjaki na gozdnem obratu najbolj poznajo svoje gozdove, so jim najbližji, so najbolj zain- teresirani za dobro gospodarjenje in zato najbolje in najlažje urejajo svoje gozdove. Uvajamo brigadni način dela. V brigadi so sekači in traktoristi, ki se pri delu menjujejo. Takih primerov je še nešteto. Vsak sam ne prispeva veliko. če pa je prizade- vanje za racionalizacijo dela sistematično in stalno, pa daje neslutene rezultate. 2.26. Skrb za delavca Skrb za delavca je pri nas razvita v dvojni smeri: a) Delavcu nuditi vse ugodnosti, ki so možne in dopustne. b) Delavec je dolžan delati na svojem delovnem mestu tako, kot od njega pričakuje kolektiv. Pogojem nastavitve, prehrane, prevozov z dela in na delo ter drugim momen- tom, ki vplivajo na počutje delavca, je posvečena velika skrb. člani kolektiva dobivajo posojila za gradnjo stanovanj. Kupujemo stanovanja. Tako stanovanjskega problema skoraj ni. Vsi delavci dobijo topel obrok na delo. Skrbimo za najboljša zaščitna sredstva in orodje. Delavcem iz drugih republik organiziramo avtobuse, da lahko brez stroškov obiščejo svoje družine itd . Veliko skrbimo za izobraževanje delavcev na delu in ob delu. Vsak začetnik gre skozi začetne tečaje. Vsi traktoristi so se izšolali jz vrst sekačev in konjarjev. Večina šoferjev je zrasla v kolektivu iz vrst sekačev in traktoristov. Tudi velik del tehničnega in administrativnega kadra se je izoblikoval v kolektivu s šolanjem na delovnem mestu. Poleg tega štipcndiramo delavce vseh profilov. Kolektiv je spoznal, da je dober samo delavec, oborožen z vsem potrebnim znanjem. Za vse člane kolektiva tudi točno spremljamo dosežene uspehe pri delu. V primeru neuspešnega dela stanje analiziramo in poiščemo vzroke. Vzroki so raz- 45 lični: od neznanja, malomarnosti, lenobe do nediscipline. Temu primerno ukrepajo pristojni organi. Zaradi tega je razvito delovanje različnih komisij na različnih nivojih, ki delujejo v skladu s sporazumom o medsebojnh razmerjih delavcev v združenem delu. 2.27. Samoupravno delovanje Ne mislim tu govoriti o formalnih oblikah samouprave. Poudariti hočem le nekaj bistvenih elementov samoupravnega delovanja, ki so bili pri nas razviti znatno pred sprejetjem nove ustave. Nova ustava jih je pravzaprav le potrdila. S samoupravno združitvijo TOZD in sprejemom samoupravnih sporazumov pri nas pa smo te elemente »uzakonili«. Pri vsaki pomembni odločitvi je sodeloval vedno čim širši krog ljudi. Nikoli se ni zadeva rešila preko noči. Vedno je bilo dovolj časa za temeljit razmislek in vedno je prevladalo mišljenje, ki je zagotavljalo najboljšo rešitev. Vsi plani podjetja se že 10 let sestavljajo po obratih. Tu se o njih razpravlja na kolektivih in delavskih svetih. V okviru podjetja so se plani le usklajevali in na tem nivoju je potekalo dogovarjanje v zvezi z usklajevanjem. Tako so bili člani centralnega delavskega sveta, ki je te plane sprejemal, že takrat v bistvu delegati svojih obratov. Zato so se vedno našle rešitve, ki so ustrezale vsem. Ravno tako so bili tudi vsi obračuni, bilance, vsi podatki, ki so kazali izvajanje plana in spremljali uspešnost poslovanja, obdelani za vsak obrat ločeno. Vsak obrat je dobil tudi podatke za vse druge in skupno za celo podjetje. Tako je bilo zagotovljeno primerno informiranje. Z reorganizacijo podjetja in združitvijo TOZD so se ti načini samouprave na- daljevali in poglobili. V samoupravo so se vključile tudi družbenopolitične organi- zacije, zlasti sindikat in ZKS. Pomembno vlogo je v sedanjem času odigrala zlasti organizacija ZKS. že lani je ugotovila, da bi lahko bilo gospodarjenje pri nas uspešnejše. Izdelala je program boljšega dela, dosegla, da so ga samoupravni organi sprejeli, in zadolžila pristojne forume in službe za kontrolo njegovega izvajanja. Ta program je bil osnova za sestavo vseh protiinflacijskih programov. 2.3. P o v ze te k o u kr ep i h za d vi g s to r i 1 n o s ti JD gospodarnosti Našteli smo vrsto prizadevanj, s katerimi smo poizkusili dosegati čimboljše rezultate poslovanja. Prepričani smo, da nismo zajeli vseh. Prav gotovo pa nismo izpustili nobenega pomembnega. Težko je oceniti, ka:teri ukrep je več prispeval k uspehu . To njti ni tako bistveno. Bistveno je, da smo z vsemi ukrepi dosegli, da je celotni sistem funkcio- niral. Ravnali smo po načelu: uspešno vodenje se sestoji iz dveh delov: a) Ugotoviti, kako je v določenem momentu najbolje ukrepati. b) Zagotoviti tako ukrepanje. Vse smo reševali v smislu teh dveh načel. V naslednjem poglavju bomo pri- kazali, koliko smo pri tem uspeli. 46 3. Rezultati uvajanja novih načinov dela in sredstev v gospodarjenju z gozdovi 3.1. P ove čan o b se g s eče nj 1 n g oj itve nih d e 1 Gospodarjenje z gozdovi je kompliciran kompleks. Tako npr. povečane seč­ nje ustvarjajo sredstva za povečano vlaganje v gozdove, hkrati pa povečano vla- ganje v gozdove, zlasti gojitveno, običajno dopušča večje sečnje. Povečane sečnje tudi običajno zahtevajo večje vlaganje v gozdove. Tako je bilo tudi pri nas. Intenziviranje gojitvenih del, zlasti gojitveno načrtovanje, je privedlo do večjih sečenj, zlasti pa do večje intenzitete sečnje na enotni površini. Hkrati pa so se povečala goji,tvena vlaganja. Gibanje teh dveh dejavnosti je razvidno v tabeli 3. Tabela 3 - Gibanje obsega sečenj in gojitvenih del pri GGP Sečnja Gojitvena dela Skupaj Leto 1 obnova 1 nega 1 varstvo 1 neto m~ indeks dnin indeks dnin 1965 131.228~' 100 3641 4097 648 8.386 100 1966 139.507 106 4604 5023 1258 10.885 130 1968 147.432 112 6296 4648 1025 11.969 143 1970 157.343 120 4402 3862 341 8.605 103 1972 174.252 133 5452 4459 552 10.463 125 1974 161.745 123 6190 5730 1020 12.940 154 Opomba: " Poprečje za leta 1960-1964. Sečnja je le za družbeni sektor, gojitvena dela pa so za oba sektorja. Iz tabele je razvidna neprestana rast obsega sečenj in gojitvenih del. Gojit- vena dela so navedena v realiziranih dninah. To je najbolj absolutno merilo. Pri rasti obsega gojitvenih del je treba upoštevati še rast storilnosti dela zaradi racionalizacije dela (nova orodja, novi načini dela, boljša organizacija). Zato je fizični obseg še znatno višji. Ugotovimo lahko, da smo obseg sečenj povečali v 10 letih za okoli 25 °/o in obseg gojit ven ih del za okoli 50 O/o. Ugotovimo še lahko, da je kot posledica boljšega poznavanja gozdov 1n več­ jega strokovnega znanja zrastla tudi intenziteta sečenj. Jakost sečnje se je v poprečju dvignila od 30-35 m3/ha v letih 1960-1965, na 65-75 m3Jha v letih 1968- L 972. Vzporedno s tem se je povečala koncentracija mase. Znižali smo število delovišč. Danes sekamo vso maso na 24-27 deloviščih. Na nobenem delovišču ne delamo celo leto. Običajno delamo istočasno na 8-14 deloviščih. 3.2. V eč j e s to ri l n o s ti Gibanje storilnosti je najnatančneje spremljana pri pridobivanju lesa. Podobno se giblje storilnost pri drugih delih. Večanje storilnosti je posledica več faktorjev: a) večje prizadevnosti pri delu, b) boljše učinkovitosti dela- boljšega obvladovanja dela, 47 c) boljšega oblikovanja dela, d) opustitve nepotrebnega dela, e) večje mehaniziranosti dela. Nemogoče je ugotoviti delež povečanja storilnosti zaradi posameznega fak- torja. Cenimo, da je storilnost delavca do leta 1963 naraščala predvsem zaradi večje proizvodnosti pri delu, da je v razdobju 1963-1965 naraščala zaradi večje mehaniziranosti, v razdobju 1966-1969 zaradi boljšega oblikovanja in obvlado- vanja dela. Po tem letu pa samo zaradi večje mehaniziranosti dela, večjega deleža strojnega dela. Gibanja storilnosti pri sečnji in izdelavi so razvidna v tabeli 4. Tabela 4 - Gibanje storilnosti sekačev S tevilo Sekač posekal in Poprečna čas za izdelavo seka čev izdelal letno dnevna norma 1 ma sortim. Leto '- :g Cl) V) ::s V) V) ...::.:: ...::.:: ...::.:: ...::.:: -g aJ aJ ~ aJ aJ "O '""E: "O :-s "' !: -o J .:: .5 ~ .E .5 1964 251 100 563 100 2,85 100 168 100 1966 240 96 581 103 3,00 105 160 95 1968 205 82 720 128 4,01 141 120 71 1970 226 90 697 124 4,17 146 ll5 69 1972 186 74 936 166 4,84 170 99 59 1974 144 57 1123 200 5,83 205 82 49 Iz tabele vidimo, da je storilnost sekačev neprestano naraščala. V 10 letih se je podvojila. Ugotovimo lahko, da je norma naraščala nekoliko hitreje kot pa letna količina izdelanih sortimentov. Vzrok za te pogoje je v dejstvu, da so sekači čedalje bolj zaposleni tudi na drugih, zlasti gojitvenih delih. Gibanje storilnosti pri spravilu je razvidno iz tabele 5. Tabela 5 - Učinki pri spravilu Struktura spravila Letni učinek Letni učinek konjske na ] traktor vprege Leto 1 o :8 c @o režije«). Nadalje so prikazane investicije v centralna skladišča, v opremo (traktorji, kamioni, prikolice, druga vozila in stroji). Podane so skupaj tehnične investicije, da bi jih ločili od bio- loških. V bioloških investicijah so zajeti le zneski za obnovo gozdov v družbenem sektorju in vsa gojitvena dela v zasebnih gozdovih . Ugotovimo lahko hitro rast investicij. Investicije zadnja leta naraščajo znatno hitreje od celotnega dohodka. Po višini se investicije gibljejo okoli 10-11 °/o od celotnega dohodka. Višina investicij zelo niha. Pojav je razumljiv, če vemo, da smo vedno delali s svojim denarjem. Vir investicij je amortizacija in ostanek dohodka. Oba pa sta odvisna od mnogih činiteljev, med katerimi so zelo pomembne cene lesnih sorti- mentov na tržišču . Investirali smo vedno vsa sredstva, ki so bila na razpolago. Teh pa ni bilo nikoli dovolj in jih še dolgo ne bo. 3.6. D o h o d e k i n n j e g o v a d e l i t e v V tabeli 8 je podano gibanje najvažnejših gospodarskih pokazateljev. Po- dano je v indeksih z bazo v letu 1965. Vidimo, da najhitreje naraščata amortiza- 51 ci ja In ostanek dohodka. Porabljena sredstva (v bistvu stroški) narascaJo zadnji dve leti hitreje kot celotni dohodek. Vzroki za to so znani (hitro naraščanje cen vsemu reprodukcijskemu materialu in storitvam). Posledica takega stanja je po- časnejša rast dohodka. Ta raste (nominalno) zadnji dve leti polovico počasneje od porabljenih sredstev. Najbolj počasi naraščajo OD. Tabela 8 - Trendi nekaterih ekonomskih pokazateljev 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1072 1973 1974 Cel. dob. 100 130 J 17 142 155 187 208 235 365 634 Por. sred. 100 139 118 138 150 180 200 242 418 822 Od tega: Amort. 100 126 259 261 295 468 523 763 979 1355 Ostalo 100 140 107 129 139 158 176 203 376 782 Dohodek 100 121 117 147 161 194 217 228 306 454 Od tega: Zak. in pog. obv. 100 89 123 82 78 78 67 107 130 464 Oseb. dah. 100 122 118 156 172 185 204 218 271 345 Ostanek 100 168 97 191 225 451 560 498 850 1201 Analiza stanja strukture celotnega dohodka kaže siromašenje reproduktivne moči gozdarstva. Kljub velikemu dvigu cen lesa v zadnjih letih, kljub velikemu povečanju storilnosti se struktura delitve dohodka slabša. Delež porabljenih sredstev nezadržno narašča. Zaradi tega upada delež dru- gih kategorij. Konstantno vse razdobje upada delež osebnih dohodkov. 3.7. T re n d i p ro d u k t i v n o s t i , e k o n o m i č n o st i 1 n rentabilnosti V tabeli 9 so prikazani trendi nekaterih finančnih pokazateljev uspešnosti po- slovanja. Tabela 9 - Trendi produktivnosti, ekonomičnosti in rencabilnosti 1965 1967 1969 1971 1973 1974 PRODUKTIVNOST l. Cel. dob. Pop. št. zap. 38.961 47.466 68.430 100.760 186.654 310.233 v din 2. Dohodek Pop. št. zap. 22.586 22.951 34.569 51.084 76.297 105.926 v din EKONOMičNOST l. Cel. dah. x 100 158,4 vOJo Porab. sred . 194,9 193,6 202,1 202,8 170,0 RENTABILNOST l. Dah.- os. doh . posl. sred. 13,40 10,00 22,20 31,00 28,20 34,45 vOJo 52 Za produktivnost in ekonomičnost lahko ugotovimo, da so trendi enakomerni. Pri rentabilnosti pa ugotovimo velike skoke. Vzrok za te skoke ni samo v dejan- skem nihanju rentabilnosti, pač pa še bolj v načinu računanja, ki ga urejajo pred- pisi ; le-ti se često menjujejo. Produktivnost, ugotovljena na osnovi celotnega do- hodka, narašča zelo hitro. Znatno počasneje, skoraj polovico počasneje, narašča produktivnost, računana iz dohodka. Kljub temu je rast produktivnosti na osnovi dohodka hitrejša od inflacije. Ekonomičnost je do leta 1971 praktično stagnirala. Po tem letu pa zelo hitro upada. 4. Za zaključek Na kratko lahko povzamemo vse obravnavano gradivo v treh točkah: l. Vsa prizadevanja na vseh področjih so privedla do velikega povečanja sto- rilnosti. 2. Povečanje storilnosti daje ugodnejše ekonomske rezultate. Ti niso premo- sorazmerni z rastjo storilnosti, pač pa veliko nižji. 3. Vsa sredstva, ki so ustvarjena z boljšim delom, smo vložili v gozdove. Razmere pri delu v gozdarstvu so se v poslednjem času bistveno spremenile. Kljub temu ostaja nerešenih še vedno vrsta vprašanj. Sodim, da so najvažnejša naslednja: 1. Delavci vseh profilov še vedno beže iz gozdarstva . čeprav je delo manj naporno, življenjske razmere in drugi pogoji življenja in dela veliko ugodnejši kot pred leti, še vedno- ni dovolj dobro plačano. še vedno med gozdarji prevladujejo delavci, ki delajo v gozdu samo zaradi tega, ker ne dobijo drugega dela. 2. Gozdarji smo morali vedno in še danes prodajamo vse svoje izdelke znatno ceneje, kot so na svetovnih trgih. Na drugi strani pa moramo za kupljene stroje plačevati veliko več, kot stanejo ti stroji na drugih tržiščih. Nerazumevanje je več kot očitno. 3. Gozdarji smo na meji večanja storilnosti. Storilnosti ne moremo več po- večevati z večjim fizičnim naporom aU daljšim delavnikom delavca. Storilnost lahko povečujemo z novo tehnologijo, ki pa zahteva nova vlaganja v stroje in ceste. Potrebna so vlaganja v biološko produkcijo. Koliko·· sredstev v te namene je že dala družba, vemo. Predstavljamo si lahko tudi, koliko jih lahko še da. Zato je več kot jasno, da lahko ta sredstva dobimo le s cenami lesa. rogr. Edvard Rebula Literatura Rebula Edvard: Stanje in perspektive gospodarjenja z gozdovi . Gozdarski vestnik 29 (1971) Sl. Rebula Edvard: Tzboljšanje tehnologije pri sečnji in izdelavi gozdnih sortimentov. Go- zdarski vestnik 29 (1971) S 314. V. D.: Pregled celotnega dohodka in njegova delitev. Gozdni gospodar 1972. 2 S 25 Postojna. l. D.: Analiza stroškov brez OD od leta 1962-1972. Gozdni gospodar 1973/ 1 S 10, Po- stojna. Rebula Edvard: Dvajsetletni razvoj in dosežki v tehnologiji sečnje in transporta lesa pri Gozdnem gospodarstvu Postojna. Gozdni gospodar 1973 - izredna številka S lei. 53 Vpliv prehoda na industrijske metode proizvodnje v gozdarstvu na zdravstveno, delovno in požarno vai"nost V zdravstvenem, delovnem in požarnem varstvu je bil (v Nemški demokratični republiki) v zadnjih letih dosežen nedvomen napredek. Indeks nezgod, ki je bil leta 1971 še 7,60 je uspelo znižati do leta 1974 na 3,87. To je omogočilo zlasti intenzivno uvajanje zdravstvenega, delovnega in požarnega varstva - zlasti v vodstvene strukture na vseh ravneh. Ta napredek, ki je bil dosežen z mnogo volje in iniciative, v tesnem sodelovanju s sindikalnimi organi, nikakor ne po- meni, da ni več problemov. še vedno se pojavljajo nezgode pri delu, ki imajo včasih težke posledice, njihove korenine pa segajo v delovne pogoje, v katerih delajo delavci. Mnogi trdijo, da se v sedanjih delovnih razmerah preveč zahteva v pogledu varnosti. Navodila in predpise, ki urejujejo varnost pri delu, ne upoštevamo, posledica tega pa so nezgode. Kljub vsemu napredku je še vedno veliko težaškega dela. Delavec pa je izpostavljen še hrupu, vibracijam in škodljivim plinom. Naša naloga je torej, da uveljavimo princip vame tehnike in tehnologije bolj učinkovito kot doslej. Prehod na industrijske metode proizvodnje nam nudi za to velike možnosti. Najpomembnejša naloga na vseh gozdnogospodarskih obratih je izkoristiti te možnosti in vsaki tehnološki spremembi dosledno, že takoj v začetku, dodati varno tehniko dela z namenom, da se zagotovi večja varnost, lažje delo in višji učinki. Teoretično osnovo predstavljajo pri tem značilnosti prehoda na industrijske metode proizvodnje v poljedelstvu. Te imajo aplikativno vrednost tudi za gozdar- stvo. Te teoretične osnove je podal član Politbiroja CK Enotne socialistične stran- ke Nemčije Oskar Gruneberg. Raziskovanje razmerij, ki obstajajo med temi značilnostmi in zdravstvenim, delovnim in požarnim varstvom bo pripomoglo pri praktičnem reševanju številnih problemov, ob katerem bomo lahko močno izpopolnili in izboljšali našo zdravstve- no, delovno in požarno varnost. Prva značilnost Strojno delo zamenjuje ročno Za zdravstveno, delovno in požarno varstvo pomeni to, da stroji prevzemajo iz rok delavcev težaška in zdravju škodljiva dela. Med človeka in predmet ob- delave naj se vključi takšno orodje ali mehanizacijsko sredstvo, ki ga ni treba voditi z angažiranjem človeških rok, kakor so to bili sekira in motorna žaga, in ki loči človeka od nevarnega stika s predmetom obdelave (drevo). Tako je človek zavarovan, oziroma odmaknjen in nanj ne more vplivati škodljiv stik delovnega sredstva in predmeta obdelave. Dober primer za to trditev je stroj za obvejevanje BA 35. Z uveljavitvijo tega cilja se bo zvišala storilnost in pripravljenost za delo, poklicnih bolezni pa bo manj. 54 Dmga značilnost N~črtna koncentracija in specializacija gozdne proizvodnje, kakor tudi uvedba velikih specializiranih proizvodnih enot v kooperacijski povezavi bodo omogočili optimalno izrabo nove strojne opreme Za zdravstveno, delovno in požarno varstvo pomeni to: delovna sila je kon- centrirana in jo je moč specializirati; pa tudi smotrno je tako. Temeljito izobra- ženi specialisti ravnajo s stroji, orodji in napravami strokovno in brez napak, s čimer je zagotovljeno pravilno in učinkovito delovanje teh naprav. Omogočeno je delo v izmenah, odpravljene so nadurne obremenitve in nevarnosti. Omcgoi:ena je preskrba in oskrba na delovnem mestu. Takšno delo omogoča organizacijo skupinskega prevoza na delo. Delavci se ne utrujajo s prihajanjem na delo in z odhajanjem z dela, nezgode na poti se zmanjšujejo, ali celo odpadejo. Koncen- tracija omogoča uporabo posebnih ukrepov, ki zagotavljajo red -in varnost. Za- gotovljena je tudi požarna varnost, saj vodijo proizvodni proces neposredno visoko usposobljeni strokovnjaki, tehniki in inženirji. Veliko tovrstnih izkušenj smo pridobili Iet8 1973~ ko smo imeli velike vetrolome. Pri tem je potrebna strokovna in pravilna preventivna nega in nadzor strojev in naprav. Ta nega pa ni samo potrebna, tudi lažja je. Uvedba tehničnih kompleksov v gozdni proizvodnji in osredotočena raba velikih vozil za prevoz hlodovine, sta primerna za uveljavitev te značilnosti in njenih koristnih učinkov. Tretja značilnost Zanesljivo in pravočasno je možno pridobiti velike količine kakovostnih in enakšnih gozdnih proizvodov (hlodovine) To pa pomeni za zdravstveno, delovno in požarno varnost veliko prednost, saj odpadejo pogosta prestavljanja tehničnih sredstev in menjavanje kraja dela. Odpadejo torej številne nevarnosti, ki so s tem v zvezi. Omogočena je izgradnja trdnega cestnega omrežja jn organizacija prometne varnosti na njih. Tudi pre- vozna varnost je mnogo boljša. Sredstva za gradnjo cest lahko koncentriramo na tiste ceste, ki so prirodno in ekonomsko zanimive za tekočo proizvodnjo. četrta značilnost Posamezne stopnje proizvodnje, od pripravljalnih del do predelave, konzerviranja in skladiščenja morajo biti glede na to, da jih izvajajo različna podjetja, smiselno povezane To pa pomem, ce hočemo zagotoviti zdravstveno, delovno in požarno var- nost, da moramo na vsaki proizvodni stopnji dosledno paziti, da se bodo dela opravila tako, da bo v naslednji stopnji proizvodnje zagotovljena varnost delavcev in narodno-gospodarske imovine (proizvodov in sredstev za delo). Na primer : dolg les je treba spraviti do cest in ga tam pripraviti tako, da ga bo mogoče 55 z danimi transportnimi sredstvi, brez nevarnosti naložiti in odpeljati. Posebno pomembna stična točka, ki zahteva mnogo kooperativnega sodelovanja, je na skladiščih lesnopredelovalne industrije, kjer hlade predajama predelovalnim obra- tom. Peta značilnost Prehod na industrijske metode proizvodnje zahteva celovito vključevanje znanstveno-tehničnega napredka v proizvodnjo Delovni proces se z uveljavitvijo načela varne tehnike dela preoblikuje tako, da se nevarnosti in težave ne pojavljajo, oziroma so zelo redke. Kjer je potrebno, uporabljamo sodobno varnostno tehniko. Z oblikovanjem tehničnih sredstev, teh- nologije in organizacije dela, so zagotovljene najugodnejše in najučinkovitejše okoliščine za nenevarne in zdrave delovne razmere. Pri tem ni pomembno le to, da zagotovimo tehnično varnost pred nezgodami, ampak tudi to, da z uporabljane tehnologijo in tehniko olajšamo delo, da preprečimo poklicna obolenja in druge škode zaradi dela ter da zagotovimo higienske delovne razmere. Znanstvena organizacija dela (ZOD) mora pri tem opraviti odločilne naloge. Z njeno pomočjo potekata spreminjanje in razvoj tehnike, tehnologije in organiza- cije. Tesna povezanost in mnogostranski odnosi ter odvisnosti med delovnim var- stvom in ZOD postajajo učinkoviti. ZOD prispeva z raznolikostjo svojih metod in inštrumentov, s svojimi analizami, z raziskavami dela in z nivojskimi indeksi, z oblikovanjem, klasificiranjem in normiranjem dela, k večji van10sti pri delu. Pri tem je treba razlikovati dva vidika: ZOD razširja razpon možnosti za delovno varstvo v delovni organizaciji ter - delovno varstvo ima s svoje strani zahteve do ZOD. šesta značilnost Nekatera osnovna in pomožna dela se izločajo iz neposrednega gozdnega proizvodnega procesa in jih izvajajo specializirane proizvodne enote Dela: ravnanje s kemikalijami~ večja popravila strojev in njihovo ponovno vključevanje v delovni proces, obdelava in predelava lesa opravljajo najbolj učin­ koviti, usposobljeni specialisti. Ukrepi zdravstvenega, delovnega in požarnega var- stva lahko delujejo usmerjeno na majhno število osrednjih točk. število ljudi na katere vplivajo škodljive snovi se lahko znatno zniža, te osebe pa je mogoče in- tenzivno profilaktično oskrbovati. Sedma značilnost Potrebno je nenehno izobraževanje Osnovno jn nadaljne izobraževanje delavcev in vodij dela v proizvodnji mora posredovati specifično strokovno znanje o zdravstvenem, delovnem in požarnem varstvu. Cilj tega izobraževanja je, da se vsakdo usposobi spoznavati svoje dolž- 56 Foto Oskar Dolenc Foto Franjo Rainer: Kleščenje, pa.\-a in začetek erozije - Vranjska !Janja (Srbija) Erozija zemlje v povzroca .. eroz~JO Foto Lj. Pa piC: G labinska erozija Ravno /Jučje (Srbija) duha ·Leonid Leonov) Foto Marijan Pfeifer Foto Janez Cernač: Zimska idila Fo ro Janez čer11.ač: Iskanje hrane Foto Janez Cernač: Medvedova zabava nosti na svojem delovnem mestu z zdravstvenega, varnostnega, delovnovarstvenega ter požarnovarstvenega vidika in jih brez izgovorov tudi opravlja. Vsi se torej morajo naučiti in seveda tudi truditi za dvig osebnega in skupinskega zdravstve- nega, delovnega in požarnega varstva v delovnem okolju, kjer delajo. Raven tega znanja je treba neprestano ohranjati. Pri tem ima pomembno vlogo tudi zdrav- stveno prosvetljevanje in vzgoja k zdravemu načinu življenja. Ljudi moramo pre- pričati, da je njihova delovna in moralna dolžnost, da je pravzaprav tudi interes skupnosti, da nenehno skrbijo in negujejo svoje osebno zdravje. Marsikje je to prosvetljevanje zaenkrat še formalnost. Toda vztrajati moramo, da se ta formal- nost spremeni v učinkovit instrument varstvene vzgoje. Pojasnjevanje varstvenih odredb pri delu in drugih pravnih predpisov v podjetju ne zadošča več. Nazorno poučevanje gozdnih delavcev o specifičnih higienskih preventivnih ukrepih pri delu je nujno. Na primer: čemu je treba pri delu z motornimi žagami uporabljati zaščito pred ropotom in upoštevati predpisane ukrepe za zaščito pred vibracijo. Tu gre za posredovanje, pridobitev in predelavo znanja o ustreznem obnašanju in ravnanju, ki naj pomaga ohraniti zdravje in delovno sposobnost. Nadalje je potrebno izobraževati vedno več specialistov za zdravstveno, de- lovno in požarno varstvo, ki bodo s svojim strokovnim delom nenehno prispevali, da bo zagotovljen varen potek dela. Osma značilnost Prehod na industrijske metode proizvodnje mora biti združen z nenehnim izboljševanjem delovnih in življenjskih razmer Vse, do sedaj obravnavane značilnosti, ustvarjajo pogoje za izpolnitev osme, zadnje značilnosti. Ta značilnost razločno nakazuje, da je ohranjevanje in izboljše- vanje zdravstvenih razmer povezano z družbenim, proizvodnim in reprodukcij- skim procesom. Vse materialne dobrine, ki jih človek potrebuje za življenje, toda tudi znanost, kultura, zdravstveno skrbstvo, temeljijo na človekovem delu. Zaradi tega ni pomembno le za posameznika, ampak za celotno družbo , da krepi in raz- vija delovno sposobnost z ohranjevanjem in krepitvijo zdravja . Uvajanje indu- strijskih metod proizvodnje v gozdarstvo krči in odpira nove poti. Naša naloga prve vrste je, da v te metode vtkemo varstvene instrumente o katerih smo govorili, jih dosledno uporabljamo in ne dopuščamo malomarnosti. Ta razmišljanja povedo, da je prehod na industrijske metode proizvodnje v gozdnem gospodarstvu tudi bistven prispevek zdravstvenemu, delovnemu in po- žamemu varstvu. Tudi tu morajo državni gozdni obrati zastaviti vse sile za uvelja- vitev te zahteve, ki jo postavlja partija delavskega razreda. Laodesforstmeister F. Gebauer, Berlin Ministrstvo za poljedelstvo, gozdarstvo in prehrano Glavni oddelek za gozdarstvo (Die sozialistische Forslwirtschaft 7/75) Mislimo, da bo sposojeni prispevek zanimiv ne le po strokovni plati , ampak tudi po tem, kako se vzhodnonemški gozdarji lotevajo svojih strokovnih nalog. 57 Vsi z nestrpnostjo pričakujemo rezultate gospodarjenja v letu 1975. že v jesenskem času, ko se je leto približe- valo svojemu zatonu, smo poskušali na podlagi posamez- nih podatkov, zlasti ekonomskih in organizacijskih, pri- bližno ugotoviti, oziroma predvideti uspeh za leto 1975. Takšni pos.kusi so zdravi, saj gre pri njih predvsem za to, da bi pravočasno spoznali nekatere pro,izvodne odvisnosti, ki določajo us.peh, oziroma neuspeh go6podarjenja. S tem hočemo posameznim gozdnogospodarskim organizacijam in tudi panogi kot celoti, zagotoviti tisto mesto v družbeno- reprodukcijskem procesu, ki ji je odmerjeno v resoluciji o srednjeročnem in kratkoročnem razvoju. Upravni odbor Poslovnega združenja gozdnogospodar- skih organizacij se je sestal 9. decembra lani , da bi proučil proizvodno-ekonomski položaj panoge v letu 1975. Ugotovljeno je bilo, da so številne organizacijske spre- membe v gozdarstvu, kakor tudi razni predpisi o prispev- kih, spremembe dohodkovnega sistema in druge admini- strativne odločitve toliko vplivale na proizvodno in dohodkovno fizionomijo gozdarstva, da so ekonomske ka- tegorije, ki jih običajno uporabljamo pri teh analizah postale zelo težko primerljive s tistimi, ki smo jih uporabljali prejš- nja leta , oziroma jih uporabljamo pri drugih sorodnih panogah s katerimi se primerjamo . Naprimer: reorganizacija gozdarstva na temeljne orga- nizacije združenega dela je prinesla občutno povečanje bruto dohodka, saj teče poslnvanje med temi organizaci- jami po načelih poslovanja med podjetji. Seveda so se pri tem hkrati povečali tudi stroški teh organizacij. Tudi spremembe v predpisih o amortizaciji o družbe- nih gozdovih ter predpisi o plačevanju zakonskih obvez- nosti onemogočajo primerljivost letošnjih ekonomskih kategorij z lanskimi. Kljub temu pa nam ostajajo še vedno nekateri para- metri, ki se kljub vsem spremembam ne morejo spremeniti in ki nam nudijo dovolj trdno osnovo za približno oceno ~konomskega položaja panoge. Takšni podatki so naprimer: osebni dohodki, ostanek dohodka in še nekateri. Kaj kaže torej takšna analiza? Ekonomska moč gozdarstva je v letu 197 5 izredno padla. Ta padec je kompleksen; tako, čs ga primerjamo z rezultati prejšnjih let, kot tudi v primerjavi z drugimi pa- nogami. Družbeni proizvod, ki je v RESOLUCIJI osnovna primerjalna kategorija, je v gozdarstvu nnjnižji. Družbeni proizvod gozdarstva ni padel le primerjalno-relativno, pa- del je tudi absolutno. Tudi porast osebnih dohodkov je v gozdarstvu najnižji med primerjanimi panogami. Osebni dohodki v gozdarstvu so lete-s prvič pod republiškim poprečjem. Tudi podatek za 11 mesecev leta 1975 je pokazal isto. Porast realnih oseb- nib dohodkov ob tričetrtletju 1975 je znašal le 9 o;o. Ti podatki so dovolj alarmantni, da temeljito proučimo vzroke za takšna negativna gibanja. Go'tovo vzroki niso le objektivni, tudi naših, subjektivnih je dovolj. Predvsem bi bilo treba proučiti organizacijsko učinkovitost gozdarstva in njegovo produktivnost. Tudi te podatke naj bi primerjali s panogami s katerimi se sicer spogledujemo. To bi naj bila naloga gozdarskega in lesarskega poslov- nega združenja v dneh, ko čakamo na bilance. Po gradivu seje UO PZGO S tem sestavkom odpiramo novo rubrike v GV. V njej bodo naši znani strokovnjaki komentirali aktualne strokovne, ~c3lovne, ekonomske, organizacijske in druge probleme, ki jih povzroča izredno dinamičen in intenziven razvoj gozdarstva v sedanjem času. Kljub temu, da je način tiskanja naše revije takšen, da moramo gradivo oddati v tiskarno že dober mesec pred izidom številke, si bomo prizadevali, da bodo komentarji zares živi in aktualni. 59 Gozdni bonton Profesor šOšTARič iz Maribora je vnet ljubitelj narave. Samoiniciativno se je vključil v popularizacijo gozdov in gozdarstva. Njegova ideja je vzgojiti izlet- nika v aktivnega ljubitelja narave. Pasivno sprejemanje naravnih lepot namreč ni daleč od negativnega odnosa do narave. Zato meni, da je potrebno gozd ure- diti tako, da se bo v njem vsakdo počutil kot doma. To pa pomeni, da ga bo tudi ohranjal kot svoj dom. Njegov gozdni bonton ima 1 O gesel : 1. Ogenj kuri le na mestih, ki so določena za to! 2. Smeti odmetavaj v posodo za ~meti ali jih zakoplji! 3. Ne vozi z avtom po gozdu - z vozilom ostani na poti ali parkirišču! 4. Ne obsekavaj drevja, ne teptaj mladih nasadov, ne .poškoduj skorje dreves! S. Varuj gozdne naprave: kažipote, mostove, ograje in drugo! 6. Ne proži kamenja po strminah! 7. Ne kriči in ne plaši divjadi, ne vznemirjaj mladičev v gnezdih! 8. Pusti cvetje in plodove na drevju in grmovju, da bo razveseljevalo tudi dl'uge! 9. Tudi strupene gobe so gozdu v okras, zato jih ne uničuj! 10. Gozd je celovit biološki organizem - študiraj ga z opazovanjem ali s fotokamero in ne z odnašanjem ali uničevanjem! Odnos ljudi do gozda je zrcalo kulture naroda! Doslej smo prevajali podobne tekste iz inozemskih knjig in revij. Pričujoči predlog pa je dovolj originalen in aktualen, popolnoma praktičen in manj abstrak- ten, oziroma teoretičen, kot podobna besedila doslej. Seveda ni popoln. Uredništvo GV želi, da pošljete svoje predloge za spremembo besedila. Radi bi prišli do splošno uporabnega teksta, ki bi bil kratek, učinkovit in kompleksen! Predloge pošljite na uredništvo do 10. marca 1976. 60 Kako smo lani popularizirali gozdarstvo Tema, kako gozdarstvo in gozd približati prebivalstvu je že nekaj časa na sporedu mnogih strokovnih sestankov po gozdnogospodarskih organizacijah pa tudi drugih gozdarskih inštitucijah. Od tistega časa po vojni, ko smo z lesom obnavljali našo domovino in zidali naše prve velike industrijske objekte, je gozdarstvo stopilo z odra, kjer so se odvijali najpomembnejši dogodki narodnega gospodarstva. Počasi je sililo med ljudi spet prepričanje, da smreka sama raste in da gozdarji pravzaprav nimajo kaj delati. Uveljavile so se nove gospodarske panoge (gradbeništvo, strojna industrija itd.) in gozdarstva smo se spominjali le še tu in tam, običajno takrat , kadar smo govorili o divjih časih po vojni. Gozd in gozdar sta bila izrinjena iz družbenega in gospo- darskega razmišljanja. Seveda niso vsega krivi samo drugi, tudi sami nosimo marsi- kakšen greh. Naše gozdarstvo pa je v sedemdesetih letih začelo dobivati nove razsežnosti. Posredne koristi gozda so vedno bolj cenjene. Ljudje jih vedno· bolj čutijo in pogre- šajo. Gozdarstvo postaja graditelj in ohranjevalec kvalitetnega ekosistema, v znanosti pa interdisciplinarna panoga. V takšnih okoliščinah lahko resno računamo na družbeno reafirmacijo gozda in gozdarstva. To spremenjeno razvojno smer moramo doumeti, jo sprejeti in razvijati. Gozdna gospodarstva bi rada na razne načine, z novimi metodami in oblikami popularizirala svojo dejavnost. Vendar so vsi ti napori, razen posebnega oddelka na inštitutu za gozdarstvo in lesarstvo, ki razvija popularizacijsko dejavnost, na ramah posameznih zanesenjakov. S tednom gozdov, ki smo ga vpeljali pred nekaj leti, smo hoteli gozd približati prebivalstvu. S podporo SZDL smo prvi teden krepko zastavili, vendar smo kmalu Foto Marijan Pfeifer: Es- tetsko oblikovana tabla z obvestilom na Trnovem (SGG Tolmin) 61 naleteli na razpoke. Razprave o primernosti kampanjskega dela (ob tednu gozdov) in izbranega časa (konec maja), so se zaključile z ugotovitvijo: teden gozdov naj ostane, vendar pa je popularizacijsko delo nujno čez vse leto. Kako skromna je bera o meto- dah in oblikah popularizacije gozdarstva med prebivalstvom nas prepričuje dejstvo, da lahko celotna prizadevanja gozdnih gospodarstev strnemo v en sam zapis ob koncu leta. Pregled je sestavljen iz letnih poročil slovenskih gozdnogospodarskih organizacij. Pogozdovanja Slejkoprej ostaja glavna oblika za popularizacijo, oziroma seznanjanje prebi- valstva z delom v gozdu, organizacija pogozdovanj (predvsem spomladanskih) za šolsko mladino. čeprav je ta oblika najstarejša in najbolj razširjena, pa je zelo dvomljiva, če v resnici dosega cilj, ki ga ima. če so ta pogozdovanja le pomagalo za izvrševanje letnih gojitvenih načrtov, potem niso dosegla svojega namena. Ostale so samo delovne akcije. če pa smo jih garnirati z izletom, tekmovanji v naravi, filmi, predavanji, opazovanji geografskih in drugih naravnih zanimivosti (Bled, Maribor, Kranj), potem lahko računamo, da je »gozdarski dan<< ostal otroku v spominu. Urejanje parkovnih površin Zelo koristno in kompleksno vzgojno je delo šolarjev pri urejanju in oskrbovanju zelenih površin v mestih ter oblikovanju parkovnih, ponekod tudi dendroloških nasadov (Celje, Postojna). Tudi nagrade za uspešno pogozdovalno ali urejevalno delo imajo lahko svoj vzg::>jni smoter. Recimo izlet, ki je zopet usmerjen v gozd in naravo, lahko uspešno zaključi pogozdovalno akcijo tudi v vzgojnem smislu. Trim steze, učn~ poti Zlasti v zadnjem času je zelo razširjen »sprehajalni turizem«. Tu so evropski gozdarji dosegli zelo lepe uspehe. Tudi pri nas imamo že nekaj dobrih učnih poti, kjer šolarji in odrasli najdejo veliko zabavnega pa tudi poučnega. (Kočevje, Ljubljana, Bled, Celje, Tolmin, Maribor). Zal takšne steze veliko stanejo in povsod nimajo veliko smisla za takšne sodobne ))poteg:avščine«. Urejanje rekrcaHvnih prostorov in objekt.()V V minulem letu se je ta oblika popularizacije gozdarstva in negovanja ljubezni do narave zelo razširila. Ponekod (Tolmin, Celje, Maribor) so uredili več piknik prostorov, kjer je poskrbljeno za najnujnejše (kurila, vodo, klopi, streha) pa tudi za odme- tavanje smeti. Skrb za ptice Veliko gozdnih obratov sami ali skupaj z društvi za varstvo ptic skrbi za zimsko prehranjevanje ptic ter za primerna va lil na mesta. Zlasti hvaležni in prizadevni pri krmljenju ptic so učenci nižjih razredov osnovnih šol. Nekateri so izdelali krmilnice in valiln:ce ter jih dali v oskrbovanje šolarjem (Celje, Ljubljana, Tolmin, Nov0 mesto, Erežice, Kranj, Postojna). Nabavili so tudi velike količine hrane za pt!ce. Protipožarna de.iavnost Tudi ta oblika propagandistične dejavnosti je zelo stara. Zlasti v nekaterih slovenskih predelih je tovrstna aktivnost gozdarjev med prebivalstvom zelo močna pa tudi potrebna. žal pa kaj bistveno drugega kot obešanje opozorilnih tabel in ena ali dve demonstraciji (prikaz gašenja gozdnega požara z modernimi pripomočki (Postojna, Tolmin) še nismo napravili. Težko bi tudi rekli, da je sc1mo obešanje tabel propagan- distična dejavnost. Filmi Zelo skromni so poskusi, da bi v kratkih filmih (ozkih ali normalnih) prikazali delo v gozdu, varstvo gozdov, pomen gozda za ohranjanje bioravnotežja, pomen gozda za pridobivanje pitne vode itd.) Dober začetek je bil film Poklici v gozdarstvu, naprej pa ni šlo. Ljubljančani so nekaj poskušali. Veliko gradiva pa imajo posamezni gozdarji v svojih arhivih, ki pa ni zbrano, urejeno in izkoriščeno. Tudi omenjeni film o poklicih v gozdarstvu premalo uporabljajo za popularizacijo gozdarstva. ~oJskc naloge s temo »gozd« Tudi to je že ustaljena oblika propagande gozdarstva v tednu gozdov. Smisel teh spisov ni samo v pisanju temveč tudi v tem, da mora te naloge dopolnjevati skrbna razlaga o pomenu gozdarstva za družbeno in gospodarsko življenje. Tudi nagrade) ki jih ob teJ priliki dobijo najboljši mladi pisci ·so največkrat strokovno propagan- distične. Zlasti so dobrodošle knjige Gozd in divjad, Gozdovi na Sloveaskem itd. (Maribor, Slovenj Gradec, Postojna, Celje, Nazarje, Brežice). Foto J. Simac: Domiselna in lepa oblika kažipota (SGG Tolmin) OG-LEDALO r--.1ovoLETNO - POGOZDOVANJE 63 Z. BLAžiC, Borba ~ Tudi časopiSI se tu in tam vključijo v goz- darske akcije (DELO) Obnova nekaterih kulturnih in zgodovinskih spomenikov Partizanske bolnišnice, najbolj mogočno drevo, geografske posebnosti, rokovnjači, so zanimivi objekti, ki si jih vsakdo rad ogleda . če k takšnemu objektu priložimo še nekaj gozdarskega, je namen dosežen. (Celje) Predavanja Predavanja o gozdarstvu so se zelo razmahnila predvsem po zaslugi posameznikov. Ta oblika propagande je razmeroma enostavna in ne stane veljko. Seveda pa ostaja veliko vprašanje, če so ta predavanja po šolah, turističnih društvih, krajevnih skup- nostih, hortikulturnih društvih in drugod tudi učinkovita (Nazarje, Maribor, Novo mesto, Kočevje, Celje, Postojna, Bre:l:ice). Ekskurzije in izleti Mnogo bolj učinkoviti kot predavanja so izleti šol, raznih mladinskih društev in organizacij, skupin občanov, sindikalnih organizacij in drugih. Zlasti lepo so razvili to dejavnost v Kočevju, kjer imajo tudi hvaležne pragozdne objekte na Rogu. Izlete so priredili tudi v Celju, Nazarju, Mariboru, Kranju in v Mengšu (Semesadike). Oprema gozdnih cest s kažipoti V strnjenih kompleksih gozdov so križišča ponekod opremili s kažipoti (Kočevje). Pravilno jzbrani kažipoti (gradivo, črke, barve) lahko gozdno pokrajino samo po- pestrijo in jo delajo še zanimivejše. To potrjujejo izkušnje na tistih gozdnih gospo- darstvih, kjer so to napravili že prejšnja leta (Maribor, Bled, Postojna) . .Zal pa marsikje ugotavljajo, da so te table prepuščene času, da se po postavitvi nihče več ne zmeni zanje. Isto velja za razne opozorilne in informativne table. Razglasne in informacijske table Takšne table stojijo ponekod že več let (Maribor, Novo mesto, Celje, Kočevje). Postavili so še nove. Na njih z raznimi gesli, gozdarskimi informacijami, pozivi itd. poskušajo vplivati, informirati in vzgajati obiskovalce gozdov. Kažipoti in te table so indikatorji odnosa gozdarjev do sodobne vloge gozdov pa tudi zrcalo potreb in odnosa občanov do gozda . Smiselne, estetsko oblikovane in primerno postavljene imajo lahko zelo kompleksen učinek. Mariborčan profesor .So~tarič je pripravil tudi osnutek gozd- nega bontona, ki ga sedaj obravnava komisija za tisk in propagando pri PZGO jn ga bo priredila za vsa gozdna gospodarstva. Sodelovanje gozdarjev v skupnostih za varstvo okolja Pravilo bi moralo biti: nobena občinska niti republiška skupnost za varstvo okolja ne bi smela biti brez gozdarjev. Nasprotno, gozdarji bi morali biti vodilni in gonilni člani teh skupnosti. Marsikje pa so nanje kar pozabili. Pa tudi to ni prav, da se gozdarji izogibajo delti v teh skupnostih . Le v Ljubljani, Kočevju in Novem mestu so gozdarji uspeli osvojiti pozicije v teh, tudi za gozdarje, zelo pomembnih družbenih institucijah. 64 Mi ha in novoletna jelka Mojster Božo Kos je med najmlajšimi zelo priljubljen. Njegova ideja jim bo prav gotovo še dolgo ostala v srčkih (CICIBAN). 65 / Plakatiranje, E-6 Večina gozdnogospodarskih organizacij v Sloveniji se je vključilo v akcijo, ki jo je pripravilo Poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij ob tednu gozdov. Izde- lani in razdeljeni so bili plakati GOZD JE NAšE žiVLJENJE in sicer v dveh formatih. Tudi postavitev evropske pešpoti E-6 je delo slovenskih gozdarjev. Toda to je šele začetek. Z nenehno agitacijo in dodatnim opremljanjem poti moramo vzpodbujati ljudi, da bodo hodili po tej poti. Sicer bo tudi ta pot, kot že veliko TRIM stez, propadla. Nove oblil{C popularizacije V Mariboru, Slovenj Gradcu in Celju so se pojavile propagandne zastavice z na- pisom VARUJMO GOZDOVE, ki so jih razdelili po šolah, planinskih domovih, avto- busih, gostiščih in drugje. Zastavica je okusno oblikovana in bi lahko postala simbol obrambe gozdov. Isti motiv bo v kratkem izdelan na samolepilnih etiketah in obeskih. (Zastavice izdeluje DIT GL Maribor, podstavke za zastavice DIT GL Celje, nalepke in obeske pa Gozdarski vestnik). Ob tednu gozdov so se pojavili tudi transparenti na cestah. Prvo reklamo na osebnih vozilih so pripravjli Celjani. Menda je zaenkrat edina te vrste v Sloveniji. Gesla ne smejo biti komercialna, temveč vzgojna in informativna. Pojavilo se je tudi povezovanje gozdnih gospodarstev z lovskimi družinami. Zlasti novi zakon o lovstvu bo odprl pot ~irokemu dogovarjanju in sodelovanju med lovci in gozdarji pri ohranjanju in razvijanju naravnega okolja. Kartonski letaki, oziroma opozorila na ne- varnost gozdnih požarov. GOZDOVI SO NAŠE ŽIVLJENJE TEDEN GOZDOV 18;25.MAJA 1975 Propagandni letak, ki je izšel v tednu gozdov v letu 1975. Kaj nismo naredili Tistega kar bi lahko pa nismo naredili za večjo popularnost gozdarstva je veliko. Vendar pa velja na tem mestu omeniti le našo izredno skromno publicistično dejavnost. Razen nekaj prigodnih člankov (Postojna, Celje) ter radijskih oddaj na drugem pro- gramu (Celje, Postojna, Tolmin, Ljubljana), gozdarstva v tisku in na RTV ni bilo. Te naše slabosti ne skrivamo. 2:al pa tudi ničesar ne naredimo, da bi se otresli te naše tradicionalne slabosti. Izid knjige Gozdovi na Slovenskem in uspela tiskovna koiferenca ob izidu sta bila )>nenavadna« dogodka. Se enkrat naj ponovimo, da mora biti gozdarska popularizacijska dejavnost ne- nehna, domiselna in učinkovita in ne kampanjska. M.K. O rdečem hrastu (Quercus borealis M.) V Panovcu, našem gozdarskem objektu izjemnega pomena, imamo med drugimi tu- jimi drevesnimi vrstami (eksotami) tudi rdeoi hrast (Quercus borealis Michaux). Rdeči hrast je ena izmed 60 vrst hrastov, kli rastejo v Ameriki (na ·svetu pa je preko 200 vrst hrastov). V lesni industriji Amerike delijo hraste na dve veliki skupini in sicer bele hraste (White oak) in rdeče hraste (Red oak). Med t. i. bele hraste spadata tudi dva naša hrasta in sicer graden (Quercus sessiliflora) in dob (Quercus robur L. oz. pedun- cu!ata). V skupino rdečih hrastov spadajo še Quercus falcata M. (Southern red oak), Quercus coccinea W. (Scarlet oak) in Quercus palustris D. (Pin oak). V Ameriki raste rdeči hrast (Q. borealis) v vzhodnem delu ZDA, večinoma v me- šanih sestojih z iglavci (smreka, jelka), ponekod proti jugu pa tudi s Q. alba in kostanjem. Rdeči hrast so prinesli v Evropo že l. :1691 in sicer v švico, pozneje med l. 1735 in 1740 so ga prinesli v Nemčijo, l. 1785 na Dansko in l. 1825 v Holandija, kjer so še danes obširni nasadi. V Panovcu so prvič sadili rdeči hrast med l. 1888 in 1891. Vendar je od takrat 8.000 posajenih sadik ostalo Je malo. Sestoj rdečega hrasta v Panovcu v odd. 24 je nastal spomladi l. 1923 s setvijo v krpice. Porabili so 8 kg želo-da, ki so ga pridobili od posameznih dreves v okolici Verese-a, I.talija. Rdeči hrast v odd. 20 so posadili l. 1922. Leta 1937 je bilo v tem sestoju le še 137 dreves. V odd . 17 so posadili rdeči hrast l. 1923. Sestoji rdečega hrasta v Panovcu so torej stari 51 let, izvzemši tistih dreves, ki so jih posadili Avstrijci v l. 1888-1891. Nas zan1ma predvsem kakšno tehnično in gozdnogojitveno vrednost ima rdeči hrast in v kakšnem primeru bi se nam ga izplačalo gojiti. Najprej nekaj o njegovih gozdnogojitvenih lastnostih. Rdeči hrast dobro uspeva le na boljših tleh, na tleh srednje in slabše bonitete so njegovi donosi povprečni ali celo nezadovoljivi. Sicer pa je ta drevesna vrsta zelo pri- 1agodljiva. Stare sestoje je zelo lahko naravno pomladiti. Vladajoča drevesa rodijo že pri 30 letih, semenska leta pa so pogosta. 2:elod potrebuje za dozoritev dve leti. Za umetno osnovanje nasadov se bolje obnese setev kot saditev . Prvič zato, ker ima sadika zelo dolgo korenino in drugič, ker je za dober s<:'stoj potrebno precejšnje število sadik na 1 ha. Zato je treba pri saditvi izbrati medsebojno razdaljo sadik največ 1 m, raje celo manj (10.000-12.000 sadik na ha). Rdeči hrast zelo hitro zasenči tla in je zato uporaben tudi za preprečevanje zatravljenja in erozije. Ker v mladosti prenese tudi nekaj sence, ga lahko sadimo pod svetli zastor starega sestoja. Na Holandskem ga precej sadijo v močno razredčenih sestojih bora. Ko doseže podsajeni rdeči hrast višino 1,6-2,0 m, pa ne sme biti sklep starega sestaja večji kot 0,2. Rdeči hrast je nagnjen 67 k tvorbi rogovil, zato je treba pri redčenjib poleg slabih osebkov odstraniti tudi rogo- vilaste. Razsohlost je pogostejši pojav pri redko rastočih drevesih kot pa pri gostejših sestojih. Po drugi strani pa najdemo v pregostih sestojih več krivih in kačastih dreves, kajti rdeči hrast prodre skozi vsako svetlo luknjo v krošnji, četudi je nekoliko ob strani. S pravilno nego sestaja pa je moč vzgojiti ravna debla, ki segajo do vrha krošenj. Pri redčenju priporočajo enkratni močnejši, pozneje pa zmerne posege. Pre- močno ne smemo presvetliti sestoj, kajti potem pride do tvorbe stranskih vej, ki zmanjšujejo vrednost debla. Rdeči hrast dobro prenese obvejevanje, če veje niso pri osnovi debelejše kot 5-6 cm in drevo ne starejše kot 50 let. V mladih sestojih obvejevanje nima za posledico gnitja. Kolikor bi rezali žive veje, je treba rano pre- mazat!. V svojem naravnem nahajališču v ZDA so čisti sestoji rdečega hrasta izjema. Pri nas se je pokazalo, da je rdeči hrast zaradi svoje velike življenjske moči zelo agresiven do drugih dreves enake starosti. Večinoma brezobzirno širi krošnjo v škodo svojih sosedov, ki jih stisne in se ti tako enostransko razvijajo. Sam pa postane pri tem vejnat in grčav. Izpostavljena sta pri tem posebno naš domači hrast in macesen. Samo bukev in navadni gaber preneseta istočasno saditev z rdečim hrastom. Ti dve vrsti se zaradi lastnosti, da v mladosti pre- neseta zelo močno senco, lahko tudi pozneje uveljavita kot polnilni sloj v sestoju rdečega hrasta. če hočemo torej vzgojiti dober mešan sestoj z rdečim hrastom, moramo drugim drevcsnim vrstam dati prednost na ta način, da jih sadimo leto ali dve prej. Edina drevesna vrsta, ki v ml BLk«. Uporabo teh krivulj utemeljuje dr . P. Abetz s tem, da mora imeti dobro gospodarjenje objektivno merilo za pravilnost redčenj, kajti samo presoja odkazovalca ne zadostuje. Prav gotovo je zelo privlačno, da probleme zajamemo v številke, račune, sheme in podobno. Tako se da vse lepo urediti, razporediti, predvidevati. Posebno Nemci radi kombinirajo z raznimi prirastoslovnimi vrednostmi in čisti smrekovi sestoji so kot nalašč za to. Računi o poteku priraščanja in donosa se dajo do neke mere narediti za njive, v manjši meri za lesne njive, pri kolikor toliko naravnem gospodarskem gozdu pa so taki računi že zelo problematični. Gozdna narava je preveč raznolika, preveč je nepredvidljivega v razvoju gozda, zato je več vredna zdrava pamet gojitelja kot pa še tako dognane krivulje in tabele. Naša praksa se je raznih shem o normalnih gozdovih in podobnih zadevah že močno osvobodila. Prav gotovo zahtevajo naravne razmere pri nas prilagodljivo gospodarjenje ; naši gozdovi so občutljivcjŠl za napačno gospodarjenje kot nemški. Tako so se razne shematične metode, npr. Hufnaglovo shematično prebiranje, prav pri nas naj- slabše obnesle in smo bili že zgodaj prisiljeni iskati boljše poti v gospodarjenju z gozdovi. Glede redčcnja je Schadelinova šola ·izbiralnega rcdčenja prav do danes ohranila svojo veljavo. Odkazujemo v skladu z gospodarskimi, bioJoškimi in gojitvenimi vidiki, upoštevamo posebnosti gozda in vsakega drevesa posebej. Vnaprej pripravljene krivulje za redčenje pa nimajo nikakršnega smisla. čeprav naravne razmere v Nemčiji prenesejo nekaj več uniformiranja in shema- tiziranja kot pri nas, pa te krivulje tudi v Nemčiji nimajo pristašev. Odmev na te krivulje najdemo v istem letniku tega časopisa, in sicer v št. 42 na strani 894-895. dr. Marjan Zupančič GOZDARSKI RAčUNSKI CENTRI NA čEHOSLOVAšKEM IN NA DUNAJU Poročilo z ekskurzije Poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij je v dneh od 26. do 30. oktobra lanskega leta organiziralo ogled gozdarskih računskih centrov na čeho­ slovaškem in na Dunaju . Ekskurzijo, ki se je je udeležilo 19 delavcev s področja računalništva pri slovenskih gozdnih gospodarstvih, je vodil inženir Franjo Cafnik Udeleženci ekskurzije skupaj s čehoslovaškimi strokovnjaki z Gozdnega gospodarstva Maribor. Namen ekskurzije je bil spoznati organizacijo obdelave podatkov na čehoslovaškem in v avstrijskih državnih gozdovih. Gozdarji na čehoslovaškem obdelujejo podatke strojno že od 1950. leta. V Za- četku so uporabljali mehanske računske stroje, nato računalnike prve in druge gene- racije, sedaj pa so največ v rabi računalniki tretje generacije. Prve računalnike so uvozili, kmalu pa so jih pričeli izdelovati sami . Kljub lastni izdelavi modernih raču­ nalnikov, ponekod še danes uporabljajo slabše računalnike in celo mehanske stroje. Ogledali smo si računske centre v Plznu, Brnu in Bratislavi. V Plznu obdelujejo podatke za gozdove z njihovega območja s strojem ARITMA in z računalnikom EC 1021. Oba so izdelali na čehoslovaškem. V gozdarskem računskem centru v Brnu imajo pet računalnikov. Dva sta druge generacije, trije pa tretje. Računalniki iste generacije so med seboj povezani. Uporabljajo jih za obdelave in za testiranje novih programov. Vse nove obdelave pripravljajo v tesnem sodelovanju z brnsko gozdarsko fakulteto . V Bratislavi je instaliran računalnik druge generacije. Od instalacije tega računalnika do njegove uporabe je preteklo samo 18 mesecev, kar je gotovo edinstven primer v srednji jn južni Evropi. Zaradi enotnosti v poslovanju gozdarskih organi- zacij, uporabljajo v vseh gozdarskih računskih centrih iste programe; stroški progra- miranja so zato zanesljivo nižji kot v Sloveniji, kjer vsaka organizacija pripravlja obdelavo po svoje. Navodila za izpolnjevanje in zbiranje podatkov so ista za vso državo. Razlike pri obdelavah nastajajo le zaradi uporabe ra:dično izpopolnjenih računalnikov, saj so, kot je bilo že rečeno stroji in računalniki treh generacij . Sleherne razlike, ki ne izvirajo iz uporabe različnih strojev, želijo poenotiti , saj so prav v ta namen pred kratkim organizirali seminar. Od vseh podatkov, ki jih obdelujejo z računalniki, je 2/3 za proizvodnjo, 1/3 pa za knjigovodstvo. Podatke zbirajo in pripravljajo po manjših enotah gozdarskih orga- nizacij, ki so približno tako velike kot naši nekdanji gozdni obrati. Izpolnjene do- kumente pošiljajo v računske centre, kjer zluknjajo računalniške kartice in enkrat 71 mesečno obdelajo podatke. V centrih spr~jemajo podatke preko celega meseca, vendar jih večinoma prejmejo šele v zadnjih dneh, kar povzroča veliko občasno obremenitev operaterjev pri luknjalnikih in zakasnitev obdelav. Napačne podatke, ki jih najdejo pri obdelavi, upoštevajo naslednji mesec. Najstarejša in najobsežnejša obdelava je evidenca sečnje in izdelava gozdnih sorti- mentov. Z računalnikom obdelujejo tudi podatke o bruto osebnih dohodkih. Faktu- rirajo s knjigovodskimi stroji, podatke z računov prenašajo na računalniške kartice in nato realizacijo obračunavajo z računalnikom. Podatke o lesnih zalogah ugotavljajo z avtomatsko premerko, ki beleži podatke na papirnat trak. Danes uporabljajo 7 dokumentov za zbiranje podatkov, v bodoče pa bodo uporabljali le 4. Kakor drugje po svetu, tudi na Cehoslovaškem primanjkuje delavcev za delo na področju raču­ nalništva. Računalništvo je kot učni predmet vključeno v srednje šole in fakultete. Vsi programerji imajo fakultetno izobrazbo. Za pridobivanje funkcionalnega znanja o programiranju so organizirani redni tečaji v Brnu. Zadnji dan ekskurzije smo obiskali računski center na Dunaju, kjer obdelujejo podatke za avstrijske državne gozdove. Imajo računalnik IBM 370/145. Podatke prinašajo v center že na računalniških medijih. Za ugotavljanje učinka gozdnih delavcev in za ugotavljanje postanega lesa gozdarji že pri izmeri na terenu luknjajo računalniške kartice. Pisanje na dokumente je popolnoma odpadlo. Za luknjanje kartic uporabljajo ploščo, v katero se kartica točno prilega. Zgornji del plošče je namreč tako preluknjan kot popolnoma zluknjana kartica. Luknjice na karticah vzdolžno zarežejo že v tovarni, gozdar pa z ostrim, posebej zato izdelanim nožem prereže .še prečno in nastane enaka luknjica, kot jo izreže luknjalnik. Podatke o realizaciji prodaje lesa prenašajo na papirni trak med tem, ko pišejo in sestavljajo račune na knjigovodskih strojih. Lesne zaloge v gozdu ugotavljajo s pomočjo vzorčnih ploskev, podatke pa ugotavljajo in beležijo z avtomatsko premerko, ki prenaša podatke direktno na računalniški medij. Plače delavcev in prispevke drugim usta- novam sporočajo pošti in banki z zapisi na magnetnem traku, s čimer si prihranijo izpis na obrazce, banki oziroma pošti pa ponovni prenos na kartjce ali trak. Vse obdelave pripravljajo in obdelujejo na Dunaju. Za pripravo novih obdelav imajo 5 programerjev in 2 organizatorja: vsi imajo opravljeno fakulteto. Pri obdelavi podatkov so gozdarji na Cehoslovaškem in v Avstriji prišli dlje kot v Sloveniji. S strojno obdelavo podatkov se ukvarjajo že 25 let. Delo računalniških strokovnjakov je zaradi poenotenja obdelav lažje, učinkovitejše in cenejše kot pri nas. Računalniška oprema je zlasti na čehoslovaškem enotna, vendar slabša od naše. Daljinske obdelave podatkov ne uporabljajo ne na Dunaju in ne na čehoslovaškem. V Avstriji večino podatkov že pri ugotavljanju prenašajo na računalniške medije. V obeh državah uporabljajo premerko z avtomatskim beleženjem podatkov. Tudi pri nas si moramo še bolj prizadevati za poenotenje obdelav in s tem za znižanje stroškov. Uporabo avtomatske premerke je treba podrobno proučiti in jo morda pričeti uporabljati tudi v naših gozdovih. Razmišljati moramo tudi o prenosu rezultatov obdelav na računalniškem mediju SDK, statistiki in občini, podobno, kot to že danes delajo v Avstriji. Skumavec Jože, dipl. inž. gozd. 72 POSKUS DRAMATIZACIJE NEKEGA SESTANKA Izredni občni zbor ZIT GL Kraj dogajanja : Kočevje, decembra 1975 Režiser: Jože Kovač, predsednik ZIT GL Igralci: Pesimist 1, Pesimist H, Pesimist lil, Pesimist IV, Optimist I, Optimist II, Optimist III ter Pavle Olip Gledalci in poslušalci: Gozdarji in lesarji iz vse Slovenije l. dejanje Igra j::: posvečena lesarskim proizvodnim in prodajnim težavam. (Gozdarji so se poltiho hahljati, ker so mislili, da se njih lesarska stiska ne tiče.) Vso prvo dejanje so se na odru razvrščati pesimisti in optimisti. Te krščansko­ nihilistične etikete so si kar sami nalepljali ob prihajanju na oder. Sprva bolj plaho, kasneje vedno bolj retorično, s poudarkom, očitno z željo ideološkega razslojevanja, oziroma preštevanja. Vsi so govorili kako bi bilo zelo imenitno in za slovensko gospodarstvo nadvse koristno, >;Če bi se odprlo!<< Vsi so ugibali kdaj se bo odprlo, kako se bo odprlo, ali se bo za vse odprlo (verjetno so mislili na svojega soseda), kam se bo odprlo, kako široko se bo odprlo, s kak~nim trendom se bo odprlo, kdo bo odpiral, kakšen bo indeks verjetnosti odpiranja itd. Drug refren optimistov in pesimistov je bilo rahlo namigovanje, kako imenitna bi bilo, če bi gozdarji spustili cene gozdnim sortimentom. čeprav se ne more reči, da imajo lesarji pri takšnih nastopih dlako na jeziku pa so tokrat tudi to misel ogrnili s plaščem idealističnc vdanosti v božjo usodo. Poslušalci so se vdali vablji- vemu občutku nemoči , lenobnosti in prepričanosti, da je pač treba počakati, da se bo odprlo, morda, morda pa tudi, da bi gozdarji spustili cene. Tako so napol leže, malce postrani , nastanjeni na dlan leve roke dočakali drugo dejanje. 2. dejanje Na oder je režiser porinil Pavla Olipa. Nič ni okleval. Očitno mu je pripadala vloga prvega igralca, saj je takoj začel z bučnim pometanjem škodljivega nihilističnega ozračja, ki so ga pustili v dvorani optimisti in pesimisti. že takoj na začetku se je odrekel nazorom prednastopajočih in obrnil svoj obraz k realnosti . Cene lesu ne bodo padle, vizijo o vratih, ki se bodo odprla (če bomo pridni) je treba zamenjati s tehnološko in družbeno organiziranostjo lesarstva, da bi lahko konkurirali na svetovnem trgu. Bodočnost je pred nami - v predelavi , visoki finalizaciji, in ne za nami v gozdarstvu, tako je pribil! Tega pa seveda ksarstvu nihče ne bo poklonil, sami se bomo morali dogovoriti. Nastopajoči je s fizično vehemenco in idejno revolucionarnostjo sicer poskušal zaokrcniti lcnobni dramski ritem . ki je po prvem dejanju objel občinstvo, toda kazno je bilo, da je prepozno. Občinstvo je bilo zadovoljno, ker ni bilo treba razmišljati in se ni pustilo premakniti iz te inertne zadovoljnosti. Zaključek Resnična nesreča ljudi združuje, tako pravijo. Očitno pa našega lesarstva in gozdarstva še ni dovolj udarilo . Tovaris Ravnikar je povedal ~ da pozna žago ki s 50 ljudmi razžaga na leto 8000 m~ Tovariš Vesel pa je objavil, da je v Jugoslaviji še vedno več kot 50 Oj 0 les nega izvoza, les v hlodih ali polpredelan, v deskah. Ali nista ta dva podatka dovolj za oceno, 73 da je naš les konkurenčen na svetovnem trgu do deske, da pa se ustavi, ko ga zacnemo predelovati. Torej je bolezensko mesto definirana . Rabimo še diagnozo. Nekdo je apeliral, da moramo vlagati več umskega dela. Predlagal je izdelovanje dragega, zahtevnega pohištva. Opustiti bi morali izdelovanje kolonialnega pohištva, kjer nam zaradi nizke cene surovine in delovne sile konkurira industrija Azije in Afrike. Na začetku zbora in v uvodu Lega zapisa pa bi morala stati šala, ki jo je povedal, ne vem več, ali )>optimist« ali »pesimist« in ki bi lahko bila kot motto zasedanju pa tudi kot motto vsemu našemu pcnašanju. Neka velika nemška firma čevljev je poslala dva svoja strokovnjaka za raziskavo tržišča v Afriko, da bi proučila kakšne so možnosti za prodajo njihovih proizvodov v afriških državah. Oba sta bila zelo hitra. že po kratkem času sta poslala vsak svoje poročilo . Prvi je zapisal: V Afriki so vsi bosi , nobene možnosti! Drugi pa: V Afriki so vsi besi. Možnosti so fantastične! če bomo idejo te šale sprejeli kot diagnozo za našo bolezen. če bomo spregle- dali, da so rešitve v naših rokah in ne v političnih, ali celo božjih in se bomo ustrezno organizirali - tehnološko, družbeno in na trgu, bomo ozdraveli, tako je za konec dahnil Pavle Ohp. Pa še prav je imel! M . K. PRIDELOVANJE IN PORABA GOZDNIH SADIK V SLOVENIJI Slovenske gozdne drevesnice imajo 162.90 ha obdelovalnih površin . število sadik po drevesnih vrstah in starosti je razvidno iz pregledne tabele l. 31. 8. 1975 je bilo v slovenskih drevesnicah vsega skupaj 84,309.300 sadik vseh starosti, od enoletnih semenk, do večletnih presajenk; od tega je sadik iglavcev 83,269.000 in 1,040.300 listavcev (to je 1.23 °/o od celotnega števila). že vrsto let TABELA 1 Zaloga sadik v gozdnih drevesnicah Drevesnicc Smreka površina 8or Bor Zap. Gozdnogospodarska rdeč i črni ~t. organizacija (obdela- starost -let va Ina) ha 1 2 3 .4 1 2-3 1. Brežice 18.3 soo 450 250 490 100 231 40 :IS 2. Celje 3,16 - 80 200 290 3. Kočevje 10,75 700 600 400 J .050 4. Kranj 3,32 100 80 245 606 5. Ljubljana 3,08 272 260 307,5 311 6 . Maribor 15,25 1.030 630 1.290 355 :lil 7 . Nazarje 2,95 400 395 394 305 8. Novo mesto 15,39 1.100 I.Q20 1.016 405 40 21 9. Postojna 8,81 1.300 900 800 880 20 10. Sl. Gradec 13,72 13 . 132 3.050 1.069 508 65 72 11. Sel..ana 4,75 47 97 100 12. To lmin 1,36 160 JHO 13. M . Sobota 8,86 40 55 55 220 350 14 . KK Radgona !3 4 40 92 15. Koč. Reka, ))Snežnik << 1,60 45 45 27 73 38 JI 16 . AK Maribor 0,60 40 .JO 40 20 17 . Domžale (Emona) 5,00 18. Mengeš, l>Semesadike« 46,00 11.630 12.390 5.000 4.200 950 1.340 836 587 1 1 Skupaj 1 162,90 1 30.249 19.940 11,313,5 9.849 1 1.535 2.106 1934 704 74 Poraba sadik pri pogozdovanju in izpopolnjevanju v obdobju od 1971 do 1975 TABELA II Zap. Št. 1 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 2 Gozdno- gospodarska organizacija Postojna Maribor Novo mesto Slovenj Gradec Kočevje Ljubljana Bled Tolmin Nazarje Murska Sobota Celje Brežice Kranj Sežana KK Ptuj Kočevska Reka AK Maribor Domžale (Emona) Skupaj 1971 3 575,8 802,0 907,0 702,1 495,0 605,8 520,2 536,0 448,4 332,0 410,2 362,0 412,1 261,2 148,5 175,0 61,0 12,0 7.766,3 1972 4 921,6 891,0 707,0 604,2 555,3 569,1 458,1 389,0 511,8 380,0 380,5 428,0 405,7 156,0 126,7 146,5 60,0 23,0 7.713,5 1973 5 1.031,0 760,0 647,0 665,9 543,3 530,5 425,6 467,0 597,4 425,0 304,7 357,0 349,0 150.5 188;8 141,9 48,0 14,0 7.646,6 1974 6 1.017,0 866,0 573,0 595,9 415,9 612,0 372,4 351,0 341,5 396,0 472,0 386,0 221,8 203,5 194,3 135,0 51,0 17,0 7.221,3 Količina v 000 .kom. 1975 7 1.046,0 842,0 570,0 680,9 490,0 683,0 475,6 429,0 375,9 454,0 281,2 446,0 327,0 228,9 87,9 188,3 25,0 4,0 7.634,7 1971- 1975 Skupaj 8 4.591,0 4.161,0 3.404,0 3.248,9 2.499,5 2.317,6 2.251,8 2.172,0 1.989,1 1.876,0 1.557,5 1.533,0 1.189,7 1.000,2 746,2 737,4 245,0 70,0 35.589,9 ugotavljamo, da pridelovanje sadik listavcev nazaduje in da bomo morali gospo- darsko in biološko pomembnim listavcem posvetiti več skrbi. Preučiti bo treba vzroke za nazadovanje porabe sadik listavcev in predvideti ustrezne rešitve. (Pereča naloga za znanstvene in raziskovalne inštitucije). Slovenije, dne 31. 8. 1975 v 000 kom Bor Dugi azija Ostali Jaior Crna Topol Ostali zeleni Macesen iglavci jelša li stavci Skupaj 1 2-3 L 2-3 1 2-4 L-3 1-2 l-2 l 2-4 1-3 67 62 20 48 8 20 2 3 2.329,00 122,3 70 0,5 0,7 4,1 767,60 2.750,00 15 28 2 1.076,00 80 10 50 2 1.292,50 286 54 45 5 5 3.738,00 JO 25,2 7,5 1.536,70 8 15 43 59 6 14 3.747,00 33 3.933,00 1.567 153 320 108 304 12 72 20.432,00 100 342 44 7 2 739,00 50 1.390,00 17 547 s 9 46 1.347,00 3 4 7 163,00 1 239,00 5 10 9 194,00 15 19 34,00 90 75 615 229 64 169,5 1.209 16 75 126 39.601,50 190 4171 2.282 l.\52,5 1 414 565,5 1 1.617,5 1 55,2 1 622 1 43 .12 1 288.1 1 84.309,30 ' 75 V tabeli Il so za vse gozdnogospodarske organizacije podatki o količini porablje- nih sadik za pogozdovanje n izpopolnjevanje v obdobju od 1971. do 1975. leta. Povprečna poraba sadik v posameznih letih navedenega obdobja je bila v Sloveniji skoraj vedno enaka, okoli 7.5 milijona sadik. V posameznih gozdnogospodarskih območjih pa so bila znatna nihanja porabe sadik v posameznih letih. In kakšne so bodoče potrebe po sadikah? O tem vprašanju je razpravljala komisija za gojenje, varstvo in urejanje gozdov pri Poslovnem združenju. Komisija je bila po preučitvi obvez, ki izhajajo iz gozdno- gospodarskih načrtov ter smernic srednjeročnega načrta razvoja gozdarstva od 1976 do 1980 mnenja, da bo potrebno na leto v povprečju posaditi najmanj 16 milijonov sadik iglavcev in listavcev. Več sadik bomo rabili zaradi intenzivnejše redne obnove gozdov in zlasti še zaradi večjih vlaganj v razširjeno gozdnobiološko reprodukcijo. Po predpisih zakona o gozdovih (23. člen) obvezno zbiramo finančna sredstva za tovrstna vlaganja. Proizvodnjo sadik naj bi postopno centralizirati v nekaj večjih drevesnicah, kar bi omogočilo smotrnejšo uporabo mehanizacije, specializacijo proizvodnje in delovne sile ter zmanjšanje proizvodnih stroškov. Razprava o gozdnem drevesničarstvu je pokazala, da je treba čim prej izdelati program razvoja drevesničarstva, ki naj upošteva biološki, tehnološki in ekonomski vidik te gozdarske dejavnosti . To nalogo naj bi prevzel Inštitut za gozdno in le:sno gospodarstvo Slovenije. Franjo Jurhar, dipl. inž. gozd. KNJižEVNOST RASTLINE V SLANIH OKOLJIH Plants in Saline Environments, uredila A. Poljakojj-Mayber in l. Gale. Ecologi- cal Studies 15-213 p., 54 fig. Springer Verlag Berlin, Heidelberg, New York 1975, DM 72 .60, US Dol. 31.3 Delo je že petnajsti zvezek znane zbirke »Ekološke študije«. Sestavljeno iz razprav najpoznanejših strokovnjakov s tega pod- ročja, predstavlja povzetek našega razu- mevanja slanih ekosistemov. Urednika J. Gale in A. Poljakoff-May- berova sta zvezek razdelila na tri glavne dele: v prvem je splošni pregled problema slanosti, v drugem obravnavajo trije pri- spevki kompleks tla-voda-slanost, sledi prehodni povzetek obeh urednikov, naj- obsežnejši pa je tretji del, ki s petimi razpravami izčrpno zajema naše znanje o reakciji rastlin na slano okolje. Knjigo zaključuje tehtni sklepni povzetek obeh urednikov. Slanost kot naraven pojav se po- javlja zlasti v aridnih predelih, ki imajo majhne količine padavin in istočasno močno cvaporacijo. Tako se soli, ki se 76 sproscaJo ob preperevanju matičnih ka- menin, ne izpirajo sproti, temveč akumu- lirajo v tleh. Znatne površine slanega okolja predstavljajo tudi obmorske nižine, ki jih redno ali občasno poplavlja morje. Tretja in manjša skupina slanih okolij pa so območja s fosilnimi solnimi skladi, kot na primer okolica Nežiderskega jezera v sosednji Avstriji. Faktorji, ki odločajo o slanosti nekega okolja, so predvsem po- gostnost plime, količina padavin, prepust- nost tal, rastlinske združbe, gladina talne vode, temperatura in globina solnih skla- dov. Soli, s katerimi imamo v teh okoljih največkrat opraviti, so: natrijev klorid, natrijev sulfat in natrijev karbonat ter različne magnezijeve in borove soli. Od njih je bil doslej zadosti raziskan le natri- jev klorid, za katerega lahko rečemo, da ustvarja tipično slane pogoje, kadar taina raztopina vsebuje več kot 0.5 O/o NaCl. Kljub razsežnosti slanih površin pa še vedno presenetljivo malo vemo o slanih okoljih: ne vemo, katere in koliko rast- linskih vrst .so pravi halofiti in v koliko pri mnogih ne gre le za delne prilagoditve. Znatne razlike v toleranci, ki so jih opazili znotraj posameznih rastlinskih vrst, so posledica talnih, klimatskih in genetskih faktorjev. človek že dolgo posega v naravna slana okolja - z različnimi uspehi. Me- lioracije slanih tal so večinoma dragi in ekološko labilni podvigi. Kaže, da bi bilo mnogo smotrneje oceniti vlogo in vrednost teh površin v naravnem stanju v dolgo- ročni časovni perspektivi, preden se od- ločamo za kratkoročne vprašljive inter- vencije. Vemo na primer, da spadajo ob- morske poplavitvene ravnice med naj - produktivnejše ekosisteme na svetu; le-te ne pomenijo samo zatočišče in hrano za številno perjad in manjše sesalce, ampak predstavljajo tudi bogat vir hranilnih snovi za plankton in tako neposredno vplivajo na uspeh ribištva. V naravnih pogojih so viri in odlagališča soli in vode največkrat v ravnotežju - vsi posegi vanje pa nujno sprožajo proces zasoljevanJa. človekov ne- posredni vpliv na vire soli je večinoma neznaten , zato pa so tem bolj pomembni posegi v lokalne vodne režime. Verjetno najpogostejši primer te vrste je odstranje- vanje naravne vegatacije s hkratnim uva- janjem kmetijskega načina gospodarjenja (irigacija, uporaba umetnih gnojil) - s tem v zvezi je zaskrbljujoč podatek, da zaradi talnih lastnosti in značilnosti pre- mikov v tleh, med spremembo v vodnem režimu in koncentracijo soli na taJni po- vršini ali njenem odplakovanju v vodni tok, lahko poteče tudi do 400 let - dej- stvo, ki se več kot le dotika področja gozdarstva. Nasploh se na prvi pogled zdi, da se omenjeno delo nas gozdarjev ne tiče v toliki meri, da bi zaslužilo posebno po- zornost, vendar temu ni tako: brez poseb- nih omemb gozdarstva predstavlja delo Rastline v slanih okoljih za vsakega goz- darja-ekologa odličen model obravnave kakega ekološkega faktorja (v našem pri- meru soli) in hkrati opozarja na številne ugotovitve, ki postajajo vse bolj skupne modernemu ekološkemu pisanju: da še vedno presenetljivo malo vemo o svojem okolju in še manj o dolgoročnosti po- sledic naših posegov vanj. mgr. Boštjan Anko Iz vsebine Gozdarskega vestnika št. 3 Jeftic: Smotrno gojenje gozdov kot faktor ekonomizacije gospo- darjenja v organizacijah združenega dela v gozdarstvu š o 1 a r : Gozdne združbe kot osnova za določanje kritičnih vredno- sti koncentracije ž"eplovega dvQkisa v ozračju Brodnik : Kaj prinaša beneficirana delovna doba gozdnim delavcem Aktualni komentar Iz domače in tuje prakse Zapis na bukvi 77 Delnice Lansko leto je bilo v Delnicah regi- onalno tekmovanje gozdnih delavcev, na katerem so sodelovali tudi sekači iz Ko- čevja in Postojne. Ta tekmovanja uživajo pri naših sosedih izredno popularnost, saj je na tej tekmi sodelovalo kar 100 delavcev GG Delnice. Torej tudi zmaga hrvaških tekmovalcev na državnem prven- stvu lani v črni gori ni bila le slučaj na. Gozdni gospodar - glasilo GG Postojna št. 3/75 Nesldlldjc V jeseni 1975 je bil dokončan osnutek srednjeročnega razvoja gozdarstva (1976 do 1980). Osnutek je bil dan v široko javno razpravo. Ze površen pregled tega načrta pa kaže ogromne neskladnosti med predvidenim razvojem gozdarstva in predvidenim razvojem lesne, celulozne in papirne industrije. Nesorazmerje je v lesni bilanci. Gozdarji predvidevajo pridelati veliko manj lesa, kot bi ga radi prede- lovalci predelali. Zapisnik seje UO PZGO 9. 12. 1975 ZAlPllS NA lBlUIKVU Foto: prof. Franjo Rainer Zasebni sektor zaostaja že več let nazaj ugotavljamo, da sečnja v zasebnem sektorju šepa. Zaostaja za načrtovanimi etati. Vzroki za ta zastoj so družbeno-ekonomski, socialni in orga- nizacijski. Tudi organizacija zasebnega gozdarstva zaostaja za družbeno. Zato je UO PZGO predlagal, da bi bili letošnji študijski dnevi Biotehniške fakultete po- svečeni tej problematiki. Zapisnik seje UO PZGO 9. 12. 1975 VEZI ~~~R~ C L .l 5 L l () Cl t l O ~ ti ( C A ~ O \ t 1'; "T 1 \• A. & l 1 k N 1. Z A Il 1 1 78 Tudi Nazarčani so v lanskem letu dobili svoje interno glasilo. Izdajajo ga skupaj z lesarji. Lani so izdali tri številke. Vodi ga urednica Slavica Benda. Kdaj bodo izdelane opozorilne table? Lansko leto smo na tem mestu poro- čali, da bo Poslovno združenje organizi- ralo izdelavo enotnih opozorilnih tabel za gozdne ceste. Tabel še ni, gozdna gos- podarstva pa jih zares nujno potrebujejo. Zapisnik seje komisije za gozdne gradnje 12. 12. 1975 Inštitutski svet Na Inštitutu za go-zdarstvo in lesarstvo v Ljubljani so izvolili nov inštitutski svet. Poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij je v imenu svojih članov pred- lagalo tovariša Cirila Rcmica (PZGO) in Antona Prelesnika (ZKGP Kočevje) kot predstavnika gozdnogospodarskih organi- zacij v ta svet. Zapisnik seje UO PZGO 9. 12. 1975 Plinovod čez Sl{)venijo V jeseni letos bodo začeli z izgradnjo plinovodnega omrežja v Sloveniji. Propo- zicije za gradnjo so že znane in so tudi za gozdarje zelo zanimive. Cevi bodo po- ložene 1.20 m globoko . Ob plinovodu bo tekel ož.ji in širši zaščitni pas. Zaščiteni delovni koridor bo širok od 30 do 40 m in bo moral biti popolnoma očiščen, da ga bo mogoče kontrolirati iz zraka. širši var- nostni pas pa bo širok do 500 m. V teh pasovih bo veljal poseben režim gospo- darjenja. Potrebno bo posebno dovoljenje. Ker pomeni to, zlasti za nekatere gozd- nogospodarske organizacije, pomemben problem, bo posebna komisija na Inšti- tutu pripravila podrobno pojasnilo v tej zvezi in ga po-slala gozdnogospodarskim organizacijam. Zapisnik s~je komisije za gozdne gradnje 12. 12. J975 Agronomi gradijo novo fakultetno poslopje, toda zmanjkuje jim denarja. Iznajdljiva iščejo najrazličnejše vire, ki bi jim zago- tovili dograditev tega potrebnega objekta. Zanimiva je njihova akcija med kmeti, ki bi naj z nakupom darjlnih bonov dodali svoj simbolični delež. 2elijo tudi, da bi gozdnogospodarske organizacije prodajaJe te darilne bone kmetom gozdnim po- sestnikom ob izplačilu odkupljenega lesa ter delavcem gozdnogospodarskih in lesno- predelovalnih delovnih organizacij. Zapisnik seje UO PZGO 9. 12. 1975 Manjka gradbeni strokovnjak Komisija za gozdne gradnje pogreša v izvršnem odboru Republiške samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slove- nije strokovnjaka za gozdne gradnje. Smotrno bi bilo, da bi bil v organu, ki raz- polaga s pomembnimi sredstvi za vlaganje v gozdne ceste, tudi takšen strokovnjak. 79 Le-ta bi odboru lahko sproti posredoval tehnično in organizacijsko problematiko v zvezi z vlaganji v gozdne ceste. Zato je komisija predlagala skupščini SlS, da imenuje v izvršni odbor tovariša Andreja Dobreta , predavatelja na BF. Seja komisije 12. 12. 1975 Cena lesa na štoru v zasebnem sektorju le dlje časa predpisujejo občinske dajatve kmetom lastnikom gozdov tudi od odkazanega lesa za posek. Osnova za od- mero prispevne stopnje je bila cena lesa na štoru v zasebnih gozdovih. To ceno so občinskim upravam posredovale gozd- nogospodarske organizacije, ki so jo obi- čajno izračunavale na podlagi določil starega zakona o gozdovih. Lansko leto ta določila niso veljala več, zato so gozd- nogospodarske organizacije vsaka na svoj način določale ceno lesa na štoru. Prišlo je do zelo velikih razlik med posameznimi območji. Odmerjeni prispevki od odkaza- nega lesa so bili ponekod realni, drugod pa hudo pretirani. Ker je to zelo pomemben fiskalni in- strument, ki močno vpliva na repro- dukcijska gibanja v zasebnih gozdovih, so se gozdnogospodarske organizacije dogo- vorile, da bodo za leto 1976 skupaj do- ločile stališča za izračun cene lesa na štoru. Upajmo, da pravočasno! Zapisnik seje UO PZGO 9. 12. 1975 S{edstva za naravne katastrofe Komisija za gozdne gradnje je na seji v decembru 1975 zahtevala, da se iz sred- stev, ki se zbirajo pri repubJiški samo- upravni interesni skupnosti za gozdarstvo izdvojijo še posebna sredstva, ki bi jih uporabili v slučajih, ko naravne katastrofe posebno močno prizadenejo posamezna gozdna območja. Tako naj bi bila vsa sredstva sklada razdeljena v biološke in gozdnotehnične naložbe, na sredstva (v višini 10 O/o) za posebne namene - ceste posebnega po- mena, ter na sredstva za primer naravnih katastrof. Zapisnik seje komisije 12. 12. 1975 Tudi v bodoče želimo sodelovati z vami s TIMBERJACK vlači les najceneje. Kamor je prišel, povsod se je izkazal in uveljavil. Z dobro organiziranim delom so tudi škode minimalne. TIMBERJACK MACHINES LIMITED WOODSTOK, ONTARIO, KANADA ·Zastopnik za SFRJ AGROTEHNIKA Ljubljana, Titova 38 80 Dealer SCHWEDENMASCHINEN Klagenfurt, Villacher st. 1 tel. 72 664; tx. 042 227 UDK 634.0.2:634.0.903:634.0.651 Smotrno gojenje gozdov kot faktor ekonomizacije gospodarjenja v organizacijah združenega dela v gozdarstvu Miloš J e f t i c (Beograd)'' Je f ti c, M.: Smotrno gojenje gozdov kot faktor eko- nomizacije gospodarjenja v organizacijah združenega dela v gozdarstvu. Gozdarski vestnik 34, 1976, 3, str. 81-92. V slovenščini, povzetek v nem.ščini . Gozdarstvo zaradi 1 azličnih okoliščin zaostaja kot go- spodarska panoga. Le nekatere radikalne spremembe v kon- ceptu gospodarjenja z gozdovi, lahko še pravočasno vklju- čijo gozdarstvo v sodobne gospodarske tokove. Današnje gozdarstvo mora nuditi tržišču zadostne količine cenene lesne surovine. Medtem ko smo izkoriščanje gozdov z uvedbo mehanizacije uspeli znatno poceniti, pa smo močno zaostali v gojenju gozdov, ki je še vedno drago . J efti C., M.: Smotrno gojenje gozdov kot faktor eko- nomizacije gospodarjenja v organizacijah združenega dela v gozdarstvu. (The aim-conscious silvicu\ture as an econo- mizing factor of management within the forestry organiza- tions of united work). Gozdarski vestnik 34, 1976, 3, p. 81-82. In Slovene, summary in Germar... The forestry as an economic branch stays because of different circumstances, behind the other economic branches. The only way to include the forestry into the up-to-date eco- nomic trends in time is to rcalize some radical changes in the concepts of forest management. The forestry of today has to give sufficient quantities of cheap wood raw material to the market. While the forest uliliza.tion has been made much less expensive by introducing the machinery, the silviculture was not able to keep step with this development. Rastoče razlike med pridelovanjem in potrošnjo lesa (Nove tendence " evrop.ski potrošnji in pridelovanju lesa, ki so pomembne za usmerjanje gojenja gozdov ter vse višja cena varovalnih in socialnih funkcij gozda) Dobro je znano, da je na svetu zavladala splošna surovinska, energetska in ekološka kriza. Vsi znaki govore, da bo ta kriza v bodoče trajen spremljevalce človeštva. Tudi gozdno gospodarstvo mora v svojih gozdovih v bodoče načrtneje aktivirati vse razpoložljive zmogljivosti, ki se nanašajo na povečano pridelovanje lesa ob hkratnem maksimalnem povečanju socialnih in varovalnih funkcij gozda. O krizi človekovega okolja govore številne sodobne študije, ki uvrščajo težo problemov okolja v isti rang kot krizo surovin. Gozdarstvo se vse bolj zaveda "' M. J. dipl. inž. gozd. Ogledno dobro šumarskog fakulteta, 11000 Beograd YU. 81 svojih nalog pri graditvi zdravega in ustvarjalnega človekovega okolja. Njegova naloga je v toliko zanimivejša, ker je možno uresničevati povečano pridelovanje lesa ob krepitvi socialnih in varovalnih funkcij gozda. Teorija in praksa takšnega dela sta znani, nista pa še povsod in v poln1 meri našli svojega mesta pri gozdarjih. Po podatkih EOCD je bila leta 1970 potrošnja lesa v Evropi okoli 415 mili- jonov m:J. Predvidevajo, da bo le-ta znašala leta 1980 okoli 520 milijonov m3 , v letu 2000 pa že okoli 730 milijonov m:J. To pomeni, da bo potrošnja vsakih 10 let narasla za 100 milijonov m 3 • Po istih virih bo s povečanimi sečnjami v evropskih gozdovih mogoče pokriti le del teh rastočih potreb. Tako bo deficit, ki je bil v 1970. letu 43 milijonov m 3, narastel v letu 1980 na 70 milijonov m 3, odnosno na prek 200 milijonov m3 v letu 2000. Realna so predvidevanja, da bodo viri, ki so dosedaj pokrivali evropski deficit v pridelovanju lesa ali izčrpani ali pa jih bodo prevzeli veliki potrošni centri (ZDA, Japonska, Kitajska, dežele v razvoju). Ob tem je treba upoštevati tudi dejstvo, da hočejo dosedanji izvozniki lesne surovine čim več te surovine sami predelati v polproizvode ali pa kar v finalne izdelke. V takšnih razmerah na lesnem tržišču imajo tiste evropske dežele, ki les že sedaj izvažajo, posebno pa tiste, ki imajo dobre gozdnorastiščne pogoje, prilož- nost, da dodobra izkoristijo potrebe po lesni surovini; te bodo že proti koncu tega stoletja dosegle kritične meje. Mimo Sovjetske zveze in skandinavskih držav so v ugodnem položaju še Francija, Romunija in Jugoslavija, ki imajo poleg proiz- vodnih možnosti, tudi zelo dobro lego glede na deficitarna področja. Mnoge evropske dežele hitijo z uresničitvijo velikih in ambicioznih programov za povečanje lesnoproizvodnih osnov. Francija ravnokar zaključuje svoj veliki program, po katerem je zasnovala 2 milijona ha novih ekonomskih gozdov; španija pogozdi letno okoli 120.000 ha površin, kar je skoraj desetkrat več kot Jugoslavija; Finska izvaja prvo stopnjo načrta za neposredno povečanje proizvod- nje lesa na novih 6 milijonov m:} na leto; švedska je s skrajšanjem obhodnje po- večala letne sečnje za okoli 20 °/o. Velike programe :za povečanje gozdnih površin imajo tudi Poljska, Bolgarija in druge države. Jugoslavija šele išče prave možnosti; išče finančne vire za realizacijo večjega programa. Brez dvoma pomeni to iskanje veliko izgubo za narodno gospodarstvo, če upoštevamo, da bi lahko z dobro organizirano akcijo podvojili dosedanjo pro- izvodnjo lesa že v kratki dobi tridesetih let in tako hkrati okrepili in izboljšali svoj položaj na evropskem in bližnjevzhodnem lesnem tržišču. Spremembe Y strukturi potrošnje lesa Drugi podatek, ki ga je evropska komisija za les FAO v Helsinkih 1972 po- sebej obravnavala, se nanaša na velike spremembe v strukturi potrošnje' lesa. Ugo- tovili so, da sta Severna Amerika in Evropa v obdobju med 1950. in 1970. letom podvojili porabo lesne surovine. Toda ta potrošnja je znatno ve~ja pri celuloznem lesu in lesu za lesne plošče (vlaknate in iverne plošče) kot pri proizvodnji desk in raznih vrst turnirjev. Nekateri celo trdijo, da potrošnja hlodov za žaga!lje ne na- rašča več. 82 Poleg ostalih dejavnikov so na takšen razvoj potrošnje vplivali tudi ekonoms~j faktorji : neprestane zahteve po povečanju produktivnosti in zmanjševanju cen. Vse kaže, da smo pred zasičenostjo tržišča z žagovci, ki bo povzročila po- stopno izravnavo cen žagovcev slabše kakovosti (v pogledu kvalitete in dimenzij) s ceno surovine za lesno pulpo. žagovci visoke kakovosti bodo seveda imeli še naprej priviligiran položaj. Hitro rastoče potrebe po lesu za celulozo, papirna industrijo in industrijo lesnih plošč bodo nujno povzročile strukturno spremembo v potrošnji lesa. Po- rabile bodo veliko prostorninskega lesa pa tudi žagovcev slabše kakovosti, kar bo vplivalo na boljše izkoriščanje lesa v gozdu in v lesni industriji. Hkrati bodo iz- zvale tudi večje sečnje, s tem pa seveda tudi večja prizadevanja pri pospeševanju gozdne proizvodnje. Najavljeni zastoj v povpraševanju po hlodovini slabše kakovosti in padec cen tej hlodovini nas sili, da bomo pravočasno menjali naše proizvodne cilje, kakor tudi gojitveno tehniko. Prvenstveno moramo pridelovati kakovostno hlodovina za primarno predelavo (hlodovina za furnir, hlodovina za luščenje in žagovce) in sicer povsod tam, kjer obstajajo potrebni naravni pogoji. Veliko slabšega lesa za industrijo celuloze, papirna industrijo in industrijo plošč bomo pridobivali vzpo- redno s pridobivanjem kvalitetne hlodovine. Dobili ga bomo pa tudi na slabših rastiščih, kjer ne bo moč pridobivati kakovostne hlodovine, pa tudi v umetnih nasadih (lignikulture) za proizvodnjo lesa za pulpo. Nesorazmerja v gibanju cen za delo in les Poleg vsega navedenega pa vemo, da gospodari evropsko gozdarstvo v zad- njem desetletju v neverjetno slabih okoliščinah: boriti se mora za obstanek, v ka- terem ga na eni strani pestijo visoki stroški delovne sile, na drugi pa neznaten porast cen lesa, ki včasih celo stagnirajo. V večini zahodnoevropskih dežel so se v šestdesetih letih plače delavcem v gozdarstvu potrojile, medtem ko so cene lesni surovini v glavnem stagnirale. šele v ietih 1972 in 1973 je prišlo do večjega povečanja cen. Toda takoj nato so nasto- pile velike spremembe v celotnem svetovnem gospodarstvu, ki so seveda zajele tudi gozdarstvo. Zaradi takšnega stanja posluje gozdarstvo nekaterih dežel, ki so sicer znane po svoji gozdarski tradiciji, z izgubo (Francija) Danska) ali pa na meji rentabil- nosti (Zvezna republika Nemčija, Avstrija, švica). Hkrati omejujejo investicijska vlaganja in intenzivno štedijo. Za razliko od drugih panog gospodarstva, zlasti industrije, gozdarstvo ne more s povečanim obsegom proizvodnje pomembneje vplivati na strukturo stroškov. Izhod iz teh tegob je treba iskati v racionalizaciji del v gozdarstvu; predvsem z uvajanjem mehanizacije in z izgradnjo goste mreže gozdnih cest, s čimer bi lahko uči ovito zmanjšali stroške izkoriščanja. Z racionalizacijo gojitvenih del pa je težje. Re~itcv je v korekturi teh del, in sicer v tem smislu, da bi manj upo- rabljali živo delo (enostavnejša tehnika in redukcija negovalnih površin), redkeje sadili , mehanizirati pripravo tal za pogozdovanje in prešli na strojno sajenje (kjer terenski pogoji takšno sajenje dovoljujejo), da bi uvedli industrijsko proizvodnjo sadik in druge ekonomske prijeme. 83 Dejstvo je, da so bili v racionalizaciji del pri izkoriščanju gozdov doseženi skoraj neverjetni rezultati (v švedski so med 1955. in 1970. letom uspeli povečati učinek gozdnih sekačev za štirikrat). Gojenje gozdov v tem pogledu zelo zaostaja. V Franciji so ugotovili, da so učinki v racionalizaciji del pri izkoriščanju gozdov v odnosu na učinke v gojenju gozdov v razmerju 3 : 1. Pa ne samo to. Predvide- vajo, da se bo to razmerje še povečalo v korist izkoriščanja gozdov. V takem položaju obstaja nevarnost, da bi gojenje gozdov kot osnovna aktiv- nost, s katero se neposredno usmerja in izboljšuje proizvodnja lesa, počasi postalo ozko grlo prav te proizvodnje. Pomenilo bi oslabitev ritma rasti produktivnosti in izboljšanja ekonomičnosti poslovanja v gozdarstvu; to pa bi bila hkrati slabitev konkurenčne moči gozdarstva na tržišču narodnega gospodarstva. Drag les se bo sam izločil iz uporabe, obenem pa bo dal prostor in krepil pozicije plastičnih tvoriv in drugih nadomestkov lesne surovine. Jasno je, da mora gozdarstvo neprestano iskati rešitve, ki bodo zmanjševale učinek teh pojavov. V prvi vrsti pa mora vztrajati pri neprestani racionalizaciji gojit\·enih del. Potreba in nekatere pomembne smeri v racionalizaciji gojitvenih del v naših razmerah Racionalizacija z načrtno izbiro prioritetnih del Jugoslavija je že dlje časa zelo aktivna na evropskem in svetovnem lesnem tržišču, predvsem kot izvoznica. V zadnjih letih pa se je nepričakovano pojavila kot uvoznica celuloznega lesa. Naše ambicije so, da vzporedno razvijamo indu- strijo za predelavo lesa in ohranjamo svoje izvozne pozicije tako pri finalnih kot tudi pri primarnih izdelkih. To nam bo uspelo, če bomo budno spremljali gibanja na tržišču ter svojo proizvodnjo prilagajali trendom, o katerih smo govorili. Izhodišča so nekatere karakteristične ugotovitve za evropsko področje: - naraščanje nesorazmerja med ponudbo in povpraševanjem lesa in vse manjše upanje, da bi povečani deficit v lesu pokrili z uvozom iz drugih, zunaj- evropskih področij; - sprememba strukture potrošnje v smislu vse večjega povpraševanja po cc- neni lesni surov ini za industrijsko predelavo (cel uJ oza, papir, plošče) ter vse ostrejših zahtevah pri kakovostni hlodovini; - vse večji primanjkljaji delovne sile; - omejene možnosti in slabo napredovanje pri industrializaciji gozdnogojit- venih del; - ekonomska zahteva racionalne proizvodnje ob stalni nevarnosti, da preveč drag les zamenjajo druga konkurenčna tvodva; Upoštevati moramo tudi nekatere posebnosti našega gozdarstva, ki so različne v posameznih republikah, oziroma področjih. Glavne so: - slaba izkoriščenost prirodnih proizvodnih zmogljivosti, ki je v pretežnem delu države komaj polovična; - velike možnosti pa tudi potrebe za povečanje gozdne proizvodnje; - pomanjkanje sredstev, ki bi jih lahko investirali v gozdarstvo, posebno še pri gojenju gozdov. 84 Vse to zahteva strogo selekcijo in neprestano racionalizacijo gozdnogojit- venih del. Z racionalizacijo lahko začnemo že ob načrtovanju gozdnogojitvenih del. Najprej pa moramo ugotoviti ekonomski vrstni red del. Prioriteto imajo dela in objekti, kjer je mogoče doseči največji ekonomski učinek, kjer bi se vložena sred- stva najhitreje in najugodneje vrnila. Za vsako gozdnogospodarsko območje bi morali sestaviti dolgoročni program gozdnogojitvenih del, ki bi bil dejansko etapni zbirni plan optimalizacije gozdne proizvodnje na realni ravni in v določenem časovnem obdobju (etapi). Upoštevajoč dejansko stanje gozdov na posameznih področjih, ki so po pra- vilu nenegovani in osiromašeni, kakor tudi naraščajoče potrebe po lesu za ke- mično predelavo, moramo pri planiranju upoštevati dve osnovni kategoriji gojit- venih prijemov: a) gozdnogojitvena dela s hitrim učinkom, s katerim lahko hitro, brez večjih vlaganj in z intenzivnim uporabljanjem lesne surovine dosežemo prvo etapo opti- malizacije brez škode za realizacijo dolgoročnih ciljev; b) gozdnogojitvena dela z dolgoročnim učinkom, ki bodo dala rezultate šele pozneje; le-ta zahtevajo velika finančna sredstva. Prva dela bomo uporabili predvsem: v visokih, ohranjenih in le delno degradiranih gozdovih; - v panjastih, kvalltetnih in slabših sestojih na nadpoprečnih rastiščih; - na neobraslih, visokokakovostnih rastiščih, ki so pr.imerna za tiste gozdne kulture, ki imajo silovit start in velike prirastne možnosti (plantaže topole in inten- zivni nasadi iglavcev). Pogoj za uvedbo takšnih del je cestno omrežje, ki se lahko ob zmernem vla- gnnju dopolni za racionalnejše gospodarjenje. Gojitvena dela druge kategorije pa bl se uporabljala: v močneje degradiranih gozdovih; v malm-rednih panjastih gozdovih; v goščavah in drugih podobnih degresivnih oblikah gozdov; na goličavah slabih rastnih zmogljivosti. Ko bomo na takšen način dobili strateško orientacijo v gojenju gozdov, bomo racionalizirali posamezna gojitvena dela tako pri načrtovanju ciljev kot tudi pri gojitvenih postopkih. Usklajevanje sistema gospodarjenja s sodobno tehnično revolucijo Aktiviranje in izkoriščanje rastiščnih in sestojnih zmogljivosti tako materialnih kot socialnih in varovalnih dobrin, lahko dosežemo s skrbnejšim odnosom do gozda, z na.črtnejšim delom ter s skrbno izbiro sestojev. Stroji dobivajo v gozdar- stvu vedno· več prostora, zato morajo biti še posebej prilagojeni vedno bolj zahtev- nim gozdnogospodarskim ciljem. Le medsebojno prilagajanje in izpopolnjevanje strojne tehnike in metod gospodarjenja, more privesti do uspešnejšega dela v gozdarstvu. Stroj obvezno vstopa v gozd, ker to narekujejo gospodarske razmere. Do danes pa smo gospodarili in oblikovali sestoje z upoštevanjem ročnega in animalnega dela, ki je prevladovalo v teh gozdovih. To dejstvo zahteva nekatere 85 korekture v gojenju gozdov, čeprav ne gre dajati stroju neomejenih koncesij z bioloških in gozdnogojitvenih vidikov. Gojenje gozdov s širokimi, kompleksnimi cilji sprejema stroj in se do dolo- čenih mej prilagaja zahtevam stroja. Podobno pa mora stroj v gozdu~ ki je zgrajen pretežno za odstranjevanje lesne substance, spremeniti svojo konstrukcijo in se prilagoditi integralnemu gozdnogojitvenemu cilju, ki vsebuje pridelovanje velikih količin kvalitetnega lesa in negovanje socialnih in varovalnih funkcij gozda hkrati. Za prihod stroja v gozd oziroma za zagotovitev takšnega dela, ki ne bo po- vzročalo škode, temveč bo dosegala visok~ učinke, moramo opravHi obsežne priprave. Hočemo naglasiti, da moramo brezpogojno opustiti nekatere klasične oblike gospodarjenja, predvsem ekstenzivno prebiranje, ki ga ne moremo izvajati z visoko produktivnimi stroji. Ekstenzivno prebiranje in tudi oplodne sečnje na velikih površinah v gospodarskih gozdovih, in to s površinsko koncentracijo sečenj, s prostorskim in časovnim načrtom ter z načrtom za pogozdovanje in nego na teh površinah. Pri tem pridejo v poštev predvsem razne oblike dopolnjenega »femelšlaga«, postopno skupinsko gospodarjenje in skupinsko prebiranje s sečnjami na golo na manjših površinah ter druge oblike skupinskih gospodarjenj pri negi in obnovi gozdov. Pri tem so možne različne medsebojne kombinacije teh sistemov, ki se lahko uporabljajo vzporedno ali pa alternativno; en sistem lahko dopolnjuje dru- gega ali pa ga nadomešča, odvisno od. konkretnih rastiščnib in sestoj nih prilik ter ciljev gospodarjenja. Gre torej za sistem gospodarjenja, ki sloni na svobodni tehniki gojenja gozdov, zasnovr.ni na načrtni negi in pogojeni s studioznim načrtovanjem. Cilj je maksi- malno izkoriščanje zmogljivosti rastišča in prirastne sposobnosti sestaja, ki so v naših razmerah zelo različne že na majhnih površinah. Pri tem morajo biti negovalni ukrepi časovno in prostorno tako združeni in razporejeni, da je mogoča racionalizacija teh dcl z uporabo sodobne mehanizacije. Zaradi omejenega prostora izpuščamo podroben opis navedenih metod go- jenja gozdov. Lahko le dodamo, da obstajajo tudi drugi zanimivi sistemi gospo- darjenja, ki so prav tako pomembni v določenih okoliščinah. Vseeno bomo zaradi rastiščnih prilik pri nas marsikje opustili prebiranje. Nikakor pa ne bomo opustili načela prebiralnega gospodarjenja, ki je osnovan na sodobnih spoznanjih genetike. Nega- prvi korak k intenziviranju gojenja gozdov Dosledno izvajanje načrtovane nege, ki je zgrajena na novejši genetski osnovi, fiziologiji in ekonomiki je najboljše zagotovilo, da tudi gospodarsko uspemo. Slabo izvedeno prebiralno gospodarjenje, ki se največkrat spremeni v sečnjo tistih dreves, ki dajejo želene sortimente, je zapustilo tako globoke negativne posledice, da jih bo zelo težko popraviti. Z ekstenzivnim prebiranjem v pragozdovih smo nenačrtno raztrgali sklep na vetikih površinah. Tako smo dobili stihijsko pomlajene površine ali pa raztrgane površine, ki niso niti pomlajene. V obeh primerih je proizvodnja drastično zmanj- šana; hkrati so potrebna draga gojitvena dela v mladju in velika pogozdovanja na nepomlajenih površinah. Tod je potrebno z novim načinom gospodarjenja, 86 prostorno in časovno, omejiti ta dela, kar pomeni koncentracijo obnove gozdov. Kajti cilj gojenja gozdov je v proizvodnji in ne v pomlajevanju. Maksimalno naj bi izkoristili donosnost sestojev tako v masi (lesni) kot v vrednosti. Zaradi tega moramo pri gojenju gozdov dati prednost negi. V večini naših gozdov lahko do- bimo etatne količine z redčenjem. V mnogih pdmerih bi morali začasno ustaviti obnove vse dotlej, dokler ne bi izvršili nege: čiščenje gošč in odstranitev silakov, redčenje v drugih sestojih ter umetno pomladitev nepomlajenih čistin. Prehod na intenzivno gojenje gozdov, ki sloni na ekonomskih osnovah, zahte- va plansko, prostorsko, časovno in kakovostno razporeditev sečenj, gojenja ter spravila lesa. To je potrebno, da bi se: lesa; zagotovila nepretrganost in izboljšanje proizvodnje pri vrednosti in masi; zagotovila stabilnost sestojev in zmanjšanje škode v mladju ob spravilu omogočila neškodljiva in ekonomična uporaba mehanizacije; dosegla večja prostorska preglednost in zaupanje v načrtovanje. V tem načrtovanju je posebno pomembno oblikovanje transportnih mej, ki ločijo različne smeri spravila lesa, oziroma predstavljajo izhodiščne položaje za obnovo sestojev s postopno skupinsko sečnjo. Od transportne meje proti ka- mionski cesti trasiramo traktorske poti ali vlake (vrvne linije), seveda v skladu s terenskimi prilikami. Razumljivo je, da zahteva uporaba sodobnih racionalnih metod gojenja gozdov in izkoriščanja gozdov intenzivno delo gozdarskotehoičnega osebja. To delo mora biti koris.tno in produktivno. Površinska redukcija in selekcija- pot k racionali- zaciji v gojenju gozdov Nego na velikih površinah lahko izpeljemo le ob maksimalni racionalizaciji cozdnogojitvenih del. N eg o m l a d j a moramo izvršiti pravočasno, to je takrat, ko z najmanj vloženega dela dosežemo velik učinek. Pri tem je treba reducirati gozdnogojitveno površino z delno obdelavo. Namesto da obdelamo celo površino, negujemo le določeno površino parcelic ali izbranih debele, ki so enakomerno razporejena in ki bodo tvorila v zreli fazi glavni, proizvodni sloj sestoja. V nekaterih državah so teoretično in praktično do podrobnosti proučili številne metode parcialne nege mladja, ki prihranijo mnogo delovne sile. Nekatere od njih lahko v določenih pogojih uporabljamo tudi pri nas. Racionalizacijo nege odraslih sestoj ev dosežemo z zgodnjim selek- tivnim redčenjem, z izrazitim pozitivnim prebiranjem, ki je usmerjeno predvsem v: - strokovno zmanjševanje števila posegov v sestoj; pri tem morajo biti posegi intenzivnejši, vendar pravilno odmerjeni; - načrtno omejitev gojitvenih posegov v korist določenega števila kvalitetnih osebkov (drevesa bodočnosti, največkrat 200-300 dreves na 1 ha). Te ideje so podkrepile raziskovanja Mollerja na Danskem in Assmana v ZR Nemčiji, ki so dokazala, da lahko z redčenjem izkoristimo celo 1/2 maksimalne sestojne temeljnice, in to brez škode za njegovo normalno produkcijo. V mlajših gostih sestojih lahko uporabljamo tako imenovana sistematska red- čenja, kjer naenkrat odstranjujemo celo vrslo dreves (najprej vsako četrto vrsto, 87 nato pa srednjo od preostalih treh vrst). Ko dosežemo potrebno preglednost in prehodnost, začnemo s pozitivno selekcijo in z izbiro aspirantov in kandidatov. Pozitivna redčenja z zgodnjim pozitivnim izbiranjem niso zanimiva zgolj za- radi izboljšanja kakovosti osebkov v sestoju in velikih prihrankov pri delu, ampak tudi zaradj ugodne sortimentacije, ki jo dobimo pri takem redčenju. Srednji premer dreves, ki jih s takšn:m redčenjem posekama, je zelo blizu premera srednjega dre- vesa obravnavanega sestaja. To je razumljivo, saj se pri pozitivni selekciji sekajo največ drevesa iz glavnega sloja, in sicer zato, da bi razmakniti sklep. Z izvajanjem pozitivne selekcije močno skrajšamo proizvodni ciklus sestaja. Na Danskem je obhodnja v bukovih sestojih na takšen način skrajšana na 110 let, ponekod pa celo na 90 let; pri smreki je znižana celo na 70 let. Na švedskem je obhodnja smreke in bora (ti dve vrsti tvorita 90 Ofo gozdnega fonda) znižana na 70-80 Jet. Jasno pa je, da so možnosti skrajševanja obhodnje omejene. V naših razmerah, kjer imajo debelejši sortimenti posebno visoko ceno, je takšen način go- spodarjenja največkrat nesprejemljiv. To velja predvsem za naše visoko proizvod- ne sestoje. Gojitveni prijemi v degradiranih gozdovih na dobrih rastiščih Velike možnosti za povečanje prirastka se skrivajo v sedanjem nesmotrnem gospodarjenju z osiromašenimi gozdovi na visoko produktivnih tleh, kjer znaša let- ni prirastek pod 3 m3Jha, namesto, da bi bil od 6-1Om3/ha. Pri sedanji kon junk- turi prostorninskega lesa, bi se lahko veliko teh gozdov spremenilo brez dodatnih vlaganj v visokoproduktivne gozdove. Seveda bi morali pri izkoriščanju in spremi- njanju teh gozdov poiskati racionalno organizacijo dela. V Franciji delajo takšne »rekonstrukcije« tako, da zasadijo na obnovljenih površinah samo 1000-2000 sa- dik/ha. število sadik nameravajo v bodoče celo zmanjšati na 600-1500 sadik/ha. Računajo namreč, da bodo medprostore zapolnili z naravnimi avtohtonimi listavci, ki bodo pozneje tvorili podstojni sloj v sestojih iglavcev. Novejša izkustva na šved- skem pravijo, da je takšen način umetnega pogozdovanja bolj ekonomičen kot kla- sična prirodna obnova. Nega v takšnih kulturah je znatno lažja in cenejša kot v prirodnih mladjih in drugih mladih sestojih. Podobne proizvodne možnosti so tudi v slabih panjastih gozdovih na globokih svežih tleh, ki bi bila primerna za plantaže hitrorastočih iglavcev. Toda tudi mnogi kvalitetni gozdovi bi lahko s selektivnim redčenjem v sorazmerno kratkem času iz- boljšali svoj prirastek in dali lep dohodek. Vsi ti trije tipi gozdov zavzemajo ogromne površine; proizvodne možnosti teh rastišč še zdaleč niso izkoriščene. Proizvodna optimalizacija pa je dosegljiva brez večjih vlaganj, saj je povpraševanje po drobnem industrijskem lesu ( celuloza, plo- šče) zelo veliko. Pomen načrtne razporeditve sadik za nego novih sestoj ev Racionalna gostota sadnje pri pogozdovanjih je dopolnjena z načrtnim razpo- redom sadik. Uporabljamo pravokotniški razpored sadik v vrstah, kjer je razdalja 88 sadik v vrsti daljša stranica pravokotnika, razdalja med vrstami pa krajša stranica. S prvimi gojitvenimi postopki (nege!) odstranimo cele vrste in dobimo dvakratne razdalje med vrstami; nastane pravokotni razpored osebkov, v katerem je razdalja med vrstami daljša stranica pravokotnika. Naslednja redčenja so navadne individu- alne pozitivne selekcije. Praktičen način racionalizacije, posebno ce so sadike drage, je kombinirana sadnja teh sadik (hitrorastoči iglavci) z domačimi vrstami, največkrat v razmerju 1 : 4. če duglazijo sadimo v razmaku 5 krat 5 m, zasadimo med njo smreko v raz- miku 2,5 krat 2,5 m, je med 1600 sadikami komaj 400 sadik duglazije . Pri redče­ njih odstranjujemo le smreko, duglazija ostane do konca. Podobno lahko kombini- ramo macesen in bukev. Macesen posekama, ko doseže debelina drogov E in T, to je po 25 do 35 letih. Izkupiček zadostuje za nego bukve, do njenih prvih ko- mercialnih redčenj. število sadik po enoti površine je v celoti odvisno od izbranega gozdnogojitve- nega cilja. Pogoj za takšno racionalizacijo so kakovostne, čvrste sadike. Prednost teh sadik je tudi v tem, da hitro uidejo iz pogubnega zeliščnega sloja ter nadležni divjadi. Na ta način lahko veliko prihranimo tako pri vzdrževanju kot tudi pri negi nasadov. Pri kompletiranju (dopolnjevanju) prirodncga pomladka in pri razmestitvi sa- dik ter pri drugih posegih v gozdu, je potrebno upoštevati konkretne in specifične rastiščne in sestojne prilike, ki opredeljujejo vrsto sadik in gostoto sadnje. Uporaba kemičnih sredstev v gojenju gozdov Mineralna gnojila so pri gojenju gozdov opravičljiva le v slučaju, če jih upo- rabljamo kot sredstvo nege. Start kultur pospešimo z dodajanjem umetnih gnojil, posebej ko gre za tla dobre strukture, ki pa jim manjka eden ali več anorganskih elementov. Zadostujejo skromne doze, običajno od 80-120 gr superfosfata in od 20-30 gr nitromonkala, ki ga dodajamo v jamice ob sadnji; 2-3 leta kasneje do- damo sadiki še 40 gr nitromonkala. Tudi nekaj let pred sečnjo lahko z gnojenjem močno pospešimo proizvodni fi- niš zrelega sestaja. S vedi so z gnojenjem iz letala z 250 kg uree na 1 ha (5 let pred končno sečnjo) dosegli , da je prirastek porastel za 2m-3/ha (v 5 letih za 10 m3/ha). Tudi humus .i~ začel hitreje razpadati . S tem pa so se aktivi rale znatne količine hranljivih snovi, ki so bile 1~akopičene v organskem sloju. Ne pozabimo tudi na razne fitocidne preparate za uničevanje plevela in neže- lenih poganjkov iz panja (herbicidi, dendrocid1 in arboricidi), v kolikor ne rušijo co:;::dncga ekosistema. Zadnja leta uporabljajo razne močne translckacijske fitocide pri gojitvenih delih , posebno za devitalizacijo košev in drugih nevrednih starih dreves v mladju, ali celo pri redčenju v sestojih, ko bi posekanega lesa ne mogli ovrednotiti. Strup enostavno ubrizgamo v debla. Drevo se suši postopoma, kar je dobro za občutlji­ vo mladje. Takšna drevesa ne napadajo škodljivci, zato ni nevarnosti, da bi se le-ti prekomerno razmnožili. 89 Zaključek čeprav je videti paradoksalno, a je vendarle resnica, da v današnjem času znanstvene in tehnične revolucije, ki vedno znova vzpodbuja gospodarstvo, gozdar- stvo stagnira in zaostaja v odnosu do gibanj v ostalem gospodarstvu. Vzroki so šte- vilni in zelo kompleksni. Nekatere smo predstavili v tem sestavku. Vse bolj prodira spoznanje, da intenziviranja in pospešitve gozdne proizvodnje ne moremo doseči brez radikalnih sprememb v načinu gospodarjenja, predvsem pa ne brez novih metod in tehnike v gojenju gozdov. Sodobno gojenje gozdov je za- snovano na multifunkcionalnem izbiranju gozdnogojitvenih ciljev. Rešitve moramo iskati v proučevanju in kritični oceni novih izkustev in dosež- kov znanosti in prakse, s katerimi lahko racionaliziramo gozdno proizvodnjo, po- večamo produktivnost dela v gozdu in dosežemo večjo ekonomičnost poslovanja v organizacijah združenega dela. Predvsem moramo biti aktivnejši v odnosu do gozda kot proizvodnega sredstva, in sicer z geslom: večja vlaganja ter večja in ekonomičnejša proizvodnja. Gospodarjenje, posebno še delo pri gojenju gozdov, mora biti strogo načr­ tovano. Vedeti moramo kaj hočemo in v skladu s tem ciljem izbrati najgospodar- nejšo pot do njega. Končni cilj dosežemo prek etapnih ciljev. Organjziranje načrtnega gojenja gozdov pomeni uvajanje sodobnih tehničnih in organizacijskih rešitev ter sredstev za delo. Toda najprej moramo korigirati za- koreninjeni, tradicionalni koncept gospodarjenja z gozdovi. Ekstenzivno, z vidika gojenja gozdov, brezciljno prebiranje morajo zamenjati negovalne sečnje, ki jim obseg in obliko diktirajo cilji vsakega sestaja posebej. Glavni cilj sečenj je nega, oziroma popravljanje sestojev. Obnova gozdov naj bo le tam, kjer smo cilj gospodarjenja že dosegli , oziroma kjer negovalni ukrepi (tudi redčenje) niso mogoči. Pri tem je potrebno s selekcijo in racionalizacijo go- jitvenih del stroške gospodarjenja omejiti na gospodami obseg. Prednost imajo gojitvena dela s hitrim učinkom in z upoštevanjem rentabilno- sti takšnih vlaganj. Niti tehnične, niti biološke oblike nege gozdov ne kaže upo- rabljati na široko, če niso ekonomsko sprejemljive. V tem sestavku niso naštete številne rešitve, ki jih že uporabljamo, da bi ra- cionalizirati gojenje gozdov, čeprav marsikatera med njimi predstavlja šele začetek v iskanju racionalnejših rešitev. Lahko pričakujemo, da bodo z iskanjem novih poti nadaljevali. Pomembno je, da težave v gozdnem gospodarstvu pa tudi tekoči problemi v gojenju gozdov niso opravičilo za našo nedelavnost ali pasivnost. Nasprotno! Bud- no moramo spremljati razvoj gozdarstva po svetu in pri nas, da bi lahko pravočas­ no in v ustrezni obliki uporabili vse inovacije pri našem gospodarjenju. Tako kot vsako blagovno gospodarstvo, se mora tudi gojenje gozdov, kot znan- stvena in tehnična oblika organske proizvodnje lesne surovine, ob pospeševanju socialnih in varovalnih funkcij izpopolnjevati in prilagajati zahtevam družbe, kajti lesna masa bo še dolgo glavni gozdni proizvod in edini vir reprodukcije gozdov pa tudi vir eksistence velikega števila delavcev v gozdarstvu in v predelavi lesa. Mo- ramo torej delati načrtno in racionalno, da bi pridelali sortimente, ki jih tržišče po- trebuje, seveda po konkurenčnih cenah. če tega ne bomo dosegli, obstaja nevar- nost, da bodo drag les zamenjala druga tvoriva, kar bi še poslabšalo pogoje gozd- 90 nega gospodarjenja ter ogrozilo življenjski standard delavcev v gozdarstvu in v pre- delavi lesa. Racionalizacija je potrebna zlasti tam, kjer smo doslej dosegli relativ- no najmanj v dvigovanju rentabilnosti - to je v gojenju gozdov. Uvajanje novih, racionalnejših metod dela v gojenju gozdov zahteva nekatere organizacijske priprave: - afirmacija kreativnih sposobnosti in osebnega p1 izadevanja strokovnoteh- ničnih delavcev-gozdarjev in usmerjanje njihovega dela k ekonomsko koristnemu ter produktivnemu delu v gozdu; - rešitev nekaterih sistemskih vprašanj, zlasti revidiranje družbenoekonom- skega položaja temeljnih organizacij združenega dela v gozdarstvu; izobraževanje stalnih gozdnih delavcev in izboljševanje njihovega stan- darda; izpopolnitev sistema delitve osebnih dohodkov in uvedba stimulativnejših oblik nagrajevanja na osnovi doseženih rezultatov pri delu. ZIELGEMASSER WALDBAU ALS FAKTOR DER WIRTSCHAFTLJCHKEITSINTENSIVJERUNG IN DEN FORSTLICHEN ORGANHSATIONEN DER VEREINTEN ARBEIT Zusammenfassung Die Differenz zwischen den produzierten Holzquantitaten in Europa aber auch ander- warts in der Welt und dem Verbrauch bzw. Bedarf on Holzrohstoff ist in standigem Anwa- chsen begriffen. Es wird heraus gesehen, dass das Holzrohstoffdefiz.it zu Ende des laufenden Jahrhunderts in Europa schon 200 Millionen m3 betragen wird. Angesichts einer solchen Ent- wicklung haben einige Staaten Europas ausgesprochene Aussichten, ilne waldstandortlichen Moglichkeiten und ihre geokommerzielle Lage gut auszuntitzen. Mit der steigender Nachfrage nach Holzrohstoff andert sich das Objekt der Nachfrage. Die holzverarbeitende Industrie braucht immer mehr minderwertigeres Raumholz und Rund- holz schlechterer Qualitat. Desgleichen bietet das empfindliche Anwachsen der Ausgaben fi..ir die Arbeitskraft unter gleichzeitiger Stagnation der Holzpreise, insbesondere des Rundholzes, der Forstwirtschaft k.eine guten Perspektiven. Beinahe alJe nationalen Forstwirtschaften der europajschen Uioder befinden sich an der Rentabilitatsgrenze. Der Ausgang aus diesen Schwierigkeiten ist nur in der Rationalisierung der forstlichen Arbeiten zu suchen. Durch ein dichtcs Waldstrassennetz und die Mcchanisierung der Nutzung konnen die Produktionskosten gesenkt wcrden. Im Wald- bau ist elie Situation wegen dem Charakter der einschlagigen Arbeitcn ctwas schwieriger. Die Losung biegt in der Reduktion der manuellen Arbeit im Waldbau, in der teilweisen Mehani- sierung und in der industriellen Produktion von Forstpflanzen . Falls unser Ziel ist, weiterhin bedeutendcre Produzenten des Holzes und der finalen Holz- erzeugnisse zu bleiben, wird die Beachtung der angeflihrten Umstande in Europa notig sein. Dabei muss auch einigen Besonderheiten im Lande Rechnung getragen werden, als da sind die ungeni..igende Ausni..itzung der nati.irlichen ProduktionskapazWiten und der Mangel an Investitionsmitteln. Das fordert cine gri..indlich Auswahl von waldbauJicllen Objekten und eine Rationalisierung von waldbaulichen Arbeiten. Die waldbaulichen Arbeiten konnen eingeteilt werden in solche mit raschem Effekte und solche mit langhandigem Effekte; die letzteren erfordern auch grosscre Anlagen. Die ersten kommen in Betracht im Hochwald, in Bestanden schlechterer Qualitat auf gutem Boden und auf Fli:ichen bester Qualitat ausserhalb des Waldes (Raumpflanzungen). Eine weitere Aufgabe der Forstleute muss die Koordinierung des Bewirtschaftungssystemes, also auch der waldbau- lichcn Methoden, mit der hochletstungsHihigere Maschienerie sein. Ohne diese gcgcnscitige Anpassung wird es kcinen wirtschaftlichen Fortschritt in den forstlichen Organisationen der vereinten Arbeit geben. Die »Waldpforte« muss der Maschine gečffnet werden! Immerhin ) a startingpoint to determine critical values of S02 concentratlon in the atmosphere . Gozdarski vestnik 34, 1976, 3, p. 93-103. In Slovene, summary in German . Based on the relative capability of resistance to pol- luted air of tree species and forests composed of those spe- cies as dominants, the territory of Slovenia was dividived into five susceptibility regions . lnside of every region the critical values of the SOz concentration were established during three separate susceptibility periods of the year. The paper published contributes to the posibility of planning industrial and energetic plants as well as to the fixation of an environmental protection regime in a gives a.rea. At tbe same time the applicability of phitocoenological data to the protection of the natural environment is presented . 2.1 Relativni vrstni red drcvesnih vrst glede na odpornost 2.2 Razdelitev leta po obdobjih glede na občutljivost 2.3 Izhodišča zakona o varovanju zraka pred onesnaženjem 2.4 Grupacije gozdov glede na drevesno sestavo in relativno občutljivost do one- snaženega ozračja 3.0 Določitev faktorjev in izračun kritičnih vrednosti za posamezno skupino goz- dov po letnih obdobjih 3.1 Pregledna tabela 3.2 Obrazložitev tabele in možnost uporabe vrednosti tudi za druge komponente onesnaženega ozračja 4.0 Rajonizacija Slovenije glede na občutljivost gozdov do onesnaženega ozračja 4.1 Kartografska predstavitev * M. S., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdarstvo in lesarstvo 61000 Ljubljana Večna pot. YU 93 4.2 Uporabnost prispevka (karte) 5.0 Zaključek 6.0 Priloge 6.1 Pregledna karta v merilu 1 : 750 000 6.2 Seznam uporabljenih virov 1.0 Uvodna pojasnHa Pri določevanju kritičnih vrednosti koncentracij plinov v ozraCJu smo za iz- hodišče vzeli gozdno rastlinstvo, to je tisti del trajno eksponiranega živega sveta, ki je dokaj dobro proučen in hkrati zelo dober registrator širokega spektra posle- dic onesnaženega ozračja na okolje. Spričo pestrosti vegetacijske odeje, različne odpornosti rastlinskih vrst in spe- cifičnosti obdobij v teku leta je jasno, da ne more veljati ena sama kritična vrednost za vso Slovenijo. Deljena mora biti po predelih, ki naj se izl9čijo z ozirom na občutljivost drevesnih vrst, dodatno pa še po letnih obdobjih. Takšno razdelitev Slovenije je možno izdelati na osnovi sestojnih kart in karte gozdnih združb. Na osnovi sestojnih kart izdelana rajonizacija bi bila groba, ne- popolna in predvsem ekološko nedifinirana. Boljšo razdelitev je možno izdelati na podlagi poznavanja razširjenosti gozdnih združb, njihove celotne vegetacijske sestave in stabilnosti ekološkega kompleksa. 2.0 Izhodišča 2.1 Relativni odpornostni vrstni red drevesnih vrst Drevesne vrste z ozirom na njihovo odpornost proti onesnaženemu ozračju (S02) razvrščamo takole: a) zelo občutljivi iglavci (smreka, jelka) b) občutljivi iglavci (rdeči bor, macesen) c) občutljivi listavci (bukev) d) relativno odporni listavci in jglavci (hrasti, plemeniti listavci in črni bor) e) odporne drevesne vrste (topoli, vrbe, jelše) 2.2 Razdelitev leta po obdobjih glede na občutljivost Znano je dejstvo, da so rastline v vegetacijski dobi bolj občutljive kot pozimi. Poleg tega je še posebno izpostavljeno zgodnje obdobje rasti, ko so vegetacijski organi nežni in v intenzivni asimilaciji . Z ozirom na razlike v začetku vegetacijske dobe po posameznih fitogeografskih regijah smo začetek vegetacijske dobe posta- vili na zgodnji datum 1). marec, kai .; poprečju ustreza tudi za rane pričetke vegetacijske dobe. Izločili ~mo naslednja obdobja: A za nastop poškodb zelo nevarno obdobje od 15. 3. do 15. 7. B za nastop poškodb manj nevarno obdobje od 15. 7. do 15. 1.0. C za nastop poškodb pogojno nevarno obdobje od 15. 10. do 15. 3. 94 2. 3 1 zhodišča zakona o varovanju zraka pred onesnaženjem Zakon določa maksimalno poprečno 24-·m·no vrednost koncentracije S02 (MikD) 0,3 mg/m3 zraka in maksimalno trenutno polurno vrednost (MikT) 0,75 mg/m3 zraka; slednja ne sme biti dosežena več kot enkrat v dveh urah. Poleg tega predvideva ?akon tudi tisto kritično vrednost, pri kateri je nujno potrebno ukrepanje (ustavitev obratovanja, prehod na boljše gorivo ... ). Predlog za kritične vrednosti je 3,5 X povečana Mikr ali Miko vrednost. Gozdarji smo predlagali, naj bi te kritične vrednosti bile določene s faktorjem na Mikr in Mikn ali kot direktne vrednosti v mg/m:} zraka, ločeno po združbah in obdobjih v letnem času. Foto Marjan Solar: Vzdr- žijo le najodpornejši listav- ci Pri eni sami kritični vrednosti obstajajo naslednji pomisleki: če bi vzeli za izhodišče najobčutljivejša drevesno vrsto, oziroma gozdno zdruzbo z dominanco te vrste, bi za vse ostale odpornejše drevesne vrste naredili prestrog, težko izved- ljiv režim. Tudi v nasprotnem primeru, če bi vzeli najodpornejšo drevesno vrsto in glede na to določili kritično vrednost, ne bi ravnali prav, ker bi tako izhodišče vodilo v propad vseh občutljivih drevesnih vrst. l'v1etoda določitve po srednji občutljivi vrsti je prav tako neprimerna, ker ne bi vedeli, kje ta vrsta tvori areale in kakšen delež predstavljajo v našem prostoru. Za gozdove v okolici virov one- snaženja bi po naštetih primerih zelo redko določili pravilne kritične vrednosti: bile bi prenizke ali previsoke. V prvem primeru bi prehitro ukrepali, kar bi imelo za posledico gospodarsko škodo, v drugem pa bi povzročili škodo na rastlinstvu. Najboljšo osnovo za določitev lokalno najprimernejših kritičnih vrednosti imamo v vegetacijski karti. 95 2.4 Grupacija gozdov (v nadaljevanju gozdnih združb) glede na relativno občutljivost za S02 v onesnaženem ozračju Grupacija je narejena po dominanci drevesnih vrst v posameznih gozdnih združbah ter njihove relativne odpornosti proti žveplovemu dvokisu: a) gozdovi (združbe z dominanco) ze 1 o ob čut 1 ji vi h iglavcev (smreka, jelka) b) gozdovi (združbe z dominanco) o b č ut lj ivih iglavcev (rdeči bor m macesen)~ ta skupina zajema tudi alpski bukov gozd zaradi primesi iglavcev. c) gozdovi (združbe z dominanco) ob čut 1 ji vi h listavcev bukev. Skupino delimo na: c 1 bukove gozdove z izrazito kislo podlago c 2 ostale bukovc gozdove Foto Marjan šolar: Mrtva pokrajina v okolici Celja d) gozdovi (združbe z dominanco) r e 1 a t i v n o o d p o r n i h listavcev (hrasti in plemeniti listavci) e) gozdovi (združbe z dominanco) odpornih drevesnih vrst (topoli, vrbe in jelše) . Posamezne skupine zajemajo naslednje gozdne združbe: Skupina a Dinarski gorski gozd jelke in bukve Abieti-Fagetum dinaricum, Tregubov (1952) 1957 Predalpski gozd jelke in bukve Abieti-Fagetum praealpinum, Robič J 964 mscr. Alpski smrekov gozd Adenostylo glabrae-Piceetwn, Wrabcr 1958, 1966 p. p., Zukriegel 1973 Dinarski gozd jelke v skalovju Neckero complanatae-Abietetwn (dinaricum), Tregubov 1961 s. lat. 96 Dinarski mraziščni smrekov gozd (Calamagrostido) Villosae-Piceetum subalpinum inverzionum, Tomažič 1958 mscr. Predalpski gozd smreke v skalovju A splenio viridae-Piceetum, Kouch 1953, var. Bazzania trilobata, Košir 1957 Predalpski gozd smreke na moreni Carici albae-Piceetum, Moor 1947 var. Ostrya carpinifolia, Košir 1954 mscr. .lelov gozd s praprotmi Dryopterido-Abietetum, Košir 1965 mscr. Gozd jelke in smreke z viličastim mahom Bazzanio trilobatae-Abietetum, Wraber (1953) 1958 Jelov gozd z belkasto beki co Luzulo albidae-A bietetum, Oberdorfer 1957 s. lat. Smrekov gozd z viličastim maham Bazzanio trilobatae-Piceetum, Br.-131. et Siss. 1939 s. lat. Skupina b Dinarsko rušje Pinetum mughi ( croaticum), Horvat 1950 Alpsko rušje Rhodothamnio-Rhododendretwn hirsuti, Tregubov 1957 (non. Br.-BL et Siss. J 939) Primorski b01·ovi gozdovi Orno-Pinetum nigrae, Martini 1961 Ilirski bazofilni borov gozd Genisto triangularis-Pinetum sylvestris-nigrae, Tomažič (1940) 1971 Predalpski bazofilni borov gozd Pinetum subillyricum, Schmidt 1936 Acidofilni borov gozd Vaccinio vitis-idaeae-Pinetum sylvestris, Tomažič (1942) 1971 s. lat. Alpski bukov gozd Anemone trifoliae-Fagetum, Tregubov 1957 Skupina c c 1 Primorski visokogorski bukov gozd Luzu/o niveae-Fagetum, Tomažič 1959 mscr. Primorski bukov gozd z belkasto bekico Luzu/o albidae-Fagetum, Lohn, et Tx. 1954 submediteranewn, Košir 1974 n. n. Predalpski bukov gozd z belkasto bekico Luzu/o albidae-F age tum, Lohn, et Tx. 1 95~- 97 Ilirski bukov gozd z belkasto bekico Luzulo albidae-Fagetum, Lohn, et Tx. 1954 lllyricum, Košir 1971 n. prov. Predpanonski bukov gozd z gorsko bilnico Festuco drymeae-Fagetum, Magic 1968 Acidofilni bukov gozd z rebrenjačo Blechno-Fagetum, Horvat 1950 mscr., Marinček 1970 Acidofilni bukov gozd z vijugasto masnico Deschampsio flexuosae-Fagetum, Soo 1962 c 2 Primorski bukov gozd Seslerio autumnalis-Faget.um, Horvatič, Horvat 1950 Primorski gorski bukov gozd (Lamio) Orvalae-Fagetum, Tomažič 1958 mscr. Dinarski predgorski bukov gozd Hacquetio-Fagetum var. Geranium nodosum, Košir (1968) 1971 Dinarski visokogorski bukov gozd Adenostylo glabrae-Fagetum prealpino dinaricum, Tregubov 1962 Subalpsko bukovje Fagetum subalpinum, Horvat 1933, Tregubov 1957 s. lat. Predalpski predgorski bukov gozd Hacquetio-Fagetum, Košir 1962 Var. Anemone trifolia, Košir 1968 (1971) Predalpski gorski bukov gozd (Dentario) Enneaphylli-Fagetum var. Anemone trifolia, Košir (1968) 1971 Predalpski visokogorski bukov gozd Adenostylo glabrae-Fagetum prealpinum, Smole 1971 mscr. Preddinarski predgorski bukov gozd Hacquetio-Fagetum var. Ruscus hypoglossum, Košir (1956) 1961 Preddinarski gorski bukov gozd ( Dentario) Enneaphylli-F age tum, Košir (1956) 1961 Preddinarski visokogorski bukov gozd (Dentario trifolie-Cardamino) Savensi-Fagetum, Košir (1962) 1971 Termofilni bukov gozd Ostryo-Fagetum, Wraber 1954 mscr., p. p. Predalpski termofilni bukov gozd Carici albae-Fagetum, Moor 1952 var. Anemone trifolia, Robič 1964 mscr. Bukov gozd s šašulico Calamagrostido variae-Fagetum, Tomažič 1961 mscr. Bukov gozd s kresničevjem Arunco-Fagetum, Košir (1961), l971 s. lat. Dinarski gozd javorja in bukve Aceri pseudoplatani-Fagetum dinaricum, Wraber (1960 mscr.), Zupančič 1967 98 Preddinarski bukov gozd z javorjem in polžarko lsopyro-Fagetum> Košir (1961) 1971 Bukov gozd z gradnom Querco petraeae-Fagetum> Košir (1961) 1971 Skupina d Obmorski grmičav gozd kraškega gabra Car pine tum orienta/is ( croaticum), Horvatič 1939 Primorski nižinski gozd gradna in belega gabra Hacquetio-Carpinetum var. Ruscus aculeatus, Košir 1974 n. n. Primorski gozd gradna, puhastega hrasta in kraškega jesena Orno-Quercetum petraeae-pubescentis, Košir 1974 asoc. prov. stadij: S es/eria autumnalis-Ostrya carpinifolia Dinarski nižinski gozd gradna in belega gabra Hacquetio-Carpinetum var. Geranium nodosum> Košir 1974 n. n. Predalpski nižinski gozd gradna in belega gabra Hacquetio-Carpinetum var. Anemone trijolia, Košir 1974 n. n. Preddinarski nižinski gozd gradna in belega gabra z vimčkom Hacquetio-Carpinetum, Košir 1974 n. n. Zorn 1968 mscr. var. Empimedium alpinum Predpanonski nižinski gozd gradna in belega gabra Hacquetio-Carpinetum var. Carex pilosa, Košir 1974 n. n. Termofilna združba gabrovca in omelike Cytinsantho radiati-Ostryetum, Wraber 1960 Dinarski bazofilni gozd puhastega hrasta z gabrovcem m jesensko vilovino Cytiso purpurei-Quercetum pubescentis var. Ses/eria autumnalis, Tomažič (1947) 1971 n. prov. Predalpski grmičav gozd gabrovca in kraškega jesena Ostryo-Ornetum, Aichinger 1933 mscr. Preddinarski bazofilni gozd puhastega hrasta in gabrovca Querco pubescenti-Ostryetum, Horvat 1938 Preddinarski bazofilni gradnov gozd Lathyro nigri-Quercetum petraeae, Horvat (1938) 1958 Visokogorska šotna barja Oxyccoco-Sphagnetea Gozd doba, belega gabra (jn ozkolistnega jesena) (Querco) Robori-Carpinetum, Wraber 1968 in Stellario bulbosae-Carpinetum, Tomažič (1929) 1960 mscr. Gozd lipovca in ostrolistnega javorja Tilia cordatae-Aceretum platanoidi, Košir 1954 s. lat. Ilirski gozd gorskega javorja in bresta Aceri pseudoplatani-Ulmetum, Tomažič 1947 s. lat. Primorski gozd gorskega javorja in bresta (Lamio) Orvalae-Aceretum pseudoplatani, Tomažič 1959 mscr. Gozd gorskega javorja in velikega jesena A ce ri pseudoplatani-Fraxinetum, Ttiexen 193 7 99 Skupina e Vrbovje Salicetae purpureae, Moor 1958 Logi sive jelše Alnion glutinoso-incanae, Oberdorfcr 1953 Logi črne jelše Alnetea glutinosae, Br.-Bl. et Tx 1943 3.0 Določitev faktorjev in izračun kritičnih vrednosti koncentracij 802 za posa- mezno skupino gozdov (združb), ločeno po letnih občutljivostnih obdobjih Za osnovo pri določitvi faktorjev in za izracun kritičnih koncentracij smo vzeli podatke iz literature in lastne raziskave. Na podlagi meritvenih podatkov (koncentracij S02) in poškodb v znanih pogojih, smo ob poznavanju relativnega odpornostnega vrstnega reda drevesnih vrst izračunali naslednje kritične vrednosti: 3 .l Pregledna tabela Tip gozda - Kritična koncentr. Letno SO:! v mg/m~ zraka skupina gozdnih obdobje Faktor Opombe združb MIKT 1 MIKo Gozdovi zelo A 1,00 0,75 0,30 osnovni izhodiščni občutljivih iglavcev B 1,33 1,00 0,40 iglavci, občutljivi tudi c 2,00 1,50 0,60 pozimi Gozdovi A 1,33 1,00 0,40 občutljivih iglavcev B 2,00 1,50 0~60 c 4,00 3,00 1,20 macesen Gozdovi A 1,33 1,00 0,40 bukev spomladi občutljivih listavcev B 2,00 1,50 :0,60 c 8,00 6,00 2,40 praktično neomejeno Gozdovi relativno A 2,00 1,50 0,60 odpornih listavcev B 2,70 2,00 0,80 c 8,00 6,:00 2,40 neomejeno Gozdovi odpornih A 2,7.0 2,00 0,80 dreves nih vrst B 4,00 3,00 1,20 c 8,00 6,00 2,40 neomejeno 3.2 Obrazložitev tabele in možnost uporabe podatkov Koncentraciji 0,75 mg S02/m3 zraka in 0,30 mg S02/m:J zraka, določeni kot najvišji dopustni MIK:r in MIKn vrednosti, sta vzeti kot osnova. Ti vrednosti v združbah zelo občutljivih iglavcev v prvi dobi rasti ne smeta biti preseženi (faktor 1 ). lglavcj razen macesna tudi pozimi delno lahko sprejemajo snovi iz onesnaže- nega ozračja, zato morajo tudi v tem letnem obdobju koncentracije ostati raz- 100 merama nizke (MlKT 1,5 mg in MIKn 0,45 mg so~/m3 zraka). Popolnoma dru- gačna slika je pri listavc1h. Skupina c (bukev) ima v obdobjih A in B nizke vrednosti (je zelo obcutljiva). V obdobju C (obdobje zunaj dobe rasti) pa so kon- centracije praktično neomejene. Odporni listavci so najmanj še enkrat bolj odporni kot bukev, zato so tudi vrednosti še enkrat višje. 4.0 Rajonizacija Slovenije glede na občutljivost gozdov za S02 v onesnaženem ozračju 4.1 Kartografska predstavitev Združene ugotovitve, prenesene na karto manjšega merila, nam dajo grob, a uporaben pregled, kje v Sloveniji vladajo za dopustne in kritične koncentracije blažji in kje strožji pogoji. Takšna karta je prispevku tudi priložena v merilu 1 : 750 000. Na njej je prikazanih vseh pet skupin gozdnih združb. Pri skupini C (bukovi gozdovi) so ločeno prikazani bukovi gozdovi na izrazito kisli podlagi. Tla pod temi gozdnimi združbami so bolj labilna, zato morajo imeti areali teh združb nekoliko strožji režim. Posebne kritične vrednosti pa za to podskupino nismo določali. Zaradi majhnega merila je karta poenostavljena, manjše enote so priključene večjim; merilo združevanja je bila občutljivost drevesnib vrst. Karta gozdnih združb večjega merila (1 : 10 000) nam omogoča točno lokalno rajonizacijo določenega predela z ozirom na občutljivost gozdov g!ede na one- snaženo ozračje. 4.2 Uporabnost prispevka (karte) Uporabnost pri nas prvič prikazanih ugotovhev je dvojna. Na podlagi izdelanih predlogov in rajonizacije lahko bolj načrtno pristopimo k sanaciji akutnih žarišč plinsko poškodovane gozdne vegetacije v Sloveniji. Osvojitev in upoštevanje predlaganih kritičnih vrednosti bi zagotovilo znosne plinske pogoje, prirodno regeneracijo vegetacije oziroma uspeh pri sanacijskih ukrepjh. Pri načrtovanju gospodarskih dejavnosti , ki ne morejo biti brez škodljivih stranskih učinkov, nam izdelana rajonizacija v manjšem merilu omogoča smotrno načrtovanje gospodarske dejavnosti v določeni regiji. Izdelana rajonizacija v manjšem merilu nam omogoča pravilno načrtovanje gospodarskih dejavnosti določenega prostora. Ob neizbežni graditvi industrijskih objektov ali objektov za proizvodnjo energije (termoelektrarne) na določenem kraju pa imamo izdelane norme o kritičnih koncentracijah, ki zagotavljajo ohra- nitev neposrednih koristi gozdov. Karta večjega merila vsa omenjena dejstva samo še bolj točno opredeljuje. 5.0 Zaključek V prispevku sem skušal prikazati eno izmed možnosti uporabe fitocenologije pri danes zelo pomembnem vprašanju varstva naravnega okolja. Prav nepozna- vanje ekologije, biogeocenoz in stabilnosti določenih ekosistemov je marsikje po- 101 S.R. SLOVENIJA PREGLEDNA KARTA GOZDOV SRS PO OBČUTLJIVOSTI 1:750000 NAPRAM S 02 tO ) O lowe.., ........ ___ ..,.., lU 2C J() \ '' ~ ~ ~,::~&9~'1. LEGENDA : a) gordovi zelo ob č u t lJ ivih rgl~vccv , . ... .. ... . \9!/!Y '!,Q:-j~~)·),t'?/~/;;~. ;WAM''~(' b) go2dovi občutiJivrh rg lilv r:e v c) gozclovr ob č utlj r vih listavcev c 1 - na llrall!O krslo podlagr c,- na ostalih podla g" h d) gordovi rel~tivno odpornilr listavcev e) gordovi odpornrh lis tavcev 1) vecjil s trnjena negozdna podrocja 9) neploden svel nad ~o-,:>Ve- soljska ladja«, to je zaprt ekosistem z edi- 125 n;m stalnim dotokom energije - od sonca. Gre za osnovne spremembe v pojmovanju življenja - s poudarkom na njegovi kako- vosti in ne količini. Narodni dohodek, na- primer, pravijo avtorji, je brez dvoma kori- sten ekonomski pokazatelj , ki pa ne izraža stopnje svobode, zdravja, enakosti, socialne pravičnosti itd. v neki družbi. Kot alternativo družbi z najvišjim bruto proizvodom postav- ljajo idealiziran Bouldingov model družbe brez rasti števila prebivalstva, brez izkori- ščanja neobnovljivih naravnih bogastev in brez človekovih vplivov na okolje. Prehod iz starega tipa ekonomskega reda bi zahteval temeljito preporazdelitev bogastva med na- rodi, kar je tudi verjetno najpomembnejša to(;ka med sicer pesimističnimi sklep; z~:..!nje­ ga poglavja. Pri vsej svoji polemičnosti in bogatih infor- macijah, knjiga vendarle ne izpolni vseh pri- čakovanj. Po naslovu sodeč, bi pričakovali, da bo podala vsaj bežen prikaz tistega, kar naj bi humana ekologija bila: veda o razmerju med človekom in njegovim okoljem z obojestran- skim vplivom . Kdor bo knjigo bral, bi utegnil dobiti napačno predstavo o človeški ekolo- giji . Navsezadnje to Je ni veda o vplivu člo­ veka na okoije, ampak tudi obratno. Vidik s katerega je delo pisano, ugotavlja, da člo­ vek, če že ni gospodar svojega okolja, lahko vendarle z veliko suverenostjo usmerja doga- janja v njem pa čeprav le v slabo. človek v tej soodvisnosti z okoljem ni vselej samo aktiven: ravno v tradicionalnih prilagoditvah okolju pa bi morali iskati poti naprej . Moti tudi nesorazmerje med prvim delom, ki obravnava stanje in drugim, ki govori o rešitvah. Videti je, da tudi ta, kot mnoge druge knjige, trpi za »sindromom zadnjega poglavja«. Tu so kljub ključni pomembnosti na kratko odpravljene novosti, ki imajo usodo, da se morajo le počasi prebijati od zadnjega poglavja proti prvemu in odtod na platnice knjig, kjer se rojeva nova veda. Podobno kot Meadowsova knjiga Meje rasti, ki je prevedena tudi v slovenščino, je naša knjiga opomin človeku, da živi v zelo labilnem ravnotežju s svojim okoljem. Takšna pa je za vsakogar, ki upravlja z naravnimi bogastvi in o njih razmišlja torej tudi za gozdarja - obvezno čtivo . mgr. Boštjan Anka Gozdni požari v Zahodni Nemčiji Lani avgusta so ognjeni zublji pestili tudi nemške gozdarje. Ogenj je uničil 8300 ha gozdov na Saškem. Gasili so z vso razpoložljivo gasilsko mehanizacijo Saške in severne Francije (avtomobili, avtomati, letala). 13. avgusta je gasilo 11.000 ljudi. škoda je ogromna. Kot povsod pri to- vrstnih katastrofah tudi tu ne gre le za neposredno škodo (zgoreli les), temveč za mnogo trajnejše posledice . V takšnih slučaj ih zgori namreč tudi tisočletja zgra- jevana naravna harmonija (biocenoza) žive in mrtve prirode. Takšne škode pa naš ra- zum ne more oceniti. Lesna Slovenj Gradec Gozdarsko pa tudi lesarsko izobraževa- nje je v Lesni .dobro organizirano. V okvi- ru podjetja delujeta dislocirana o-ddelka Gozdarskega šolskega centra iz Postojne ter Srednje lesarske šole iz Ljubljane. Gozdar- ski oddelek vodi prizadevna Rija Sekirni- kova, dipl. inž. gozd ., ki »nepopustljivo« izobražuje nove mlade ljudi, ki so si po- iskali delo v gozdu . Na oddelku izobražu- ZAIPUS NA lB tLJ IK V Il Foto: prof. Franjo Rainer jejo univerzalne gozdne delavce-gez- darje pa tudi gozdarje-specialiste. Kakšen vtis imajo o tem šolanju, so ·povedali v svojem časopisu VIHARNIK. Vsi so s šolanjem zelo zado-voljni, le ·nekaterim se je stožilo po lepem -sečišču, ·ki so ga morali zaradi šolanja zapustiti. Zanimiva je tudi njihova ugotovitev, da bi moralo biti več teorije in manj praktičnega dela. Hvalevredna ukaželjno-st! Novi častni in zaslužni člani ZIT GL Izredni občni zbor ZIT GL v Kočevju, ki je bil 19. 12. 1975, je imenoval nove častne in zaslužne člane. Danes jih bomo le našteli, v eni od prihodnjih številk pa bomo objavili tudi kratke utemeljitve. častni člani: Binter Franc, gozd . teh. Postojna, Miloš Kelih, v. gozd. teh. Bled, Gregor Kersnik, dipl. ·inž. gozd. Ljubljana, Viljem Kind- Jer, gozd. teh. Postojna, prof. Ivo Kle~ menčič, dipl. inž. gozd. Ljubljana, M-ilan Kudcr, dipL inž. gozd. Ljubljana, Franjo Pahernik, dipl. inž. gozcl. Maribor, Anton Poljšak, gozd. teh. Postojna, Karel Ra- kušček, gozd. teh. Maribor, Franc Sajovic, gozd. teh. Postojna, Venceslav Stravs, gozd. teh. Tolmin. Zaslužni člani: Dušan Dobnik, dipl. inž. gozd. Logatec, Cvetko čuk, dipl, inž. gozd. Bled, Mirko Pečar, dipl. inž. gozd . Novo mesto, Anton Prelesnik, dipl. inž. gozd. Kočevje, Marija Tavčar, dipl. inž. gozd. Ljubljana. Nov ul>ravni odbor sekcije za žlahtnenjc gozdnega drevja Lani v jeseni je sekcija izvolila nov upravni odbor, kateremu predseduje prof. Milorad Jovančevic (Gozdarska fakulteta 126 Sarajevo), podpredsednik je prof. dr. Mirko Vidakovic (Gozdarska fakulteta Zagreb) in sekretar Todor Mikic, dipl. inž. gozd. (Goz- darska fakulteta Sarajevo). ''oružabna prireditev gozdarjev in lesarjev je uspela ZIT GL je novembra lani oživila tradi- cionalno družabno srečanje gozdarjev in lesarjev. že nekaj let namreč tradicional- nih gozdarskih brucovanj ni bilo. Novi upravni odbor se je odločil prekiniti to gozdarsko pasivnost in se je zagrizeno lotil organizacije te prireditve. Ni obupal, če­ prav se je srečevaL z mnogimi težavami. Malo je bilo tistih, ki so delali: predsed- nik, tajnik pa predsednikova žena in še eden ali dva. žal so bili prikrajšani še za tisto poplačilo, ki bi jim kot organizator- jem največ pomenilo, namreč poplačilo z velikim Ddzivom lin številno udeležbo. Zlasti GOZDARJEV je bilo malo. Vsi udeleženci, kakih tristo jih je bilo, pa so si edini, da je bilo zelo prijetno in da je prireditev zelo uspela. Vse pa kaže, da je pasivnost in neod- zivnost tistih, ki jim je bila prireditev na- menjena, zapečatila usodo teh lepih go- zdarskih prireditev. Letošnji prireditelji - garači so se namreč zakleli, da se česa podobnega nikdar več ne bodo lotili. Svicarji in sečnja Nedavno je v švici posebna komisija pripravila ))Smernice in predloge za izde- lavo kompleksnega načrta gozdarske in lesarske gospodarske politike za švicarske gozdove«. V tem poročilu predlagajo po- večanje obsega sečenj v švici. Sedanje 4 mHijone kubikov poseka naj bi dvignili na 7 milijonov kubikov v naslednjih 20-30 letih. Izhodišči za takšna predvidevanja sta: Zastarčene gozdove, katerih proizvodnja in regeneracija pešata, je treba obnoviti. V bodoče je treba varovati varovalne in splošnokoristnc funkcije švicarskih go- zdov. Neue Zuricher Zeitung. 8. l. 1976 Samo mJada duglazija rodi zdravo seme Izkušnje naših gozdarjev kažejo, da Je mlada duglazija (20 let) rodi zdravo se- me. Starejši sestoji tudi redko rodijo. Seme starejših dreves je gluho celo do 95 °/o. Isti pojav so ugotovili jugoslovanski ge- netiki na zboru lani v jeseni. Makedonci so to opazili v svojih manjših semenskih sestojih duglazije v Lesnički Reki in v Kožuf-Mala Kruša. Matko Lipovšek, inž. gozd. Predpisi so zastareli čeprav imamo slovensko gozdarstvo v glavnem že reorganizirano po novih ustav- nih in samoupravnih načelih pa predpisi o ugotavljanju sredstev za sklade skupne porabe in za ugotavljanje sredstev za oseb- ne dohodke v gozdarstvu govorijo le o ugotavljanju na ravni delovne organiza- cije. Uradni list SRS 29!75 objavlja meto- dologijo za spremljanje uveljavljanja sa- moupravnega sporazuma po TOZD. Tudi republiški sindikat za gozdarstvo in lesar- stvo meni, da je potrebno zbirati podatke po TOZD. Slej ko prej pa bo potrebno nekaj časa zbirati podatke še po TOZD in po delov- nih organizacijah. KK Ptuj, TOZD gozdarstvo Slovenska samoupravna interesna skup- nost za gozdarstvo je dobila novega člana. TOZD gozdarstvo KK Ptuj je od l. l. 1976 članica te skupnosti. Do sedaj so bili podpisniki sporazuma s kmetijci, odslej pa bodo ravnali po sporazumu o delitvi dohodka panoge- gozdarstvo. Novo priznanje slovenskim gozdarjem Poročali smo že (1. št. GV 1976) o uspešni ekskurziji najbolj znanih evrop- skih gozdnih genetjkov po Jugoslaviji v lanskem letu. Organizirala, strokovno obli- kovala ter izpeljala sta jo Matko Lipov- 127 šek, direktor Semesadike iz Mengša m mgr. Sonja Horvat-Marolt. Na septembrskem zasedanju sekcije za genetiko in žlahtnenje gozdnega drevja pri skupnosti znanstveno-raziskovalnih or- ganizacij gozdarstva in lesne industrije pa je upravni odbor te sekcije izbral za svo- ja nova člana tudi prav ta dva znana slo- venska gozdarja. Upravni odbor ZIT GL se približuje bazi. V preteklem letu se je UO redno mesečno sestajaL Da bi bilo delo čim manj formalistično, je organizi- ral svoje seje v različnih predelih Slove- nije, kjer so bile obravnavane teme, spe- cifične za ta področja. Ker sestavljajo UO delegati iz vse Slovenije, je bila lahko iz- menjava izkušenj zares plodna. V lanskem letu so bile seje UO v Lipici (marca), Po- stojni (maja), v Nazarjih (junija), Logatcu (julija), Kočevju (septembra), Celju (ok- tobra) ter na GG Ljubljana (decembra) . Druge seje so bile na sedežu ZIT GL v Ljubljani. Gozdarske plače Po poročilu republiške SDK je gozdar- stvo med panogami, v katerih se je popreč­ ni osebni dohodek, v primerjavi z istim ob- dobjem lani, najmanj povečal in kjer so osebni dohodki med najnižjimi v Sloveniji. Tu je tudi vzrok, da je gozdarstvo izko- ristilo samo 81,19 0/0 dogovorjenih sred- stev za osebne dohodke po samoupravnem sporazumu. Celotno slo·vensko gospodar- ~.~---------------- 128 stvo pa je izkoristilo kar 96,87 o;o dogo- vorjene kvote. Zapisnik seje komisije za samoupravno sporazumevanje v gozdarstvu 13. l. 1976. Slovenski gozdarji v Sudanu Januarja 1976 je ekipa slovenskih go- zdarjev odpotovala v Sudan, kjer bo za- čela opravljati posebno strokovno nalogo. V ekipi so dr . Košir (Sekretariat za go- zdarstvo), Pavlovec (ZKGP Kočevje) in Petrič (Slovenijales) . Zaenkrat še nimamo poročil, kako jim gre, ker se do sedaj naši reviji še niso oglasili. Ko bo to besedilo v 3. št. GV izšlo, bodo fantje že nazaj in prepričani smo, da bodo lahko povedali rnarsikakšno za- nimivost. Zveza inženirjev in tehnikov Slovenije je s 1. januarjem 1976 prevzela izključno prodajo jugoslovanskih standardov za Slo- venijo, kakor tudi vseh drugih publikacij, ki jih izdaja Jugoslovanski zavod za stan- dardizacijo v Beogradu. Cene za standarde so navedene v kata- logu JUS. Podrobnejše informacije daje Zveza in- ženirjev in tehnikov Slovenije, Erjavčeva 15, Ljubljana. Telefon 061/21-942. UDK 634.0.901(73) Gozdarstvo - multidisciplinaren poklic Francois Mer gen"' Mer gen , F.: Gozdarstvo - multidisciplinaren po- klic. Gozdarski vestnik 34, 1976, 4, str. 129-137. V slo- venščini, povzetek v angleščini. Američani so definirali gozdarstvo kot stroko, znanost in umetnost, ki je na različne načine povezana z okoljem. Ljudje postopke gozdarjev mnogokrat ocenjujejo laič­ no, zato prihaja do neljubib konfliktov. Kajti ljudje so p1vjnsko in kompleksno vezani na okolje in zanj občutljivi. Znanja o varovanju okolja pa nimajo. Gozdarstvo v Ameriki ima posebno nalogo: nuditi )ju- dem možnost za naravno rekreacijo (potovanje, plavanje, lov, ribarjenje, sončenje, sprehodi v naravi itd .) ter uprav- ljanje z rekreacijskimi objekti. Ta usmerjenost gozdarstva je institucionirana s posebnimi oddelki na ameriških goz- darskih fakultetah. Mer gen, F.: Gozdarstvo - multidisciplinaren po- klic (Das Forstwesen - ein multidisziplinarer Beruf). Goz- darski vestnik 34, 1976, 4, pag. 129-137. In Slovene, sum- mary in English. Die Nord-Amerikaner definieren das Forstwesen als eioe Wissenschaft und Kunst, welche in verschiedenen Rich- tuogen mit der Umwelt verbunden ist. Die forstlichen Mass- nahmeo werden von der Bevolkerung oft Iaienhaft gewertet, desbalb unliebsame Konflikte entstehen. Die Leute sind namlich an ihre Umwelt komplex gebunden und fi.ir deren Geschick eingenommen, sie entbehreo aber das Wissen, das zu deren Erhaltung notig ist. Das nordamerikanische Forstwesen hat besondere Auf- gaben, namlich der Bevolkerung Moglichkeiten zur Er- holung in der Natur ZLI bieten (Wandern, Schwimmen, Jagd, Fischen, Sonnenbaden, Spaziergange u. a. m.) und die Er- holungsanlagen zu verwalten. Diese Ausrichtung des Forst- wesens ist mit bcsonderen Abteilungen an den nordameri- kanischen Universitaten institutiooalisiert. V skladu z opredelitvijo Društva ameriških gozdarjev je gozdarstvo »znanost, umetnost in praksa gospodarjenja in izkoriščanja naravnih bogastev, ki se pojav- ljajo na gozdnih površinah ali v zvezi z njimi, v korist človeštva. K tem bogastvom prištevamo drevje in druge rastline, živali vseh vrst , podnebje in tla ter pripada- joči zrak in vodo«. Po tej definiciji je torej gozdarstvo stroka, znanost in umet- nost, na različne načine neposredno povezana z okoljem. čeprav je gozdarska *- Francois Mergen, profesor gozdarstva. Univerza Yale, Fakulteta za gozdarstvo in ekologijo, New Haven, Connecticut USA. 129 stroka v ZDA stara šele približno 80 let, pa je bil njen neposredni vpliv na okolje zelo velik, saj sodi pod gozdarsko upravljanje, dejansko ali potencialno, ena tretjina ozemlja ZDA. Glede na način šolanja in nazore posameznih univerz interpretirajo gozdarske fakultete svoje cilje in namene različno. Na fakulteti za gozdarstvo in sorodne vede v Yaleu menimo, da se gozdarstvo v najožjem pomenu ukvarja z znanstve- nim in dolgoročnim obravnavanjem gozdnih ekosistemov v korist človeštva. Ukvarja se z znanstvenim uravnavanjem ekosistema v mejah omejitev in zahtev, ki jih postavlja socialno-ekonomski sistem - in se zaveda svojih dolgoročnih odgovornosti za rezultate. Obstajajo medsebojni vplivi med cilji mnogostranskega izkoriščanja, in sicer tako, da zadevajo ekosistem in socialno-ekonomski sistem. V skladu s tem nazorom gozdarska veda ni samo direktno povezana s pro- blemi okolja, ampak je njihov sestavni del, kajti vplivi okolja v celoti vključujejo fizikalne, biološke, kulturne in socialne okoliščine, ki delujejo na živa bitja bodisi posamezno ali povezano. Kar se tiče sedanje bojazni za okolje, je pomembno, da ima gozdarska veda precej izkušenj z dvema velikima problemoma, ki ju je začela družba šele pred nedavnim upoštevati. Prvič: gozdarstvo je zdaleč najzgodnejši izoblikovani upo- rabnik ekološke znanosti; to, kar se zdaj imenuje gozdarska ekologija, je bilo v zahodni Evropi pravzaprav znanstvena panoga, še preden so iznašli pojem »eko- logija«, in gozdarski znanstveniki so bili med ustanovitelji ekološkega društva v Ameriki. Drugič: zaradi dolge življenjske dobe gozdnih dreves so se morali gozdarji vedno znova spoprijemati s težavami, ki jih prinašajo veliki časovni razponi in ki jih je treba upoštevati, če hočemo doseči, da bodo obnavljajoča se življenjska bogastva neprenehoma na razpolago našim potomcem. Na področju gozdarske ekonomike se npr. zelo resno ukvarjajo s časovnimi razponi, o katerih konvencionalni ekonomisti menijo, da sploh niso ekonomični. Ker so gozdarji praktično ekologi, nimajo samo direktnega vpliva na fizikalno, biološko, estetsko in zdravstveno stanje gozdov, lovišč in nepoljedelskih površin, ampak vplivajo tudi na zdravje in blaginjo mestnih prebivalcev s tem, da jih oskrbujejo z vodo iz gorskih porečij in skrbijo za čistejši zrak- da ne omenjamo številnih in raznovrstnih rekreativnih in udobnostnih vrednot, ki jih uživajo mili- joni državljanov. čeprav imamo Jahko gozdarstvo za zaokroženo vedo, so izobraževalni pro- grami gozdarjev in njihova aktivnost multidisciplinarni in vedno povezani tudi z drugimi vedami. Razen tega so poleg natančno določenih predmetov na uni- verzi na preddiplomski stopnji obvezno vključeni tečaji s področja geologije, ekonomike, statistike, patologije, entomologije, gospodarjenja in kemije. Na po- diplomski stopnji je specializacija zaželena ali obvezna, toda vedno je poudarek na interdisciplinarnosti. Ena izmed nalog gozdarja je, da ovrednoti problem, pripravi akcijski načrt in ga izvrši. Prav zaradi tega faktorja je naša stroka enkratna v primerjavi z delom mestnih in krajinskih planerjev in arhitektov, kjer se vsak korak slehernega po- stopka uresničuje s pomočjo različnih poklicnih profilov. Poleg tega je tudi časovni faktor teh odločitev enkraten, posebno pri ukvarjanju z rastlinami, ki imajo dolgo življenjsko dobo; odločitve, bodisi pravilne ali napačne, imajo na ta način dolgoročne posledice. Nihče ne trdi, da selekcija pridelkov v poljedelstvu 130 Urejena pokrajina v švici ni pomembna, toda kmetje imajo opraviti s kulturami, katerih življenjska doba je kratka, in če se pri izbiri kulture zmotijo, je izgubljeno le eno leto prizadevanj. Nasprotno pa nas bodo napake v gozdarstvu spremljale še dolgo in drevje bo žrtev naših zmot. Gozdarstva ne moremo prakticirati v praznem prostoru, saj je vezano na zemljo z njeno zapleteno celoto fizikalnih, bioloških in predvsem člo­ veških aspektov posameznih rastišč. Ko se je pojavilo zanimanje za okolje, so lahko dobronamerni in prizadevni državljani sami postali ekologi, v gozdarski stroki pa je ekologija že od začetka vsakdanji koncept. Zaradi vsebine svojega študija gledajo gozdarji bolj prizadeto in z vecJim realizmom na pomen interdisciplinarnega pristopa k reševanju problemov kot strokovnjaki v tistih strokah, ki imajo dobro izoblikovane programe. Da bi osvetlil neposredno povezanost z okoljem na interdisciplinarni osnovi, bom obravnaval kritike in predstave o gospodarjenju z gozdovi v skladu s politiko mnogostran- skega izkoriščanja. Morda bi moral tu omeniti, da precejšen del naših gozdov ne upravljamo na mnogonamenski osnovi, ampak le za primarne namene, in sicer zaradi manj pomembnih dobrin ali proizvodov, ali pa za en sam namen. Primeri za takšne izjeme so območja vododelnic, gozdovi mehkolesnih drevesnih vrst, gozdovi plutovca in pušče. Vsaka izmed teh kategorij predstavlja poseben pro- blem, izziv in priložnost. Pred fazami gospodarjenja in med njihovim izvajanjem sestavljajo kompleks postopkov: ugotovitev upravičenosti do uporabe, izmera zemljišča jn snemanje na samih tleh ali iz zraka. Izdelani zemljevidi vsebujejo informacije s področja geo- logije, osuševanja, topografije, proizvodnosti rastišč in drugih fizikalnih značil­ nosti zemljišča, pa tudi inventarizacijo prjsotnega rastlinstva in gostoto živalskih populacij. Glede na namen lahko ti zemljevidi vključujejo tudi vzorce predelov, zaščitenih pred dežjem, gostoto dopustnikov in druge kriterije sociološkega po- mena. Poleg dejavnosti, kj se ukvarjajo s fizikalnimi lastnostmi velja posvetiti pozornost opredelitvi zemljišč, razdelitvi območja, lastninskim problemom in fi- nančnim omejitvam. Pomlajevanje Faza pomlajevanja je zelo pomembna, bodisi da začnemo z že obstoječim gozdom ali pa si vzgojimo novega. Pri že obstoječih gozdovih je treba zaporedne razvojne stopnje pospeševati ali pa opočasniti, da lahko obdržimo eno ah več drevesnih vrst, ki jih želimo. To zahteva dobro poznavanje fiziologije različnih pomembnih stopenj v življenjskem ciklu dreves in hkratno upoštevanje fizikalnih faktorjev rastišča, ker le-ti vplivajo na uspešno kalitev semen in na preživitev v boju za obstanek z drugimi rastlinami in živalmi pod zemeljsko površino in na njej. Nekatera drevesa se najbolje obnavljajo v polni svetlobi, medtem ko druga zahtevajo delno senco; nekatere vrste semen kalija le v prsti, ki je bogata z mineralnimi snovmi, druge spet najbolje uspevajo v organskih tleh. Požar v zgodnji dobi pomeni za nekatere drevesne vrste zanesljivo smrt, drugim pa je ogenj potreben, da odpro storže in sproste semena; ogenj odpravlja pri nekaterih dre- vesnih vrstah tudi glivična obolenja. Faza pomlajevanja je ena najbolj pomembnih v gospodarskem gozdu, ker vpliva na učinek sečoje in na okolje. Marsikatera posekana površina, posebno če je obsežna in popolnoma otrebljena in če so pri spravilu uporabljali težke 132 stroje, ni prijetna na pogled. Vendar je sečnja začetek ponovnega rojstva gozda, če jo izvajamo po primernih metodah. Teoretično naj bi bil novi gozd izboljšava obstoječega stanja, a kakor pri vsakem »rojstvu«, naj bo to nastanek novega mesta na ruševinah starega ali rojstvo otroka, je ta razvojna stopnja neestetska. Na podlagi poznavanja meteoroloških značilnosti posameznega območja in upoštevajoč lego, geologijo, nujnost osuševanja in plodnost so potrebni veliki tehnični napori za pogozditev ali za obnovo gozda. V predelu Pocosin v Južni Karolini je treba npr. potegniti razvejano mrežo osuševalnih jarkov in dvigniti saditvene površine pred sajenjem, medtem ko je na območjih mejne količine dežja in velike evapotranspiracije ali naglega odplakovanja potrebno graditi terase ali pa bujno rastje odstraniti s pomočjo mehanskih in kemičnih sredstev. Ko se pojavi pomladek, lahko postaneta zaščita in nega drevja kompleksni. Glede na drevesno vrsto in intenzivnost gospodarjenja lahko uporabimo insekti- cide, fungicide, gnojila, sredstva za odganjanje divjadi ali herbicide, bodisi s pomočjo ročne opreme ali pa z zapleteno mašinerije, npr. z letali ali helikopterji. Biološko zatiranje s pomočjo bakterij, parazitov ali virusov je bilo npr. uspešno pri nekaterih vrstah škodljivih žuželk. Za mnoge izmed teh postopkov je po- trebno znatno tehnološko znanje pri načrtovanju cest, kanalov, mostov in začasnih letališč, da se zmanjša zemeljska erozija na minimum in ohrani prijeten videz okolja. Kot smo že omenili, uporabljamo v nekaterih okoliščinah in pri nekaterih drevesnih vrstah požar za reguliranje bujne vegetacije in nevarnih glivičnih in- fekcij. V številnih primerih požgemo steljo na obsežnih gozdnih površinah s kontroliranim požarom, s čimer ob upoštevanju prevladujočega vetra preprečimo, da bi ogenj postal premočan. Uspeh lakih kontroliranih požarov je odvisen od poznavanja tako makro- in mikroklimatskih pogojev kot tudi od razumevanja fizikalnih lastnosti in vlažnosti goriva, ki vzdržuje ogenj. Gospodarjenje Ko se pomladek uveljavi, moramo razviti strategjjo gospodarskih ukrepov, da bi bil rezultat čim boljši. Razvili so že kompleksen računalniški program, ki po- ustvarja rast in obnašanje gozda v najrazličnejših okoliščinah. Nekatera večja gozdarska podjetja imajo oddelek za operativne analize, kjer se ukvarjajo z raz- členjcvanjem in predvidevanji. Za te poustvaritve je potrebno znanje njihovih lastnih ali drugih raziskovalnih organizacij, da bi zasnovali prave okoliščine v gozdu, ki jih potem pretehtajo še gozdarski ekonomisti in sociologi. Družbena osveščenost gozdarskih gospodarstvenikov se je v zadnjem obdobju močno po- večala, kajti zahteve javnosti so vse večje, narašča pa tudi števjlo ljudi, ki se zanimajo za te probleme. Včasih javnost ne razume, da obstajajo biološke meje pri vsaki drevesni vrsti, ki zahtevajo posebne sečnje in pomlajevalne metode. Nekatere drevesne vrste najbolje uspevajo pri zastorni sečnji, medtem ko druge zahtevajo golo sečnjo, nekaterim pa najbolje ustreza kombinacija obeh sistemov. Golosečni sistem ima veliko variacij in lahko obsega majhne ploskve, večje pa- sove ali pa precejšnje površine. V zadnjem času se javnost razburja nad sečnjami na golo zaradi optične po- lucije in talne erozije, ki povzroča zablatenje rek, izgubljanje hranljivih snovi in 133 l izostanek ustreznega pomlajanja na nekaterih rastiščih. Na vseh področjih dela, bodisi v medicini, pravu ali gozdarstvu, obstajajo »dobri« in »slabi« ukrepi. Za- radi zanimanja in pritiskov organizacij za zavarovanje ustreznega stanja je prišlo do intenzivnega proučevanja nekaterih nujnih problemov, zato ne dvomim, da bodo rezultati teh razgovorov prispevali k boljšim ukrepom, k sporazumevanju z javnostjo in k razumevanju teh problemov. Javnost zagovarja nesprejemljivo enostransko sodbo, ko primerja poljedelsko prakso in gozdarske ukrepe. Nekateri ljudje postanejo zelo posestniški do gozdov, skozi katere hodijo, se vozijo na delo ali pa blizu katerih živijo. Vsakršna sečnja jih moti in se jim zdi slaba. Podobne primere v poljedelstvu, kot so porezana koruzna ali požeta žitna polja, pa imajo za nekaj pastoralnega in ganjeni držav- ljan postavi svojega otroka zraven pšeničnega snopa za· fotografijo, ki naj trajno ohrani prijetne spomine. Mnogi poljedelski ukrepi, vsakoletno oranje in gnojenje na primer, doprinesejo več k eroziji, ki povzroča polucijo rek in evtrofikacijo, kot kombinacija golih sečenj in požiganja sečnih odpadkov. Tako so tudi neka- teri poljedelski ukrepi v korist nekaterim območjem, hkrati pa škodujejo drugim. Galilejsko jezero v zgornjem delu poreč ja Jordana je verjetno dober primer za pogubno evtrofikacijo. Le-ta je verjetno nastala zaradi povečanega odlaganja or- ganskih snovi, ki so se izlužile iz osušenega močvirja Hula v taki meri, da so uničile ves kisik v vodi. Z osušitvijo so pridobili nove rodovitne poljedelske povr- šine, hkrati pa povzročili jezersko katastrofo. Eden najbolj pomembnih vidikov gozdnega gospodarjenja je zaščita pred požari. Kljub temu, da je sodelovanje z izdelovalci opreme, boljše komunikacije, bolje informirana in zainteresirana jav- nost, boljše poznavanje požarov, razvoj in uporaba sredstev za gašenje veliko pripomoglo pri zmanjšanju izgub zaradi požarov, ti še vedno ostajajo resen prob- lem. Izgube površin zaradi požarov znašajo v ZDA poprečno štiri milijone akrov na leto. Pritisk na ekonomske, fizikalne in biološke komponente okolja je ogro- men. Poleg direktne izgube lesa vplivajo požari škodljivo tudi na propustnost tal za vodo in tako povzročajo večji odtok in erozijo. Nekatere uničujoče poplave lahko pripišemo ravno gozdnim požarom, ki so izbruhnili v razvodjih. življenjski prostori so bili uničeni in nato ustvarjeni novi ali drugačni. Zaradi raznovrstnih učinkov ognja si zelo prizadevamo, da bi zmanjšali nje- gov vpliv. Raziskovanja obsegajo prizadevanja fizikov za boljše razumevanje gorenja in značilnosti požarov, študije ekologov glede možnosti zmanjšanja ne- pričakovanih požarov s pomočjo kontroliranih požigov, proučevanje uporabe sa- telitov za odkrivanje požarov, uporabe boljših metod v boju proti ognju, vključno z uporabo sredstev za zaviranje ognja, gasils!Uh sredstev, aplikatorjev in padalcev. Jaz sam sem nedavno tega slučajno videl živ dokaz za to, kolikšne sposobnosti zahteva kontroliran požig, in sicer pri požaru na Labradorju. Kakih 12 letal je bilo zaposlenih s prevozom in evakuacijo osebja in opreme in hkrati z obstrelje- vanjem ognja z vodo; direktni pritisk na okolje - in name - je bil dramatičen. Rekreacija v naravi Ker so gozdne površine kar najbolj primerne za rekreacijo na prostem, so dobili gozdarji nalogo, naj nudijo ljudem možnosti za rekreacijo in upravljajo rekreacijske predele. čeprav znaša naravni prirastek v ZDA manj kot 2 °/o letno, 134 pa naraščajo zahteve po rekreaciji na prostem sočasno za 6 do 8 °/o z različnimi odstopanji po posameznih predelih. Splošna rekreacija na prostem obsega celo lestvico aktivnosti, kot so potovanje, plavanje, ribarjenje, lov, sončenje, sprehodi v naravi in plezanje v gorah. Poleg tega, da je prebivalstvo že samo po sebi na- raslo, pa imamo opraviti še s pojavom, da postaja tudi vse bolj premožno in mobilno. Obvladovanje oddiha na prostem je postalo že področje zase in študentje gozdarstva se lahko za to delo specializirajo. Leta 1920 je število obiskovalcev v nacionalnih parkih doseglo milijon, 1970. leta pa je že bilo 172 milijonov po- sameznih obiskov. Tu niso vključeni obiskovalci nacionalnih gozdov (173 milijo- nov dni obiska v letu 1970), državnih parkov in gozdov v privatni lasti. Gozdar- ski sociologi si skupaj z gozdarskimi ekologi in gozdarskimi upravitelji prizade- Racionalno, skrbno, vendar malce dolgočasno 135 l vajo, da bi združili človeške in ekološke:, ozire. Nekatere labilne ekosisteme, ki imajo ustrezne kapacitete, je potrebno obravnavati tako, da te kapacitete niso presežene ter da hkrati zadržijo svojo primarno podobo, ki razveseljuje obisko- valca. Za razliko od rekreacijskih športov pa pri rekreaciji na prostem ni tako po- memben posamezruk kot celoten učinek skupine. Pri načrtovanju prostorov za taborjenje je treba upoštevati tudi sociološka dejstva, kajti za nekatere, ki po- gosto obiskujejo hitro razvijajoče se prostore za taborjenje, je socialna kompo- nenta močnejša od prirodne. Ta novi koncept nasprotuje večini načrtovalcev prostorov za taborjenje, saj pravila v glavnem teže k ohranjanju naravnega okolja in so v direktnem nasprotju z družbenimi nameni obiskovalcev. Najbolj priljub- ljen način rekreacije pa je v ZDA vožnja z avtom po prijetni in raznoliki po- krajini. To zahteva tesno sodelovanje načrtovalcev cest in gozdarjev, ki so prav- zaprav v veliki meri oblikovalci krajine. Lepota krajine mora v gozdnatih območjih ostati neokrnjena in pri sečnjah jo moramo upoštevati. Kot smo prej že omenili, se gozdarji ukvarjajo tudi z živalsko populacijo, ki ji je gozd življenjski prostor. Nekatere državne ustanove celo poimenujejo svoje gozdarske oddelke kot »oddelke za gozdove in divjad«. Problemi živali v gozdu se ne tičejo samo divjadi, pač pa imajo gozdarji opravka tudi z manjšimi sesalci in ptiči, ki uničujejo semena in delajo škodo na drevju. Najbolj poudarjeni in vidni pa so napori gozdarjev pri izvedbi ukrepov, ki vplivajo na število in razpro- stranjenost divjadi. Pod normalnimi pogoji je divjad v zrelih enodobnih gozdovih v primerjavi z raznodobnimi gozdovi pičla. Take in obrobne efekte lahko dose- žemo z vzdrževanjem raznodobne mešanice s pomočjo sečenj. Nekatere vrste divjadi potrebujejo namreč odprte predele, ki jih lahko ustvarimo le s sečnjo. Javnost ni dovolj osveščena glede potreb živali v gozdu. Na eni strani so sku- pine, ki se zavzemajo za ohranitev živali in podpirajo take sečnje, s katerimi bi jim pridoblli novi življenjski prostor, druge pa spet močno nasprotujejo vsakršni vrsti golih sečenj. Lovno gospodarstvo je postalo priznana študijska smer na gozdarskih fakultetah in ta panoga znanja je potrebna ne samo za zaščito dre- vesnega rastja, ampak tudi za vzdrževanje ravnotežja med danimi kapacitetami nekega območja jn zdravo živalsko populacijo. V nekaterih gozdovih je voda najpomembnejši naravni proizvod. Z uravnava- njem sestave gozda po vrstah drevja, z močnim odpiranjem krošenj in z reguli- ranjem obrežne vegetacije lahko določamo ne samo kakovost, temveč tudi mno- žino vode. V gorskih gozdovih, kjer se s padavinami v glavnem nakopiči sneg, lahko s sečnjo povzročimo bolj enakomerno odtekanje vode spomladi in v zgod- njem poletju. Sodelovanje s hidrologi v zvezi s taJno vodo je rodilo sadove in koristi pri gospodarskih ukrepih za optimalni izkoristek vode. »Mestno gozdarstvo« oziroma drevje in gozdovi v urbanistično urejenem okolju se dandanes pomika v ospredje, kajti v mnogih predelih določajo drevje in gozdovi kvaliteto okolja za naselitev ali druge vrste izkoriščanja. Vedno večji je tudi poudarek na drevju, ki izboljšuje okolje z očiščevanjem zraka, oddaja kisik, izboljšuje temperaturo, zmanjšuje hrup, nevtralizira umazanijo in ima pri- jetne, estetske vrednote. Na tem razvijajočem se področju posebnega znanja je še zlasti pomembno sodelovanje mnogih ved, saj je potrebna tesna povezava z urba- nističnimi načrtovalci in drugimi strokovnjaki. S pomočjo meteorologov poizku- 136 saJO gozdarji uravnavati zunanje okolj~ in ustvarjati primernej~o temperaturo v stanovanjskih okoliših. Rastlinski patologi sodelujejo pri proučevanju vprašanja, kako drevesa očiščujejo fitotoksično onesnažen zrak, gozdarji pa skupaj z inže- nirji akustike raziskujejo učinek dreves na zmanjševanje hrupa. Proučevali so tudi že vlogo gozdov v smislu živega filtrirnega sistema za nevtraliziranje mestne od- padne vode iz očiščevalnih naprav. Gozdovi bodo verjetno v bodoče igrali večjo vlogo pri sistematičnem odstranjevanju odpadkov iz manjših mest in predmestij. Povzetek Gozdarji upravljajo naravno bogastvo, ki nas oskrbuje ne samo z življenjskimi potrebščinami kot so papir, gradbeni in drugi materiali, kurivo in hrana (orehi, jagode, gobe), temveč tudi z nepregledno množico drugih posrednih in nepo- srednih dobrin . Gozdarska veda gleda na gospodarjenje z naravnimi bogastvi celo- vito, toda številne izmed njenih dejavnosti zahtevajo specializinmo znanje in skupinsko delo. Naravna bogastva, ki jih upravljajo, so temeljni kamen življenj- skih sistemov, kar potrjuje dejstvo, da drevje lahko ustvarja streho nad glavami naših otrok in nam hkrati daje kisik, ki ga vdihavamo. FORESTRY - A MULTIDISCIPLINARY PROFESSION Summary Forestry has been defined by American authors as a professional branch, sc:ence and art bcing conected in different ways with the environment. The interventions of foresters are estimated by people in a amateurish manner, and that is why unpleasant conflicts appear. People are bound to their environment in many ways and are susceptible as to it, but they possess no knowledge of its protection. The American forestry has special assiguments to offer to the people possibilities of a natural recreation (hiking, swimming, hunting, fishing, sunbathing, walks in the fields etc.), and to manage the facilities for recreation. This orientation of forestry is institutionai:zcd with special departments at the American faculties of forestry. Foresters have to manage the natural resources supplying people not only with provi- sions like paper, building and other materials, fuel and food (nuts, berries and mushrooms), but also with an unsurveyable multitude of other di ;·ect or indirect goods. The forest science considers the management of natural resources as a complex, but a number of its activities require special knowledge and team work. The natural resources managed by foresters re- present the foundation of life systems; this is confirmed by the fact that trees are capable to create the roof over the heads of our children while giving also the oxygen to breathe. 137 l UDK 634.0.903:634.0.945 .3 Splošni pomen in vloga načrtovanja kadrov mgr. Franjo U r 1 e b * Ur 1 e b, F.: Splošni pomen in vloga načrtovanja kad- drov. Gozdarski vestnik 34, 1976, 4, str. 138-142. V slo- venščini, povzetek v nemščini. V prispevku so prikazani delovni ljudje in načrtovanje kadrov kot najpomembnejši dejavnik razvoja. Načrtovanje kadrov ima vse glavne značilnosti načrtovanja proizvodnih aktivnosti ter predstavlja kot dolgoročni anticipativni do- kument sestavni del načrta srednjeročnega in dolgoročnega načrta razvoja delovne organizacije, panoge ali celotne družbe. Urleb, F.: The general significance and role of pro- fessional staff planning. Gozdarski vestnik 34, 1976, 4, pag. 138-142. In Slovene, summary in German. In this paper, the workers and the professional staff planning are represented as the most important develop- ment factors. The staff planning possesses all the essential futures of the productive planning and represents, in its capacty as anticipatory document a part of the middle and long-termed development plan of a working organization, branch of activity or the whole society. Pod pojmom »Človeško delo« razumemo zavestno, vnaprej predvideno in organizirano fizično in intelektualno aktivnost ljudi s ciljem, da se zadovoljijo njihove vsestranske potrebe. Znano je, da samo človekovo delo zanje ne zado- stuje, ampak se dopolnjujejo in izobražujejo z vse sodobnejšimi in izpopolnje- nimi proizvodnimi sredstvi. V zadnjem času se posebno pod vplivom močnega tehniškega razvoja čedalje bolj poudarja vloga človeškega faktorja v proizvodnji. Niz ugotovljenih dejstev in spoznanj kaže na neposredno povezanost proizvodno-tehničnih, tehnoloških, proizvodno-ekonomskih ter družbenopolitičnih razvojnih tendenc z ustreznim razvojem človekovega znanja in sposobnosti. Znanstveno tehnična revolucija, kot vse bolj prisotna značilnost našega časa, povzroča korenite spremembe v razvoju, posebno v procesu proizvodnje in izobraževanja, kar neposredno vpliva tudi na preobrazbo poklicnih kadrov. Upoštevajoč dejstvo, da so kadri tj. delovni ljudje najpomembnejši dejavnik razvoja in edini element proizvodnih sil, se njihov razvoj ne more prepustiti sti- hijnemu delovanju, temveč ga je potrebno vsestransko raziskovati in načrtno usmerjati. Načrtovanje kadrov in izobraževanje se je hkrati z dolgoročnim družbeno- ekonomskim razvojem pojavilo šele v novejšem času. Ker se je razvilo iz čedalje bolj poudarjene kadrovske funkcije v družbi in delovni organizaciji, sprejema tudi vse značilnosti načrtovanja proizvodnje. Zaradi tega vlagajo tako družbena * Mgr. Franjo Urleb, dipl. inž. gozd., Republiška izobraževalna skupnost za gozdarstvo. 61000 Ljubljana YU. 138 l skupnost, proizvodna panoga kot tudi delovne organizacije vse večje napore in finančna sredstva v raziskovanje in proučevanje metod za načrtovanje kadrov. Cilj vsakega načrtovanja - tudi načrtovanja kadrov - je zmanjšanje nego- tovosti na najmanjšo možno mero v neposredni in daljši prihodnosti. Uspešnost načrtovanja se sorazmerno ujema s časovnim intervalom, na katerega se načrto­ vanje nanaša. Tako se tudi načrtovanje potreb po kadrih deli na kratkoročno (od 1-5 let), srednjeročno (od 5-10 let) in dolgoročno (prek 10 let). V najnovej- šem času se pojavljajo dela (SSSR), v katerih poskušajo načrtno ugotoviti po- trebe po kadrih do leta 2000 in še naprej. Neglede na stvarno vrednost takšnih dolgoročnih prizadevanj, daje pospešeni razvoj tehnike in tehnologije možnost za postavko, da bo v bodoče prihajalo do pogostejših sprememb pri potrebah za kvalitetnejše kadre kot doslej. Danes se, zahvaljujoč hitremu razvoju tehnike in tehnologije, ki je posledica močnega pro- dora znanstvenih spoznanj in izumov, čas trajanja tehnologije skrajšuje na 5-S let. Po tem času se tehnična in tehnološka osnova praktično v celoti menjata ali doživljata vsaj pomembno inovacijo. Zaradi tega je ocena, da se bo moral posa- meznik v bodoče izpopolnjevati ali celo menjati svoj poklic tudi po dvakrat v teku svoje delovne dobe, povsem normalna. Takšen razvoj zahteva od načrtovanja pravočasno ukrepanje, da se izobrazi zadostno število kvalitetnih in ustreznih kadrov. Samo načrtovanje kadrov ima vse osnovne značilnosti načrtovanja proizvodnih aktivnosti, s katerimi je v tesni povezavi. Zaradi tega je načrtovanje kadrov integralni del strategije razvoja de- lovne organizacije, gospodarske veje in celotne družbe. To tem bolj, ker: l. cilji gospodarjenja in načrt razvoja neke gospodarske panoge ali delovne organizacije odrejajo naloge, ki se morajo izvršiti; 2. cilji in naloge odrejajo tehnologijo, organizacijo, profil delovnih mest ter število in strukturo kadrov; 3. delovna mesta zahtevajo zasedbo s kadri ustrezne stroke; 4. iz zahtev in potreb izobrazbenih profilov posameznih organizacij ali go- spodarskih panog izhajajo programi in sistem izobraževanja, ki se načrtuje za delovno organizacijo ali proizvodno panogo; 5. kadrovske potrebe se načrtujejo širše, navadno v okviru republike. Načrt kadrovskih potreb oziroma kadrov kot anticipativni dolgoročni doku- ment delovne organizacije ali njene asociacije (interesne skupnosti) predstavlja sestavni del načrta srednjeročnega in dolgoročnega razvoja delovne organizacije ali panoge. Stalne spremembe v tehniki in tehnologiji zahtevajo tudi stalno spremljanje teh sprememb zaradi uvajanja pravočasnih načrtnih korekcij, in sicer tako na področju ustreznega števila različnih poklicnih profilov, kakor tudi pri načrtova­ nju ustreznega učnega procesa. V gozdarstvu spremljamo stanje in gibanje kadrov že vrsto let, kar nam omogoča tudi realno načrtovanje potrebnih kadrov. študija ·»Stanje in gibanje strokovnih kadrov v gozdarstvu Slovenije«, ki je bila objavljena v letu 1975, predstavlja skupek podatkov vseh gozdnogospodar- skih organizacij in ustanov v Sloveniji. Gotovo je, da podatki, ki prikazujejo per- spektivne potrebe po gozdarskih strokovnih kadrih, niso popolnoma zanesljivi. Nedvomno obstajajo v sedanji organizaciji in delitvi dela v gozdarstvu še marsi- katere neskladnosti, ki jih bo treba ob upoštevanju ciljev in o;:motr0v gospodar- 139 jenja z gozdovi in splošnih zakonitosti tehničnega in družbenopolitičnega razvoja postopno odpravljati. študija »Načrtovanje inženirsko-tehniških kadrov v gozdarstvu Slovenije«, ki je bila prav tako objavljena v 1975. letu, je poskušala preseči doslej na splošno uporabljeno )>teritorialno načelo« načrtovanja kadrov v gozdarstvu. Ergološke osnove delitve dela v gozdnem obratu, ki so rabile kot osnova za obdelavo po- datkov, so primerno izhodišče za organizacijo in delitev dela in tudi za načrtova­ nje potrebnih kadrov. Ker so gozdnogospodarske organizacije zadnja leta tudi že pri svojih internih načrtovanjih bolj ali manj vnašale kadrovske potrebe, gledane z vidika razvoja tehnike in tehnologije, se rezultati obeh načrtnih pristopov in metod v veliki meri pokrivajo. Neglede na pravkar ugotovljeno, pa bo potrebno v bližnji prihodnosti natanč­ neje proučiti vpliv uvajanja mehaniziranega dela v gozdarstvu in organizacijo in delitev dela oziroma na strukturo gozdarskih strokovnih kadrov, ki se bo mo- rala tekoče usklajevati z nastalimi in predvidenimi tehničnimi, tehnološkimi in družbenimi spremembami. Taka raziskovanja ne bodo omogočala samo najsodobnejšo organizacijo pro- izvodnje in delitve dela, ampak tudi zamenjavo sedanjega tradicionalnega vzgoj- noizobraževalnega sistema, ki samo tu in tam uvaja v učni proces inovacije, že vpeljane v proizvodnjo, z anticipativnim sistemom, ki bo vgrajeval v učni proces načrtovane oziroma predvidene tehnične, tehnološke in družbene spremembe. Za načrtovanje bodočih kadrovskih in izobraževalnih potreb je nujno potrebno sprotno ugotavljanje dejanskega stanja številčne, izobrazbene in starostne struk- ture kadrov. študija »Stanje in gibanje gozdarskih strokovnih kadrov v Sloveniji« dokaj ostro kaže na neskladja v starostni in številčni strukturi inženirsko-tehniškega kadra in na že tradicionalno ter prav zato toliko bolj zaskrbljujočo slabo izo- brazbeno strukturo gozdnih delavcev. S predlogom srednjeročnega načrta za razvoj vzgojnoizobraževalne oziroma kadrovske problematike v gozdarstvu Slovenije za obdobje 1976-1980, ki so ga sprejele gozdarske proizvodne in vzgojnoizobraževalne organizacije v Sloveniji, so nakazani razvojna smer, naloge jn ukrepi, ki jih bo potrebno sprejeti, da bi do leta 1980 uravnovesili kadrovsko izobraževalne potrebe z načrtovanim ,raz- vojem gozdarstva za isto obdobje. Na zaključku je potrebno reči še to: kakor je v razvoju gospodarjenja z goz- dovi odvisen obseg načrtovane sečnje od izpolnitve začrtanega obsega gojitvenih del in izgradnje gozdnih komunikacij, tako je tudi izpolnitev nujno potrebnega obsega izobraževanja kadrov, ki je predviden s srednjeročnim načrtom razvoja vzgoje in izobraževanja v gozdarstvu za obdobje 1976-1980, v polni meri odvisna od načrtovanega dotoka finančnih sredstev in predvidenih investicijskih vlaganj. Povzetek Delovni ljudje so najpomembnejši dejavnik razvoja in edini miselni element proizvodnih sil. Njihov razvoj je potrebno vsestransko raziskovati in načrtno usmerjati. 140 l Načrtovanje kadrov jma vse važnejše značilnosti načrtovanja proizvodnih dejavnosti ter pred~tavlja kot anticipativni dolgoročni dokument integralni del razvojnih načrtov tako delovnih organizacij, panoge kot celotne družbe. Zato je potrebno, ob upoštevanju ciljev gospodarjenja, vnaprej predvideti tudi tehnologijo, organizacijo dela in profil delovnih mest ter število in stmkturo potrebnih kadrov. Ti podatki omogočajo ustreznejše načrtovanje kadrov ter organizacijo vzgojno- izobraževalnega sistema. Z že obstoječimi študijami in analizami o kadrovsko izobraževalni problema- tiki v gozdarstvu Slovenije ter s tem prispevkom o pomenu načrtovanja kadrov želimo vnesti v delovne kolektive gozdnogospodarskih organizacij posodobljene poglede na načrtovanje in razvoj potrebnih kadrov v gozdarstvu. Načrtovanje potrebnega števila ustreznih kadrov pri posameznih izobrazbenih stopnjah ter njihovo nadaljnje permanentno izobraževanje je prvi pogoj za nor- malen in še intenzivnejši razvoj gozdarstva. Izpolnitev srednjeročnega načrta pri razvoju vzgoje in izobraževanja v gozdarstvu za obdobje 1976-1980 ter dolgo- ročnega razvojnega in delovnega načrta izobraževalne skupnosti za gozdarstvo na področju kadrovsko izobraževalne problematike je pogoj za kvantitativno in kvalitativne izpolnitev nalog, ki so postavljene s srednjeročnim razvojem sloven- skega gozdarstva. Literatura Brekic, 1.: Metodologija planiranja obrazovne i profesionalne strukture kadrova u udruženom radu, Ekonomski institut - Centar za kadrovska istraživanja, Zagreb, 1973 Brekic, 1.: Planiranje kadrova i obrazovaoja u organizacijama udruženog rada, Osnove strategije susretnog planiranja razvoja kadrova, Zagreb, 1963 Coombs, F.: Svjetska kriza obrazovanja, Obrazovanje i kultura, lnterpress, Beograd, 1970 Kirchner-Rohmert: Problematika analize ergološkog instrnmentarija za analizu rada, Ergološka istraživanja. lndustrijskopedagoški institut, Reformni dokumenti : A21/74, Rijeka, 1974 Mirkovic, D .: Obrazovanje stručnih kadrova u šumarstvu, Savez inžinjera i tehničara šumarstva i drvne industrije Jugoslavije, Savjetovanje o osnovnim problemima obrazovanja stručnih kadrova u šumarstvu i drvnoj industriji Jugoslavije, Beograd, 1961 Sefer, B.: Planiranje kadrova kao instrument društvcnog uticaja na usklačlivanje procesa obrazovanja s ekonomskim i društvenim razvojem, Ljudski faktor i problemi zaposlenosti, Institut za političke studije fakultete političkih nauka, Beograd, 1969 Sifrer, M .: Dolgoročne projekcije s področja demografije, izobražev kjer mnogo hitreje zboljšujejo kvaliteto dela in kvaliteto proizvodov. Prj konsolidaciji gozdnega in lesnega gospodarstva bo nujno potrebno izbolj- šati in učvrstiti tehnološke in dohodkovne kroge v celotnem kompleksu repro- dukcije od proizvajalcev surovin do trgovine končnih izdelkov. 161 Na relaciji gozdarstvo-lesna industrija bo potrebno doseči racionalnejšo iz- rabo lesne surovine, se dogovoriti o cenah za surovino in pristopiti k učinkovi­ tejšim asociacijam vertikalnih povezav v združenem delu. Uspeh konsolidacije vseh gozdarskih in lesnoindustrijskih hotenj bo pred- vsem odvisen od lastnih naporov na tehnološkem in ekonomskem povezovanju in angažiranosti ljudi v TOZD in v delovnih organizacijah, še posebej pa v misel- nosti in usmerjenosti ter zavesti vodilnih kadrov. Verjetno bi bilo lažje in ekonomičnejše, če bi o konsolidaciji gozdnega in predvsem lesnega gospodarstva razmišljali v konjunkturnih časih, vendar nam bo tudi trenutna izkušnja - gospodarska kriza - v lesni industriji koristila za v bodoče. Današnja lesna industrija v Sloveniji se je po vojni organizirala in razvila iz množice razdrobljenih žagarskih obratov in obrtnih delavnic. S splošnim razvo- jem gospodarstva po vojni in z organiziranjem in povezovanjem teh majhnih in gozdarsko nepomembnih kapacitet so postale industrijsko organizirane, tehno- loško zaokrožene in ekonomsko čvrste delovne organizacije. Organiziranje temeljnih organizacij združenega dela v lesni industriji, kakor tudi drugod, še ni zaključen proces. Da bi dosegli kar najboljše -pogoje za for- miranje TOZD, je potrebno dovolj časa za presojo in poznavanje posameznih delovnih skupnosti. Svoje interese in določene skupne posle bodo temeljne orga- nizacije združevale v delovnih organizacijah, le-te pa se bodo predvsem zaradi skupnih nastopov na zunanjih tržiščih, skupnih večjih vlaganj in investicij zdru- ževale v sestavljene organizacije združenega dela. Sestavljena organizacija združenega dela ))Slovenijales« združuje npr. 29 pro- izvodnih delovnih organizacij in delovno organizacijo Slovenijales-trgovina, skupno torej 30 organizacij . Sestavljena organizacija » Uniles« združuje 8 proizvodnih delovnih organizacij in »Lesnino« kot trgovsko-proizvodno delovno organizacijo (v Lesnino je poleg TOZD-trgovine vključenih neposredno še 8 proizvodnih TOZD-lesne industrije in obrti). Nujno se nam vsiljuje misel, da se delovne organizacije po imenu sicer zdru- žujejo v sestavljene organizacije združenega dela, po vsebini pa ostajajo pri svo- jih starih konceptih in razvojnih miselnos~ih. Pri združitvah pa je gotovo potreben miselni skok, ker moramo natanko opreceliti, katere poslovne funkcije je po- trebno združiti. Tu pa se utegne zatakniti. Pretežni del delovnih organizacij je kombinatskega tipa in že kot kombinat dejansko pomenijo sestavljene organizacije združenega dela in ne delovne organizacije, za kar so sicer registrirane. Jed ro težav je v tem, da so kombinati pri poslovanju ekonomsko čvrsti in se težko odrekajo že ob- stoječih lastnih poslovnih funkcij, ki jim v SOZD niso zajamčene. čvrsto in konkurenčno obliko povezovanja medsebojnih interesov gozdarstva in lesne industrije vidita pisca le v direktni odvisnosti primarne lesne industrije od gozdarstva v regiji ali v območju; tam bi morala biti lesna industrija nepo- sredno zainteresirana za čim boljše izkoriščanje in vrednotenje gozdne lesne mase, gozdarstvo pa za čim racionalnejše naložbe v lesni industriji, ki bi z modernejša tehnologijo lažje konkurirala pri prodaji svojih proizvodov na domačih in tujih tržiščih. 162 Odnose med gozdarstvom in lesno predelavo je potrebno urejevati dolgo- ročno in ne- kot doslej- v občasnih konjunkturnih in dekonjunktumih nihanjih iskati kratkoročne profite na račun ene ali druge panoge. Takšno smotrno urejanje dolgoročnih odnosov med gozdarstvom in prede- lavo lesa naj prevzamejo SlS-Slovenija, realizirale pa naj bi jih - po mnenju piscev - regionalno postavljene organizacije združenega dela gozdarstva in lesne industrije, ob upoštevanju neposredne povezanosti, tudi dohodkovne - od suro- vine do končnega izdelka. Seveda bo industrija celuloze in papirja takšni integracijski firmi prigovar- jala. Prigovor bo verjetno slonel na bojazni pred zapiranjem tržišča z gozdnimi sortimenti za potrebe celuloze in papirja. Dejstvo je namreč, da slovenski gozd ne pokriva skupnih potreb mehanične in kemične predelave lesa in bomo ver- jetno tudi v bodoče odvisni od določenih količin iz uvoza. Les kot ena redkih naravnih surovin Slovenije in njegova namembnost ne more biti odvisna od kratkoročnih in po večini »Štacunarskih« opredelitev in usmeritev. Kot je rečeno, prodaja pohištva v zadnjih dveh letih upada. Z ugodnejšimi potrošniškimi krediti bi želeli prodajo pohištva pospešiti in znižati obstoječe za- loge. Bojimo se resnejših posledic recesije v Jesnem gospodarstvu, nazadovanja v razvoju lesne industrije, s tem v zvezi oslabitev konkurenčne sposobnosti, na tujih tržiščih upadanje prodaje in zmanjšanje dohodkovne in ekonomske moči lesno industrijskih podjetij. Gozdarstvo bo prej ko slej občutilo takšno nekonjunkturno stanje v lesni in- dustriji, četudi bo za krajši čas lahko ustavilo proizvodnjo nekonjunkturnih gozd- nih sortimentov. če bi takšna politika do gozda trajala dalj časa, bi seveda lahko prišlo v gozdu do poslabšanja strukture v drevesnih vrstah in gozdnih fondih in gledano dolgoročno - cel9 do poslabšanja v biološkem ravnotežju gozda. Absurdno stanje, ko smo gozdarji videli nekdaj v lesni industriji nevarnost za naše gozdove, lesarji pa v gozdarjih nasprotnike, ki jim odtegujejo lesno maso in ovirajo njihov razvoj, je za nami. V perspektivi razvoja obeh panog bo mo- rala prevladovati ekonomska miselnost, ki izloča ozke poslovne interese posa- meznih majhnih podjetij in govori v prid delovnim organizacijam, ki bodo do- hodkovno prenesle, če v širokem asortimentu prodajnih artiklov prodaja enega od njih zaide v težave (npr. pohištvo). Kakorkoli že, gozd je v svojih neštetih funkcijah, v estetskem, ekološkem, re- kreativnem in obrambnem oziru nenadomestljiv in predstavlja po gospodarski strani tudi glavni surovinski izvor za lesno industrijo - vsaj v Sloveniji. Priredil Rudj Strohmaier, dipl. inž, gozd. 163 .-, Morda smo v ihti, ko smo sestavljali zaključne račune TOZD v gozdarstvu, nekoliko odložili misel na dve pomembni novi nalogi, ki nas čakata v letu 1976 in sta kot zakonski akt že celo zapisani v uradnem Jistu. To je novi zakon o oblikovanju ce- lotnega dohodka TOZD in pa novi zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev. Zakon o oblikovanju celotnega dohodka TOZD ukinja od l. l. 1976 dalje ugotavljanje celotnega dohodka na osnovi fak- turirane prodaje. Z nekaterimi izjemami je do 31. 12. 1975 ve- ljalo, da ni važno ko1iko je bilo prodanega blaga tudi plačanega, temveč le, da je bilo prodano. Vajeni smo bili pisati naročilnice, dobivati naročeno blago na upanje, uporabljati kupljeno ter že svoje izdelke prodajati, ne da bi bili poprej poravnali svoje dolgove upnikom. Novi zakon o oblikovanju celotnega dohodka je od l. l. 1976 napravil konec temu neresnemu početju. S fik- tivnega prehajamo na realni dohodek. Mirno celo lahko zapi- šemo, da so delavci tistih TOZD, ki jim je stari obračunski sistem omogočal visoko (fakturiran o) realizacijo ali celotni do- hodek, v bistvu brezskrbno živeli na račun nekoga drugega. Tako pri ugotavljanju celotnega dohodka odslej ne bo več važno, koliko smo prodali. Dohodek bomo ugotavljali le po plačilih naših kupcev. Prehajamo torej na sistem obračuna uspešnosti, ki smo ga leta 1968 zapustili iz neznanih vzrokov. Tak sistem pa je seveda realnejši, saj dopušča tudi delitev samo tistega, kar je bilo prodano in plačano. Ali bomo s prehodom na ugotavljanje dohodka po plačani realizaciji odpravili tudi nelikvidnost? Sam ta sistem gotovo ne bi v celoti odpravil ta naš jugoslovanski fenomen. Zato so bile potrebne še druge mere, prinesel pa jih je drugi sistemski pred- pis: zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sred- stev. Za kaj pravzaprav gre? Od prvega aprila dalje ne bo mogel kupec kupiti blaga ali storitve pri prodajalcu, če ne bo plačal vnaprej, ali če ne bo za- gotovil plačila na enega od naslednjih plačilnih načinov: s če­ kom, menico, nepreklicnim dokumentarnim akreditivom ali bančno garancijo. V okviru sklenjene pogodbe med kupcem in prodajalcem bo moralo biti določeno tudi, kako bo kupec poravnal svoje dol- gove prodajalcu. Ne smemo tudi pozabiti, da bo moral proda- jalec fakturirati prodano blago takoj, ali najpozneje v petih dneh po izročitvi blaga ali opravljeni storitvi. Jugoslovansko gospodarstvo prehaja v nov obračunski si- stem in na nov način poravnavanja medsebojnih dolgov med uporabniki družbenih sredstev z velikanskimi neporavnanimi dolgovi: Pišejo, da je trenutno v državi čez 101 milijardo nepo- ravnanih dolgov. V Sloveniji imamo čez štiri milijarde več ter- jatev kot dolgov. Da bi odpravili tudi stare dolgove, je bila 164 januarja izvedena multilateralna kompenzacija, ki pa ni bila kdove kako uspešna. Ostalo je še čez 100 milijard neporavnanih dolgov. če k temu dodamo še približno 5 milijard izgub v 2711 TOZD, je to lepa dediščina preteklosti. Predpis o zava- rovanju plačil začne veljati šele od l. aprila dalje. Do tega dne pa smo najbrž skuhali še nekaj desetin milijard neporavnanih dolgov. Zato morajo vsi dolžniki z upniki vred do 31. marca tega leta sestaviti programe, kako bodo odpravili dolgove. Kako se bo v teh dveh novih predpisih znašlo slovensko gozdarstvo? Mislim, da je v celoti vzeto, slovensko gozdarstvo upnik, saj predstavljajo v čistem gozdarstvu obveznosti le neznaten del. Izjema so seveda obveznosti do dobaviteljev lesa (kmetov), ki jim pa tako ali tako ni mogoče poravnavati dolgov drugače kot v gotovini in to neglede, ali jim plačujejo gozdna gospodarstva po pošti, ali na hranilne knjižice. V obeh primerih je treba imeti denar na žiro računu. Vemo pa tudi, da se privatnik-upnik ne pojavlja kot upnik, ki ga zadene predpis o zavarovanju plačil. To je sreča za gozdarstvo, s čimer pa ne želim reči, da je ta problem rešen. Dobra poslovna politika do gozdnih posestnikov narekuje sleherni gozdarski organizaciji, da kar se da sproti plačuje odkupljeni les. V gozdarstvu so problem kupci, to je lesna industrija. Le-ta že sedaj ni redno plačevala. Znan je položaj na lesnem trgu. Znano je tudi dejstvo, da se je slovenska lesna industrija po- nekod širila neglede na surovinsko zaledje, brez podrobne raz- iskave trga. Investirala je včasih brezglavo in s krediti, ki jih je potrebno seveda plačati. Angažiranje finančnih sredstev za te zadeve je imelo že sedaj negativen vpliv na plačevanje lesa gozdarstvu. Mislim, da mora z novim zakonom o zavarovanju plačil priti do selekcije tudi med lesarskimi podjetji. Težave pri oddaji hlodovine listavcev v kritičnih mesecih brez dvoma bodo. Lesna industrija, kot največji kupec slovenskega gozdarstva, bo morala upoštevati nove predpise in zagotavljati plačilo z opisa- nimi inštrumenti. Hud bo predvsem začetek: poravnati bo potreb- no dolgove in sproti plačevati tudi nove obveznosti. Ni si namreč mogoče misliti, da bi slovenska industrija nehala delati. Gozdna gospodarstva Slovenije bodo morala v marcu pre- tresti pogodbene odnose s svojimi kupci - lesno industrijo in skupaj z njo sestaviti programe za odpravo starih dolgov. S tem ko vpeljujemo nov obračunski sistem in zakon o zavarovanju pla- čil, pričakujemo določene zastoje v blagovni menjavi med go- zdarstvom in lesno industrijo ter ostalimi kupci. Naloga vseh od- govornih v gozdarstvu in lesni industriji pa je, da bo teh zastojev čim manj. Ne pozabimo, da gre za izredno pomembno spre- membo, ki bo povzročila tudi manjši dohodek, če prodano tudi ne bo plačano. In kako bomo to razložili delavcem? Mar z manjšim kosom kruha! Stane Koželj, dipl. oec. 165 IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE DIVJAD IN POMLAJEVANJE GOZDA Konig, E.: škode po divjadi in pomla- jevanje gozda (Wildschadenprobleme bei der Waldverjijngung). Schweiz. Z. Forstw ., 1976, No. l. s. 40-57, v nemščini, fran- coski povzetek. Svicarski gozdarski tisk pogosto obrav- nava problem škode po divjadi . Najno- vejši prispevek na to temo daje veliko dobrih dokazov o neugodnem vplivu pre- visokega staleža divjadi na pomlajevanje gozda . Pomemben je tudi pregled lite- rature v tem članku. Kot pravi avtor, je treba opraviti dovolj temeljitih raziskav, ki bodo jasno pokazale vpliv divjadi na gozd. S takimi znanstvenimi rezultati v rokah se je lažje pogovarjati z lovci. Avtor analizira številne raziskave, ki so bile narejene v Schwarzwaldu in drugod po jugozahodni Nemčiji na področju na- ravnih mešanih gozdov s številnimi dre- vesmmJ vrstami. Dobljeni rezultati so vredni natančnejšega študija. Tukaj naj predstavim le nekaj zaključnih ugotovitev. Nenaravno visok stalež nekaterih vrst div- jadi povzroča, da je tudi gozd nenaraven in osiromašen. Divjad zelo rada uničuje pomladek tistih drevesnih vrst, ki imajo na določenem rastišču posebno ekološko vrednost. Zelo so prizadeti plemeniti lis- tavci. Zaradi divjadi izginja jelka, kar je avtor šc posebej analiziral. Uničeni na- ravni pomladek je treba nadomeščati s smreko. Divjad je tudi kriva, da iz meša- nega pomladka nastanejo čisti bukovi gozdovi . Tako postajajo gozdovi vse bolj uniformirani, osiromašeni, manj odporni in manj donosni . Kot edino možno rešitev predlaga av- tor znižanje previsokega staleža nekaterih vrst divjadi (predvsem jelenjadi in srnja- di). če bi na nekem področju izvedli tak- šno znižanje staleža, potem moramo v gozdu opazovati tudi posledice takega ukrepa, na pomlajevanje in na obseg ško- de, ki jo povzroča divjad. Avtor predlaga~ naj bi urejevalci gozdov periodično ugo- tavljali tudi stalež divjadi in njegov vpliv na stanje in na pomlajevanje gozda. Na ta način naj bi se usklajevali interesi lov- cev z interesi gozdarjev in široke javnosti, ki vedno bolj potrebuje zdrav in naraven gozd. dr. Marjan Zupančič POBIJANJE PTIC V EVROPI Komisija evropske skupnosti (EG-Kom- mission) v Bruslju je zbrala statistične po- datke o pobijanju ptic v Evropi. Iz poro- čila je razvidno, da je najuspešnejša Italija z letnim umorom okoli 200 (dvesto) mili- jonov ptičev , od tega okoli 80 milijonov ptic pevk. Na drugem mestu je Francija z ulovom 30-40 milijonov, sledi Belgija z 10-20 milijoni pobitih ptic na leto. V Italiji so v letu 1974 izstrelili na škr- j an čke, drozge, ščin kav ce, strn ade, kobi- Jarje, taščice itd. za 10,5 milijarde! novih dinarjev nabojev. Toda največ ptic ulovijo, kot je znano, z nastavljanjem več kilo- metrov dolgih mrež, limanic itd. To početje razburja mnoge Evropejce. Tako je prišlo npr. v bavarskem deželnem zboru do kritičnih razprav. Zahtevajo, da se prepove uvoz ptičjega mesa iz Italije in prevoz pobitih ptic čez ozemlje Zvezne republike Nemčije. Ptičje meso kupujejo po svetu predvsem za predelavo v slastne paštete, katere naročajo specializirani go- stinski lokali za sladokusce. Predvsem pa raste ogorčenje mcd pri- jatelji ptic ob dejstvu, da uničujejo itali- janski lovci ptice pevke sedaj že tudi iz- ven Italije. V Berlinu ustanovljeni Komite za borbo proti pobijanju ptic (Komite ge- gen den Vogelmord) poroča, da naj bi bilo v bližini Zagreba eno največjih orni- tološko zaščitenih področij Evrope - ogromno odpočivališče za ptice selivke - oddano italijanskim lovcem v zakup. Let- na zakupnina da je 119.000 novih dinar- jev. Tamkajšnje društvo za zaščito ptic 166 pevk poroča, da je sedaj to področje mrtvo. Italijanska lovska društva in tovar- narji naj bi imeli v zakupu tudi važnejše predele ob jugoslovanski jadranski obali in na otokih, kjer gnezdijo ptice selivke in tam po mili volji pobijajo vse živo. Ptičja opazovalnica (Vogelwarte) v Ra- dolfze)lu na Bodenskem jezeru resno sva- ri pred posledicami pobijanja ptic. Ko je Italija po triletnem premoru leta 1970 ponovno dovolila lovljenje ptic, se je že po dveh letih pri štirinajstih ptičjih vrstah njihova številčnost zmanjšala za polovico, v naslednjih štirih pa celo za dve tretjini. Pred kratkim je institut »Max Planck« v Munchnu opozoril, da se je po letu 1970 številčnost ptic pevk zmanjšala za polovico. Opozarjajo, da bodo naši goz- dovi kmalu brez pevcev. Pesimisti že go- vore o »nemih« pomladih, ptičje petje bo utihnila - za vedno! Posledice uničevanja ptic so daljnosež- ne in katastrofalne. človek nepopravljiva uničuje svoje okolje. Prvi je znanstveno utemeljeno opozoril na potrebo po zaščiti ptičjega sveta H. F. v. Berlepsch že pred desetletji. Po Evropi je več dobro organi- ziranih ptičjih opazovalnic, organizirana je služba za ohranjevanje življenjskega prostora pticam. Toda vsi stoje brezmočno ob početju ptičjih lovcev in brezvestnih trgovcev v nekaterih deželah, katerim je pač lahek zaslužek in užitek edini cilj. Aleksander Pajtler (Lovec št. 12!76) NARA VA POPUščA, KRIVI SMO LJUDJE Začetek februarja so Ljubljančani, prav- zaprav strokovnjaki vseh vrst, od vse- povsod, posvetili izključno ekološkim pro- blemom. Posvetovanje o sekundarnih su- rovinah, simpozij o odpadnih vodah v tekstilni industriji, mednarodna razstava Tehnika za okolje 76, jugoslovanski sim- pozij o varstvu zraka, racionalno gospo- darjenje s toploto, so bili sestanki, kjer so naravoslovci, gospodarstveniki in teh- niki družno pregledovali in preštevali tis- to, kar je bilo za reprodukcijsko moč na- rave pri nas že narejenega (tega je bilo bolj malo) in kaj lahko, oziroma moramo storiti, da bi ta moč narave popolnoma ne opešala. Najpopolnejša vrednost teh sestankov je bilo spoznanje, da je problem ohranja- nja okolja zelo žgoč. Zato je razumljiv sklep, oziroma misel vseh, da naj bi v prihodnje gradili le čim bolj zaprte teh- nologije. To pomeni takšne industrijske proizvodne postopke, kjer ni odpadkov, oziroma kjer odpadke enega procesa upo- rabi drugi proizvodni postopek kot suro- vino. Stroški za varstvo okolja bi morali biti kalkulativne vgrajeni v ceno proizvodov, oziroma kar v družbenoekonomski sistem. To ne bi pomenilo samo finančno breme enemu delu gospodarstva, pomenilo bi tu- di rojstvo mnogih vzporednih dejavnosti in zaposlitev mnogim novim delavcem. Urejevanje okolja bi namreč zahtevalo preceJSnJe napore posebnih strokovnih služb in gospodarskih ter komunalnih podjetij. Udeleženci posvetovanja so me- nili, da bi morali organsko, oziroma živ- ljenjsko povezavo med »Čistimi« gospo- darskimi cilji in varstvom okolja v načelu iskati tako, da bi odslej odpadke in one- snaževanje okolja obravnavali kot vir se- kundarnih surovin. Toda, kako začeti? Doslej so bila prizadevanja za ohrani- tev okolja posamična. Tu in tam se je našel kdo, ki se je teh problemov loteval bolj aJi manj volontersko, brez sistema in organizacije, seveda v družbenem smislu. Mnogi posamezniki, ki so se s temi pro- hlemi ukvarjali z različnih dru:l.benih in gospodarskih področij, se do teh sestan- kov šc poznaJi niso. Da, celo razumeli so se težko. Besede, pojmi in sintaksa te no- ve, porajajoče se vede, je še nedodclana, neizpiljena. Prevodi iz jezikov, kjer je ta znanost že organizirana, so neenotni, in- terpretacije različne . Zato so se dogovo- rili, da je treba posamična prizadevanja čimprej združiti . Termjnološki komisiji pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti pa je bilo naloženo, da takoj sestavi na- ravovarstvcni besednjak in slovar ekološ- kih pojmov. 167 Med prvimi nalogami nove vede pa tudi nove dejavnosti (le-to moramo takoj or- ganizirati) je tudi izdelava natančnega zemljevida ogrožene narave pri nas. Po- udarjeno je bilo, da ne sme ostati le pri deklaracijah in obljubah, mogoče še pri znanstvenem delu. Gre za streznitev in so- delovanje celotnega gospodarstva, ki mora ta hotenja podpirati tudi denarno. Veliko nalog so namenili tudi bankam in zborni- cam. Le-te naj bi pri selekciji novogradenj ter obnovi starih industrijskih zmogljivo- sti dajale prednost že omenjenim zaprtim tehnologijam. Posebna vrednost teh posvetovanj je bi- la vrsta praktičnih predlogov, s katerimi bi hoteli zavzeti branitelji našega okolja zaustaviti propadanje samoohranitvene moči narave. Gre za popolnoma preučeno spoznanje. Gospodarski aksiom, o kate- rem na primer nihče več ne razmišlja, je pravilo, da lahko sleherna država uvaža le toliko, kolikor izvaža. O tem smo vsi prepričani. Povečan uvoz, pa tudi prcko- merni izvoz povzročata motnje v narod- nem gospodarstvu. žal pa še vedno nismo vsi prepričani, da priroda ni })večna«. Da je človek dolžan naravi tudi kaj dati in ne le od nje sprejemati. Da so posledice tak- šne enostranske eksploatacije lahko veli- ko bolj usodne, kot neupoštevanje eko- nomskih uvozno-izvoznih načeL Zato sta poziv udeležencev k streznitvi in vrsta praktičnih predlogov nadvse dobrodošla in upajmo še pravočasna. Nadalje so se zavzeli za ustrezno kre- ditno politiko bank, ki naj daje podporo programom za recikliranje odpadkov. Naložbe morajo biti ekološko preverje- ne. Zvezni sekretariat za zunanjo trgovino je s sklepom ZIS dolžan sprejeti režim uvoza in izvoza sekundarnih surovin v smislu stimuliranja zbiranja in uporabe domačih odpadkov. Zvezni sekretariat za finance naj zmanj- ša carinske stopnje za uvoz opreme za 168 predelavo odpadkov, ki se ne izdeluje v Jugoslaviji. Dolžan je tudi proučiti in sprementtl obdavčenje prometa z odpadnimi snovmi in odpraviti davek na dohodek individual- nih zbiralcev odpadkov. Ukiniti bi morali obvezno plačevanje depozitov za naložbe specializiranih OZD za zbiranje in izkoriščanje odpadnih sno- vi, kar bi pomenilo povečanje reproduktiv- ne moči teh organizacij združenega dela . Z zakonom je treba prepovedati izde~ !avo in uporabo problematične embalaže, zlasti tiste za enkratno uporabo, ki se tež- ko vrača v ponovno uporabo. S poseb- njmi ukrepi moramo podpirati razvoj ne- škodljive embalaže. Vsaka, tudi najmanjša akcija za vzdrže~ vanje, posebno pa tiste za ponovno urav- noteženje okolja, so drage . Zato imamo v teh prizadevanjih gozdarji še posebno vlogo. Imamo prednost: naš »proizvodni postopek« je namreč že takšen, ki zahte- va recipročnost v jemanju in vlaganju. Medtem ko so ostale gospodarske dejav- nosti v fazi, ko jih je treba na pogubne posledice enostranskega odnosa do nara- ve šele opozarjati in prepričevati, pa naša gozdarska, zlasti še slovenska gozdarska dejavnost sloni na trdnih naravovarstve- nih spoznanjih, ki jih poskušamo tudi eko- nomsko optimizirati. V tej prednosti je treba iskati bodoče mesto našemu gozdar- stvu. Vendar pozor! Ta prednost še ne zagotavlja sama po sebi gozdarjem »polo- žaja prvega«. Lahko tudi uspeva. V prepri- čanju, da si gozdarji itak nimamo kaj oči­ tati bi se lahko zgodjlo, da bomo gozdarji v sedanjih načrtnih prizadevanjih stali ob strani. To bi bilo zelo nemodro. Saj ve- mo, da je vstopanje v vozeči vlak težka zadeva. 2:e večkrat smo poudarili, da mo- remo pričakovati vse večje vrednotenje tistih funkcij gozda, ki so bile do sedaj navidez nepomembne, oziroma težko iz- merljive. Izgleda, da je prišel njihov čas. Marko KmecL dipl. inž. gozd. KNJIŽEVNOST POMEN OHRANITVE GENETSKE PESTROSTI PRI GOZDNEI\1 DREVJU lv1ii!ler, G.: Zur Bedeutung der Erluil- tung genetischer Vielfalt bei Waldbdumen. Allg. F. u. Jgdztg., 1975, 2. str. 34-38, franc. resume, lit. Izredno zanimiv članek, ki tolmači vlo- go in pomen genetske pestrosti znotraj populacij posameznih dr.evesnih vrst. Av- tor predstavlja bogato raznolikost genet- skih značilnosti v genetski zalogi posamez- ne drevesne vrste, s katero je povezan ves kompleks dednih zasnov, skupaj z njiho- vo pogostno~tjo in interakcijami. Vse to se manifestira v milijonih različnih dre- vesnih genotipov. Pri gencrativnem raz- množevanju se pri vsaki naslednji genera- ciji genska z::;snova (zaloga) pregrupira, pa se tako ustvarjajo vedno nove genetske variante. Genetska pestrost znotraj neke vrste za- gotavlja naravnim populacijam prilagaj2.- njc lokalnim posebnostim. To je porok za fleksibilnost vrste pri nastopu nepredvide- nih nenadnih dogodkov (škodljivi biotski ali abiotski vplivi) ter na ta način ohranja vrsti visoko stopnjo varnosti. Tako ta iz- redno mobilna varncstna strat::gija dre- vesne vrste, ki je p:Jsledica te pestrosti, predstavlja oziroma nadomešča načelo trajnosti. V genetiki torej ne predstavlja primarne naloge proizvodnja čim večje lesne zaloge, oziroma njene vrednosti. človek z različnimi posegi v naravne populacije genetsko pestrost znjžuje. - Nastajajoča naselja io prcmcna goz- dov v poljedelske površine, pa tudi red- čenja znižujejo genetsko pestrost, toda le v manjši meri . Hujše so posledice pri umetnih obnovah v večini gozdov zahod- ne Evrope, kjer že več generacij pogozdu- je s sadikami neznanih , pretežno tujih provenienc. - Tudi izločanje posebnih semenskih scstojev problema ne rešuje v zadovolji- vem obsegu, saj je priznavanje posebnih provcnienčnih sestojev vezano le na fcno- 169 tipsko opredelitev in zato tudi predstavlja določeno omejitev genetske pestrosti, saj je v semenskih sestojih zajet le del genet- ske pestrosti . - Semenske plantaže predstavljajo ob- čutno omejitev genetske pestrosti, prav tako pa tudi vegetativno razmnoževanje reproducira samo določen genotip v mno- gih ponovitvah. S takim delom se genet- ska pestrost v primerjavi z ono v narav- nih populacijah približuje ničli. - Zlasti semenske plantaže in vege- tativno razmnoževanje gozdnega drevja izredno zožujejo populacijsko dedno pes- trost gozdnih drevesnih vrst. Posledice sb lahko zelo hude, saj drevo raste dolgo dobo v izredno hetcrogenem okolju, ki se spreminja; z omejitvijo genetske pestrosti pa se omejuje tudi adaptacijska sposob- nost individuov. Tchtna so izvajanja avtorja, ko navaja, da cilje žlahtnenja gozdnega drevja ne bo mogoče doseči le z intenzivno selekcijo. Za čim boljšo koordinacijo med potreba- mi po žlahtnenju gozdnega drevja in prin- cipi trajnosti navaja avtor tri zahteve: 1. Določanje kratkoročnih in dolgoroč­ nih programov pri žlahtnenju gozdnega drevja. Kratkoročni programi naj služijo poseb- nim namenom žlahtnenja, zajemajo naj drevesne vrste z izredno kratkimi obhod- njami (»minirotacije<< topol in vrb) s pred- postavko, da se v rezervi vzdržuje zado- voljiva genetska variacija. Dolgoročni programi naj zajamejo drevesne vrste z dolgotrajnim proizvodnim obdobjem. Za tovrstne programe je karakteristična ohra- nitev čim večje genetske pestrosti. Pravi- loma pride v poštev le gencrativno raz- množevanje. 2. Ohranjevanje g:::nov Da bi ohranili čim večjo genetsko pes- trost, je nujno potrebno, da čim bolj do- sledno in sistematično ohranjujemo gene. Avtor obravnava in podaja katalog mož- nosti za realizacijo tega pogoja. 3. Nujno je potrebno razširiti in poglo- biti raziskave na področju populacijsko- genetske medsebojne povezave: analize naravne genetske variabilnosti, naravni se- lekcijski procesi, razvijanje nove predstave optimalnih populacij , proučiti prilagodit- veno strategijo populacij, sposobnost pri- lagoditve posameznih osebkov na spreme- njene pogoje okolja itd. mgr. Sonja Horvat-Marolt GENETIKA GOZDNIH EKOSISTEMOV Stem 1 K .: Rocke, L.: Genetics of fo- rest ecosystems. Springer- Verlag, Berlin, Heidelberg, New York 19741 X, 330 stra- ni; 70 slik,· Ecological Studies Vol. 6. Avtorja sta v tej knjigi predstavila eko- loško genetiko, disciplino, s katero se je do danes ukvarjal le ožji krog znanstve- nikov. V pregledno nanizani obliki in s smotrno zloženim gradivom je predstav- ljeno znanstveno področje, ki obravnava biologijo ekosistemov. Gradivo je na mno- gih mestih podano v diskusijski obliki , kar navaja k novim idejam, v mnogem potr- juje prakso o pronaravnem gojenju goz- dov in pomaga k novim zanimivim hipo- tezam. S to knjigo smo dobili gozdarji zelo pomembne znanstvene osnove za go- spodarjenje z gozdom kot ekosistemom, saj pomaga k boljšemu razumevanju s po- močjo raziskav genetskih in evolucijskih odnosov v življenju gozdnih ekosistemov. Knjiga nudi širok vpogled v genetiko gozdnih ekosistemov, med drugim še po- sebej zaradi avtorjevega temeljitega ob- vladovanja literature na tem področju . Avtor je tudi uspel prirediti, sicer suho matematično gradivo v obliko, ki deluje privlačno jn razumljivo. Delo je razdeljeno na šest poglavij. Predstavljena je ekološka niša. Sledi pri- kaz adaptacijskih procesov, možnosti pri- lagajanja rastlinskih populacij in posamez- nih osebkov na njihovo okolje v toku generativnega jn vegetativnega ciklusa. Prikazan je proces prilagoditve na klimo, na tla; vloga sistemov opraševanja in tudi naravno raznašanje semena jn tovrstni po- men za prilagajanje populacije. Eksaktno poznavanje geoetičnega sistema drevesnih vrst šele omogoča ocenjevanje in vredno- tenje strategije prilagajanja za neko dre- vesna vrsto. Posebej so obravnavani ge- netski mehanizmi, tvorba ras, genetska pestrost (poliformizem). V evoluciji nekega ekosistema sta pomembni predvsem dve dejstvi: pojav tekmujočih vrst in sistem gostitelj-parazit. Teoretična izhodišča so v drugem delu knjige obravnavana na treh pomembnejših skupinah gozdnih eko- sistemov : vlažni tropični in subtropični gozd, subarktika ter ekosistemi zmerne kU matične zone. Na koncu so prikazani vplivi človeka na gozdne ekosisteme ob analizi lova, kmetijstva in gozdarskih oblik gospodarjenja z gozdom .. Knjiga je vredna prip0ročila, zato jo priporočamo vsakomur, kdor razmišlja kaj več o gozdu, o njegovem bistvu in o nje- govi vlogi za človeka. dr. Dušan Mlinšek NITRATI V PITNI VODI IN GNOJENJE Kreutzer, K., Weiger, H. : Raziskovanja o vplivu gnojenja na količino nitratov v ponikajoči vodi v gozdu (Untersuchungen iiber den Einfluss forstlicher Diingungs- massnahmen auf den Nitratgehalt des Sickerwassers itn Wald). Forstwiss. Cbl. 1974, H. 2, s. 57-74, cit. lit. 30. Uporaba mineralnih gnojil povzroča tudi spiranje nitratov in fosfatov v vodo- take in jezera ter s tem povzroča evtrofi- ranje teh voda. Posledica tega je bujen razvoj vodnih rastlin, posebno alg. To rastlinje proizvede veliko organske snovi. Razkroj te organske snovi pa zahteva ki- sik, ki ga v vodah ni dovolj . Tako na- stane pomanjkanje kisika v vodi. Vode izgubijo čistost in bistrost. Z onesnaženi- mi vodami pridejo nitrati tudi v pitno vo~ do. Obstaja sum, da povzročajo nitrati v pitni vodi težke krvne bolezni pri dojenč­ kih in da so nitrati v zvezi s pojavom rakotvornih nitrozaminov v črevesju. Za- to je v mnogih deželah predpisana naj- višja dovoljena koncentracija nitratov v 170 pitni vodi. Ta znaša v ZDA in v NDR 30 ppm, svetovna zdravstvena organizacija priporoča 50 ppm. Gnojenje je le eden od izvorov one- snaženja voda. Pralni praški so krivi za velike količine fosforja v vodah. Razne mestne in industrijske odplake prispevajo veliko nitratov. Kmetijstvo močno obre- menjuje vode z nitrati. Posebno stalno orana in gnojena peščena in propustna tla na produ so kot nalašč za bogatenje talne vode z nitrati. Tak slučaj imamo npr. na našem ljubljanskem vodozbirnem re- zervatu. Pa tudi iz negnojenega gozda se lahko izpirajo velike količine nitratov, če npr. z goloseki in podobnim povzročimo hiter razkroj gozdnega humusa, ki je si- cer nastajal v teku dolgih desetletij. Sicer je pa voda, ki odteka iz gozdnih področij, še najbolj čista. Prof. Kreutzer je na severu Bavarske začel z velikimi raziskavami o vplivu gno- jenja v gozdu na čistost voda. Prve rezul- tate raziskav najdemo v tem članku. Poni- kajočo vodo so zajeli v globini 1,25 do 1 ,45 m, torej pod koreninskim horizon- tom. Na poskusnih parcelah so gnojiti z apneno amonijevim solitrom. Na revnih, z dolgoletnim steljarjenjem degradiranih rastiščih z borovimi gozdovi v Ni.irnberger Reichswaldu, gnojenje ni bistveno povečalo količino nitratov v po- nikajoči vodi. Izgleda, da dodano gnoji- lo ostane v ekosistemu. Tla so z dušikom zelo revna in ga zato morda še lažje za- drže v sebi. Razvila se je tudi bujna ze- liščna flora, ki je dodani dušik hitro vgra- dila y živo snov in je tako preprečila iz- piranje. Letne padavine so na tem področ­ ju nizke (650 mm) in tako je tudi mož- nost izpiranja manjša. Drugače je bilo v smrekovih gozdovih v pogorju Fichtelgebirge. Tu je bila koli- čina nitratov v ponikajoči vodi tudi 70 ppm in več (dopustno je 30-50 ppm). Vzrok za to utegnejo biti precejšnje pada- vine (preko 1000 mm) in s tem močnejše izpiranje, dobri pogoji za mineralizacijo humusa, pomanjkanje zeliščne flore, ki bi vezala dušik nase ter plitva in manj inten- zivna prekoreninjenost tal. Ti rezultati se seveda ne morejo eno- stavno prenašati na druga rastišča. Toda opozarjajo, da gnojenje v gozdu ni vedno nedolžno, čeprav je v primerjavi s kme- tijskim gnojenjem manj nevarno. Pripom- niti je še treba, da se ponikla voda v tleh na svoji poti do zajetja pitne vode verjet- no ne more očistiti nitratov. Nitrati v po- nikli vodi niso le od dodanih gnojil, am- pak tudi iz gozdnega humusa, ki se pod vplivom gnojenja začne hitro razkrajati. Ni dovolj, da ima voda iz gozdnih pod- ročij manj nitratov kot je dopustno. Biti mora še mnogo bolj čista. Pitna voda se ne zbira samo iz gozdnih področij, am- pak tudi iz kmetijskih. Ker s kmetijskih področij ne moremo pričakovati čiste vo- de zaradi obilne uporabe gnojil, kemika- lij ipd., morajo gozdna področja prispe- vati svoj delež čiste vode, ki razredči one- snaženo vodo s kmetijskih področij. Spet lahko vidimo velik pomen gozda pri ublaževanju raznih obremenitev okolja. Ker je v naši krajini okolje vedno bolj iz- r-ostavljeno, moramo posebno v gosto na- seljenih nižjih legah vsaj obraniti sedanji delež gozda. Z gozdom je treba tako go- spodariti, da rodovitnosti gozdnih tal ni treba reševati z gnojenjem. dr. Marjan Zupančič RAZVOJ BOLEZNI RASTLIN 171 Harry Whee/ler: Plant Pathogenesis, Ad- vanced Series in Agricultural Science 2. Springer Verlag Berlin, Heidelberg, New York 1975, 106 str., 19 jot. Delo je druga knjiga serije Advanced Series in Agriculturat Science. Knjige iz tega področja so bile že dolgo težko pri- čakovane, ker bi se z njimi zapolnila vr- zel po naprednih vzgojnih in tehniških knjigah za kmetijsko znanost. Knjiga je kratek, kritičen in sodoben učbenik, namenjen v prvi vrsti študentom agronomije in biologije, kakor tudi vsem tistim, ki že delajo v operativi ali drugih institucijah. Razdeljena je na šest poglavij s pod- poglavji. Prvo poglavje obravnava pojme in definicije, sledeča poglavja pa razprav- ljajo o mehanizmih, po katerih napadajo pa to geni povzročitelji , naravno dovzetnost posameznih rastlin na napad patogenih or- ganizmov, mehanizme odpornosti v rast- linah in genetične povezave med rastline in patogenimi organizmi, ki vodijo bole- zenske reakcije . V zadnjem, kritičnem in jcdrnatem poglavju je na kratko razložen pojem fiziološkega sindroma ki je red11a posledica sprememb, ki so karakteristične za številne rastlinske bolezni. Knjiga skuša združiti vse ultrastrukture, biokemične in genetične izsledke, ki se na- našajo na razvoj bolezni v rastlinah. Marjana Pavle, dipl. inž, gozd. DRUšTVENE VESTI GOZDARJI NA )}MARCIALONGI« Mrzlega jutra 25. januarja letos je pet- tisočglava množica čakala na znak za za- četek 50 km dolgega smučarskega teka, imenovanega »dolgi marš« - MARClA- LONGA. Pomanjkanje snega je priredi- teljem preprečilo, da bi ta tek pripravili na dolžini 70 km, kot je bilo objavljeno v razpisu. že tako so organizatorji teka iz mest Canazci, Predazzo, Moena in drugih v dolini Di Fiemme e Fassa v italijanskih Dolomitih imeli velike težave, da so lah- ko pripravili progo. Med nestrpno množico, ki je preganjala mraz in čakala na odrešitev starterja, so bili tudi trije kočevski gozdarji: Maks Ko- nečnik, Janez Konečnik in pisec tega član­ ka. Konečnika sta se postavila bolj v os- predje, jaz pa sem skromno čakal v ozad- ju. še pred 9 . uro je množica tekačev kar brez starterjev krenila na pot. Marsikdo je bil zaradi tega prjzadct, ker še ni imel nataknjenih smuči in ga je pregazila mno- žica. Med temi so bili tudi nekateri slo- venski tekači . številne smučine so se zelo hitro združi- le v samo dve, zalo je bila gneča nepo- pisna. Proga se je začela vzpenjati proti mestu Canazei in nato je postajala vse bolj strma, saj se je na razdalji 5 km dvig- nila za 300m. V največjih strminah je ve- liko tekačev enostavno snela smuči in šlo peš, kar pa seveda ni v skladu s predpisi. Zaradi gneče se ni dalo hiteti, zlasti še potem ne, ko so vzpone zamenjali dolgi spusti. Sneg je bil zmrznjen, podoben sladkorju, zato so smuči hitro tekle, saj mazanje ni delalo težav . 172 Po 20 km je proga postala nekoliko rav- ncjša, bila je terensko pestra s krajšimi vzponi in spusti, na katerih se je dalo po- čivati. Pa kaj, ko se je po 25 km spet za- čel dolg vzpon in nato spet spust. Marsi- kje si na vrhu ledenega spusta obstal in pomislil, kako boš prišel dol. Sicer pa gneča tekačev ni dopuščala drugega, kot da s pluženjcm obvladuješ največje str- mine in paziš, da ne z1omiš smuči . Ela- nove smuči so dobro prestale vse preiz- kušnje, tudi hojo po njihovih konicah. Skozi Moeno smo tekli mimo dolge vrste opazovalcev, ki so nas z italijansko živah- ncstjo spodbujali in nam dajali poguma n~ zadnjih 10 km. Od Moene naprej je bila proga že čisto na ravnini in ves sneg na dolžini 8 km so morali navoziti. Po- ganjal sem se po 2 do 3 metre širokem traku snega in skušal še zadnje kilometre preteči kar naihitreje. Končno se je pri- kazal Prcdazzo, še nekaj sto metrov po ulicah in prišel sem v cilj . Dobil sem vrečo z obleko, ki sem jo pred slabimi štirimi urami pustil na startu in se pre- oblekel. še en smučarski maraton je bil tako za mano. Janez in Maks sta me že čakala, saj je Maks, čeprav star 4·8 let, prišel na cilj kot 560. tekač . -Vrnili smo se v gozdarsko hišo v Pona- veggio, kjer smo bili vse dni bivanja v Dolomitih gostje italijanskih gozdarjev iz pokrajine Trento. V ponedeljek smo po- tem z avtomobilom splezali prek nekaj prelazov in se vrnili domov. Lepo je bilo v Dolomitih, lepo pa je teči tudi na Blo- kah [n črnem vrhu nad Idrijo. Anton Prelesnik, dipl. jnž. gozd . ZAlPHS NA IB lU lKV"Il Foto: prof. Franjo Rainer Letošnjih 2000 Slovenci nimamo nobene znanstvc:-:e in strokovne gozdarske periodike, razen Go- zdarskega vestnika. žal je bila naša r~­ vija preveč teoretična (sicer zelo kako- vostna~), da bi lahko služila kot stro\,ovno napajali.šče množici gozdarjev-prakLikov. Le-ti so svoje šolsko znanje (vs;}j d~l) počasi pozabljali. Resda so bog~tcli s praktičnimi izkušnjami , toda do neke rtiv- ni, ki pa ni bila na višini končane šo!c . Za nadaljnji napredek je zmanjkalo zna- nja . To vlogo bi morala imeti ravno naša revija. Očiglcdno pa je prevelika teoretič­ nost revije odbijala naše gozdarje, ki jim je pravzaprav naP.1cnjena. Za~cgadelj je uredniški svet Go;:"do.rskcga vestnika v svojem programu poskušal dati reviji več­ jo vsebinsko aplikativnost in grafično pri- vlačnost. Annliza je pokazala, da približ.no 35 Oj 0 inženirjev in tehnikov na GV ni naročenih . Vsem tem smo 2. št. GV po- slali v prepričanju, da jim bo strokovna pripadnost pomenila več, kot skromna na- ročnina . Naš letošnji program je, da med slovenskimi gozdarji ne bi bilo nikogar, ki ne bi dobival vestnika in z njim mini- malno količino dopolnjujočega znanja. Hočemo šc več! Tudi gozdarski delovodjc- logarji in nekateri kmetje bi lahko v reviJI našli marsikaj. Toda to je že pro- gram naslednjih let. O tem pa )>gospodar vesolja« obstaja le v domišljiji. V življenjskem prostoru se odraža troje podstati: abiotska (neživi svet, mrtva narava), vitalna (živi svet s svojimi pojavi, vključno s človekom kot živim bitjem) in duhovna (odraz človekove umske in ustvarjalne prisotnosti). Navedene podstati so po svojem bistvu v neločljivi medsebojni odvisnosti, čeprav se v življenjskem M. C. dipl. inž. gozd. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, YU-61001 Ljubljana, Večna pot 30. 177 1 -------------------~ prostoru, gledano časovno in prostorsko, različno močno odražajo. Ne moremo pa jih meriti z absolutnimi merili: odvisne so tako od kraja kot od časa opazovanja pa še od prostorskih in časovnih razsežnosti, v katerih so omejene. Zunanji odraz tj. podoba življenjskega prostora je k r aj in a. Le-ta je vsota osnovnih prostorskih elementov in hkrati rezultat osnovnih prostorskih dejavnikov abiotskega, vitalnega in duhovnega značaja, pri čemer se odraža človekova ustvar- jalnost predvsem v rezultatih njegovega dela, kot pogoja osebne in družbene ek- sistence. Tudi omenjeni osnovni elementi oziroma dejavniki krajine so v neločljivi medsebojni povezanosti in odvisnosti, čeprav se - gledani posamič - časovno, krajevno in razsežnostno različno močno odražajo. Abstrahiranje samo enega dela elementov oziroma faktorjev iz njihove funkcionalne celote je nezdružljivo s poj- mom krajine. Krajina je torej objektivna in nedeljiva danost življenjskega prostora. Beseda »krajina« pomeni v slovenščini, podobno pa tudi v drugih slovanskih jezikih, najprej mejno ozemlje kake dežele (npr. Kranjska, Vojna Krajina, Bosan- ska Krajina, Ukrajina idr.); njen pomen je torej docela konkreten. Besedni pomen, ki označuje večje ali manjše ozemlje glede na oblikovanost, obraslost, urejenost, gospodarsko rabo zemljišč ipd., je sicer drugoten, a še vedno izhaja iz objektivnih danosti prostora. Bela krajina je geografsko natanko opredeljeno ozemlje, hkrati pa je v imenu tudi svojski krajinski pomen: v posebnih naravnih in zgodovinsko nastalih razmerah žive tu ljudje, ki pridobivajo lan, tkejo platno in se pretežno oblačijo v belo. Suha krajina je geografsko manj natančno opredeljena, vendar kaže njeno ime, da je pomanjkanje vode odločalo tako o značaju naseljenosti kot o gospodarski rabi kraških zemljišč. Seveda bomo našli v Sloveniji še mnogo pokrajin in predelov, kjer se nanašajo njihova imena, brez dodatnega pojma »kra- jina«, na specifičen krajinski značaj. Bes.eda »krajina« in njene izpeljanke pa so kasneje privzele še nove pomene (npr. na področju slikarstva, arhitekture, prostor- skega načrtovanja). Podoben razvoj teh pojmov ugotavljamo tudi pri drugih evrop- skih narodih. Zanimivo pa je, da je pri naših bratih Hrvatih in Srbih beseda » kra- jina(< ohranila samo svoj ožji geografski pomen, za drugačno rabo pa si raje pomagajo s tujim besediščem. Sedanja podoba našega življenjskega prostora je seveda posledica dolgotraj- nega razvoja. Krajina in njen značaj pa se spreminjata tudi v sedanjosti in se bosta spreminjala v prihodnje. V razvojnih procesih je seveda najpomembnejši vpliv človeka. Glede tega ločimo: n ara v n o k r aj i n o , kjer človekovega vpliva na podobo krajine ni ali pa je ta nepomemben; kultu r n o kraj in o s prevladujočim in odločuj očim vplivom človeka . V Evropi o naravni krajini v večjem obsegu ne moremo govoriti, kvečjemu o njenih fragmentih na najnedostopnejših mestih in v najodročnejših predelih. Pa tudi v drugih zemeljskih predelih, tudi onih na nizki stopnji civilizacije, je prvo- bitna naravna krajina vse bolj redka. Tudi z ekstenzivnimi načini rabe zemljišč (nomadstvo, požigalništvo ipd.) se je značaj krajine temeljito spremenil. Stopnja oblikovanosti oziroma razvitosti kulturne krajine je odvisna od obsega in 1ntenzivnosti človekovega vpliva. Kjer je le-ta malenkosten oziroma ne prevla- duje, govorimo o kulturni krajini, ki je blizu naravi (naravna kulturna krajina). 178 -- Pra kr aj in a je nekdanja prvobitna naravna krajina, iz katere se je v teku zgodovinskega razvoja razvila sedanja kulturna krajina. P o ten ci a 1 na na r av n a kr aj in a je hipotetična krajina, v katero bi se razvila sedanja kulturna krajina, če bi ji odvzeli vpliv človeka in jo prepustili naravnemu razvoju. Pojem di v j i ne kaže, da je v slovenščini bolj subjektivno obarvan, torej po- gojen s človekovimi počutki. Vendar pravi o divjini slovar slovenskega knjižnega jezika, da je to nenaseljen, nekultiviran svet, divje rastlinje in celo necivilizirana pokrajina. Ustrezni izrazi v tujih jezikih upoštevajo predvsem naslednja pomena: ohranjenc predele zemeljskega površja (brez človekovega vpliva) s prvobitno vege- Na Mali gori pri Kočevju (Foto Milan Ciglar) tacijo in opuščene predele, neglede na velikost, ki so prepuščeni stihijskemu (div- jemu) preraščanju. Zelo širok pomen besede pa bi le kazalo v naši strokovni terminologiji natančneje opredeliti. Glede na stopnjo človekovega vpliva, tako po obsegu kot intenzivnosti, mo- remo v evropskih razmerah ločiti tri osnovne tipe kulturne krajinr. a) Gozdnat a kraj ina je naravni krajini najbližja. V njej odločajo naravni ekološki dejavniki o obsegu in možnostih gospodarske rabe zemljišč in naselitve. Gozd je pri tem najpomembnejša prvina pri vzdrževanju naravnih rav- notežij v prostoru. b) U r b a n i z i r a n a a l i m e s t n a kr a j i o a je po svojem značaju od naravne krajine najbolj oddaljena. S stanovanjskimi in industrijskimi zgradbami pretežno zazidane površine, prepletene s komunikacijami vseh vrst imajo svoje specifično okolje. Sodoben gospodarski in urbanistični razvoj že ustvarja velike naselitvene prostorsko gravitacijske aglomeracije in velike razvojne osi. c) Odprta k raj in a je vmesni člen med gozdnato in urbanizirane kra- jino. V Evropi prevladuje po svojem obsegu in izrazitosti. V celotnem prostorskem oziroma krajinskem kompleksu ima nadvse pomembno izravnalno ·in povezovalno nalogo. če menimo, da sta urbanizirani del srce in gozdnati del krajine pljuča celotnega prostora, potem je odprta krajina presnovno tkivo celotnega organizma. V njenem okviru se proizvaja osnr..vna hrana za vzdrževanje človekovega življenja, odtod njen energetski pomen. 179 Vsaka izmed treh zvrsti kulturne krajine ima glede na vzdrževanje naravnih in prostorskih ravnotežij svoje specifične ekološke, gospodarske in socialne probleme. Seveda pa lahko kulturno krajino razčlenjujemo in njene elemente sistematsko razvrščamo glede na naravne, zgodovinsko-kulturne in gospodarske posebnosti na različne enote in celote. Slovenija je po krajinski pestrosti izredno bogata dežela. V nji se na zelo različne načine prepletajo naravni, zgodovinski in gospodarski vplivi, ki prihajajo do izraza na zelo majhnih razdaljah. A prav velika pestrost in prostorska omejenost posameznih pojavov je lahko v mnogočem zelo ugodna osnova hitrim in korenitim spremembam. Labilnost naše kulturne krajine se je v zadnjih desetletjih marsikje izpričala, posebno zaradi korenitih sprememb gospo- darske in socialne strukture našega podeželja. Sistematska razčlenitev in proučitev notranjih zakonitosti slovenske kulturne krajine pa še čaka na tiste strokovnjake in raziskovalce, ki se ukvarjajo s proučevanjem prostora, pri čemer gozdarji ni- kakor ne bi smeli biti izvzeti. Nasprotno, velik in odgovoren je njihov delež spričo gozdnatega značaja dobrega dela naše kulturne krajine. Nega krajine (praktično nega kulturne krajine) je sestavni del nege življenj- skega prostora. Nega življenjskega prostora je uravnana predvsem k vzdrževanju ravnotežja med naravnimi potenciali in potrebami človeške družbe. Stremeti mora k takšnemu izkoriščanju naravnih dobrin, da je zagotovljena njihova trajnost ter onemogočeno onesnaževanje življenjskega okolja. Nega življenjskega prostora na naravni osnovi je pogoj za smotrni gospodarski, socialni in kulturni razvoj človeka in človeške družbe. Nega (kulturne) krajine pa obsega vse tiste ukrepe, ki naj zagotove trajnost in optimalen razvoj krajinskega bogastva v prid potrebam človeške družbe. Težišče nege kulturne krajine in hkrati najtežja vprašanja, ki jih je treba reševati, so v od- prti krajini. Nega kulturne krajine temelji na podrobnem kompleksnem prouče­ vanju njenega zgodovinskega razvoja, ekoloških in bioloških zakonitosti ter druž- beno-socialnih in gospodarskih vplivov. Izločanje samo nekaterih elementov iz navedenega kompleksa in utemeljevanje ukrepov nege samo na teh elementih ne more pripeljati k trajnim pozitivnim rezultatom, saj je v nasprotju s pojmovanjem in obravnavanjem kulturne krajine. 2. Razsežnosti kulturne krajine Osnova oziroma predpogoj za nego življenjskega prostora in kulturne krajine so dobro zasnovani in razčlenjeni krajinsko-prostorski načrti. Le-ti opredeljujejo razvojne procese v prostoru, postavljajo diagnoze bodočega razvoja in določajo skrbno in gospodarsko izkoriščanje naravnih potencialov. Pri tem se zastavlja vprašanje o optimalni velikosti prostorskih enot, ali z drugimi besedami, vprašanje o merilu krajinsko-prostorskih načrtov. Nedvomno drži, da je možno na manjših površinah oziroma v mejah manjših krajinskih enot ukrepati bolj intenzivno, predvsem v oblikovalnem smislu. Na večjem ozemlju, ki ga sestavlja več manjših enot, nas seveda pri ukrepanju omejujejo razpoložljiva finančna sredstva in delovna sila. Vendar ni v tem bistvo vprašanja. Z večanjem oziroma z manjšanjem merila se namreč spreminja tudi kako- vostna struktura prostora. življenjski prostor in kulturna krajina namreč nista 180 enostavni seštevek manjših teritorialnih enot. Z večanjem dobiva prostor drugo vsebino, v njem se porajajo nova specifična vprašanja. lz vprašanj, na katera ho- čemo odgovoriti, izhaja obseg obravnavanega prostora in obratno, od obsega pro- stora je odvisna specifičnost odgovorov na zastavljena vprašanja. Naj podkrepimo to z nekaj primeri. Krajinsko-prostorski načrt za ureditev in nego ljubljanskega Rožnika bo, de- nimo, relativno enostavna zadeva. Temelječ na dokaj enovitih naravnih pogojih in upoštevajoč znane vidike rekreacije ljubljanskega prebivalstva, bo na podlagi Propadajoča kočarija na Kočevskem (Foto 1 anez černač) - -.. _ ·,~~-- takšnega načrta kaj lahko intenzivno obravnavati najmanjše predele tega, sicer zelo občutljivega dela mestne okolice. Krajinsko-prostorski načrt za ureditev Ljubljanskega barja pa bo vseboval nove prvine. Takšen načrt ni v ničemer vsota krajinskill načrtov posameznih bar- janskih predelov. Sele z obravnavanjem barja kot celote bomo mogli obseči neka- tere odločujoče naravne dejavnike (npr. nihanje talne vode), spremljati spremembe v izrabi kmetijskih zemJjišč v zvezi s socialnimi spremembami na obrobju mesta Ljubljane; parcialne rešitve gospodarskih in socialnih problemov so v tem sklepu nemogoče. Krajinsko prostorska problematika Kočevske je pogojena na še večjem ozem- lju s posebnostmi, ki jih mora·mo upoštevati le kot sklenjeno ceioto: izpraznitev velikega ozemlja in osredotočena urbanizacija okoli mesta Kočevja pogojujejo prostorski razvoj celotnega prostora. Obvladovanje kulturne krajine na Kočevskem mora temeljiti predvsem na široko zasnovanih gospodarskih načrtih, posebej je pri tem pomembno kmetijstvo, in na mnogostranskih povezavah tudi bolj oddalje- 181 .....:. . nih predelov s središčem dežele. Vprašanja s tem v zvezi so zamotana, odgovori težavni . Krajinsko-prostorski načrt gorenjske regije bo vseboval zaradi obsežnosti ob- močja in prepletanja mnogovrstne problematike v prostoru nove prvine. Mnogo- tere funkcije zelenih površin se povezujejo v kompleks gospodarskih dejavnikov (industrija, energetika, promet, turizem itd.), socialnih in naselnih struktur, vpra- šanj ohranjevanja zdravega okolja, varstva narave, kulturnih spomenikov itd. Obvladovanje zakonitosti kulturne krajine in njeno negovanje je torej možno in nujno na več ravneh, ki ima vsaka svoje specifične probleme. V kulturni krajini Slovenije so gozdovi pomemben dejavnik, zato je sodelovanje gozdarjev pri sestavljanju krajinskih načrtov in pri njihovem izvajanju neizogibno, na neka- terih ravneh oziroma v nekaterih predelih pa celo vodilno. Tako bi vsaj moralo biti. Biotehniška fakulteta, njen gozdarski oddelek in gozdarski inštitut morajo zato posvetiti tej sodobni strokovni usmeritvi večjo skrb kot doslej, gozdarstvo kot stroka in gospodarska panoga pa mora stopiti iz svojega vse preveč zaprtega kroga. 3. Kulturna krajina - odraz razmer v prostoru Najbolj nazoren in neposreden odraz vzajemnega delovanja mnogoterih na- ravnih dejavnikov (abiotskih in biotskih) je na zemeljskem površju njena rastlinska odeja. Rastlinske združbe (fitocenoze) so popoln odraz naravnih ekosistemov in naravnih ravnotežij v prostoru. Tudi njihovi dolgotrajni (sekularni) razvojni pro- cesi so po svojem bistvu uravnoteženi procesi. Naglejše in manj uravnotežene ali sploh neuravnotežene procese sprošča v naravnih združbah človek s svojimi po- segi, ki se odražajo v sukcesijah oziroma stadijih rastlinske odeje. Analogno rastlinskim združbam lahko v širšem prostorskem kompleksu dejav- nikov, katerih sestavni del je človek s svojo dejavnostjo, predstavimo prostorska ravnotežja z razvojnim tipom in stanjem kulturne krajine. Uravnotežena in v svojih elementih skladna kulturna krajina je najboljši odraz stabilnosti v prostoru. Seveda pa so ravnotežja v prostoru zaradi vključitve človeka drugačna kot so samo na- ravna ravnotežja. Predvsem so bolj labilna, procesi v kulturni krajini hitreje po- tekajo in - kar je bistveno - lahko jih s smotrnim ukrepanjem sproti urav- navama. Uravnotežena kulturna krajina je nastala v teku dolgoletnega zgodovinskega razvoja . Slovenska baročna krajina - tako jo imenujemo zaradi časa, v katerem je nastala, in zaradi stilskih posebnosti njenih nasehj ter poslopij - se je obliko- vala tja do druge polovice osemnajstega, ponekod do začetka devetnajstega sto- letja. V tem času je dosegla svoj razvojni višek in najpopolnejšo uravnoteženost. Usklajena je bila s kmetijskim značajem podeželja, s proizvodnimi sposobnostmi in potrebami prebivalstva ter z družbenimi ter socialnimi razmerami ob koncu fevdalne dobe. Kasnejši in vse hitrejši razvoj gospodarstva, zlasti nastopanje in- dustrije, sprostitev družbenih vezi idr., pa so sprožili v nji vrsto procesov in spre- memb. Ti procesi so bili mnogokje krajinsko usklajeni, mnogokje pa pomenijo le degradacijo prejšnjega stanja. Tudi v sedanjem času smo priča mnogoterim procesom v kulturni krajini , kot posledicam naglega industrijskega razvoja in velikih socialnih sprememb. Ne- 182 dvomno je normalno, da nastaja v teku razvoja nova podoba kulturne krajine z mnogimi novimi prostorskimi elementi. Razvoj mest, energetike, prometa, indu- strializacija idr. prinašajo v kulturno krajino mnogo novega, vendar ne vedno smotrnega in na pravem mestu ter v primerni obliki. Preudaren gospodar v pro- storu bo znal vključiti na ustrezen način razvoj mest, prometnega omrežja, ener- getskih virov idr. v življenjski prostor in razvijati ob tem nov, sodoben tip kul- turne krajine. Takšen razvoj vsekakor ne more biti istoveten z nesmotrnim zazi- davanjem najboljših kmetijskih zemljišč ali njihovim opuščanjem zaradi včasih nezaželenih socialnih sprememb podeželja. Sodobna kulturna krajina je zato mno- gokje močno načeta, v njej se sproščajo prenekateri degradacijski procesi. >>Bolna« kulturna krajina je odraz bolnih razmer v prostoru in njegove kratkovidne izrabe. Sestavljalci prostorskih načrtov, posebno še prostorsko-krajinskih, morajo bržkone dobro poznati stanje kulturne krajine, saj lahko po nji ocenjujejo stanje prostora, ki ga obravnavajo. Zato je treba razčleniti in ovrednotiti njene elemente ter jih sintetsko prikazati v njihovi skupni funkciji. Vidiki in načini vrednotenja prostora na podlagi stanja kulturne krajine ozi- roma ugotavljanje njenega zdravstvenega stanja zavisijo od obsega obravnavanega območja (od nivoja krajinsko-prostorskega načrtovanja) in od specifičnih vprašanj, na katera naj odgovorimo s pomočjo proučevanja stanja kulturne krajine. Brž- kone si bo glede tega še dolgo treba nabirati izkušenj, saj je valorizacija kulturne krajine tako pri nas kot v svetu na svojih začetkih. Za specifične prostorske probleme in za dokaj omejena območja najdemo nekatere zglede v literaturi. 4. Vrednotenje kulturne krajine na primeru Kočevske V sklepu petletne raziskovalne naloge z delovnim naslovom >>Spreminjanje kulturne krajine na Slovenskem zaradi zaraščanja« (naročnika sta republiška raziskovalna skupnost in poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij) proučujemo na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani poleg splošne problematike tudi posebni vprašanji spreminjanja kul- turne krajine v alpskem svetu (območje gorskih kmetij) in na območju nekdanje Kočevske, ki jo je zapustilo skoraj vse podeželsko prebivalstvo, s čemer so bili sproženi posebni prostorski procesi. Proučevanje prvega vprašanja je še v teku, drugo vprašanje pa je bilo že v celoti obdelano. V okviru proučevanj številnih odvisnosti med naravnimi dejavniki, strukturo izrabe zemljišč, strukturo naselij in prebivalstva, ob primerjavi stanja v letih 1880 in 1971, smo posebej obrav- navali stanje kulturne krajine. V ta namen smo izdelali posebno metodologijo za njeno vrednotenje, ki smo jo prilagodili potrebam naloge in specifičnosti kočev­ skega prostora. Namen vrednotenja kulturne krajine je bil med drugim osvetliti medsebojne zveze med stanjem kulturne krajine (stanjem prostora) in vplivi naravnih dejav- nikov, vplivi zemljiške strukture, strukture naselij in prebivalstva, vplivi nastalih sprememb v letih 1880-1971, vplivi opuščanja kmetijskih zemljišč in intenziv- nosti procesov zaraščanja idr. Na podlagi stanja kulturne krajine smo poskusili oceniti stanje celotnega prostora in pokazati prostorskim načrtovalcem, kje so sanacije še možne in kje terjajo nujnih ukrepov. 183 Svoja proučevanja smo omejili izključno na območje nekdanjega kočevskega jezikovnega otoka, ker so nekateri prostorski procesi specifični edino za to ob- močje. Nekdanje kočevsko ozemlje sestavlja 44 katastrskih občin. Le-te smo upoštevali kot osnovne raziskovalne enote, na njih smo se opirali pri vrednotenju kulturne krajine in pri zbiranju ter primerjanju raznih statističnih podatkov. Po- vršina celotnega ozemlja znaša blizu 800 km2 , povprečna površina posamezne ka- tastrske občine (razlike so pri tem velike) pa okoli 1900 ha. Za oporne točke pd proučevanju kulturne krajine smo izbrali naselja. Le-teh je bilo na Kočevskem nekoč kar 187, danes pa jih obstoja le 92 in še ta so bistveno manjša kot so bila pred vojno. Izjema so le naselja okoli mesta Kočevja in pa se- veda samo mesto. Naselja so bila in so še na Kočevskem žarišča kulturne krajine zaradi zgodovinskega razvoja same naselitve. Kolonizacija kočevskega ozemlja je namreč potekala v obliki zaselkov, okoli katerih so takratni pionirji izkrčili gozdove za pašnike, senožeti in njive. Nekultiviran prostor med naselji pokrivajo v celoti gozdovi, mnoga naselja z obdajajočimi jih kmetijskimi zemljišči pa so seveda str- njena v enotno krajinsko celoto. Kulturno krajino smo obravnavali glede na troje osnovnih skupin krajinskih elementov: biotskih, naselnih in zgodovinskih. Vsi elementi pa seveda nastopajo smiselno le v medsebojni povezavi in hkrati. A. B i o t s k j el eme nt i Upoštevali smo tiste značilnosti kulturne krajine, po katerih lahko sklepamo o naravnih ravnotežjih v ruralnem prostoru. Biotski elementi kulturne krajine so v neposredni zvezi s človekovo dejavnostjo, v našem primeru pretežno s kmetiisko. Poleg osnovne razporeditve zemljišč na gozdna in kmetijska so ti elementi naj- pomembnejši pri oblikovanju odprte krajine. Sem sodi: a) Osnovna zemljiška (parcelna) razporeditev. Le-ta ni samo zunanji odraz posesine strukture posameznih naselij ali predelov, ampak kaže, kako se je raba tal v teku časa prilagodila z različnimi kulturami terenskim razmeram, upoštevajoč naravne in gospodarske dejavnike. Ker je nastala takšna razporeditev v teku daljših razdobij, pomeni najprikladnejšo izrabo tal. b) Plotovi in zidovi. Njihov pomen je v omejitvi različnih zvrsti izrabe pro- stora; ločijo npr. vaški naselni prostor od pašnika, dvorišča in vrtove od ceste ipd. Tudi ta razporeditev je nastala v teku zgodovinskega razvoja in pomeni najboljšo naravno izrabo širšega prostora. c) žive meje. Le-te so za kočevsko kulturno krajino zelo pomembne. Njihov pomen ni le v omejevanju posameznih parcel oziroma zemljišč, ampak prispevajo k ohranjevanju biotskih ravnotežij v prostoru (npr. varujejo zemLjišča pred vetro~, nudijo bivališče različnim vrstam ptičev in žuželk idr.). V sedanjem, zapuščenem in zanemarjenem stanju pa pomenijo na Kočevskem izhodišče preraščajočega in osvajajočega gozda. č) Sadovnjaki. Kot posebna zvrst izrabe kmetijskega prostora so večinoma sredi naselij ali tik ob njih pomembna prvina prostora. V danes zapuščenih ali napol praznih vaseh so kot žive meje izhodišče preraščajočega gozda. 184 d) Vinogradi. Na Kočevskem večinoma ne pomenijo pomembnejše kmetijske kulture. V neposredni bližini naselij so se prilagodili predvsem strmejšim in za na- selitev ali za kmetijsko izrabo manj ugodnim pobočjem. e) Vaške lipe. Pomenijo predvsem dopolnilo k podobi kulturne krajine. Kot drugje v Sloveniji, pa tudi v sosednjih deželah, so bile zelo razširjene tudi na Kočevskem in so marsikje tod še edine priče nekdanjega vaškega življenja. f) Studenci in vodnjaki. Poleg svojega odločilnega pomena za življenje na- selij, v kmetijstvu posebno za živinorejo in s tem posredno za izrabo kmetijskih zemljišč, so pomembni tudi za podobo in strukturo naselij in krajine. V posameznih naseljih so bili navedeni biotski elementi popisani in ocenjeni s točkovanjem takole: pri življenju ali dobro ohranjeni slabše ohranjeni ali delno spremenjeni začetni znaki propadanja ali podivjanja v polnem propadanju ali podivjanju le sledovi nekdanjega stanja 5 4 3 2 1 Točke smo nato po posameznih naseljih sešteli. Teoretsko bi bilo možno do- seči maksimalno 35 točk. Dobljena vsota pomeni biotsko vrednost kulturne kra- jine posameznega naselja (b'). B. N as e 1 n i e 1 em e nt i Naselja so po svoji notranji strukturi, razporeditvi in gostoti bistvena prvina prostora in so kot taka osnovni dejavnik pri ohranjevanju prostorskih ravnotežij. Njihov pomen se neposredno odraža v stanju kulturne krajine in njeni vrednosti. Prav slednje smo upoštevali pri našem vrednotenju. Prostorski pomen naselij v odvisnosti z naravnimi in gospodarskimi ter drugimi dejavniki pa smo seveda v okviru naše naloge obravnavali še posebej. Pri ocenjevanju oziroma vrednotenju kulturne krajine smo upoštevali naslednje značilnosti, ki odražajo predvsem in- tenzivnost človekovega obvladovanja prostora: a) Zasnova naselij. Glede na naravne razmere in zgodovinski razvoj naselitve so nastala naselja različnih tipov (gručasta, obcestna, središčna). Njihovo zasnovo smo ocenili takole: popolnoma ohranjena delno spremenjena večinoma spremenjena; oziroma le deli naselja v prvotni zasnovi le sledovi nekdanjega stanja nekdanje stanje popolnoma zabrisano 5 4 3 2 1 b) Ohranjenost starih poslopij. Gradnja in slog stanovanjskih in gospodarskih poslopij so rezultat zgodovinskega razvoja. Njihova ohranjenost pomeni konti- nuiteto v gospodarskem razvoju in aktivno prisotnost kmečkega prebivalstva. Ohranjenost smo ocenili takole: 185 poslopja večinoma dobro ohranjena 5 poslopja manj ohranjena 4 ohranjena so le posamezna poslopja, druga stara poslopja v razvalinah 3 kot priča nekdanjega stanja so ohranjene le razvaline 2 samo sledovi nekdanjih poslopij 1 c) Negovanost poslopij. Negovana poslopja pomenijo aktivno prisotnost pre- bivalstva (tudi nekmečkega) in kontinuiteto naselitve. Ocenjevali smo takole: - poslopja so stalno in dobro negovana 5 poslopja so negovana manj stalno, a še vedno zadovoljivo 4 le poredko ali slabo negovana poslopja 3 zanemarjenost poslopij je očitna 2 poslopja so zapuščena 1 č) Nova poslopja. Le-ta kažejo na stabilnost naselitve spodarskega razvoja naselij. Ocenili smo jih takole: nova poslopja popolnoma prevladujejo nova poslopja v večini nova poslopja le v manjšem deležu le posamična nova poslopja brez novih poslopij m perspektivnost 5 4 3 2 l go- Pripomniti je treba, da smo k novim poslopjem prišteli tudi temeljito rekon- struirana poslopja, kar je na Kočevskem dokaj pogosto, posebno v bližini Kočevja. Podobno kot pri biotskih elementih smo sešteli točke naselnih elementov po posameznih naseljih. Teoretsko maksimalno število točk za posamezno naselje je potemtakem 20. Dobljene vsote pomenijo naselno vrednost kulturne krajine po- sameznega naselja (n'). C. Z g o d o v i n s k i e 1 e m e n 1 i Posamezni zgodovinski elementi so v kulturni krajini odraz zgodovinskega razvoja in kažejo na stilno prilagoditev naravnim razmeram krajine v določenem obdobju. Zgodovinski elementi pa niso v kulturni krajini le njena zunanja - estetska - prvina. Predvsem pomenijo prisotnost človekovega duha in človekovo zavzetost za ohranjevanje naravnih in drugih ravnotežij v prostoru. Pri vredno- tenju kulturne krajine moramo glede tega upoštevati zgodovinske spomenike vseh vrst, tudi iz sodobnejše zgodovine. V primeru Kočevske pa smo zaradi njene specifičnosti upoštevali pri ocenjevanju predvsem cerkvene objekte, saj so po- menili ti nekoč izrazito stilno posebnost celotne dežele, posebno še v odprti krajini zunaj naselij. Ostale zgodovinske objekte smo upoštevali bolj pri ocenje- vanju naselnih elementov. Kot zgodovinske objekte smo ocenili: 186 cerkve v naseljih in zunaj njih kapele poljska in druga znamenja (npr. kužna v obliki stebrov) lesena znamenja pokopališča Uporabljali pa smo pri tem naslednje ocene: a) glede na ohranjenost: dobro ohranjeni objekti slabše ohranjeni objekti objekti v propadajočem stanju razvaline opazni so le sledovi b) glede na negovanost: objekti stalno in dobro negovani manj stalno, a še zadovoljivo negovani poredko ali slabo negovani objekti v zanemarjenem stanju objekti so opuščeni 5 4 3 2 1 5 4 3 2 1 Podobno kot prej smo sešteti število točk in dobili zgodovinsko vrednost kulturne krajine posameznih naselij (z'). Seštevek vrednosti vseh treh osnovnih elementov kulturne krajine (biotskih, naselnih in zgodovinskih) i-tega kraja v posamezni katastrski občini pomeni osnovno vrednost njegove kulturne krajine (ki'). k'i = b'i + n'i + z'i Takšna ocena pa je seveda le splošna. Pri vrednotenju kulturne krajine mo- ramo namreč upoštevati tudi velikost posameznih krajev in dinamiko spreminja- nja števila prebivalstva. Glede velikosti posameznih krajev smo upoštevali njihov obseg v letu 1880, ko je dosegel razvoj naselij na Kočevskem svojo kulminacijo. Preteklost naselij, torej tudi njihova nekdanja velikost, se odraža v sedanjosti. Vrednost k'i smo zato pomnožili s faktorjem hi, pri čemer smo upoštevali kot enoto za h 10 hiš oziroma hišnih številk. Na stanje in razvoj kulturne krajine neposredno vpliva tudi število prebival- stva oziroma spreminjanje tega števila. V zvezi s tem smo vpeljali faktor pi kot kvocient števila prebivalstva iz leta 1971 in 1880. Večinoma je ta kvocient na Kočevskem manjši kot 1, le v ožji okolici Kočevja, zlasti pa v samem Kočevju je večji kot l. Dejanska vrednost kulturne krajine i-tega kraja posamezne katastrske občine je potemtakem ki = hi . p . k'i 187 Skupen potencial kulturne krajine posamezne katastrske občine je seštevek vrednosti vseh njenih krajev (r) Ta potencial pa prihaja do svojega izraza v različno velikih katastrskih obči­ nah različno. Pri tem je še posebej pomembno razmerje med kmetijskimi in gozd- nimi površinami. Kjer je delež kmetijskih površin napram gozdnim površinam oziroma napram površini celotne katastrske občine nizek, je kulturna krajina manj izrazita. Vrednost kulturne krajine ne more priti v zelo gozdnatih predelih do svojega izraza. Obratno je tam, kjer prevladujejo kmetijska (kultivirana) zem- ljišča oziroma je njihov delež pomembnejši, Zato smo pomnožili zgoraj izraču­ nani potencial kulturne krajine z deležem kmetijskih zemljišč v katastrski občini ( dk) in izrazili vrednost kulturne krajine (K~;:) takole: oziroma r Kk =-= dk · 2: hi · pi (b'i + n'i + z'i) 1 Pri izračunavanju vrednosti kulturne krajine pa smo upoštevali tudi naslednje: Pri naseljih, ki jih danes ni več, kjer je torej število prebivalstva leta 1971 enako nič, smo upoštevali faktor pi = O,J. Torej velja, da je 0,1 ~ pi ;;;; 1 Kot naJVlSJO vrednost kulturne krajine smo upoštevali Kk = 100. Kjer smo dobili z izračunom višjo vrednost, smo jo po posameznih elementih proporcio- nalno znižali. Na takšne primere smo naleteli pri tistih krajih v neposredni oko- lici Kočevja, kjer je števi.lo prebivalstva v povojnih letih zelo močno naraslo. Ker pa gre v tem primeru predvsem za nekmečko prebivalstvo, njegov pomen za ohranjanje kulturne krajine ne more biti adekvatno pomemben. Pri vrednotenju kulturne krajine torej velja: O~ Kk;;;; 100 V tabeli št. 1 je prikazana vrednost kulturne krajine po posameznih katastr- skih občinah. Najvišje vrednosti jmajo katastrske občine osrednjega dela dežele okoli mesta Kočevja (k. o. št . 2, 4, 5, 6, 7). V tem predelu lahko govorimo o ob- stojnosti in razvoju kulturne krajine. Kot primer za stagnirajočo kulturno krajino bi lahko navedli predele okoli Poljan in črmošnjic (k. o. št. 35, 36, 37, 38) in v Dragarski dolini (k. o. št. 43, 44). Oboje pa je na Kočevskem bolj izjema. Na- sploh velja, da je proces razkrajanja in propadanja kulturne krajine v polnem teku. 188 Tabela 1. Vrednost kulturne krajine (Der Wert der Kulturlandschaft) Katastr . obč . Katastr. Gem . 1 Koblerji 2 Stara cerkev 3 Mala gora 4 Mahovnik 5 Kočevje 6 željne 7 Livold 8 črni potok 9 Mozelj 10 Rajndol 11 Spodnji log 12 Knežja Lipa 13 Kumrova vas 14 Nemška vas 15 Bukova gora 16 Hrib 17 Koprivnik 18 Golobinjek 19 Rajhenav 20 Brezje 21 Mačkovec 22 Grčarice 23 Gotenica 24 Koče 25 Kočevska reka 26 Borovec 27 Briga 28 Novi lazi 29 štalcerji 30 škrilj 31 Polom 32 Stari breg 33 Stari log 34 Smuka 35 Poljane 36 Stare žage 37 Crmošnjice 38 Blatnik 39 Kleč 40 Planina 41 štale 42 Podstenice 43 Draga 44 Trava število naselij Siedl. Zahl. 1880 s 6 1 2 1 4 2 2 4 4 5 5 3 4 11 3 1 2 2 3 2 3 2 3 3 6 4 5 2 5 4 6 7 9 5 9 7 5 4 4 9 3 5 5 1971 s 5 1 2 1 4 2 2 2 1 3 2 2 3 1 1 2 3 ~ 1 1 2 3 2 3 2 1 2 3 7 3 3 1 1 1 5 4 Vrednost kulturne krajine Der Wert der Kulturlandschaft Bio t. Bio t. 23 37 1 40 33 32 36 14 23 9 s 7 1 7 5 2 16 1 3 7 11 1 6 2 8 2 6 4 3 7 6 12 12 14 6 2 3 1 24 15 1 Nasel. Si ed l. 18 37 1 34 28 38 34 12 25 6 3 4 1 4 4 1 9 1 1 9 8 2 7 1 7 3 6 3 2 6 3 9 9 10 5 2 15 11 1 Zgod. Gesch. 10 26 2 26 39 30 30 14 21 1 1 3 2 1 1 19 l 1 7 7 1 2 2 2 1 4 2 11 1l 9 4 2 22 10 1 Skup. Insges. 51 100 4 100 100 100 100 40 69 16 9 14 2 13 10 4 44 2 5 17 26 3 20 3 16 7 14 9 6 17 11 32 32 33 15 2 7 1 61 36 S. Kulturna krajina in drugi dejavniki v prostoru V obširnih raziskavah medsebojnih vplivov različnih dejavnikov, ki vplivajo na stanje in procese v prostoru, smo proučevali tudi njihove vplive na stanje kul- turne krajine. V okviru pričujočega prispevka se seveda o tem ne moremo raz- 189 Tabela 2. Prikaz korebcij med naravnimi dejavniki, rabo zemljišč, dejavniki prebivalstva in naselij, procesi opuščanja kmetijskih zemljišč ter vrednostjo kulturne kra}ine (Dnrstcllung der Korrclatiou zw~schen eJen Natmfaktorcn, Bodemmtzungsartcn, den Bevo!kerungs- und Siedlungsfaktorcn, den Brachfallenproz2ssen uuu dem Wcrt der Kulturlandschaft) š:ev:Jo korc:2cij Z;~~Ji d. Korrel. Vplivni dejavniki (Ei nfi ussfa k toren) Sign. niv. 0/o ..r. 1 1 ~~ ,.. . ~ Lr, o )~"O:> C,"\ C\ 0\ 0:0 c5 c5 o Uj •. s EE G eonJOrfol oš ki dejavniki (Geomo:·pholog:sche fJktorcn) - 5 3 8 52 ~5 Geolo~ki dejavn:ki (Geolog:sche Faktorcn) 1 1 4 6 6J lD To hi t~pi (Bodentypen) - 5 4 9 32 L. S r edcsekvencc (Pedosequenzen) 3 4 6 13 .~ g 27 Ekoic;ke skupine (bko!ogische Gruppen) - - 2 2 24 8 1 Skupaj naravni de javniki (insgesamt d;e Naturfaktoren) 4 15 19 38 ? " ' -~ ·J 18 .2 Rc:bJ zemljišč (i3odcn n u tzungsarten) 1 5 1 6 1 1 1 12 1 32 1 33 ~truktt• :·a prcb:va:stva in naselij 1880 (ikvoikerungs- und s ;edlui1gsstru k tur 1880) 22 2 - 2~· 24 lO:J ~truktura prebivalstva ill naselij 1971 (Bevolkeru :-.gs- und Siedlungsstruktur 1971) 21 3 - 24 24 lSJ ~~prem em be J880-1971 (Anderungen 1880-1971) 17 3 1 ')' .. ~ 24 83 Gostot:-~ naselij 1880 (Dichtc der Sied:ungen 1830) - ~ 5 7 4G 15 Gostot~! n;:selij 1971 (Dichte der Sicdluogcn 1971) - 2 2 '~· 1 48 8 3 Skupaj dejavniki prebivalstva in naselij (' n<;gcs. die Deva: k.- li. Si edi. Fakt.) 6() 1?. 8 f:. :) 168 48 4 Proce!;i opuščanja kmetijskih zemljišč. 1 1 1 1 1 1 ( !-3 ra eh (al ~ensprozessen) \0 8 5 23 32 72 Skupno (Josgesamt) 1 79 1 41 1 33 1 153 1 ~143 1 34 pisati, zato podajamo v tabeli št. 2 le skupni pregled korelacij med različnimi de- javniki in stanjem kulturne krajine. Pri izračunu linearnih zvez smo upoštevali . troJe nivojev signifikance: 0,99 - 0,95- 0,90. Iz tabele št. 2 lahko razberemo, da je bilo od 448 medsebojnih možnih zvez kar 153 signifikantnih (34 °/o). Zelo močno je odvisno stanje kulturne krajine od procesov opuščanja kmetijskih zemljišč, kot posledice socialnih in drugih spre- memb: od 32 možnih je kar 23 zvez (72 O/o) signifikantnih. Sledijo vplivi naselne strukture: od 168 možnih je 80 zvez signifikantnih (48 °/o) in vplivi zemljiške strukture: od 32 možnih je 12 zvez signifikantnih (38 °/o). Manj pomembni so naravni dejavniki: od 216 možnih je signifikantnih zvez le 38 (18 °/o). Takšno sosledje pa je seveda razumljivo, saj je kulturna krajina po svoji definiciji pred- vsem odvisna od človekove prisotnosti in njegove gospodarske dejavnosti oziroma od njegovega ustvarjalnega ali uničevalnega vpliva. Iz velike množice primerov medsebojnih zvez smo izbrali nekatere bolj značilne in jih pri.kazali v obliki line- arnih diagramov na sliki št. 1 (a- e). 190 a -~ ~~ ~~----------~--~~~----~----~ ~ ~ G ~ v z ""' ·.- "g ;... s ~ c; z ~ E ::: •'- -~ '/ ?.: - '/ 0 i- 0,11 Dl~ LE/. 1'0\'l:i;; :-.,; 1 1)11 ;;o 1 () .-,o 11 , -, 1 , o r 1.:\U 1 1 ~:\.\ \' 1 1-.11..1 . ~! 7 1 c klf ~o/' 1> ,.-·----'---.L.....I.-----,---------~ II,.\\ j 1 1 1 ·' · )() •) C(lS-1 en:\ J>ni:BI \':\ L'ST\':\ (na km-\ E ~:\·o r .1, Fn 1 ~l.SDIC ll lT (1(' ? l:m .. ) _ _ IB SO M. (;(>STOT -~ :\!\ SEU .l (n ,, 1 OO kJl1 2 ) JJJCliTE n r-:n Sll':lll_.l'i\ ( ;El\1 !.1<·· 1011l-:ll •2 ) )IJ r , ,., ~(.\ \.11: 1..:\ n :ri .1.-; 1..:; 1r 7. 1-~ \! J. nšl' lW ·\ 1 ' Iti··\ 1.1 ,(,\.'>l'HI J/. 1·> -.; 1 · Sl. 1. Pojasnilo glej na naslednji s trani b 1 1 1 1 oo č l O e Bodoči razvoj kulturne krajine je na Kočevskem predvsem odvisen od obstoja kmetijskih zemljišč. Z zelo majhnimi spremembami njihovega deleža se močno spreminja vrednost kulturne krajine (sl. la). Podobno odločajo o bodočnosti ..... SI. 1. Vrednost kulturne krajine v odvisnosti od naravnih in drugih dejavnikov. a: Vrednost kulturne krajine narašča z deležem površin nad 600 m . Vrednost kulturne krajine narašča z naraščanjem deleža gričevnatega sveta. Vrednost kulturne krajine pada z narašča­ njem deleža rjavih tal na dolomitni podlagi in z naraščanjem deleža izpranih rjavih tal. - Z naraščanjem deleža njiv narašča , z naraščanjem deleža gozdov pa pada vrednost kulturne krajine. Slednji regresijski premici sta dokaj strmi, kar pomeni, da majhne spremembe deleža njiv in gozdov povzročijo velike spremembe v stanju kulturne krajine. b: Regresijske premice kažejo odraz gostote prebivalstva v letih 1880 in 1971 v sedanjem stanju kulturne krajine. Premi ca iz leta 1971 je manj strma od prem ice iz leta J 880, kar pomeni, da se nekdanje stanje prebivalstva odraža tudi v sedanjem stanju. Pri tem je pripomniti, da tudi tam, kjer v letu 1971 praktično ni prebivalstva, obstaja določena vrednost kulturne krajine. c: V letu 1971 je možen razvoj kulturne krajine tudi v primeru manjših naselij. Glede tega so bila v letu 1880 pomembnejša večja naselja. č: Z naraščanjem gostote manjših naselij pada vrednost kulturne krajine, saj so bila prav manjša naselja v teku vojne in po nji najbolj prizadeta. Z naraščanjem gostote nekdanjih srednjevelikih naselij pa narašča vrednost kulturne krajine, takšna naselja so namreč tudi danes v glavnem obljudena in ohranjena. Razumljivo je, da pada vrednost kulturne krajine z naraščanjem gostote opuščenih naselij. d: Z naraščanjem deleža perspektivnih kmetijskih zemljišč vsake vrste narašča tudi vrednost kulturne krajine. Kjer danes ni perspektivnih in stabilnih kmetijskih zemljišč, se ne more razvija ti k ul turna krajina. c: Procesi opuščanja kmetijskih zemljišč negativno vplivajo na stanje kulturne krajine. Ta negativni vpliv je nekoliko manjši oziroma z zamudo pri pašnikih. Abb. l. Der Wert der Kulturla.ndschaft in der Abhangigkeif von Natur- u. anderen Faktoren a: Mit der Flachenzunahme des Uber 600 Meter uber dem Meer liegenden GeHindcs nimmt der Wcrt der Kulturlandschaft ab . Mit der FHicbenzunahme des HUgellandes nimmt dieser Wert zu . Mit der Flachenzunahme der Braunerde Liber Dolomitgestein und mit der FHi.chen- zunahme der ausgewaschenen Braunerde nimmt der Wert der Kulturlandschaft ab. - Mit der Flachenzunahme des Ackerlandes nimmt der Wert der Kulturlandschaft zu und mit der FHichenzunahme des Waldes nimmt er ab . Beide Regressionsgeraden, des Ackerlandes und des Waldes, sind sehr steil, was darauf hinweist, class nur eine kleine Anderungen dieser Elemente sehr grosse Verandcrungen im Kulturlandschaft verursachen konnen. b: Da~ Graphikum spiegelt die Bevolkerungsdichte aus dem Jahre 1880 und 1971 am heutigen Zustand der Kulturlandschaft wieder: Die Regressioosgerade von 1971 ist wen:ger steil, als die von 1880, was darauf hinweist, dass der Bevčlkerungszustand aus dem Jalne 1880 bcsonders bei grosserer Bevolkerungsdichte einen sehr grossen Einfluss auf den heutigen Bevčlkerungszustand ausiibt. Hierzu ist zu bemerken, dass auch dort, wo im Jahre 1971 praktisch keine Bevolkerung anzutreffen isl, ein Kulturlandschaftwert existiert. c: frn Jahre 1971 kann man auch bei kleineren Sicdlungsgrossen eine Kulturlandschaft entwickeln. Von Siedlungen aus dem Jahre 1880 sind jedoch hierfi.ir our die grosseren Siedlungen von Bedeutung. č: Mit der Zunahme der Dichte der einstigen kleinen Siedlungen nimmt der Wert der Kulturlandschaft ein wenig ab, weil diese wahrend des Krieges fast alle zerstčrt und seither nicht mehr aufgebaut wurden. Mit der Zunahme der einstigen mittelgrossen Siedlungen, die auch heute zum grossten Tei! bewohnt sind, nimmt der Wert der Kulturlandschaft zu . Es ist verstandlich, dass mit der Dichtezunahme der heute nicht mehr existierenden Siedlungen der Wert der Kulturlandschaft sehr stark abnimmt. d: Mit einer Zunahme der stabilen Flachen aller landwirtscbaftlichen Nutzungsarten nimmt der Wert der Kulturlandschaft zu. Dort wo keine stabile Flachen vorhanden sind, kann sich heute ke:ne Kulturlandschaft entwickeln. e: Die Prozesse des Brachfallens wirken sich auf allen landwirtschaftlich genutzten Flachen negativ aus. Die negative Entwicklung au( den Wert der Kulturlandschaft wirkt sich jedoch bei dem Weideland weniger und mit der Verzogerung aus. 192 ........ kulturne krajine perspektivna kmetijska zemljišča (njive, travniki in pašniki) (sl. ld). Zelo negativno se odraža na stanje kulturne krajine opuščanje kmetijskih zemljišč (sl. le). Zanimiva je prostorska primerjava stanja oziroma vrednosti kulturne krajine z intenzivnostjo nastopanja posameznih ugodnih naravnih dejavnikov (ugodnih predvsem za razvoj kmetijstva). Pri tem kaj lahko ugotovimo, da vrednosti oboj- nih pojavov nikakor niso identične. Naša ugotovitev je posebno lepo razvidna ob primerjavi slik št. 2 in 3. Osnovna orientacija ugodnih ekoloških pogojev za kme- tijsko izrabo zemljišč poteka v smeri od severa proti jugu, višje vrednosti kulturne krajine pa so orientirane od severozahoda proti jugovzhodu. V vrednosti kulturne krajine prihajajo do izraza nedvomno mimo naravnih tudi zgodovinsko-razvojni dejavniki. Dejansko je potekala naselitev nekdanje Kočevske dežele v smeri od severozahoda proti jugovzhodu. Obe smeri, >>naravna« in »kulturno-krajinska«) pa sta identični v središču dežele, tj. na Kočevskem polju oziroma v neposredni okolici mesta Kočevja. Prav tu je bila nekdanja kulturna krajina najbolj razvita in je še danes najbolj ohranjena. Ti predeli so hkrati najbolj obljudeni in po- menijo jedro bodočega razvoja kulturne krajine na Kočevskem. Pri ohranjevanju in negi kulturne krajine na Kočevskem bo treba posvetiti posebno skrb tistim predelom, kjer degradacijski procesi (stihijsko zapuščanje kmetijskih zemljišč in divje zaraščanje) še niso docela prevladali in kjer lahko ob ugodnejših naravnih in gospodarskih pogojih lahko računamo na ohranitev kmeč­ kega oziroma v kmetijstvu dejavnega prebivalstva. Proučevanja vzajemnih vpli- vov raznovrstnih dejavnikov in njihovega odražanja v kulturni krajini kažejo, da bo treba nadaljnji prostorski razvoj na Kočevskem opirati na naslednje: - Smotrno in načrtno bo treba razvijati sistem srednje velikih in večjih na- selij, kjer bo prebivalstvo zaposleno v več dejavnostih, določen odstotek bo prj tem aktiven tudi v kmetijstvu. - Glede na razvoj naselij bo treba posvetiti veliko skrb razvoju infrastruk- ture, predvsem razvoju sodobnega prometnega omrežja, ki bo povezovalo vsa naselja s središčem Kočevske (z mestom Kočevje), naselja med seboj in celotno območje s sosednjimi območji. - Preprečevati bo treba samoniklo preraščanje tistih kmetijskih zemljišč, kjer prevladujejo ugodnejše naravne razmere in sicer z ustrezno izbiro rabe tal in z omejevanjem oziroma preprečevanjem prvih razvojnih stadijev gozda. Takšna zemljišča sicer danes ne izkoriščamo, lahko pa bodo prišla zaradi potreb po po- večani proizvodnji hrane spet do veljave. - Skrbeti je treba za tiste elemente kulturne krajine, biotskega, naselnega in zgodovinskega značaja, kjer je njihova ohranitev ob upoštevanju prej navedenega umestna in možna. Posebej naj bo poudarjena skrb za ohranitev zgodovinskih elementov in zraščanje prebivalstva z razvijajočo se kulturno krajino. Naj ob koncu omenimo, da je bila prikazana metodologija vrednotenja kultur- ne krajine prilagojena kočevskim razmeram in potrebam. V drugih predelih Slove- nije bi jo morali seveda ustrezno spremeniti in dopolniti. Pri tem naj posebej poudarimo, da je bilo možno izvesti zelo obsežen popis krajinskih razmer samo ob požrtvovalni pomoči in aktivni zavzetosti terenskega osebja (revirnih vodij) vseh treh gozdnogospodarskih organizacij na Kočevskem. Vsem sodelavcem se tudi na tem mestu iskreno zahvaljujem. 193 "EKOLOŠKA VREDNOST D L~J Lti.2J - do 1,4 1,5 2,0 2,5 1,9 2,4 3,4 nad 3,5 ........ Nižje vrednosti so UGodnejše 0 RIBNICA \ .) ) 1 \ .,..· ........ ·- "\ ., ""'\ ·-·\,... za kmetijsko rab1·, ~emljišč D NOVO MESTO \ . .._/ .C RNOMELJ \ o Sl. 2. Vrednotenje krajine glede na ekološki potencial (Die Bcwertung des Landes hinsichtlich des okologischen Potentials) r. i _., / 1 VREDNOBT KULTURNE KRAJINE C~J L~ D fZl±D -~ili nad 40 20 - 39 10 -- 19 5 - 9 do 4 o li .! \ li ~-,. - ) \ _, - \ v JO I(QCEVJE .: ::_. - F_,'.:-:-7'-\ ...._.,-. · - · ~"':.. "... ' u ~· ,._.,. ·-· "\ . '\."'\ ·-·\.,. \ Sl. 3. Vrr.dnosl kulturne krajine (Der Werl der Kulturlandschaft) D NOVO MESTO ČRNOMELJ \._ o - "':' ·~· "-) ~ • · •. , " !F _,... .._ ..... ::._ -. ~- • --~ -- • l;..i."·~ ,· ~. ·1 · ~ ~ Literatura 1. Barner, J.: EinfUhrung in die Raumforschung und Landesplanung; Ferdinand Enke Verlag, Stuttgart 1975. 2. Beminger, 0.: Die Landschaft und ihre Gliederung; Landschaftspflege und Natur- schutz in der Praxis, BLV Verlagsgesellschaft, MUnchen 1973. 3. Ciglar, M.: Zaraščanje kmetijskih površin in propadanje kulturne krajine; Zelena knjiga o ogroženosti okolja v Sloveniji, Prirodoslovno društvo Slovenije, Ljubljana 1972. 4. Ciglar, M.: Propad in ponovno porajanje kulturne krajine na Kočevskem; Varstvo narave, št. 7, Ljubljana 1973. 5. Gozdovi in naravna ravnotežja; Gozdovi na Slovenskem, založba Borec, Ljubljana 1975. 6. JubiB:iums-Festbuch der Gottscheer 660-Jahrfeier; brez navedbe založbe, Kočevje 1930. 7. Kočevski zbornik; brez navedbe založbe, Ljubljana 1939. 8. Košir, Ž.: Vrednotenje gozdnega prostora po varovalnem in lesnoproizvodnem po- menu na osnovi naravnih razmer; Zavod SR Slovenije za prostorsko planiranje, Ljubljana 1975. 9. Mlinšek, D.: Premena grmišč v Sloveniji; Gozdarski vestnik, let. 26, št. 9-10, Ljub- ljana 1968. 10. Otterstiidt, H .: Gottschee, verlorene Heimat deutscher Waldbauern; Pannonia-Verlag, Freilassing 1962. 11. Papež, J.: O nastanku smrekovih gozdov na Kočevskem polju; Gozdarski vestnik, let. 31, št. 8, Ljubljana 1973. 12. Podlipnik, K. H.: Wirtschaftsgeschichte der deutschen Sprachinsel Gottschee; Inaugu- raldissertation, Universitat Insbruck 1968. 13. Stritar, A.: Prostorsko planiranje z ekoloških vidikov; Sodobno kmetijstvo, let. 7, št. 12, Ljubljana 1974. 14. Zadnikar, M.: Gradivo za umetnostno topografijo Kočevske; Zavod za spomeniško varstvo SR Slovenije, Ljubljana 1968. DIE BEWERTUNG DER KUL TURLANDSCHAFT Zusammenfassung Die Gestalt einer Kulturlandschaft hangt unmittelbar von den Naturfaktoren, den Boden- nutzungsarten, der Bevč] kerungs- und Siedlungsstruktur und den Brachfallensprozessen ab, wobei auch die geschichtliche Entwicklung in den kulturlandschaftlichen Elementen zum Aus- druck kommt. Der Zustand der Kulturlandschaft ist eine treue Abbildung des gegenwartigen Zustandes des Raumes. Die Bewertung einer Kulturlandschaft ermoglicht und erleichtert eine qualitative und quantitative Beurteilung der verschiedenartigen Prozesse in einem weiteren Rau me. Am Beispiele des einstigen Landes Kočevje (Gottscheer Landes) mit heutzutage charakte- ristischen Entwolkerungs- und Brachfallensprozessen wurde eine Bewertung der Kulturland- schaft durchgefUhrt. ln Form einer speziellen Enquette wurden die drei charakteristischen Gruppen der landschaftlichen Elemente beschrieben und punktartig bewertet. Man unterschied folgendes: A. Biotische Elemente: a) die Grundbodenverteilung b) die Zaune und Grenzmauern als eine ausscren Ausdruck der naturgemassen Raumnutzung c) die Hecken č) die Obstgarten d) die Weingarten e) die Dorflinden f) die Wasserbrunnen und Quellen B. Siedlungselemente: a) die Grundrisstruktur der Siedlungen b) die Erhaltung der Ursprtinglichkeit der Gebaude c) die Pflege der Gebiiude č) die neuen und die rekonstruierten Gebaude 196 C. Geschichtliche Elemente (die Erhaltung und die Pflege) - die Kirchen - die Kapellen - die Bildstčcke - die Holzkreuze - die Friedhčfe In der weiteren Bewcrtung der Kulturlandschaft nimmt man in Betracht auch die Grosse der Siedlungen, die .Anderung der Bevolkerung in den Jahren 1880-1971 und den Anteil der landwirtschaftlichen Beden in der gesamten Oberflache der einzelnen Katastral- gemeinden, welche als die Grundeinheiten fUr die Bewertung der Kulturlandschaft ausgewahlt worden sind. Man korrelierte die Werte der Kulturlandschaft der einzelnen Katastralgemeinden mit verschiedenen Naturfaktoren, Bodennutzungsarten, Bevolkerungs- und Siedlungsstruktur und die Prozesse des Brachfallens. Von den 448 moglichen Korrelationen konnten lediglich 153 mit den geforderten Signifikanzniveaus gebildet werden, was einem Prozentanteil von 34 °/o entspricht. Die Korrelationen mit Bezug auf die Brachfallensprozesse sind mit dem hochsten Prozentsatz vertreten (72 °io). Es folgen die Korrelationen mit Bezug auf die Bevolkerungs- und Siedlungsstruktur (48 0/1}) und die KorreJationen in Bezug auf Bodennutzungsarten (38 Ofo). Den niedrigsten Prozentsatz findet man in Bezug auf die Naturfaktoren (18 Ofo). Diese Reihen- folge ist verstandlich, weil die Elemente der Kulturlandschaft durch die Anwesenheit und Tatigkeit der Bevolkerung bedingt sind. Die raumliche Auswertung der Kulturlandschaft zeigt doch eine Verbundenheit mit der Beschaffenheit der Naturfaktoren , besonders mit dem okologischen Potential des Landes, wobei aber die geschichtliche Entwicklung des Raumes zum Ausdruck kommt. Die Grund- orientierung des Zustandes der Kulturlandschaft ist im Vergleich mit der Orientierung der okologischen Faktoren teilweise abgebogen (in der Richtung NW-SO statt N-S). In dieser Richtung liegt aber die geschichtliche und wirtschaftliche Entwicklungsachse des gesamten Landes von Kočevje. POPRAVEK V GV št. 2, v prispevku dr. Jožeta Mačka ))Zakaj se je začela širiti mehurjevka ze- lenega bora« smo napravili na strani 36 neljubo napako. Sedma vrstica bi morala biti zapisana takole: Rja torej lahko med rastno dobo preide iz ribeza na ribez, ne pa z bora na bor. 197 - UD K 634.0.911:634.0.221.4:634.0.62 Teorija in praksa pri prenašanju ideje o negi, o prebiralnem gospodarjenju in o kontrolni metodi v urejanju krajine Janez černač (Kočevje)':' černač , J.: Teorija in praksa pri prenašanju ideje o negi, o prebiralnem gospodarjenju in o kontrolni metodi v urejanju krajine. Gozdarski vestnik 34, 1976, 5, str. 198- 203. V slovenščini, povzetek v nemščini. Avtor ugotavlja, da je ideja o prebiralnem gospodarje- nju in kontrolni metodi v gozdarstvu uporabna tudi pri načrtovanju rabe krajine kot prostora, saj zagotavlja traj- nost in maksimalno koristnost. Ker je kompleksno načrto­ vanje zaradi mnogih ekosistemov in elementov v krajini dokaj zahtevna naloga, bi bilo dovolj, da sleherna panoga, ki se pojavlja v krajini, ravna po teh načelih. černač, J.: Teorija in praksa pri prenašanju ideje o negi, o prebiralnem gospodarjenju in o kontrolni metodi v urejanju krajine (Theory and practice concerning the idea of tending, selection management and controll method in the landscape formation). Gozdarski vestnik 34, 5, 1976, p. 198-203. In Slovene, summary in German. The author states tbat the idea of the section manage- ment and controll method in forestry is applicable also to the planning of the use of the landscape as a space, since it quarantees the continuity and maximum usdulness. Because the complex planning is, with respect to the multitude of ecosystems and elements in the Jandscape, a relatively pre- tentions task, it would be sufficient if every activity inter- feriog in the landscape would respect these principles. I. UVOD l. Namen in omejitev naloge Vsa aktivnost ljudi je že od nekdaj in bo tudi v bodoče odločilno vplivala na življenjske ritme in na videz krajine. Gozd je dominantni element krajine, posebno še slovenske, saj pokriva nad polovico njene površine. Na vsakega Slovenca pride 0,60 ha gozda, ki ga gozdarji negujemo z različnim pristopom in jntenzivnostjo. Pomembno je, da zavestno prevzamemo to hvaležno in hkrati zahtevno nalogo, in sicer kot še eno breme zadnjih prizadevanj po razširjeni vlogi gozdarstva. Na drugem mestu je v Sloveniji kmetijska dejavnost, saj zavzema nekaj nad 40 °/o površine, manj kot 10 O/o pa je urbane površine, ki jo delno obvladujejo * J. č. dipl. inž. gozd. Združeno kmetijsko gozdno gospodarstvo Kočevje, TOZD gozdar- stvo Rog, 61330 Kočevje YU. 198 urbanisti in arhitekti (mesta, spomeniško zaščitene povrsme, prometne linije). Torej s krajino kot ekosistemom in obenem s krajino kot funkcionalnim prosto- rom kompleksno ne skrbi nihče. Drugi namen naloge je torej prenesti ideje o ravnanju z gozdom v nego in urejanje same krajine. 2. Prenos principov nege in urejanja gozdov v nego in urejanje krajine Pri sedanjem pojmovanju krajine se je pokazalo, da so vsi ukrepi, ki so usklajeni s prirodnimi vektorji v gozdu, hkrati tudi najracionalnejši pri ravnanju s krajino. 3. Stabilnost krajine Iz zgodovine imamo številne dokaze, da je tisti, ki je gospodaril ali kako drugače ravnal z gozdom, odločilno vplival na ohranitev, oslabitev ali uničenje krajine kot ekosistema in v končni fazi tudi na ves prostor in na vso družbo. če je stabilnost krajine obenem odpornost proti naravnim uničevalnim silam, potem lahko rečemo, da je slovenska krajina občutljiva. Zategadelj si moramo prizadevati za trajno stabilnost krajine, saj je: ena tretjina površine kraško območje; - ena četrtina je manj stabilnih tal; - spiranje je večje od regeneracije plodnih tal na površini 403.000 ha in s 30.000 ha erodiranih površin z 8720 ha odprtih žarišč globinske in bočne erozije in 1200 ha udarov; - registriranih je 530 večjih in 1500 manjših snežnih plazov; - so~ v zraku presega do šestnajstkrat z zakonom dovoljeno mejo; - registrirane in opazne poškodbe gozdov zaradi onesnaževanja zraka na 20.000 ha (1969), fiziološke motnje pa na neprimerno večji in neugotovljeni površini; znake poškodb zaradi onesnaževanja kaže 3,2 O/o vegetacije; onesnaževanje rek je že doseglo stopnjo osmih milijonov prebivalcev; na kmetijskih površinah so porabili že 1758 ton raznih preparatov (1971) do leta 1980 bo že 80 Ofo posevkov zaščitenih s herbicidi. Slovenska krajina je torej občutljiva, ranljiva in že poškodovana zaradi naravi neprilagojenih ukrepov v gospodarstvu in kratkoročnih interesov gospodarske in sodalne politike - čim hitrejše obračanje kapitala s čimvečjim trenutnim dobičkom. II. NEGA l. Elementi nege v krajini Osnovni element v negi krajine je odvisen od -nosilcev funkcij življenja v kra- jini urejenega videza, ki ga obravnavamo (enoten ekosistem krajine - življenjski splet, eno drevo - funkcija videza). 199 Združevanje elementov nege z enakimi ali sorodnimi parametri v večje enote je odvisno od intenzivnosti pristopa. Težnja teoretičnih izhodišč je v zmanjševa- nju teh enot, ker je to pogoj za prilagoditev naravnim danostim. V praksi je seveda težnja po poenostavljanju, kar pomeni v tem primeru zdru- ževanje v večje elemente z manjšo prilagojenostjo. Druga nuja v praktičnem delu je prilagoditev intenzivnosti pristopa glede na lego krajine in intenziteto rabe elementov (gorski svet, nacionalni park, občutlji­ vost na ukre-pe, gozdni rob, njiva, srnjad, humus, izviri). 2. Nega krajine Z nego gozdnih sestojev in gozda posredno, vendar učinkovito, negujemo na- ravno krajino in njene funkcije (Mlinšek 1 ). Na sedanji stopnji miselnosti moramo pri negi krajine težiti k: - vzdrževanju prirodnega spleta in delovanja ekosistemov ob pritiskih in motnjah zaradi rabe posameznih elementov (zemlja, les, divjad, promet, urbani- zacija), - vračanju na prirodne oblike, to je k zdravljenju odlepljenih in invalidnih ekosistemov. Načelo je jasno, delo zelo zahtevno, ker terja ogromno znanja o vseh pri- rednih zakonitostih, medsebojnih vplivih in odvisnostih, sukcesijah razvoja in od- maknjenost od klimatskih možnosti. šele vse to znanje omogoča načrte za dosego celovitih ciljev. Prenos ideje o kontrolni metodi na to področje dela pa naj trajno usmerja delovanje s kontrolnimi točkami pri etapnih ciljih. V praksi je delo večjega tima za naloge s celovitim ciljem izredno težko izved- ljivo, ker lahko privede do škodljivih poenostav~tev. Zato lahko na sedanji stopnji prakse štejemo za uspešno delo že tisto, ko vsaka stroka zase neguje in oblikuje krajino tako, da bo trajno zagotovljeno delovanje spleta v ekosistemu. 3. Skladnost Skladnost med vsebino in obliko je najpomembnejša. Kajti od vsega ustvar- jenega ostane v prirodi od nekdaj le tisto, kar je skladno. Primeri: - subalpski smrekov gozd - obremenitev - oblika rasti - skladnost funk- cij in oblike ter krajine; - dolenjski gozd listavcev - biotop - linije gričevja in oblike krošenj - barve - skladnost funkcij in oblike ter krajine. Nasilnost pri spreminjanju prirodno skladnih ekosistemov v neskladne in zato neuravnotežene po funkcioniranju in potrebni dodatni energiji, se kaže tudi v nasilnih in neskladnih oblikah in linijah (smrekova monokultura na rastišču listav- cev). 4. Odnos do krajine Splošna raven izobrazbe in kulture se direktno odraža pri ravnanju s krajino. Saj z izobrazbo dobimo znanje, da lahko zavestno in izšolano pravilno ravnamo 200 - negujemo. Obenem kultura dviga občutljivost, taktnost in etiko v ravnanju s krajino. Primeri: Blokada Leningrada - kultura - parki. Okupacija dežel - zavojevalci - krajina - gozd. Industrijska miselnost - profit - uničenje okolja - kultura. Primitivna ljudstva, gledano z merili industrijske družbe, so v bistvu na visoki kulturni ravni prav zaradi svojega skladnega ravnanja s prirodo. Divjine so uskla- jeni ekosistemi, uničeni pa so tam, kjer je človek razpolagal z veliko energije, malo etike in kulture. III. PREBIRALNO GOSPODARJENJE l. Funkcija varstva krajine in stabilnosti Ena od funkcij prebiralnega gospodarjenja je težnja po trajnem vzdrževanju enakega stanja, saj s posegi na najmanjšem prostoru minimalno motimo ritem procesov. Sestoj s svojo veliko raznoterostjo daje že tako najstabilnejšo in najod- pornejšo obliko. Zato ni slučaj, da je bila ta oblika gospodarjenja v rabi najprej na najbolj ogroženih in občutljivih površinah (gornja gozdna meja, kras). Zaradi navedenih kvalitet je prebiralno gospodarjenje najpopolnejša oblika nege in rabe gozda za varstvo krajine, saj ji daje: stabilnost procesov kljub gospodarski rabi; odpornost proti ujmam in kalamitetam; pestrost biocenoz; konstanten videz. 2. Prebiralno gospodarjenje s krajino Prcbiralno gospodarjenje s krajino (Mlinšek 1) je poskus prenosa ideje prebi- ralnega gospodarjenja z gozdom v ravnanje s krajino. Pri ravnanju s krajino se torej ravnamo po prirodnih tokovih in to usklajamo pri rabi krajine s potrebami in možnostmi družbe tako, da je krajini zagotovljeno njeno trajno življenje in njena podoba. Prebjralni pristop nege in rabe krajine je najintenzivnejša oblika z največjo stabilnostjo in najprilagojenejšo rabo. Tako intenziven pristop pa seveda zahteva v praksi: velike obveze v enoti prostora; - široko znanje, ki omogoča svobodno tehniko in prileganje; - veliko usposobljenega kadra. V načrtovanju je pristop odvisen od namena, načrtovanja in urejanja krajine, vendar je najmanjša enota enoten ekosistem, ki je prostorsko lahko v velikem razponu. Le v enotnem ekosistemu so dopustne enake mere načrtovanja, enaki ukrepi nege in enotna raba. 201 3. Prebiralno gospodarjenje s slovensko krajino V Sloveniji moramo nujno ravnati s krajinami po prebiralnem principu zaradi: - velikega spektra ekosistemov od morja do gornje gozdne meje in do roba Panonije; - občutljivih in ranljivih krajinskih ekosistemov na krasu, ob gozdnih robo- vih, na pobočjih, ob industrijskih centrih; - zaradi pretoka po poteh Evropa-Azija, vzhod-zahod. Naša dežela je majhna in edinstvena, torej je smiselno in nujno ravnati z njo skrbno, a intenzivno. To pa je v skladu s prebiralnim pristopom. IV. KONTROLNA METODA IN TRAJNOST 1. Kontrolna metoda in gozd kot element krajine Prvotni namen kontrolne metode - zasledovati in vzdrževati trajne potrebe po lesu - so dopolnili z zasledovanjem dinamike razvoja vsega dogajanja in go- spodarjenja v gozdu. Tak pristop pa je že garancija, da bo gozd kot element kra- jine živel usklajeno z rabo. Tako daljnosežne - v večnost planirano ravnanje je daljnovidno ravnanje s prirodnimi zakladi, kakršnega ne pozna nobena druga panoga. Iz te ideje izvira- ječa logična doktrina trajnosti postavlja gozdarstvo kot vedo in prakso na prvo mesto v naprednem ravnanju ob vsem sedanjem seštevanju kriz v gospodarjenju s prirodnimi dobrinami (surovine, zrak, voda, energija). 2. Kontrolna Jn('toda in trajncst v načrtovanju krajine Sama ideja kontrolne metode pridobiva ne le v gozdu, temveč v načrtovanju in negi krajine novo vlogo (Mlinšek 1 ). V principu to pomeni stalno spremljanje delovanja ekosistemov krajine, da lahko načrtujemo in dosegama trajno najracionalnejše prilagajanje rabe v ekosi- stemih krajine. Teoretično je to enostavna projekcija in edino pravilna miselnost. Zaradi celovitosti zasledovanja in načrtovanja pa je na sedanji stopnji prakse že uspešno in pravilno ravnanje, če z vsakim elementom krajinskih ekosistemov ločeno ravnamo po načelih kontrolne metode in trajnosti. Gozd je kot nosilec odločujočih funkcij v krajini baza za soodvisne elemente o krajini: vodni režim; klimatske razmere; vir hrane in bivanja za prosto živeče divje živali; tvorec humusa in kmetijskih tal. Iz tega lahko razberemo, da je ravnanje po načelih kontrolne metode in traj- nosti v gozdnem ekosistemu že velika garancija za trajnost krajinskih ekosistemov. 202 V. SKLEPI 1. Slovenski krajinski ekosistemi so potrebni skrbne nege po principu prebi- ralnega gospodarjenja; s kontrolno metodo zasledujemo, da jih ohranimo trajno. 2. Raba krajine, ki rabi kot prostor in element ekosistema, mora biti prilago- jena vektorjem prirodnih sil. 3. V praksi moramo težiti za tem, da sprejmejo vse ostale panoge, ki segajo direktno ali posredno v krajinski prostor, univerzalne principe za nego in trajnost. 4. Odgovornost gozdarstva do nege in trajnosti krajine je velika, vendar rav- nanje z gozdom po sedanjih principih nege in trajnosti zagotavlja uspehe. 5. Največjj nerešeni problemi v odnosu do krajine so zunaj gozda, zato je nujno, da začnemo z delom tudi na ostalih gospodarskih področjih. Literatura l. Mlinšek, D .: Prehojene poti gojenja gozdov in naravovarstvena misel v Sloveniji (1975) . 2. Mlinšek, D.: Raziskovalno delo in gojenje gozdov v oblikovanju človekovega okolja. 3. Mli11.~ek, D.: Die Waldpflege im Subalpinen Fichtenwald als Beispiel von Pokljuka. 4. Urbanistični inštitut SRS: Razsežnost pojava in pojma okolja (1973). 5. Zavod SRS za regionalno prostorsko planiranje: Regionalni prostorski plan za ob- močje SRS, stanje v prostoru in razvojne težnje (dokumentacijsko gradivo JI) 1973. 6. Ziircher, U.: Der Wald in der Raumplanung (1973). Pričujoče gradivo je avtor obdelal v okviru seminarskega dela pri podiplomskem studiju iz gojenja in varstva gozdov na Biotehniški fakulteti v Ljubljani februarja letos. THEORIE UND PRAXIS BEl DBERTRAGUNG DER IDEEN UBER PFLEGE, PLANTERWIRTSCHAFT UND KONTROLLMETHODE IN DER LANDSCHAFTSGESTALTUNG Zusammenfassung Der Autor stcllt fest, dass die Idee von der Planterwirtschaft und Kontrollmethode des Forstwesens auch bei der Plannung der Landschaftsnutzung anwendbar ist, da sie eine kon- tinuirliche und maximale Niitzlichkeit gewabrleistet. Weil eine komplexe Plannung wegen zahlreicher Okosysteme und Elemente der Land- schaft eine zicmlich anspruchsvollc Aufgabe ist wi.irde es geni.igend, wenn jeder in der Land- .schaft auftetende Tatigkeitszweig diese Prinzipien beachter.. wiirde. - Die landschaftlichen bkosysleme Sloveniens benotigen eine sorgsame Pflege nach dem Prinzip der Planterwirtschaft; mittels der Kontrollmethode wird nach dem Ziel gestrebt, sie dauernd zu erhalten. - Die Nutzung der Lanclschaft, welchenden Raum und ein Element des bkosystems darstellt, muss den Vektoren der Naturkrafle angepasst sein. - In der Praxis muss danach gestrebt werden, dass alle andern Tatigkeitszweige, welche direkt oder indirekt in den Raum der Landschaft eingreifen, die universalen Prinzipien der Pflcge und Kontinuitat annchmen. - Die Veranlwortung des Forstwesens gegeni.ibcr der Pflege und dem Fortbestand der Landschaft ist gross, jedoch gewahrleisten die bisherigen Prinzipicn der Pflege und Dauerhaftig- keit erfolg. - Die grosstcn ungelosten Probleme in Verhaltnis zur Landschaft liegen ausserha1b des Waldes. Deshalb ist die Jnangiffnahme der Arbeit auf diesen Gebieten dringend. 203 Domovina, si še kakor zdravje? čeprav je po inž. šolarjevih podatkih v Sloveniji uničenih le 2 °/o gozdov ali kakih 20.000 hektarjev, je tam, kjer je prišlo do uničenja, dovolj zgovornih do- kazov in opozoril, kam nas lahko pot, na katero smo stopili, pripelje. Med pisanjem knjige Domovina, si še kakor zdravje?, ki jo je pred kratkim izdala založba Borec, sem med ostalim pisal tudi o gozdovih. Moram reči, da me niso toliko zanimali kubiki uničenega lesa kot nekaj drugega. Zame, ki nisem gozdar, je bilo zanimivejše opisovati, kako gledajo na uničeni gozd prizadeti ljudje, kako z bistrim očesom spremljajo njegov propad, kako se človeško odzi- vajo na spremembo nekdaj visoko kulturne krajine, kako se zaradi uničenega gozda spreminja poklicna struktura prebivalstva in podobno. Pravzaprav me je ta sociološki vidik začel zanimati povsem slučajno. Ko sva z inž. Smerketom hodila po pobočjih, ki jih je ogrozil ali pa uničil plin in iskala dokumentarno gradivo in fotografske motive, sva nekoč srečala kmeta, ki je ob poti stresal z voza od- padke sodobne civilizacije. Iz zaboja, v katerem je vozil včasih gnoj, je stresal na nekdanjo njivo obrabljene avtomobilske gume, plastične vreče, star štedilnik in žimnico. To pretresljivo »gnojenje« je bilo povod za razgovor, ki sem ga potem ponovil v številnih inačicah še drugje. »Tu«, je pripovedoval, »kjer je zdaj samo prhka trava, je še pred 15 leti rastel bujen gozd. Veljal je za hišno svetinjo. Bil je hišna skrb, naš ponos, naša tradicija. Gojili smo ga iz roda v rod. Sekali smo le za potrebo in več kot je bilo treba, le ob največjih krizah. Bil je nekakšna skrita rezerva, ki nam je dajala ob- čutek varnosti. Nobena njiva in noben travnik nam ni da~al takega občutka trd- nosti kot prav gozd. Nekega dne je prišel iz doline plin! Kmalu smo lahko opazili njegove učinke. Iglice na smrekah je požgalo, nji- hovi vrhovi pa so se postopno nenaravna nagnili. Spremembe smo opazili tudi na listavcih. čez noč, ko je prišel plin, se je listje povesilo, kot bi ga nekdo poparil z vrelo vodo. Bolj ko so tovarne v dolini dvigale proizvodnjo, bolj smo občutili to na naših gozdovih, travnikih in poljih. že kmalu potem, ko je plin napadel iglice in liste, se je drevje začelo sušiti. Prirast je bila vidno manjša. Gozd je bil tak, kot bi ga požiral nevidni požar. Tako se je vse to stopnjevalo nekaj let. Nekega dne spomladi gozd ni več ozelenel. V zrak so štrlela le gola drevesa in mrtve veje. Najbolj nenavadno je bilo, da so drevesa grmela na tla s koreninami vred. Lahko si predstavljate, koliko energije porabijo gozdni delavci, da izkop- ljejo iz zemlje zdravo korenino. Zdaj pa je to opravil močnejši vetrc. V tistem obdobju so vedno prihajali k nam, kmetom, logarji. Hodili so kot zdravniki k neozdravljivemu bolniku in nam neprestano govorili: ,Sekajte, sekajte čimveč'. In smo žagali! Lubje pomorjenih dreves je odstopaJo kar samo, vse je bilo prašno, znotraj pa je bil les še uporaben. Tako je nastala ta velika puščava.« Z gozdom je v ljudeh propadal tudi občutek za naravo. Kjer je stepa in pušča, lahko odložiš zarjavel štedilnik, staro žimnico ali pa avtomobilsko lupino ... 204 Me.\:an gozd (foto Morko Figar) .. Foto: Milan Ciglar ~ Domovina ti . s~ kakor zdravje Foto: Virgilij Dari.~ • Foto: Morja Zorn Prva spomladanska obleka V zasavskih hribih sem naletel na kmeta, ki mu je plin uničil dobršen del gozda. »Gozd je nekakšno moje osnovno sredstvo,« je rekel, »Če mi ga kdo uniči, je tako, kot če bi se mi kmetje pojavili v tovarni in bi z gnojnico ,zalili' občutljive stroje. če pa kmetom nekdo pošlje v gozdove in nad polja plin, pa to očitno ni nič hudega. Vse to naj potrpimo v imenu splošnih družbenih interesov. Nas nihče ne vpraša, kakšen interes ima do nas družba in ali je naš prispevek komu ko- risten.« Takim kmetom, ki jih v Sloveniji ni niti tako zelo malo, ostane odprtih le nekaj poti. Ali se zagrizeno boriti za vsakoletno odškodnino in živeti na pol na ramenih občine ali pa spremeniti poklic. Cela vrsta kmetov je že opustila brez- plodno kmetovanje, posekala, kar se je posekati dalo, in odšla služit - večinoma prav tja odkoder je prihajal uničevalni plin. Področja, kjer je padlo tudi zadnje drevo, so mrtva in opustela. Erozija za- čenja svoj nagli pohod. Dolina smrti v žerjavu je za to prelep primer. V bližini sedanjega dimnika, ki dnevno ne bruhne v zrak več kot kakšnih 19 ton S02, je v pičlih 50 letih nastala krajina, kakršno primerjamo lahko le še s krajino v skal- natih puščavah. Pa vendarle je še v začetku tega stoletja, prav v tej dolini, uspe- val še bujen gozd. Blizu sedanjega dimnika, ki se mu je najvarneje približati s plinsko masko, je menda še pred 70 leti stala na zeleni jasi, sredi gozdov, domači­ ja, ki je slovela po izvrstnem mleku. g - Narisal Božo Kos 205 Nekaj podobnega kot v Zasavju se je zgodilo tudi s pokrajino v okolici Celja. Turistični prospekt, ki je 1zšel med obema vojnama, je nekako takole hvalil Celje: »To mesto leži na bregu kristalno čiste Savinje, ki :s svojo prozornostjo vabi k svojim bregovom številne turiste. Senčnate šume na Jožefovem hribu, bistri po- toki, lepi nasadi in čudovit zrak so vplivali na to, da je postalo Celje omiljeno letovišče.« Tako prospekt! Sedanja resnica pa je precej drugačna. O kristalno bistri Sa- vinji seveda ni več sledu. Naša znana slovenska riboslovka Tilda Herfodt Michieli navaja, da je od 1971. do 1973. leta v Savinji padla količina biomase od 548 kilo- gramov na hektar na borih 77,6 kilograma. Zavod za zdravstveno varstvo Celje pa je leta 1973 ugotovil, da je bilo v vodah Savinje ob meritvah 240.000 koli bakterij. Sme jih biti le 30.000. No, to so le drobne primerjave, ki verjetno bolj zanimajo vodarje. želim pa povedati, da tudi o »senčnatih šumah« na Jožefovem hribu ni več sledu. Tu praktično ne raste več drevo. Morda najodpornejše vrste. čez goličave se podi veter in dviga kemični prah. Domačini so pozorno sledili gozdarjem, ki so po- skušali z novimi in odpornimi vrstami pogozditi goličavo. Poznam ljudi, ki so hodili vsak dan gledat poskusni gozdni nasad in zasledovat, če se bo kakšna dre- vesna sorta prijela. Pravi_io, da so nad vedno novimi in novimi plinskimi požigi obupali celo največji idealisti. Med ljudi je prodrlo spoznanje, da je delo gozdar- jev brezplodno toliko časa, dokler ne bodo tovarne in mesta omejile vire emisij. Za uničene gozdove kmetje ne dobivajo vselej pravične odškodnine. Tovarne so se dostikrat branile dajati sleherni dinar. Tako opisuje svojo pravdo Ivan Dret- nik s Tolstega vrha na Koroškem. »Kmetje smo začeli opažati čudne spremembe na našem drevju okrog 1960. leta. Za vzroke pojava, ko so začele rjaveti smrekove iglice, tudi strokovnjaki niso vedeli. Odgovor je prišel sam. Začeli smo sumiti gost, rjav dim, ki se je dan in noč valil iz induslrijskih dimnikov. Krivca smo našli! Končno smo se hoteli s tovarno pogovoriti o škodi in odškodnini. Zastopniki tovarne so se sprva obna- šali netaktno. Trdili so, da elim ni nič škodljiv, da je to le rja. širile so se tudi govorice, da bo moralo podjetje tovarno zapreti, če bo izplačevala še odškodnino. Tako smo se borili za vsak dinar, dokler vrhovno sodišče SR Slovenije ni prisodilo pravde v korist nam kmetom.« Na svojih maJ,netofonskih zapisih pa imam še nekaj tonskih izjav, ki jih v zvezi z gozdom navajam kot fragmente, ki pričajo o opazovanih spremembah v naravi in na ljudeh. Fragment 1 »Pri nas na zasavskih pobočjih se je spremenilo tudi vreme. še preden je bilo žive narave konec, smo komaj čakali, da pridemo jz vroče doline sem gori, na naš hrib, v zavetje hladnih gozdov. Zdaj, ko ni več nobenega drevja, sonce pri- peka ves dan. O:::račje je največkrat mirno in kar migota od vročine. Ko pa le pihne, se· ob naše pobočje prilepi vroi::, strupen oblak. Kamor seže, požge vse rastlinje, česar ni storil zadnjič, stori zdaj. Narava se spreminja dobesedno pred našimi očmi. Plin najhitreje uniči tisto, k ;; ..!.<:: ·;:::- 0 -~ E t::: ro ..!.<:: ·- ·~ ·o o o >0 "2 ~ ..... 1.... Gozdnogospodarska Q) ;:::l til 1.... '2 .8"2 o. ~til organizacija c .... o c;l o .".: i/5 ...... ~& o.. ~ Q) 1 1 1 1- kom. kom. kom. kom. kom. kom. D Pd p s l. Bled 203 20 235 56 244 1 270 514 2. Brežice 835 76 84 91 28 123 935 1.086 3. Celje 1.192 170 43 80 50 70 1.365 1.485 -- 4. Kočevje 552 65 373 10 70 210 720 l. OOO 5. Kranj 1.300 168 250 150 212 118 1.950 2.068 6. Ljubljana 255 220 35 200 240 475 1 7. Maribor 811 671 220 41 269 1.474 1.743 -· 8. Nazarje 563 578 36 44 76 63 261 57 1.042 1.360 9. Novo mesto 1.214 314 308 202 200 1.002 240 3.000 3.240 10. Postojna 1.265 185 20 36 125 69 201 1.499 1.700 11. Slove-nj Gradec 691 654 322 247 462 1.452 1.914 12. Tolmin 1.986 93 14 231 27 297 2.000 2.324 13. Kras Sežana 59 1.400 31 1.428 1.459 14. AK Maribor 31 31 31 15. KIK Pomurka 197 37 200 34 400 434 16. Snežnik, Kočevska Reka 42 42 42 17. Druge gosp. organizacije 135 70 70 15 30 40 80 200 320 Skupaj 1 11.199 1 2.452 1 2.700 1 607 1 646 1 3.603 1 2.118 1 1.102 1 17.975 1 21.195 -- D = mot. žage last GG; Pd= motorke last delavcev pri GG; P = motorke last zasebnikov. število motornih žag v Sloveniji zelo hitro narašča. S tem naraščajo potrebe po kvalitetnih servisih(!). Brez strahu pa lahko trdimo, da so te žage, zlasti tiste v privatnih rokah, zelo slabo izkoriščene in zelo slabo vzdrževane. Vrednost vseh žag je ocenjena na okoli 12 starih milijard dinarjev. ~ Motorni vitli ,tj o o c:Jl 1/"l lf"l o d.) &.; o ('1 ~ o '-< o c: -~ lfl :.., ~ o > > ('1 <1) rFJ co c: 0.. Gozdnogospodarska Vl c::) a:l > c: "' > >. a. N ;:::) organizacjja ::2 :.., ~ ~ ~ ~ ..><:; >rF> 1 ("<") ("') oo ~ ~ Cl) ..;. štev. Šlev. štev. Štev. štev. štev. štev. S tev. ~tev. Ši:cv. -.u f--< kom . kom . kom. kom. kom. kom. kom. l~om. kom. kom. l. 1 Bled 2 3 4 3 1 13 -- 2. Brež.1ce 1 1 3. Celje 1 1 4 . Kočevje 1 - 5. Kranj 6 1 2 1 10 - 6. Ljubljana 1 1 2 - 7. Maribor 3 3 8. Nazarje 1 1 1 1 3 7 9. Novo mesto 1 2 3 -- 10. Po;;tojna 1 1 1 11. Slovenj Gradec 4 4 ·---·-- 12. Tolmin 7 4 2 1 (U) 14 -- 13. Kras Sežana 14. AK Maribor 15. KIK Pomurka -- 16. Snežnik, Kočevska Reka ~--- -·· --- 17. KK Ptuj 18. Druge gosp. organizacije 1 1 1 Skup aj 1 6 1 7 1 25 1 8 1 2 1 2 1 1 1 4 1 4 1 59 --- Motorni vitJi so specifični gozdarski stroji, zato jih zasebni lastniki gozdov nimajo . Nakladalne in razkladalne naprave 1 1 t:I.l ~ ~ z r:/) 1 o ~ r. o •n --1 N~ <( f:-<;:::: o.. O> ~ organizacija ~ ~ <( ::2 ,......l ~ ,_. ,__. ...................... ,...... ............. 0 o ...... r.Llf--1 "'o ~ ~o~ ,:n ::t. ::r: ::r:: :r::r:: ;:r: :r: ~ ,_,w ~ ~~< Zf-' r:/) Cl)>,....) ~ ~~ štev . ~~~ štev. štev. štev. štev. ~s;;- Šlev. ~ kom. kom. kom. kom. kom . kom. kom.! kom. kom. kom . kom. kom. kom. l. Bled 1 5 5 1 6 1 1 18 1 2. Brežice 5 4 + 1 4 _____ 2_ ___ 16 1 3. Celje 6 ______________ 2 ______ s ___ s ________ l_R ___ _ 4. Kočevje __ 3 _______________ 2 ___ 1_1 ___________ 1_6 __ _ 5. Kranj 12 ______________ 6 ______ 9 ____________ 2_7 ___ _ 6. Ljubljana __ 29 _____________________ 5 __________ 34 __ _ 7 . Maribor 4 10 1 8 51\'1 2 30 3 ---·--------------------------- ------ ~ Naz.arje 9 ------------------~--------- 21 __ _ 9. Novo mesto 6 3 1 5 3 18 3 -- ------ ·--------------------------- 1.0. Postojna _____ 10 ______ 4 _________ 6_) ____________ 2_0_ 1 11. Slovenj Gradec 6 ______________ 1 ___ 1 ___ 10 ____ ~ 1 26 4 12. Tolmin 2 12 JP+3F 18 2 ------------------------------------ 13. Kras Sežana 2 2 -- ------------------------------------ 14. AK Maribor 2 2 ------------------------------------ 15. KIK Pomurka 2 1 1 A 4 --------------------------------------- 16. Snežnik. Kočevska Reka 2 1 1 4 17. KK Ptuj -----------------3-~--------------3---- )8.'"" Druge gosp. organizi.:lcijc 2 1 --------- ---~--2-,--5- 1 S k u p a j _ 1 82 1 _13 1 ~ 1 5 1 6 1 17 _l 34 1 69_1_ 6 1 17 1 5 1 282 1 15 2ični žerjavi - vozički ..... Vl organizacija rh >. 0.. N ;::l ::B :... N ce ..::.:. ...... ~ ;:g ·- ~ <( ~ U') )Cl) --------------~ štev. štev. štev. štev. štev. štev. štev. kmetijo« tistemu otroku, ki bo najbolje gospodaril; v nobe- nem primeru pa se zemlja ne deli. - Vsakih sedem let pregledajo gospo- darjenje in revidirajo pogodbo. Nosilec pogodbe ima pravico pritožbe, saj letna najemnina ne sme preseči 2 o; o celotne vrednosti zemljišča. V Izraelu je tako nastalo specifično zemljiško pravo. Špekulacije z zemljo so izključene, prav tako razne oblike izkori- ščanja kmetijskih delavcev in drobljenje zemlje. Kmetovalec se tudi pri upošte- vanju vseh teh določil lahko razvija, kot svoboden individuum. Lado Eleršek, dipl. inž. gozd. BIOLO~KA RACIONALIZACIJA Hor 11 da s c h, NJ .: Nujnost biološke racionalizacije v gojenju gozdov (Die Not- wendigkeit biologischer Ratirmalisierung im Waldbau). A llg. F orstz . Miinchen, 1976, No. 9 /10, s. 146-149. Gozdarstvo šc vedno trpi zaradi neso- razmerja med stroški gospodarjenja in cenami lesa. Potreba po racionalizaciji pri- tiska kot mora. Ta prilisk vodi do na- sprotja med biologijo in tehniko pri go- spodarjenju z gozdom. Velikopotezna me- hanizacija sicer more prines(i trenutne materialne koristi, toda na drugi strani škodo v gozdu , ki je večja od trenutnih materialnih koristi. Sicer sama proizvod- nja lesa ni industrijski proces, ampak čisto biološki proces, ki ga je treba tudi biolo- ško t1smerjati. Gozd živi, gazd je kompli- ciran ekosistem. Vprašanje je, koliko z mehanizacijo sploh lahko poscgamo v gozd, ne da bi preveč ru3ili gozdni ekosi- slem. Vedno bolj so priznane nem<:.teria!- ne koristi gozda. Pridobivanje lesa, ki je bilo nekdaj vse , danes še zdaleč ni edini in glavni donos gozda. Nasprotje med bio- logijo in tehniko v gozdu je lahko pre- mostiti, če je skupni cilj gospodarjenja z gozdovi enako obvezen za gojitvene in za tehnično stran gozdarske službe. Ta skup~ ni cilj je mogoče definirati takole: Osno- vanje in nega biološko zdravih, stabilnih mešanih sestojev, kjer pri minimalnih stro- ških gospodarjenja gozdovi trajno in opti- malno izpolnjujejo svojo pokrajinsko-eko- loško in družbeno-ekonomsko funkcijo ter prav tako funkcijo proizvodnje lesa. Me- hanizacija torej ni edini način racionali- zacije, mehanizacija se mora omejiti le na tisto, kar tega skupnega cilja gospodarje- nja ne ogroža. Veliko neizrabljenih možnosti racionali- zacije je na gojitvenem področju. Zal t ~ možnosti niso vidne, ker ne dajo hitrih materialnih koristi, ker so bolj vezane na trajnost in dolgoročnost gospodarjenja. Bi- stvo biološke oz. gojitvene racionalizacije je v usmerjanju naravnih procesov. V na- sprotju s lehnično racionalizacijo biološka racionalizacija ne zahteva rinančnih inve- slicij. Zahteva pa natančnejše opazovanje rasti gozda in razvoja sestojev, več napora in daljnovidnosti pri načrtovaloem delu; sploh zahteva več gozdnogojitvcne zavze- tosti. Avtor navaja primere racionalizacije go- jitve v južni Nemčiji . Pri tem obravnava pomen rastišča , gojitvenega cilja, mešano- sti sestaja, stabilnosti sestoja, načina po- mlajevanja, raznih gojilvenih del, redčenja itd . Poudarja pomen pravočasnega, to je čim bolj zgodnega ukrepanja. Razvoj še mladih sestojev je najlažje usmerjati in popravljati. Zamujeno se lahko delno pe- pravi Je z velikimi stroški ali pa sploh ne. Za zaključek pravi, da od biološke racio- 219 nalizacije ne moremo pričakova~i kaj sen- zacionalnega; smiselno moramo racionali- zirati tradicionalno gojenje gozdov . K tem izvajanjem naj dodam, da so tu- di pri nas možnosti biološke racionaliza- cije zelo velike. Kako neracionalno je bilo gospodarjenje v preteklosti lepo vidimo, če opazujemo oblikovanost drevesnih krošenj. Slabotne in nesomerne krošnje v slabo za- raslih odraslih sestojih pomenijo izgube prirastka, ki se kopičijo iz leta v leto, iz desetletja v desetletje . Najbolj drastičen primer so jelovi gozdovi, ki so za napačno gospodarjenje tudi najbolj občutljivi. dr. Marjan Zupančič POSVETOVANJE O VLOGI GOZDA PRI VARSTVU čLOVEKOVEGA OKOLJA NA JADRANSKEM OBMOčJU Zanimivo in aktualno posvetovanje, ki je bilo v Zadru od 4. do 6. marca 1976 s temo »Vloga gozda in gozdne vegetacije pri varstvu človekovega okolja s posebnim ozirom na Jadransko območje«, je organi- zirala Zveza inženirjev in tehnikov goz- darstva in lesne industrije Hrvatske ob podpori in sodelovanju Gozdarske fakul- tete univerze v Zagrebu, Republiškega za- voda za varstvo narave, Gozdarskega in- štituta v Jastrebarskem in Republiške in- teresne skupnosti za znanstveno delo SR Hrvatske. Na posvetovanju se je zbralo okoli 150 gozdarskih strokovnjakov, biologov in dru- gih, ki se s svojo dejavnostjo vključujejo v obravnavano problematiko. Udeleženci so prišli iz vseh republik, največ seveda iz SR Hrvatske. Iz Slovenije nas je bilo 6 zastop- nikov Inštituta za gozdno in lesno gospo- darstvo Slovenije, Poslovnega združenja gozdnogospodarskih organizacij in Sloven- ske akademije znanosti in umetnosti. Med uglednimi gosti tega posvetovanja je bil tudi dr. Aleš Bebler ter predstavniki J AZU in republiške skupščine SR Hrvatske. Namen posvetovanja je bil: - zbrati vse zainteresirane strokovnja- ke pri reševanju interdisciplinarne proble- matike varstva človekovega okolja in vlo- ge gozda pri tem, - z referati in diskusijo opozoriti na možne rešitve obstoječih problemov in nji- hovo izvajanje v praksi, - ugotoviti povzročitelje degradacije in obnašanje človeka do gozdov in zemljišč jadranskega prostora, - ustvariti strokovno-znanstveno pod- lago za nadaljno razčlenitev vloge in vred- notenja splošnokoristnih funkcij gozda ter oceniti realne nevarnosti, ki so posledica porušenega ekološkega ravnotežja, - poudariti odgovornost družbe pri re- ševanju problematike pogozdovanja krasa dalmatinsko-primorskega območja , oz. ce- lotnega obalnega območja Jadrana. Po petih uvodnih referatih so bili ostali referati posvetovanja zbrani v sorodne skupine kot so: politično-organizacijsko področje (3), področje ekologije (8), go- jenje gozdov (5), splošno koristna vloga gozdov (9), varstvo gozdov (3) ter ekono- mika in kadri (2). Ce na kratko poskusimo povzeti glavne misli iz referatov in razprave udeležencev posvetovanja, lahko izluščimo nekaj osred- njih, temeljnih dejstev: - dandanašnje stanje krasa je dedišči­ na večstoletnega celo več tisočlctnega ne- pravilnega in roparskega izkoriščanja ve- getacijske odeje, zlasti gozdne, in neustrez- ne rabe zemljišč, - 1 astnosti ekološkega kompleksa kra- škega sveta ne zagotavljajo hitrega narav- nega obnavljanja vegetacije, zlasti še na bolj degradiranih rastiščih (visoke tempe- rature, močno osončenje, velika evapo- transpiracija, malo padavin in njihova ne- ugodna razporeditev, močni vetrovi, ki izsušujejo tla in odnašajo zemljo, velika propustnost za vodo karbonatne geološke podlage, počasna tvorba tal in njihova hit- ra degradacija brez vegetacijske odeje itd. , - v zadnjih nekaj desetletjih pomenijo največjo nevarnost za nadaljno degradaci- jo kraškega sveta požari in paša, posebno še paša koz (o kateri je bilo tu še pose- bej dosti govora) , - zaskrbljujoče majhne so površine, ki jih pogozdujejo (v glavnem z ustreznimi 220 vrstami borov) kljub dobrim rezultatom. Celo pogorele površine borovih nasadov ne obnavljamo, oz. jih ponovno pogozdi- mo manj kot 10 0/0, - škodljivo je ukinjanje različnih stro- kovnih gozdarskih služb oz. inštitucij na krasu, ki so skrbele za pogozdovanje, po- žare, erozijo, pojave škodljivcev itd., - na dlani so mnogotere neposredne in posredne koristi gozda na krasu. Razen tistih običajnih, ki so lastne vsakemu goz- du, je tod še posebno pomemben vsak tudi najmanjši gozdič za turistično in rekrea- cijsko dejavnost ter krajinsko podobo te- ga slikovitega mediteranskega sveta, - pojav zmanjševanja kmečkega prebi- valst~a (ponekod so zapuščene cele vasi) pa začenja procese naravnega zaraščanja teh opuščenih površin z elementi garige in makije. Z ustreznimi in načrtnimi ukrepi je mogoče takšne površine, ki jih ni malo, postopno spremeniti v območja porasla z gozdom. Ob zaključku posvetovanja so bili spre- jeti sklepi, v katerih je še zlasti poudarje- na nuja po skupnem, kompleksnem, stro- kovno znanstvenem reševanju vloge gozd- ne vegetacije na človekovo okolje v jad- ranskem območju. Poudarjena je bila tudi potreba po novih, uspešnejših organizacij- skih oblikah v gozdarstvu in sorodnih službah . Nujna je takojšnja povezava in angažiranost širše družbene skupnosti, ki mora bolj prisluhniti tej problematiki, ki še zdaleč ni samo ozko gozdarska. S tem v zvezi je bilo tudi sklenjeno, da se sez- nanijo s temi zaključki vse inštitucije in forurni, od občinskih služb, republiške skupščine in izvršnega sveta, do urbani- stov in regionalnih prostorskih načrtoval­ cev. Tako bo mogoče seznaniti širše kroge strokovnih in javnih služb o pomembnosti in nujnosti takojšnjega skupnega reševanja problematike vpliva gozda na človekovo okolje na jadranskem območju. Pričujoče posvetovanje je še en prispe- vek k spoznanju o pomembnosti vloge gozda in gozdne vegetacije v okolju. Ob naraščajoči dinamiki urbanizacije in indu- strializacije postaja smotrna raba prostora čedalje težavnejša in kaj hitro lahko za- grešimo napake, ki jih je potem težko ali 221 tudi nemogoče popraviti. Zato je prav, da čim bolj spoznamo in seveda tudi upošte- vamo neprecenljive mnogotere koristi goz- dov in njihov vpliv na človekovo okolje. Ivo Puncer, dipl. inž. gozd. TRANSPORT LESA S HELIKOPTERJI IN BALONI V TOZD Gozdarski oddelek, Gozdno- tehnična študijska enota BF Ljubljana. Objavljeno v NOVOSTIH št. 3 Američani, Kanadčani in Sovjeti že dlje časa poskušajo uporabljati ta zračna plo- vila ·za transport lesa predvsem iz težko dostopnih predelov ali iz predelov, kjer je varstvo okolja še posebej pomembno. Ev~ ropejci se zaenkrat še ne ogrevajo f,a tak- šen način transporta. Le Norvežani so na- pravili nekaj poskusov, pa tudi Avstrijci. Slednji so raziskave hitro opustili češ, da sta za alpski svet helikopter in balon neu- porabna. Kaj so ugotovili? Transport lesa s helikopterji porablja ogromno energijo. Uporabljajo helikop- terje od 1000 do 11000 konjskih moči. Ustrezna je njihova dvižna moč, ki je od 1.5 m/ton do 9.0 m/ton. Izredna gibčnost, kljub mali dvižni moči, daje izredne učin- ke. Pri tem je seveda treba upoštevati, da moč helikopterja z nadmorsko višino pada (2.5 °/o na vsakih 1 OO m višinske razlike) ter voditi računa o polnjenju z gorivom. Polni tanki pomenijo večjo lastno težo in s tem zmanjšano dvižno moč. Eden glavnih vplivov na helikopterjevo učinkovitost je odlagališče lesa. Izgleda da zaenkrat sploh ne pride v poštev kaj dru- gega kot metanje hlodov iz zraka v vodo. Najprimernejša so jezera ob katerih stoji lesna industrija. Višina odmetavanja ne sme biti večja kot 10 m, sicex se les po- škoduje. Lastnost vseh helikopterjev je velika gi- bljivost in neodvisnost od cest. Takšen na- čin transporta seveda podražuje obnovo in gojenje gozdov (ni cest!). Učinki so lahko zelo visoki vendar le ob izredno dobro iz- peljani organizaciji dela. Da bi lahko mak- simalno izkoristili dvižno moč helikopter- ja, morajo biti tovori pripravljeni. Obra- tovalni stroški helikopterja so zelo visoki. Kratka predstavitev dela takšnega heli- kopterja: Država Oregon ZDA. 100m dolgo vrv je spustil do tal. Nanj o so pripeli hlod in helikopter ga je med drevjem dvignil in odnesel do kamionske ceste. Na razdalji 2000 m je trajal en polet (ciklus) 3.6 mi- nut. Dnevni učinek je bil 470m3. Zanke za vezanje blodov vozi nazaj v sečišče drug, manjši helikopter. V celotnem pro- cesu, od sečnje do nakladanja lesa, je za- poslenih 30 ljudi, od tega 5 pilotov in 6 mehanikov za popravila in nalivanje gori- va. To je bilo nekaj značilnosti transporta s helikopterji. Vse dosedanje izkušnje pa učijo, da je ta reč zaenkrat še predraga. Avstrijci pa pravijo, da v alpskem svetu transport s helikopterji sploh ne pride v poštev zaradi stalnih vetrov in prevelikih strmin. Helikopter namreč ne more lebdeti v zraku nad strmino. To lahko dela le nad ravnimi ali blago nagnjenimi tereni. Zelo vsestransko je proučena uporaba balonov pri transportu lesa. Največkrat balon nadomešča nosilno vrv pri žičnem ž.erjavu. Baloni so ogromnih razsežnosti saj vsebujejo po več tisoč m:J helija. Zato je z njimi v hosti zelo težko delati. Ob- čut!jivi so tudi na ogenJ 111 sneg. Seveda je potrebno za delo z baloni v gozdu veli- ko prostora (tega pa v gozdu ni na pretek) in izvežbana posadka. Tudi pridobivanje lesa z baloni zahteva perfektno organizaci- jo dela. Razmišljajo celo, da bi delovišča, odkoder spravljajo les s helikopterji in ba- loni, osvetlili . Tako bi lahko uvedli tretjo delovno izmeno, ki bi zmanjšala stroške po enoti. Seveda se takšnim ameriškim »potegavščinam« Evropejci zaenkrat samo prizanesljivo hahljamo. GOZDNOGOJITVENO NAčRTOVANJE S c he i fe Le, i\lfax: O gozdnogojitve- nem načrtovanju pri današnji obnovi goz- dov. Odklonitev gozdne romantike in teh- niČJiih ideologij. (Uber die waldbauliche Plannung bei der heutigen Wiederbegriin- dung vo11. Wiildern. Wider Bio-Romantik und technische Ideologien). Al/g. Forstz., Miinchen, 31 (1976), No. 9ll0, s. 743 do 144. Gojenje gozdov je jedro gozdarske de- javnosti, kjer se nazadnje stikajo vsi cilji gospodarjenja in vsi tehnični prcmisleki. Tako se je izrazil prof. Kostler. To je tudi avtorjevo izhodišče. Avtor, ki je gozdar najvišjega ranga v jugozahodni Nemčiji, daje smernice za bodoči razvoj gozdarstva na svojem področju. Povzamem naj samo nekaj najvažnejših misli, ki so zanimive tudi za nas. Poudarja, da ne veljajo več predstave iz preteklosti, po katerih so goz- dovi pomembni le za pridobivanje lesa. Danes je gozd najmanj toliko pomemben pri oblikovanju človekovega življenjskega okolja. Avtor se upira nastajanju obširnih enomernih iglastih gozdov. Zahteva, da je treba dati več mesta kvalitetnim borom, maccsnom, plemenitim listavcem in listav- cem sploh. Treba je tudi ustaviti nazado- vanje jelke na njenih avtohtonih rastiščih, ker je jelka zelo donosna vrsta in ima po- zitivno biološko vlogo, podobno kot listav- ci. Ohranitev jelke zahteva seveda dosled- no spoštovanje naravnih zakonitosti gozda. Pri načrtovanju so potrebni jasni cilji in tako tudi nekaj tipiziranja in poenostav- 222 !janja. Avtor ostro odklanja brezciljno gozdno romantiko pri gospodarjenju z goz- dovi. Najmanj tako ostro odklanja tudi shematiziranje pri gojenju gozdov, manijo raznih monokultur in podobno. Cilj mora biti vedno jasen, toda na poti do cilja mora biti dovolj svobode, da se lahko pri- lagodimo vsem raznolikostim lokalnih na- ravnih in gospodarskih razmer. članek obravnava srednjeevropske goz- darske razmere, kakršne vladajo v glavnem tudi pri nas. Pomembnost članka je v tem, da se odločno zavzema za raznolik nara- ven gospodarski gozd in s tem prizna tudi potrebo gozdnogojitvenega načrtovanja. Za razmere v jugozahodni Nemčiji, kjer je vzgajanje enomernih, enodobnih gozdov in tudi monokultur še zelo običajno, je ta- ko stališče pomembna novost. Morda se narava v Nemčiji manj ostro upira mono- kulturam in enomernim gozdovom kot pri nas in tako Nemci kasneje prihajajo do spoznanj, ki so pri nas že pdznana. dr. Zupančič Marjan POčASI SPREMINJAMO ZANEMARJENA ZEMLJiščA V LEPE, DONOSNE GOZDOVE Vahta pod Gorjanci, ob cesti Novo mesto-Metlika: nasadi iglavcev, smre- ke, zelenega bora, nižinskega macesna, jelke ter duglazije s primešanimi listavci, osnovani pred 8 leti na bivših steljnikih prav dobro uspevajo. Do danes je Gozd- no gospodarstvo Novo mesto osnovalo okoli 3500 hektarjev takih nasadov, pre- ko 10.000 hektarjev steljniških površin, poraščenih le z redkim malovrednim drev- jem, grmovjem in praprotjo v Beli Krajini pa še čaka, da jih spremenijo v donosne gozdove. Vahta pod Gorjanci: nasadi iglavcev - smreke, zelenega bora, nižinskega macesna, jelke ter duglazije (Foto IVIarijan Pfeifer) 223 1 ~ KNJIŽEVNOST DOMOVINA, SI šE KAKOR ZDRAVJE? Peter Li kar: Domovina, si še ka- kor zdravje? 175 strani, 120 barvnih in črnobelih fotografij. V platno vezana 250.- din (z barvnim ovitkom). Izdala založba BOREC Ljubljana v aprilu 1976. S to knjigo dobivamo Slovenci novo razširjeno in poglobljeno informacijo o našem okolju. Avtor, TV komentator Pe- ter Likar, je po vsej Sloveniji zbral stotine primerov onesnaženja okolja, ki ponekod prerašča že v pravo katastrofo. V osnovi se je pretežno oslanjal na podatke naših in tujih raziskovalcev, ki se ukvarjajo s posameznimi področji, potem pa je okrog tega jedra nanizal žive primere, ki jih je. ilustriral s pripovedovanjem prizadetih lju- di, družbeno političnih delavcev in lastni- mi opazovanji in zaključki. Naravnost leksikografsko poznavanje problema, poz- navanje ozadij, želja po izboljšanju ogro- ženega okolja, navajanje primerov, ko je bilo okolje rešeno pred onesnaženjem, hkrati pa brezkompromisnost do nekaterih krivcev dajejo delu poseben pečat Knjiga je napjsana s spretno roko novinarja in bralca pritegne, da je ne odloži dokler je ne prebere. Tisti, ki so delo prebrali v ro- kopisu, so ga poimenovali kar »kriminal- ka o našem okolju«. V takem slogu sta avtor in fotografski mojster ing. Marjan Smerke posnela mar- sikatero fotografijo. Knjiga je opremljena s približno 120 barvnimi in črnobelimi fo- tografijami, ki so marsikdaj zgovornejše od teksta. Avtor obravnava ogroženost zemlje, vo- cie, krasa, zraka, gramoznic, živali, hrane, vsega, kar nas obdaja in na kar ljudje do- stikrat še pomislimo ne, da je v nevarno- sti. Vsi obravnavani problemi zadevajo Slo- venijo. Avtor Je redko posega v druge re- publike ali na širša področja. 224 Knjigo bi moral imeti vsak občan, ki mu ni vseeno, kaj je sojeno našemu oko- lju, predvsem pa tisti , ki se že po naravi dela ukvarjajo ali pa bi se morali ukvar- jati z onesnaževanjem okolja: delavci v industriji, delegati, delavci v organizacijah javne uprave in šole. Bolj ko se dviga živ- ljenjski nivo, bolj je ogrožena človekova okolica, hkrati s tem pa raste tudi zavest občanov in skrb, da bi okolje vendarle zavarovali in ohranili. Uvod temu delu je napisal predsednik Komiteja za varstvo okolja in podpredsed- nik Izvršnega sveta skupščine SR Sloveni- je dr. Av guštin Lah. Knjigo priporočamo vsem gozdarjem zlasti pa temeljnim organizacijam združe- nega dela v gozdarstvu. GORSKI GOZD - NEGA VAROVALNEGA GOZDA Mayer, Ji.: Gebirgswaldbau Schutzwaldpflege (Gorski gozd - nega varovalnega gozda) Gustav Fischer Ver- lag. Stulfgart, 1976. Izšlo je zajetno delo ( 435 strani) - go- jenje gozdov, to pot za gojenje gorskega gozda. Avtor, ki ga poznamo, je zbral številno gradivo in izsledke raziskav zad- njih nekaj desetletij in poskušal podati ce- loten pregled gojcnja gorskega gozda. Da bi mu uspelo, si je izbral zanimiv sistem prikazovanja: najprej je prikazal vplive gorskega gozda kot naravnega ekosistema na okolje; pri čemer posebej izstopa varo- valna funkcija gozda. Razvil je teorijo rav- nanja z gozdom na sociološko-ekoloških osnovah in pri tem upošteval specifičnost rastišča ter infrastrukturne in ožje gospo- darske cilje gozdarstva. V knjigi je pose- bej obravnavana gozdno-gojitvena proble- matika za pomembnejše alpske gozdove: macesnovo-cemprinove, za subalpski smre- kov gozd, gorski mešan gozd jelke in bukve in še nekatere prostorsko bolj ome- jene rastlinske združbe. Pri posameznih gorskih tipih se avtor naslanja predvsem na razvoj naravnega gozda. Njemu prila- gaja gozdnogojitveno tehniko. Posebej ob- ravnava ekologijo pomlajevanja. Izhodi- ščni poglavji za naštete obravnave sta: os- nove nege varovalnega gozda in pogozdo- vanje v gorskem gozdu - to poglavje je še posebej obširno. Zaključno poglavje ima naslov: predpogoji za uspeh pri negi varovalnega gozda. Avtorjevo izhodišče v knjigi je, da je gorski gozd - varovalni gozd. (V švici je nad 90 O/o takšnih varovalnih gozdov) . Ta gozd bo imel v bodoči stiski in pomanj- kanju .surovin, poleg varovalne vloge, še izredno proizvajalno funkcijo. Zato ga je v tej smeri potrebno že danes negovati. Delo je vredno zlasti zategadelj, ker naj- demo v njem zbrane številne raziskave, ki so sicer raztresene po številnih strokov- nih in znanstvenih časopisih . Knjiga je vreden učni pripomoček zlasti študentom gozdarstva, kakor tudi tistim, ki se žele iz- popolnjevati v biološki sferi gospodarje- nja z gozdom. Hkrati pomeni delo lep pri- spevek na področju nege in oblikovanja naravne krajine. dr. Dušan Mlinšek GOZDOVI - ZA KOGA IN ZA KAJ? M a r i o n C 1 a w s o TL : Forests for whom ond for \vluil?, 15 tabel, 175 strani, bibliografija, broširano 3,65 US Dol. Re- sources jor the Future - The Johns Hop- kins University Press, Baltimore, London. Danes smo si domala vsi edini, da so se funkcije gozda v sodobni družbi pom- nožile. Gozd torej opravlja več funkcij za več uporabnikov in krog očitnih koristni- kov teh funkcij je danes večji, kot je bil kdajkoli poprej. Zato je tudi usoda gozda neposredno odvisna od vse večjega števi- la ljudi, ki žele posredno ali neposredno sodelovati pri oblikovanju gozdarske po- litike. Najrazličnejše takoimenovane >>robne funkcije« gozda vodijo vanj vse bolj raz- lične ljudi - predvsem tiste, ki sicer z gozdom in gozdarstvom nimajo nikakršnih opravkov pa si o obeh kljub temu ustvar- jajo sodbo, ki temelji prej na slučajnih opazovanjih in informacijah kot pa na res- ničnem poznavanju problematike obeh. Pričujoča knjiga je namenjena prav ta- kim ljudem - sicer izobraženim a nese- znanjenim s problematiko gozda in gozdar- stva. Napisana je sicer za ameriške raz- mere, vendar v njej ne manjka paralel iz splošne problematike gozda in gozdarstva v industrijski družbi - in končno je zani- miva tudi kot ideja, vredna posnemanja. Marion Clawson sicer ni gozdar ampak zelo znan ekonomist, kar pa delu nikakor ni v škodo. Clawson se je v svojem ogrom- nem opusu posvetil predvsem ekono- miki izkoriščanja naravnih bogastev. Iz njegovega pisanja je očitno, da ima suve- ren pregled nad ameriško gozdarsko sce- no. Združene države so bile v minulih le- tih sicer preplavljene z literaturo, ki je javnost bolj ali manj uspešno prepričeva­ Ja o pomembnosti vseh številnih funkcij gozda. Toda v očeh, še zlasti pa v načinu mišljenja omenjenih bralcev pa bosta ne- primerno bolj tehtna avtorjevo ime in tudi njegov pristop in (ekonomska) perspekti- va. V dvanajstih poglavjih avtor tekoče in jedrnato predstavi vse, kar naj bi laik, ki pa hoče soodločati pri oblikovanju gozdar- ske politike, moral vedeti o njej. Uvodno poglavje je posvečeno gozdar- ski politiki nasploh, njenemu pomenu, zgodovini in nesoglasjcm okrog nje . Sledi zgoščen prikaz najaktualnejših tem iz so- dobne ameriške problematike, ki je hkra- ti odličen, čeprav fragmentaren prikaz stanja ameriškega gozdarstva danes. Nato avtor poda okvir za analizo oziroma oce- no gozdarske politike, ki naj bi obsegal predvsem vidike , ki so obdelani v nasled- njih poglavjih: - fizična in biološka izvedljivost neke politike in njene posledice, ekonomska rentabilnost, - ekonomska korist oziroma enakost, 225 - sprejemljivost neke politike z ozirom na socialne in kulturne kriterije neke družbe ter - operativna in administrativna prak- tičnost neke politike. Tak okvir za analizo, oziroma kritiko gozdarske politike in gozdarstva nasploh, naj bi skupaj s kratkim prikazom specifi- ke gozdne proizvodnje in z delitvijo goz- dov z ozirom na številne ekološke, geo- grafske in lastninske kriterije dal zaintere- siranemu laiku vsaj nekaj osnovnih poj- mov za smiseln in ploden pogovor o pro- storu, ki naj bi ga gozd v ameriški družbi imel. Knjigo zaključujejo avtorjeva osebna razmišljanja o problemih, ki jih knjiga na- čenja. Zato je to zadnje poglavje še pose- bej zanimiva analiza stanja današnjega ameriškega gozdarstva - s pogledom upr- tim naprej . Kljub vsem razlikam - poudarjenim in ncpoudarjenim - nas knjiga opozarja, da se podobna situacjja , čeprav v drugih po- gojih, poraja tudi v našem gozdu in goz- darstvu. Krog porabnikov gozdnih koristi se tudi pri nas močno širi - predvsem na račun tistih, kl od gozda pričakujejo ne le les , ampak tudi ostale koristi . Za svoje delo smo gozdarji odgovorni vsej javnosti in zanj lahko pričakujemo tudi kritiko. Ce pa bo ta kritika konstruk- tivna je odvisno predvsem od nas samih . Ne bo namreč vseeno, kak ali drugače rečeno, kako daleč smemo iti, da bi še ohranili naravno podobo gospodarskih gozdov. O tem je v gozdarski literaturi že veliko napisanega. Izogibati bi se morali zlasti umetno ali naravno zasnovanih monokultur, velikopovršinskih enodobnih sestavov in vseh drugih oblik, 242 ki uniformirajo gozdne sestoje na velikih površinah. Slabosti takih sestojev, kot so na primer enostransko izčrpavanje rastišč ter problematična stabilnost, so nam zelo dobro znane. Favoriziranje tistih drevesnih vrst, ki so organsko vezane na določena rastišča zaradi visoke donosnosti in stabilizacije, je vsekakor umestno in ne kazi gozdnih sestojev. To pa bomo morali pri raziskavah optimalnih sestavov drevesnih vrst vsekakor nujno upoštevati. Naravni gospodarski gozdovi kot gozdni ekosistemi imajo še druge zelo po- membne učinke, ki jih moramo gozdarji upoštevati. Gre za socialne in varovalne funkcije gozdov, ki jih lahko obravnavamo samo, če v naravi zagotovimo trajne prirodne oblike gozdnih sestojev. Na to nas glasno opozarja tudi javnost. Gozdovi namreč poleg proizvodnje lesa regulirajo v okolju vodni režim, čistijo in s kisikom bogatijo ozračje, varujejo tla in razne objekte ter postajajo primeren prostor za rekreacijo. Gozd torej dejansko in zavestno postaja bistveni element infrastrukture, kar nas opozarja, da je treba povsem opustiti staro miselno gledanje na sečnjo, ki »pokasira« tekom desetletij akumulirano lesno maso. Sečnja mora biti v resnici sredstvo nege in obnove gozdov, ki morajo trajno producirati in biti hkrati zdravi organizlni okolja, namenjeni določenim infrastrukturnim potrebam. Da ne bi ostali samo pri besedah, se moramo nujno čimprej lotiti tovrstnih raziskav, ki naj kvantificirajo številne socialne učinke gozdov. Izsledke bi nato vgradili v dolgoročno ciljno politiko in tej prilagodili najbolj racionalno gospodar- sko ravnanje z gozdnimi sestoji. V tako gojenih gozdnih sestojih, z namenom trajne proizvodnje prepotrebnega lesa in vsestranskih socialnih in varovalnih učinkov, morajo iz gozda izginiti strogo zaključeni proizvodni ciklusi. Obnova poteka počasi, malopovršinsko in pod vpli- vom nege starih sestojnih delov, sečnja pa postaja vs~stranski instrument nege v razvoju in obnovi. Pri takem ravnanju z gozdovi postaja človeški um in umetel- nost najbolj racionalna naložba, ki bo poplačana z rezultati, ki jih bodo koristile generacije bližnje bodočnosti. DIE WEGE ZUR RATIONALISIERUNG DER FORSTWIRTSCHAFT Zusammenfassung Die Rationalisierung in der Forstwirtschaft ist von etwas versch!edencn Ausgangspnnlukovill združb na apnenčastib kameninah srednje lege Geranietum striati Geranietum robertiani Festucetum altissimae Polygonatetum vcrticillati Dentarietum trifoliae c) aa ag af 6. Nizi bukovib združb na apncnčastih kameninah oo --------~\ najvišje lege Adenostyletum alliariae Adenostyletum glabrae Aposeridetum foetidae ~-~ ~) \ . .. .1"\J ·0 ~' Q ~- 7. Nizi bukovih združb na mešanih kameninah in na bogatejših rastiščih kislih kamenin a) ts Im gp mu o nižje lege Teucrietum scorodoniae Lathyretum montani Galeopsidetum pubescentis Melicetum uniflorae ·~. -·.: 8. Nizi bukovib združb na mešanih kameninah in na bogatejših rastiščib kislih kamenin b) ia lp at gr Im drn D rJ)~:· •. J.·; d:? .: ~j· -.: . višje lege llicetum aquifolium Luzuletum pedemontanae Asyneumatetum trichocalycini Galietum rotundifolii Lamietum galeobdolonis Dryopteridetum filicis-maris ·-·-.: 9. Redovi bukovih gozdov na kislih kameninah o ·. · .: .... ___ _ . .... . ·/.~·-.·· .... __ ..... :·r ·;>mokrih zemljišč«. Slovenci ne poznamo primernega izraza za nemški Feuchtgebiet, ki obsega vse kategorije traj- nih ali občasnih vodnih površin: močvirja, barja, jezera, ustja rek, večje rečne tokove, poplavni svet, ribnike, obmorske lagune, plitvine itd., torej vse tiste površine, s katerimi je intimno povezana usoda šte- vilnih vrst vodnih in obvodnih ptičev. Vse- kakor so mokra zemljišča tisti deli krajine, kamor je človek najmočneje posegel. Na njih je ustvaril polja, sezidal mesta, ali pa jih je brez pravega razloga enostavno o~u­ šil. Zato mora posebna pozornost načrto­ valcev vseh posegov v krajino veljati prav mokrim zemljiščem. Koristna in upoštevanja vredna pa je ugotovitev, do katere sta avtorja prišla z večletnim opazovanjem številčnosti in pes- trosti vodnih ptičev na dovolj velikih in primerno »prirejenih« umetnih vodnih po- vršinah. Pri načrtovanju takih površin naj načrtovalci upoštevajo ugotovitev, da lah- ko z malenkostnimi prilagoditvami precej prispevajo k »zmanjševanju primanjkljaja« naravnih mokrih zemljišč, in s tem k ohra- nitvi danes vsekakor najbolj ogrožene sku- pine vodnih in obvodnih ptičev. Miha Adamič, dipl. inž. gozd . ALI BO EVROPA ZMOGLA KRITI SVOJE BODOčE POTREBE PO LESU? Prof. dr. H. Steinlin, direktor Forest Re- sources Division, FAO, Rim »Kann Euro- pa seinen zukunftigen Ho/zbedarf de- cken?« Agrarische Rundschau, Wien, Št. 311976, str. 6-16. V letih "1971 do 1973 je v vseh evrop- skih deželah (razen Sovjetske Zveze) , vključno s Turčijo, Malto, Ciprom in Iz- raelom, znašala poraba lesa letno poprečno 365 mio (milijoni) m·1 lesa za predelavo ter 60 mio ma za kurjavo, skupno torej letno 425 mio ma. V primerjavi s poprečno letno porabo v letih 1949 do 1951 se je letna poraba lesa v 25 letih, od 1950 do 1975, približno podvojila. Skupna poraba v letu 2000 je izračuna­ na na 630 mio m:J lesne surovine. V 23 letih, od l950 do 1973, se je pro- izvodnja izdelkov iz žaganega lesa in fur- nirjev povečala za 87 mio m:l ali za 84 o;0, 272 izdelkov iz ivernih in vla~nenih plošč pa za 132 mio m:l ali za 3570/o, medtem ko se je poraba drugih lesnoindustrijskih iz- delkov, jamskega lesa ter lesa za kurjavo zmanjšala za 70 mio ms ali za 44 0/0. Spremembe v namenski porabi lesa v le- tih .1950 in l973 so bile naslednje: ličine lesa iz svojih vzhodnih gozdnatih predelov (Sibirija) na Japonsko. Dežele v razvoju, zlasti one s tropskim lesom, gra- dijo lastno predelavo lesa, zato bo dotok od tod sčasoma upadel. - Koristna gozdna površina je danes v Evropi 138 mio hektarov. Sedanji letni po- Izdelki iz žagarskega lzdelki iz ivernih Kurivo, jamski les, Leto in furnirskega lesa in v 0/o 1950 1 35 1 1973 42 Letni posek v evropskih deželah je od letnega poprečja 1949151 294 mio ma na- rastel do poprečja 336 mio ms v letih 1971/73, torej za 42 mio ma, oz. za 14 O/o. Prejšnji ostanki in odpadki (za izkori- ščanje v predelavi) so se od 5 mio ma v letu 1950 povzpeli v letu 1975 na 40 mio ma . Tudi 60 mio m3 lesa za kurjavo je prešlo v letu 1975 v predelavo. Za leto 2000 računajo že na 80 mio mo te snovi za predelavo, to pomeni 100 o;o povečanje. V letu 1950 je Evropa še izvažala les (višek). Kmalu zatem pa je že narastel uvoz na 44 mio m3 lesne surovine letno. Po podatkih, ki jih je zbral FAO od evropskih dežel, bi znašale količine lesa (brez lubja), dostavljenega do izvoznih gozdnih cest ali do predelovalnih obratov: leta 1970 leta 1980 leta 1990 leta 2000 336 356 387 412 mio m3 mio m:J mio ma mio m:l Industrijski lesni odpadki, ostanki pri sečnji ter les za kurjavo se vse bolj upo- rabljajo za industrijsko predelavo in so zato že danes velikega gospodarskega po- mena. Evropa predvideva v letu 2000 pri- manjkljaj okrog 130 mio m 3 , ki bi ga mo- rali uvažati. Sedaj uvaža Evropa letno 25 mio ma lesa iz Sovjetske zveze ter 17 mio ma tropskega lesa. SZ izvaža ogromne ko- vlaknenih plošč drogovi in dr . v 0/o v 0/o 12 1 53 38 20 sek 336 mio ma pomeni poprečno komaj 2,4 ma na 1 hektar. V letu 2000 bo znašal posek 412 mio m:l poprečno torej 3,0 m:l na hektar. Seveda je mogoče dvigniti prirastek les- ne mase ob naprednejšem gospodarjenju, optimalni strukturi zalog, z boljšo izbiro drevesnih vrst, z genetsko izboljšavo rast- linskega materiala ter z uporabo gnojil. Skandinavske. dežele si prizadevajo izko- ristiti tudi skorjo, vejevje, iglice in celo korenine. Po zbranih podatkih naj bi se gozdne površine v Evropi povečale do leta 2000 za novih 14 mio ha oziroma za 10 Ofo. Nasprotno pa v deželah v razvoju, z ve- likim prirastkom prebivalstva, s tem ni računati, pač pa še z večjo porabo lesa v lastni predelavi. Droben les porabljajo v zadnjem času vse bolj v industrijski predelavi . Nastajajo tudi umetni nasadi, plantaže, s krajšo ob- hodnjo ter večjim letnim prirastkom. Kljub temu pa naravni gozdovi z debelejšim Ic- som ostajajo še naprej zelo pomembni za gozdarstvo in za predelovalno industrijo. Danes imata švica in Avstrija, kakor tudi predeli na Bavarskem in v Baden- WUrttembergu, ne glede na ugodne ras- tiščne pogoje, daleč največje lesne zaloge v Evropi in tudi največje možnosti izkori- ščanja tako po hektaru kot tudi v celoti. Vladimir Beltram, dipL inž. gozd. 273 1 i . \ ; ) . ' . ' .. ~, KNJIŽEVNOST ZAVAROVANA NARAVA Peterlin, S. in sodelavci: Inventar naj- pOJnembnejše naravne dediščine Slovenije. Stanje leta 1975. Zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo. Strokovno-analitična skupina za varstvo narave. Ljubljana, fe- brrwr 1976, 859 str., 367 izsekov kart, 7 prilog, 1 pregledna karta. Pred kratkim izšla publikacija ))Inven- tar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije« je sklepno poročilo dveh raz- iskovalnih nalog, in sicer: ))Metodologije varstva narave« ter »lnventarizacije in va- lorizacije naravnih območij in objektov posebnega znanstvenega in vzgojnega po- mena«. Naročili in financirali so ju Raz- iskovalna skupnost Slovenije, Zavod SRS za regionalno prostorsko planiranje in Re- publiški sekretariat za urbanizem. Obe nalogi sta prvo opravljeno delo te vrste v naši državi. Delo je nastajalo nekaj let v tesnem sodelovanju med strokovnjaki s področij varstva narave in prostorskimi načrtovalci, saj avtor navaja okrog 20 so- delavcev. Publikacija obravnava deJ tiste narave, ki predstavlja naravne znamenitosti kot našo narodno dediščino in zato zasluži posebno skrb ter varstvo v republiškem ali občinskem merilu. Pravne osnove za varstvo narave so da- ne z zveznimi in republiškimi predpisi ter z mednarodnimi dogovori . V praksi kljub temu še zaostajamo za sprejetimi načeli, saj je bilo v naši republiki doslej le 0,4 OJo zavarovanega ozemlja in smo v jugoslo- vanskem merilu celo na zadnjem mestu. »Inventar« obsega skupaj 367 lokalitet območij in objektov (izbranih med tisoč stotimi) . Zajema naslednje stroke: l. geo- logijo, mineralogijo, petrografijo, paleon- tologijo, palinologijo, 2. geomorfologijo, pedologijo, 3. hidrologija, 4. botaniko, 5. gozdarstvo, 6. zoologijo, 7. oblikovano na- ravo (vrtna kultura), 8. območja in objekte kulturnega, vzgojnega in rekreacijskega pomena. Vsa obravnavana območja in objekti ustrezajo naravovarstvenim merilom, ki so naslednja: a) znanstvena vrednost, b) iz- jemnost ali redkost, c) značilnost (tipič­ nost), d) kulturno vzgojna vrednost, e) ekološka vrednost, f) krajinsko oblikovna vrednost, g) rekreacijska vrednost, h) ogro- ženost. Razvrščena so v naslednje naravo- varstvene skupine: 1. narodni parki 2. krajinski parki 3. naravni spomeniki 4. spomeniki oblikovane narave. Skupine, kot so naravni rezervati, na- ravni spomeniki in spomeniki oblikovane narave pa se naprej dele v podskupine (npr. botanični naravni spomenik, gozdni naravni rezervat ipd.). ~ Varstveni režimi za posamezne objekte ali območja so enotni ali pa deljeni; ob- vezno imajo deljeni režim le narodni par- ki, kjer je možno uporabljati 4 režimske stopnje. Teh 367 lokalitet meri skupno 2165 km2, to je 10,7 Oj0 ozemlja SR Slovenije. Sestavljajo jih (že uzakonjeni ali le pred- lagani): 1 narodni park, 11 krajinskih par- kov, 24 naravnih rezervatov, 303 naravni spomeniki in 28 spomenikov oblikovane narave. Publikacija je pomembna tudi zatega- delj, ker je v njej vsak objekt ali vsako območje obdelano posebej. Razvrščeni so po abecednem redu naziva lokalitete. Po- leg opisnega dela, ki vsebuje podatke o nazivu, občini, varstveni skupini, varstve- nem režimu, oznaki, pomenu, namembno- sti, stanju ogroženosti in literaturi, je pri- ložen izsek iz topografske karte ustreznega merila z označeno situacijo objekta ali območja. Na koncu publikacije je 7 prilog (pre- gledov), ki dajejo bralcu možnosti, da po- samezno lokaliteto hitreje najde. Priložena je tudi pregledna karta Slovenije v merilu 1 : 400 000 z vrisanimi lokalitetami in sim- boli. 274 Prav pohvalno je, da smo Slovenci kon- čno dobili delo, ki nam daje poleg pre- gleda tudi podrobnejšo sliko o stanju po- sameznih naravnih znamenitostih, tako imenovane naravne dediščine v Sloveniji, ki naj bi bila deležna uzakonjenega zava- rovanja; le tako jo bomo lahko ohranili tudi poznejšim rodovom. škoda, da v de- lo ni vključenih 241 (cca 4600 ha) »novih gozdnih rezervatov«, ki jih pripravljajo slovenski gozdarji. Marja Zorn, dipl. inž. gozd. PTiči IN NAčRTOV ANJE KRAJINE Bezz.el E., Ranftl li.: Vogelwelt und Landschaftsplannung ( eine Studie aus Werdenfelser Land), zbirka Tier und Um- welt, Nr.ll/12, Verlag Detlev Kurth Barmstedt 1974 (92 strani). Avtorja, oba ornitologa na Državni or- nitološki postaji v Garmisch-Partenkirchen na Bavarskem, načenjata v knjižici nadvse pomembno vprašanje vrednotenja in upo- števanja živalstva, v danem primeru pti- čev, pri načrtovanju posegov v krajino. Na podlagi kvantitativnega in kvalitatlv- nega ovrednotenja ptičje favne v območju Werdenfelser Land (širša okolica Gar- misch-Partenkirchna) s površino 1440 km2, sta prišla do številnih pomembnih ugoto- vitev. Dokazala sta, da je številčnost ptičjih vrst odvisna od ohranjenosti okolja. Or- ganizem ptic je namreč zelo občutljiv za spremembe v okolju (velika mobilnost, razlike v prehranjevanju, zahtevnost glede gnezdilnih pogojev). Posebno močne po- sledice v številčnosti in pestrosti ptic pa pušča človekovo poseganje v vodne in vlažne predele ekosistema (jezera, močvir­ ja, lagune, rečni tokovi, poplavni svet itd.). Več o teh ugotovitvah si lahko preberete na drugem mestu v tej številki. Miha Adamič, dipl. inž. gozd. AVSTRIJSKI VISOKOGORSKI PROGRAM Das osterreichische i\1aB-Hochgebirgs- programm. (Avstrijski MaB visokogorski program.) Springer Verlag, Wien/New York, 1975. UNESCO je izdelala kot nadaljevanje IBP (Mednarodni biološki program) nov raziskovalni program. Naziv tega novega programa je: Človek in biosfera (MaB- Man and biosphare). Različne države čla­ nice so v ta projekt prijavile svoje pod- projekte raziskovalnega dela. Jugoslovani se pri tej akciji nismo preveč odrezali. Avstrija se je prijavila k sodelovanju z dvema podprojektoma in sicer Visokogor- ski projekt in Jezerski projekt. Ker gre za področje raziskovalnega dela, ki obdeluje gorski prostor, nas morajo te raziskave še posebej zanimati. V visokogorskem pro- jektu tečejo raziskave o človekovih vpli- vih na visokogorske ekosisteme; predvsem vplivi turizma, prometa, izrabe vodovja, industrije, rudarstva, rabe tal, ki obreme- njujejo naravne alpske krajine. Raziskave se nanašajo na območje transverzalne ce- ste mimo Velikega kleka, del Severne Ti- rolske in gorski masiv Patscherkofel pri Innsbrucku. Za te predele nad gozdno me- jo so se odločili, ker so do sedaj opravili že številne raziskave tega naravnega pro- stora. Mcd raziskavami, ki so že stekle, so na primer študija o vplivu izpušnih plinov vzdolž »Glocknerstrasse«, raziskave o one- snaževanju ledenikov 1 bioprodukcijske raz- iskave, dinamika dušika v visokogorskih tleh, meritve gibanja tal, alpski ekosiste- mi, ekoklimatske raziskave itd. Teh nekaj raziskav pove s čim se ukvarjajo v deže- lah, kjer zemlje v bistvu prjmanjkuje. Zato si želijo zavarovati svoj življenjski prostor s preventivnimi ukrepi (najprej z raziska- vami) v zgornjih legah alpskega prostora. Umna taktika - kazalo bi jo posnemati! Dr. Dušan Mlinšek 275 DRUŠTVENE VESTI ABSOLVENTSKA EKSKURZIJA V VZHODNE SOCIALISTičNE DEZELE Tudi v šolskem letu 1974/75 smo štu- dentje gozdarstva ob koncu predavanj od- šli na absolventsko ekskurzijo. Obiskali smo tri dežele: češkoslovaško, Poljsko in Madžarsko. Finančna sredstva zanjo so prispevala vsa gozdna gospodarstva v Slo- veniji . Strokovne in druge oglede je orga- niziral prof. Krivec s pomočjo svojih po- klicnih kolegov v teh deželah . Ekskurzije se je udeležilo 16 študentov, prof. Krivec, asistent Zemljič in tov. Malnarjeva z bio- tehniške fakultete ter ing. Gregorič iz GG Kočevja kot predstavnik opcrative. Potovali smo prek Dunaja in Bratislave najprej v Zvolen na Slovaškem, kjer se je pričel strokovni program ekskurzije. Pro- dekan gozdarske fakultete prof. Ronay nam je pripravil strokovne oglede in nas spremljal. Gozdarska fakulteta razpolaga z 8000 ha velikim poscstvom, ki rabi kot raziskoval- ni objekt. Na njem delajo poskuse iz go- jenja gozdov, načrtujejo optimalno gosto- to prometnic in preskušajo nove stroje ter tehnologijo dela. Z raziskovalnim delom v gozdarstvu se ukvarjajo še drugi razisko- valni centri. Po vsej Slovaški so izločili več površin, kjer delajo podobne prcskuse kot na fakultetnem prostoru . Na terenu so nam pokazali svojo me- hanizacijo pri pridobivanju lesa. V glav- nem uporabljajo stroje domače proizvod- nje. Skupina delavcev drevje poseka in ga tudi spravi do pomožnih skladišč ob cesti. Vsak delavec je usposobljen za delo z mo- torno žago in za vožnjo s traktorjem. Ima- jo precej gorskih in visokogorskih gozdov, kjer šc nimajo zadostne cestne mreže. Ogledali smo si centralno mehanizirana skladišče (CMS) za listavce, ki je še v iz- gradnji in bo imelo letno kapaciteto 30.000 m:1• V njem bodo oblovino razža- govali in po potrebi tudi cepili. Delo bo potekalo v dveh izmenah. Videli smo tudi CMS za iglavce, ki obratuje šele leto dni. Postavljeno je zra- ven obratov lesne industrije. Ima linijo za debelejši les in še linijo za drobni les (do, 25 cm premera). Na skladišču hlade raz- žagajo in pošljejo po vzdolžnem transpor- terju v lesno predelovalne obrate, kjer jih šele olupijo. Lubje dodajajo v vezane plošče. Obiskali smo drevesnico in semenafno, ki oskrbuje s semenom in sadikami vso Slovaško. Seme, ki ga naberejo v semen- skih sestojih po sodobnem načinu najprej izluščijo ter osušijo, potem pa shranijo v hladilnici do uporabe. Ukvarjajo se tudi s proizvodnjo hrane za divjad. V Zvolenu so nam pokazali elektronski računski center, ki so ga zasnovali za po- trebe gozdarske in lesarske fakultete . V ta center so investirali 1,5 milijarde č kron. Računalniki opravljajo večino del za fa- kulteto in le majhen delež uslug prodajajo drugim. V centru je zaposlenih 42 ljudi, ki delajo v dveh izmenah. Naše predstavnike sta sprejela dekan in prodekan fakultete. Iz Zvolena smo potovali naprej na Poljsko, v Varšavo in Krakov ter nato na Madžarsko. V Sopronu, kjer je edina madžarska gozdarska fakulteta, nam je prof. Kaldy, prorektor univerze, pripra- vil zanimive oglede na terenu. V nižinskem svetu ob Donavi, kjer tla niso primerna za kmetijsko obdelavo, ra- stejo topolove plantaže. Za rast topolov so tla optimalna, zato se tudi v plantažah ne pojavljajo bolezni. Videli smo pridobi- vanje lesa iz teh plantaž: sečnjo, spravilo in del prevoza na enem izmed večjih do- navskih otokov. Oblovjno spravljajo s traktorji do obrežja, kjer jo razžagajo na ustrezno dolžino ter naložijo na ladje, ki vozijo les do celuloznih tovarn. Vsa dela pri sečnji in spravilu opravlja skupina de- setih delavcev; med njimi so trije trakto- risti. Potem, ko plantažo posekajo, izmjejo panje in pripravijo površino za novo kul- turo. Posadijo triletne topolove sadike. Pomanjkanje delovne sile je velik prob- lem v njihovem gospodarstvu, občutno je 276 tudi v gozdarstvu. Gozdne delavce šolajo dve leti. Nudijo jim večje zaslužke kot so v industriji, imajo organiziran prevoz na delo in tople obroke hrane na terenu, samo da bi jih zadržali v gozdarstvu. Za- radi težav z delovno silo imajo pomožna skladišča ob naseljih delavcev. Les vozijo do njih neobdelan, čeprav to ni ekono- mično, ker so daljše prevozne razdalje. Na enem izmed takšnih pomožnih skla- dišč so nam pokazali lupljenje tanjšega celuloznega lesa in ostalo mehanizacijo, ki jo uporabljajo v nižinskih gozdovih. Videli smo CMS za listavce z letno zmogljivostjo do 30.000 m3. Delo poteka v dveh izmenah, zaposlene pa so večinoma ženske. Ukvarjajo se z raziskavo, kateri klon topola se pri njih najbolje obnese. Peljali so nas tudi na poskusno ploskev, kjer je zasajenih sto različnih klanov. Najlepše rezultate dajeta italijanski klon 1-214 in križanec med njim - Popolu.r; tremula. Da bi površino bolje izkoristili, gojijo pod topoli še smreko, ki jo proda- jajo kot novoletna drevesca. Na tej po- skusni postaji za topol pridobijo letno okrog milijon topolovih podtaknjencev. Delo je v glavnem mehanizirana. Med potjo smo videli semensko boro- vo plantažo, iz katere pridobijo 60 o;0 vse- ga potrebnega semena. Sedaj imajo na Madžarskem samo 10 o;0 iglavcev in bi želeli njihov delež povečati na 20 Of0. Let- no posadijo okrog 200 milijonov borovih sadik. Crni in rdeči bor sta se zelo dobro obnesla kot pionirski vrsti na različnem pesku in slabih kmetijskih zemljiščih, kjer izboljšujeta tla. Gozdarska fakulteta ima drevesnico. ki je zelo moderno urejena. Površine s. sa- dikami po potrebi pokrijejo s plastično folijo in tudi ogrevajo. Za ogrevanje upo- rabljajo vodo iz termalnih vrelcev. Zem- ljo in semena polnijo v papirnate tončke, s katerimi sadike tudi presajajo. Vse delo je mehanizirana do največje možne mere. Vzgajajo iglavce, med njimi tudi eksote, ter okrasno grmičevje. Naši gostitelji so se zelo trudili, da bi nam pokazali čim več, tudi tisto, kar ne spada h gozdarstvu. Njihova prostrana po- lja so skrbno obdelana, skoraj vsa dela opravljajo s stroji. Med vožnjo smo videli številne nove kmetijske farme. Povedali so nam, da je delo v njih avtomatizirano, ker primanjkuje delavcev. V Sopronu so nam razkazati fakultetni center. študij gozdarstva traja pri njih pet let. študentje poslušajo podobne predmete kot pri nas. Morda je nekaj večji pouda- rek na lovstvu, ker je to najbrž za njihovo gospodarstvo pomembnejša dejavnost. Imajo tudi predavanja o vodni favni in gospodarjenju z vodami. Fakulteta ima najbogatejši lovski muzej in zbirko ptičev na Madžarskem. Zanimanje za študij goz- darstva je večje kot so možnosti fakultete, zato morajo vsako leto odkloniti čez polo- vico prijavljenih novincev. Njihova študentska organizacija nas je povabila na spoznavni večer. Sprejel nas je rektor univerze in priredil večerjo. Poleg storkovnih ogledov pa smo med potovanjem viddi vrsto turističnih za- nimivosti. Na Dunaju smo si ogledali nekdanjo rezidenco avstrijskih cesarjev. V Bratislavi smo obiskali bogat mestni muzej. Mimogrede smo se ustavili v največjem slovaškem zimsko športnem središču v Tatrah. Bežno smo si ocrledali tudi poljsko prestolnico, ki so jo mel:>d voj- no Nemci porušili skoraj do tal. Po vojni so Poljaki z velikimi napori zgradili novo. Stari del mesta so natančno rekonstruirati in je sedaj verna slika prejšnjega stanja. V Krakovu pa smo med drugim videli kra- ljevski dvorec z bogato zbirko gobelinov . Spoznali smo tudi novejši del zcrodovine ki pa ni samo poljska. Auschwit~ - Os~ wi~cim po poljsko - taborišče smrti, kjer je umrlo 4 milijone ljudi, ima žalosten sloves najbolj množičnega morišča v zad- nji vojni. Ti turistični ogledi so nam po- menili kratek oddih od napornega strokov- nega programa. Spoznali smo, kakšno je življenje drugod, da bomo morda bolje ce- nili tisto, kar imamo doma. Mislim, da bo ta ekskurzija ostala vsem udeležencem v prijetnem spominu. Marta Rechberger, absolventka gozdarstva, Ljubljana 277 - - ----- - ----------------=---.-------'-u GG Maribor V predzadnjem mesecu prejšnjega leta so mariborski gozdarji zgradili na svojem centralnem mehaniziranem skladišču v Limbušu pri Marjboru še drobno tesalno linijo . Z njo so zaokrožili kompleks za »dodelava<< tehničnega lesa iglavcev. Sor- tirne hnije, odstranjevanje lubja ter profi- liranje oblovine iglavcev (gradbeni les) so najpomembnejši elementi tega kompleksa . Nova drobna tesalna linija jma zmogljivost 40.000 m:J lesa na leto. Takšna proizvod- nja bo zadovoljevala znaten delež potreb našega gradbeništva . GOZDAR - GG Maribor l/76 Gozdarstvo na novosadsl{em sejmu Na letošnjem sejmu v Novem Sadu (kmetijsko-gozdarski) bo 18. maja gozdar- ski dan. Ob tej priliki bodo podeljena šte- vilna priznanja kolektivom in posamez- nikom, ki imajo posebne zasluge za razvoj gozdarske mehanizacije. Zapisnik seje kom. za izkor. gozdov in gozd. meh ., 29. 4 . 1976 ZA1PIIS NA IB lU ·1K V n Foto: prof. Franjo Rainer DIT Postojna V Postojni so lesarji in gozdarji organi- zirali že več srečanj, ki naj bi gozdarje in lesarje zbližala. Pogovarjajo se, sesta- jajo in rešujejo. Radi bi odpravili stara in žal zelo zakoreninjena nesoglasja , ki so kradla dober sen enim kot drugim. Skup- ne probleme rešujejo v najrazličnejših or- ganih in na vseh nivojih, izvirno in po- trpežljivo. Tudi DIT gozdarstva v Postoj- ni se je učinkovito vključil v ta prizadeva- nja. Vrsti obojestranskih obiskov (med le- sarji in gozdarji) so dodali še obisk tovar- ni v Belskem in v Prestranku. Kaže, da bodo tradicjonalno slabe od- nose med gozdarji in lesarji v Postojni kmalu uredili in jih popeljali po poti tes- nejšega sodelovanja. Gozdni gospodar, 1/76 Gozdni bonton V 3. št. GV smo pozvali bralce GV, naj sodelujejo pri dokončnem oblikovanju GOZDNEGA BONTONA, ki ga je pred- lagal profesor šušteršič iz Maribora. Mo- ramo priznati, da nismo pričakovali mno- žičnega odziva, tako skromnega pa tudi ne; oglasil se je le eden edini, Marjan ži- gon , dipl. inž. gozd. iz Ljubljane, ki je po- slal svoj originalni predlog. Vse kaže, da imamo tudi v lastnih od- nosih do gozda še kaj za urediti. 278 Dokončni predlog, ki ga lahko vidite v prospektu, je izoblikovala skupina nek- danjih in sedanjega urednika GV. GG Kočevje Kočevarjem združevanje ne gre od rok. že lansko leto so začeli s pripravami za ustanovitev sestavljene organizacije zdru- ženega dela, ki bi združevala vso področ­ no lesno industrijo z gozdarstvom. Nihče, razen gozdnega gospodarstva, ne kaže po- sebnega navdušenja. Lesna industrija na- sprotuje vključitvi kmetijstva v SOZD. Njeni obeti ob združitvi so le razdelitev surovin znotraj območja. Gozdarji so mne- nja, da za takšne želje ni potrebno zdru- ževanje, zadostuje pogodba o poslovno- tehnič.l)cm sodelovanju. SOZD bi morala po njihovem mnenju lajšati proces zdru- ževanja dela in sredstev vseh tistih, ki vi- dijo v SOZD možnost boljše in cenejše proizvodnje. Tisti, ki iščejo v SOZD sa- mo svoje kratkoročne koristi, bi morali čimprej spregledati pravi smisel združe- vanja. GLASILO 2/76 Koliko je stala E6 Po dosedanjih računih je slovenski del E6 stal 24 starih milijonov din. V tej ceni niso všteti vsi tisti dnevi, ki so jih pod- ročni gozdni obrati vložili v trasiranje in obeleževanje te poti. Naložba ni tako maj- hna in ob minimalni iznajdljivosti bi lahko zelo dobro koristila predvsem dobremu imenu našega gozdarstva. žal nekateri ni- majo veliko posluha, mcd njimi tudi Turi- stična zveza Slovenije. Nasprotno pa se zanjo vse bolj zanimajo Hrvati, zlasti Zagrebčani, in inozemci. V Evropi je že znano, da je naš del eden naj- lepših. 100-letnica gozdnih cest na Postojnskem Gospodarski, politični in drugi interesi so že zelo zgodaj vključevali notranjsko in snežniška področje v gospodarska in politična gibanja. Naravni prehodi iz Piv- ške v Loško dolino, pa iz notranjosti k morju (Reka), so privabljali že starorimske imperatorje in njihove graditelje cest. Rav- no pred sto leti (1876) pa je bila zgrajena cesta iz Loške v Pivško dolino. Le-ta je še danes arterija snežniškega področja. Vsekakor lep jubilej graditeljev gozdnih cest na Postojnskem. GOZDNI GOSPODAR 1/76 Motorna žaga je škodljiva Samoupravni sporazum o življenjskih in delovnih razmerah delavcev v gozdarstvu Jugoslavije prinaša še nekaj novosti, o ka- terih se še ni veliko pisalo niti govorilo. Za slovensko gozdarstvo je nov dogovor (v tem sporazumu), da delavec v delov- nem tedniku ne sme delati z motorno žago več kot 12 efektivnih ur, kar pomeni 2,5 ure dnevno. Dogovor ni čisto v skladu z republiškim dogovorom o pogojih za pri- dobitev pravice do beneficirane delovne dobe za gozdne delavce. Pa tudi sicer ze- lo močno posega v naše delovne navade. Ostala določila sporazuma (8 točk) za nas v Sloveniji ne pomenijo nič novega. Obravnavajo predvsem standard gozdnih delavcev (na delovnem mestu), ki je pri nas že urejen v smislu dogovora. GOZDAR- GG Maribor 1/76 Tekmovanje gozdnih delavcev Znanim športnim tekmovanjem gozdar- jev in lesarjev, ki jih je lani organizirala Republiška zveza sindikatov delavcev goz- darstva in lesarstva, bomo letos dodali še republiško tekmovanje gozdnih delavcev. Tako pričakujejo več gledalcev in večjo popularizacijo gozdarstva. Tekmovanje pod skupnim imenom LESARIADA bo v prvi polovici septembra letos. Zapisnik seje komis. za izkor. gozdov in gozd . meh. 29. 4. 1976 GG Postojna Vse več pišemo, tudi v naši rev1p, o racionalizaciji gojitvenih del. Postojnski gozdarji so končno dobili težko pričakova~ ni traktorski priključek QWICKWOOD 279 ! : 1 i/ t 1 '·- za pogozdovanje. čeprav je neuporaben v skalnatem, koreninastem in strmem tere- nu, ga bo tu in tam le moč učinkovito za- preči v spomladanska in jesenska pogo- zdovanja. Zlasti bi utegnil koristiti pri po- gozdovanjih številnih opuščenih kmetijskih površin, ki smo jih zadnja leta začeli na- črtno zasajati. Traktorju streže 3-4-članska ekipa, po- sadi pa 4000 do 6000 sadik v osmih urah. GOZDNI GOSPODAR 1/76 Nov JUS gozdnih sortimentov Posebna komisija, v kateri so prof. Z. Turk, M. Kuder, Japelj in C. Remic, pri- pravlja predlog novih standardov za gozd- ne sortimente. Predlog je korigiran in je že poslan Zveznemu zavodu za standardi- zacijo. Zapisnik seje kom. za izkor. gozd. in gozd. meh. 29. 4. 1976 Postojnsko gozdnogospodarsko območje Na Postojnskem imajo že vrsto let te- žave z naravnim pomlajevanjem, ki ga ob- žira preštevilna divjad. V zadnjih nekaj mesecih pa so sprejeli nekaj ukrepov, ki obetajo rešiti tudi ta problem. Najprej so sklenili, da bodo združili lovišče JELEN na Snežniku z GG Postojna. Februarja letos pa so vsi lovci v območju, gozdarji in kmetijci sklenili družbeni dogovor, s katerim so se ob- vezali, da bodo skupno zagotovili optimal- ne pogoje za razvoj zdravega gozdnega ekosistema, ki je gospodarski in družbeni cilj moderne civilizacije. V razpravi so ugotovili, da sta gozd in divjad eno, da sta del gozdne biocenoze in da nima nihče pravice, da ta biosistem zaradi svojih ozkih interesov razbija. GOZDNI GOSPODAR 1/76 Evropska pcšpot E6 V letu J 975 je pet popotnikov v celoti prehodilo slovenski del evropske pešpoti. Milan Ciglar, Anton Cedilnik, Adolf Pich- ler (Avstrija), Petrinovic Ivan, Mirko Lo- renci in Maksimovic Branko so prvi po- potovalci. Adolf Pichler je o svojem popotovanju poslal ob-širno poročilo Planinski zvezi Slovenije. V njem se navdušuje nad našo potjo, prav posebno pa mu je bilo všeč na področju Gozdnega obrata Vransko. Pot pomeni lepo afirmacija za slovensko gozdarstvo. Le-to pa bi jo lahko še lepše izkoristilo za popularizacijo svoje dejav- nosti. BILTEN 2!76 280 UDK 634.0.116.1 ./2 Gozdnogojitvene, biološke in ekološke možnosti za povečanje odvišne vode iz gozda Jorg Bar ner (Graz)* Bar ner, J .: Gozdnogojitvene, biološke in ekološke možnosti za povečanje odvišne vode iz gozda. Gozdarski vestnik 34, 1967, 7-8 , str. 281-288. V slovenščini , povzetek v nemščini . Av tor je raziskoval intercepcijsko sposobnost posa- meznih vrst drevja in sestojev. Lastna poraba vode (dreves) je že razmeroma dobro raziskana. Poleg intercepcije (vred- nost zadrževanja vode v krošnji) so pomembne še druge sestojnohidrološke količine: vrednost odtoka po deblu, pre- pust krošenj, izhlapevanje s tal itd. Za vodnogospodarsko lastnost neke drevesne vrste je zelo pomemben naklon vej, v sestoju pa tudi število dreves na enoto površine. Avtor za konec analitično prikaže spremembo vodnogo- spodarskih razmer v sestoju ob različnih gozdnogojitvenih posegih. B a r n er , J.: Gozdnogojitvene, biološke in ekološke možnosti za povečanje odvišne vode iz gozda (Waldbau- biologische und okologische Moglichkeiten zur Erhohung des Wasserdargebotes aus dem Wald). Gozdarski vestnik 34, 1976, 7-8, pag. 281-288. ln Slovene, summary in German. Atmosferske padavine padejo najprej na drevesne krošnje, kapljajo nato skozi vejevje in množico listov na tla, se hkrati stekajo po drevesnih deblih na tla ter ponikajo kot ponikujoča voda. Vsrkajo jih drevesne korenine, ki jih s pomočjo transpiracijskega toka ponesejo do listov v drevesnih krošnjah. Od tod nadaljujejo, zaradi aktivnega oddajanja vodnih hlapov pri transpiraciji , pot v prosto ozračje. Voda, ki je ne vsrkajo korenjne iz tal in podlage, lahko ponikne v globlje kameninske plasti ter napaja izvire in potoke oziroma bogati zaloge talne vode. Vodo iz izvirov in potokov ter njen dotok v zaloge talne vode lahko označimo kot odvišno vodo, ki priteka iz gozda. Ljudje jo lahko uporabljajo za pitje aJi pa za delo v industriji. »Odvišna voda« je voda, ki jo gozd oddaja v talnico in v površinske vodne tokove in jo lahko uporabljajo tudi drugi porabniki. Izraz ni običajen in ga upo- rabljam zaradi pomanjkanja slovenskih hidroloških izrazov. (Opomba prevajalca.) '~ J. B., Universitat Graz, A. - Sestavek je prvotno predavanje na graški univerzi 12. maja 1975. 281 J 1 ) '•, Gozd daje vodo in izpolnjuje še vrsto pomembnih varovalnih funkcij, med katere je treba prišteti tudi zaščito pred Javinami in erozijo, prečiščevanje raz- lično onesnaženega zraka in splošno zadrževanje vode (vodno retencijo ), shra- njevanje vode v talnem in koreninskem prostoru, ki zagotavlja v primerjavi z odprto površino stalno in enakomerno odtekanje. Ob teh pozitivnih funkcijah gozda pa ne smemo pozabiti, da gozd, ki naj bi predvsem v neposredni bližini industrijskih in naselitvenih centrov dajal čim večjo mogoča količino odvišne vode, ni neznaten porabnik vode. V določenih okoliščinah lahko postane njegova lastna poraba tako velika, da v neugodnih razmerah ne ostane ničesar za odvišno vodo. Lastna poraba vode pomeni le del problema pri zvečanju količine odvišne vode. Občutnega zmanjšanja te vode ne povzroči le pravkar omenjena lastna poraba zaradi transpiracije, torej aktivnega oddajanja vode skozi liste, ampak tudi neugodna morfologija, tj. neugodna oblika in zgrcdba dreves ter dodatno ~e neugodna zgradba sestaja. Skupno delovanje dreves v gozdnem sestoju ima lahko prav odločilen vpliv na vodni režim širšega področja, torej ne le na vodni režim znotraj gozda, ampak tudi zunaj njegovih meja, predvsem tam, kjer je kako večje gozdnato zlivno območje namenjeno vodnemu gospodarstvu, in sicer shranjevanju vode, tako na primer napajanju enega ali več vodnih zbiralnikov. Celotni raziskovalni kompleks obsega raziskavo o izbiri drevesnih vrst ali ras, ki porabljajo najmanj vode, in med drugim tudi raziskavo o primernih dre- vesnih oblikah, ki najbolje odvajajo vodo. Izsledkom teh dveh raziskav s pod- ročja gozdnogojitvene biologije in gozdnogojitvene ekologije stoji nasproti gozd- nogojitveni tehnični kompleks, ki ima za dlj, da s pomočjo izbora drevesnih vrst in ras ter na osnovi njihovih vodnogospodarskih lastnosti izoblikujejo take sestojne strukture, ki najbolje odvajajo vodo in obenem dosegajo optimalno količino odvišne vode. Lotili se bomo najprej prvega dela problema. Izbira drevesnih vrst in ras glede na njihovo bolj ali manj varčno lastno porabo vode zahteva merjenje transpi- racije na drevesih. Postopek določanja transpiracije sega v drugo polovico 19. stol., ko je eden prvih uspešnih raziskovalcev na tem področju, avstrijski znanstvenik von Hohnel, objavil prva dognanja o transpiraciji naših glavnih dre- vcsnih vrst. Takrat je uporabil čisto gravimetrično metodo, s katero je ugotav- ljal razlike pri teži rastlin v loncih, ki so nastale zaradi različno intenzivnega sprejemanja vode skozi korenine. Glede na to je med raziskavo postajala z vlago nasičena zemlja v loncih lažja . Spremembe v teži je von I-Iohnel uporabil za merilo dejanske transpiracijske intenzitete. Druga metoda še zgodnejšega ob- dobja, ki jo je razvil Guttard, obsega kvantitativno določanje recipientu oddanih vodnih hlapov v zatesnjeni posodi, ki obdaja liste in vejice in v kateri se lahko transpirirani vodni hlapi zgostijo v volumetrijsko določljivo tekočino. Teh dveh zgodovinskih metod določanja porabe vode skozi korenine in določanje množine oddanih hlapov v neposredni bližini listov, so se v principu trdno držali tudi v poznejšem času. Porabo vode skozi korenine so pozneje lahko ugotavljali s pomočjo različno zgrajenih lizimetrov. Lizimeter je sestavljen iz talne posode, v kateri je pose- jana ali vsajena rastlina, in iz lovilne posode, v katero se lovi ponikajoča voda in določa količina. To vodo korenine ne morejo sprejeti in lahko odteče v globlje 2R2 talne plasti. Obstajajo majhni in veliki lizimetri. Površina, na katero padajo padavine, je pri majhnih lizimetrih nekaj cm2 ali dm2 • Površina velikih .lizimetrov obsega več arov, torej več tisoč m2 • Veliki lizimetri so lahko pokriti z. razmeroma zelo različnim rastjem, npr. z gozdom ali s travnikom. Lahko imajo tudi raz- lično gospodarjenje: gozd z različno močnim redčenjem, travnik z različno moč.:. nim izkoriščanjem, npr. s pašo. Ugotovljena količina odvišne vode, ki jo prestre- žejo lovilne posode za ponikajočo vodo, opozarjajo na to, kaj morata polje- delstvo in gozdarstvo napraviti v tehničnem smislu, da bi dosegla optimalno količino odvišne vode. Raziskavo porabe vode v neposredni bližini listov lahko izvedemo z gravi- metrijskim določanjem odrezanih transpirajočih listov. Ta metoda se imenuje momentna metoda: izbrani rastlinski list položimo na do miligrama natančno transpiracijsko tehtnico; oddajanje vodnih hlapov, ki nastaja zaradi transpiracije, ugotavljamo na osnovi zmanjševanja teže lista. Ugotovljene razlike v teži posa- meznega lista preračunamo na težo ali površino vsega listja. To gravimetrijsko metodo določanja transpiracije ali momentno metodo (momentna zato, ker se meritve izvršijo v enominutnem časovnem razmaku) so medtem zamenjale mo- dernejše metode plinske analize, ki zmorejo določiti količino zaradi transpiracije sproščenih vodnih hlapov v neposredni bližini listov, ne da bi bi1o potrebno liste odrezati. Pri teh metodah morajo biti transpirajoči organi, listi ali vejice, zajeti v kiveto, to se pravi enako kot je bilo to potrebno v preteklosti pri prila- gajanju recipienta; vendar zdaj lahko določamo količino vodnih hlapov ne le v posameznih časovnih razmakih, ampak jih lahko tudi tekoče beležimo. Tako lahko dobimo vpogled v potek in obseg porabe vode v daljšem časovnem ob- dobju, npr. v celi vegetacijski dobi. V zadnjem času prihajajo v ZDA od zaje- manja posameznih rastlinskih delov ali celih rastlin v kivete k zajemanju oziroma pokrivanju celih drevesnih sestojev s prozornimi folijami iz umetnih snovi. To zahteva daljnosežno prenašanje klimatoloških razmer iz zunanjosti pod pokrov oziroma v notranjost sestaja in je izvedljivo s pomočjo elektronsko vodenih klimatskih in vetrnih agregatov. Le-ti lahko prenesejo temperaturne in vlažnostnc razmere in istočasno tudi vetrne razmere v notranjost pokrova. Meritve razlik v količini vodnih hlapov je možno opraviti na enak način kot v vetrovniku le takrat, kadar ugotavljamo prisotnost vodnih hlapov v pritekajočem in iztekajočem zraku. S takim načinom raziskovanja se izognemo ekstrapolacijskim težavam, ki so nujne pri vseh ostalih metodah ugotavljanja transpiracije, tudi pri momentni, ko na osnovi izsledkov o transpiraciji enega rastlinskega dela, enega lista, ene vejice ali posamezne rastline, sklepamo na transpiracijo celotnega sestaja. Moji sodelavci in jaz smo krenili po tretji poti, ki v osnovi posega nazaj k metodi von Hohnela. Nismo sicer gravimetdjsko določali sprememb talne vlage, kot je to delal on, pač pa srno v tleh sestojev razmestili priprave za določanje talne vlage. Pri primerljivih izhodiščih v raziskovanern sestoju: primerljivi sta- rosti, številu dreves, sadilni razdalji in sestojni zgradbi, tleh in podlagi ter višini talnice, se je izkazalo, da se tla glede na različno intenzivnost sprejemanja vode skozi korenine različno izsušijo, kar se odraža z različno vlažnostjo tal. Tako določanje pa je uspešno le takrat, kadar lahko pravkar omenjene okoliščine tudi ohranjamo. Končni rezultat takih in podobnih prizadevanj so tako imenovane primer- jalne transpiracijske razvrstitve, ki so lahko dane v absolutnih ali relativnih vrednostih. Prednost relativno izraženih transpiracijskih podatkov je olajšano primerjanje. Izhodišče je lahko tudi standardizirana drevesna vrsta, npr. smreka, ki ji določimo transpiracijsko vrednost 100 °/o. Glede na to vrednost lahko ustrez- no razvrstimo vse ostale raziskovane vrste po vrednostih oziroma obsegu njihove lastne porabe, ki je lahko večja ali manjša od 100 °/o. Drugi del problema, raziskovanje in presojanje vsakokratne zgradbe z ozirom na zaviranje in pospeševanje stekanja vode do tal, je skoraj prav tako star kot prizadevanja okrog transpiracije. Iz leta 1912 izvira zapis enega pomembnih gojiteljev gozda Kautza z naslovom: Varovalni gozd - gozdnogospodarske in vodnogospodarske misli. Kautz je že takrat poznal vse v gozdarski hidrologiji pomembne sestojnohidrološke količine. Poznal je zadrževalno delovanje drevesnih krošenj; zadržano količino padavin je imenoval intercepcija. Naslednja taka koli- čina je odtok po deblu, tj. voda, ki po deblu priteče do tal, potem voda, ki kaplja skozi veje in liste in tudi prispe do tal, to je tako imenovani prepust 284 krošenj. Taka količina je tudi izhlapevanje s tal, to je izhlapevanje vse tiste vode, ki prispe do tal in ne more ponikniti vanjo ter zato uhaja v ozračje. Nazadnje je to v tla ponikajoča voda, ki jo sprejemajo korenine in ki končno napaja izvire in potoke ter bogati zaloge talne vode. Kautz je že leta 1912 opozoril na to, da ima oblika različnih drevesnih vrst z vodnogospodarskega vidika različno vrednost. Med drugim je zapisal: )>V na- sprotju s smreko razteza bukev in tudi starejša bukev svoje veje v ostrem kotu od debla proti nebu. Zato se v bukovi krošnji voda zbira na vejicah, da bi nato v znatni količini stekla po deblu navzdol in po gladki površini korenin dospela globoko v tla. To je tisto pravo mesto, kjer je voda zaščitena pred površinskim izhlapevanjem in je lahko shranjena dalj časa, da bi nato počasi in trajno tekla v potoke. če je smreka ,dežnik', skozi katerega prodre le malo padavin, potem je bukev ,lijak', ki z območja krošnje odvaja globoko v tla vso vodo razen tiste, ki izhlapi prav na vrhu.« Prepust krošenj, odtok po deblu ter intercepcija se v resnici zelo razlikujejo med bukvijo in smreko. Pri bukvi imamo pri padavinah na prostoru srednjo pre- pustnost krošenj 60 °/o, odtok po deblu 11 °/o in potemtakem srednjo vrednost intercepcije 29 °/o. Pri smreki je srednja vrednost prepuščanja krošenj 50 o;o, odtoka po deblu 7 No in tako srednja vrednost intercepcije 43 °/o. Takšno vrednost intercepcije lahko preseže le jelka. (Vrednosti po Kiwaldu, na osnovi letne količine padavin 700 mm). Kot je Kautz že leta 1916 pravilno opozoril, je vodnogospodarsko razliko- vanje med »dežnikastimi<< in »lijakastimi« drevesi na osnovi različno stoječih vej temeljnega pomena. Prav z različno obliko drevesa se lahko pomembno spre- minjajo in spremenijo osnovne sestojnohidrološke količine: vrednost zadrževanja padavin na krošnjah ali intercepcija, vrednost odtoka po deblu, prepust krošenj - te pa seveda spremenijo tudi vrednosti izhlapevanja s tal in ponikanja vode v tla. S svojimi sodelavci sem v zadnjem času eksperimentalno sledil morfološkim razlikam različnih drevesnih vrst, ras in njihovemu sestojnohidrološkemu vplivu. Proučevanje morfoloških posebnosti je mnogo bolj pomembno takrat, kadar ne gre za razlikovanje morfološko jasnih razlik pri drevesnih vrstah, kot je to pri smreki in bukvi, ampak kadar gre za razlikovanje morfološko jasnih razlik pri rasah, ki pripadajo eni in isti drevesni vrsti. Ugotovljene razlike med rasami so lahko tudi večje kot med drevesnimi vrstami. Med drugim smo raziskovali hidrološke vplive različnih oblik dreves, ki so pripadala različnim rasam japon- skega macesna, duglazije in bora. Delali smo na dva načina. S centimetrskim merilom in kotomeri smo na- pravili točne morfometrijske posnetke dreves in narisali ustrezne morfograme. Ugotovili smo tri glavne kriterije za količino odvišne vode: srednji vejni kot vseh vej na drevesu od tal do vrha, dolžinsko vsoto vej, ker je pomembno, ali voda odteka po dolgi ali po kratki poti po vejah. Posebej za velikost odtoka po deblu pa je pomembna le vsaka tista pot vode po veji, ki vodo dejansko pripelje do debla . En del vode namreč lahko odteče stran od debla, če veje niso lijakasto postavljene, in pade kot prepust krošenj na tla. Tako se ne more zgoditi tisto, 285 kar je opisal Kautz, in sicer »lahko v znatni meri steče po deblu navzdol in po gladki površini korenin dospe globoko v tla.« V drugem poskusu smo se ukvarjali s posameznimi detajli drevesnih oblik in z njimi povezanimi hidrološkimi vplivi. Posamezna drevesa v sestoju in tudi zunaj njega smo obdali z odrom, ki je segal čez krošnje. Tako smo lahko z naj- višje ravnine odra spustili na krošnje umetni dež različne jakosti, da bi prouče­ vali vplive na prepust krošenj, odtok po deblu in tudi druge glavne sestojno- hidrološke količine. Temu je sledilo raziskovanje eksperimentalno povzročenih morfoloških sprememb na drevesih - spremembe vejnega kota in spremembe dolžine vej. Prvo spremembo smo dosegli tako, da smo do določene stopnje upogibali veje navzdol in navzgor, drugo pa tako, da smo veje skrajševali. Sča­ soma smo tako spoznali večino morfoloških detajlov, ki imajo sestojnohidrološki vpliv in zato neposredno vplivajo na prepust krošenj in odtok po deblu. V zvezi z različno morfologijo dreves smo do zdaj obdelali le oboje po- datke o lastni porabi vode (podatke o transpiraciji) in osnovne sestojnomorfo- loške količine. Gojitelj ima manj opraviti s posameznimi drevesi in bolj s sestoji, katerih drevesa je treba različno obravnavati. To drugačno obravnavanje se prične prav pri izbiri sadilne razdalje pri snovanju kultur in se nadaljuje z raz- lično močnim zmanjševanjem števila dreves v nadaljnjem življenju sestaja. Ob- stajata dva načina zmanjševanja števila dreves: nizko redčenje in visoko red- čenje. Pri prvem odstranjujemo drevje iz spodnje sestojne plasti, pri drugem iz zgornje. Pri tem načinu, to je pri redčenju, zavestno predremo zgornjo plast krošenj. S tem se povečajo obeti, da se bo zmanjšala intercepcija ter povečal prepust krošenj, in to zaradi vgraditve >>dežnih lijakov« po Kautzu. Tako bo na tla pa~lo več padavinske vode. Teoretično lahko zaključimo, da dosežemo ekstremno količino padavin na gozdnih tleh, če sestoj ekstremno razrahljamo. Vendar tako razmišljanje lahko pripelje do napačnega sklepa: zaradi ekstremne presvetlitve nastopi vrsta po- javov, ki jih moramo upoštevati. Zaradi tega, ker gozdna tla niso več zasenčena, se razmnožita plevel in grmovje, ki lahko močneje prestrezata padavine kot sklenjena plast krošenj odraslega sestaja. Tudi morfologija dreves se spremeni na dva načina. Ker so se drevesne krošnje pod skupnim vplivom sestojnega kolektiva dolgo prepletale ali se dotikale, so veje obdržale doseženi vejni kot. Brž ko se krošnje ne dotikajo več, nastopi bočenje krošenj, da bi se veje lahk6 vrasle v luknje med njimi. Pojavi se močnejši dolžinski prirastek vej, veje se postavijo v bolj vodoraven položaj, to pa lahko pripelje do topega vejnega kota. Zaradi take oblike drevesa se zmanjša velikost vodovodnih p·oti po vejah in s tem posebno dragoceni odtok po deblu. S sprostitvijo drevesa pa se lahko pojavi še drug fenomen: zaradi spreme- njenih svetlobnih razmer se spremeni karakter listov. Tako dolgo, dokler stojijo drevesa tesno sklenjena, obstaja razločna fiziološka razlika med zgornjo in spod- njo krošnjo, in sicer v zgornji krošnji, ki je .izpostavljena prosti svetlobi, se- raz- vijejo izključno sončni listi ali iglice z višjo poprečno absolutno transpiracijsko intenziteto. Nasprotno ima z zgornjo krošnjo senčna spodnja krašnja senčne liste s poprečno nižjo absolutno transpiracijsko intenziteto. če se zaradi spro- stitve drevesa spremenita zgornja in spodnja krašnja, tako da drevo nazadnje razvija izključno sončne liste in iglice, lahko pričakujemo visoke transpiracijske 286 intenzitete v obliki luksuzne porabe vode, ki dvigne dejansko pritekanje panik- njene vode k drevesnim koreninam. Nova dognanja pri merjenju transpiracije ekstremno sproščenih dreves na podlagi transpiracijskega oddajanja vodnih hlapov opozarjajo na tako luksuzno porabo. Poleg tega opozarjajo tudi hidro- loška dognanja o odtekanju s celotnih zlivnih območij na dodatno okoliščino, ki je bila ugotovljena pri meritvah z zlivnega območja odtekajoče vode. V pri- meri z ekstremno sprostitvijo dreves in z njo povezanim ekstremnim zmanjšanjem števila dreves in istočasno zmanjšano temeljnico, je bilo pričakovano povečanje odtoka nesorazmerno majhno; tako je ekstremno zmanjšanje števila drevja drago plačano z nesorazmerno majhnim povečanjem količine odvišne vode. Pri izoblikovanju različnih sestojnih zgradb lahko pride do dveh neugodnih sestojnohidroloških situacij. Prvič zaradi pretesnega sklepa, ki ovira prepust krošenj in tudi odtok po deblih. Izhlapevanje s tal je omejeno, vrednost inter- cepcije pa dosega največjo vrednost. Iz gozda dobimo najmanjšo količino od- višne vode. Drugi ekstrem bi bil ekstremna oddaljenost dreves, ki sicer poveča prepuščanje krošenj, poveča celo odtok po deblih, vendar pa povzroča zaradi medsebojne oddaljenosti ter z njo povezanega osončenja in tudi strujanja vetra izhlapevanje vode, ki odteka po deblih. Poleg tega se zaradi manjšega zastiranja krošenj znatno poveča izhlapevanje s taL Dodatno je treba računati s tem, da se zaradi velike medsebojne oddaljenosti spremenijo drevesne krošnje v svetlobne krošnje s prevladujočimi svetlobnimi listi, ki imajo ustrezno povečano ali pre- sežena transpiracijsko intenziteto; tako dajo vse te spremembe skupaj le nepo- membno količino odvišne vode iz gozda. Optimalna količina odvišne vode iz gozda je gotovo nekje med tema dvema ekstremoma. V vsakem gozdnem sestoju jo lahko določimo z ekološko določ­ ljivim odstotkom presvetljenosti. Ta odstotek je namreč z optimalno količino odvišne vode tesno povezan. Kje točno ta optimum je in kje ga je v posameznem primeru iskati, je zdaj postala naloga gozdnohidroloških raziskav. Lahko ga iščemo v čim manjši transpiraciji, tj. v čim manjši lastni porabi drevesne vrste ali rase, lahko v čim primernejši oblik dreves, katerih morfologija mora biti taka, da padavinska voda čim hitreje in neizhlapela pride do tal in v podlago. Končno ga lahko iščemo v najbolj primerni sestojni zgradbi, ki mora vsekakor biti brez ekstremov; sestojni členi, ki gradijo sestoj, ne smejo biti pretirano tesno sklenjeni in ne smejo stati preveč svobodno. Literatura l. AL-SARAF, S., 1973; 2. BARNER, 1., 1953; 3. BARNER, J., 1961; 4. BARNER, 1., 1961; 5. BARNER, J., 1964; 6. BARNER, 1., 1965; 7. BARNER, 1., 1968; 8. BAUM- G/1RTNER, A., 1973; 9. GUETT ARD, l. S., 1948; 10. HADRI, H., 1974. 11. HONHEL, F. v ., 1881; 12. HOERNSTEIN, P.,· 13. KAVTZ, H., 1912; 14. KIRWALD, E ., 1944; 15. KRAHL, W. , 1969; 16. ROSENSTOCK, A., 1969; 17. STALFELT, M. G., 1973; 18. STOCKER, 0 ., 1956. 287 WALDBAUBIOLOGISCHE UND OKOLOGISCHE MOGLICHKEJTEN ZUR ERHOHUNG DES WASSERDARGEBOTES AUS DEM WALD* Z us am men f as su ng Ausser der Tatsache, dass der Wald ein Wasserdagebot bieten kann, ubt er fraglos auch eine Reihe anderer bedeutsarner Schutzfunktionen aus, u. a. der Lawinen- und Erosionsschut7, die Filterwirkung gegeui.iber verschiedener Luftverunreinigungen und die allgemeine Wasser- zuri.ickhaltung (Wasserretention) . Aber der gleiche Wald selbst ist ein betrachtlicher Wasser- verbraucher. Sein Eigenwasserverbrauch kann u. U. so gross werden kann, dass fUr ein Wasserdargebot nach aussen kein Wasser erubrigt. So ein grasser Eigenwasserverbrauch des Waldes kann nicht nur infolge Transpiration zustande kommen, sondern auch durch eine ungunstige Morphologie, also eine ungi.instige Gestalt bzw. Aufbauform seiner Baume, was noch seinerseits verstarkt werden kann durch eine ungunstige Bestandesstruktur. Der gesamte Untersuchungskomplex miindet in die Untersuchung i.iber eine geeignete Wahl moglichst wassersparender Baumarten oder Baumrassen und in die Untersuchung geeigneter Baumformen mit moglichst gunstigen wasserableitenden Wirkung ein. Das erste Teilproblem war die Eigenwasserverbrauchbestimmung. Der Autor und seine Mitarbeiter durchstellen den Boden von Baumbestanden mit Bodenfeuchtigkeitsbestimmungs- geraten. Bei vergleichbarer Ausgangslage (vergleichbarem Alter der Bestande, vergleichbarer Stammzahl, vergleichbarem Pflanzenverbaod, Boden und Untergrund, vergleichbarer Auf- baustruktur und Spiegellage des Grundwassers?iegels) stellte sich hinaus, dass der Boden je nach unterschiedlicher Intensit::it der Wurzelwasseraufnahme unterschiedlich stark aus- trocknete, was in unterschiedlich hčhen Bodenfeuchtigkeitswertcn zum Ausdruck kam. Das zweite Teilproblem war d=e Untersuchung und Beurteilung der jeweiligen Baum- formen in Hinblick auf ihre hinderliche oder forderliche Wasserableitung zum Waldboden . Die Baumformen verschiedener Holzarten haben unterschiedliche wasserwirtschaftliche Wir- kung, wo die unterschiedliche Aststellung von grundlegender Bedeutung ist. Bei der Unter- suchung der hydrologischen Auswirkung der Forrnen verschiedener Japanischer Uirchen-, Douglasien- und Kiefernrasscn wurden auf Grund Morphograme der Baume drei hauptsach- \iche Kriterien fi.ir die Ergiebigkeit des Wasserdargebotes bestimmt: der mittlere Astwinkel aller Aste, dte Astlangesumme dieser Aste und die jene Aststrecke, die das Wasser tatsachlich zum Stamm hinflihrt. Die Ergebigkeit des Wasserdargebotes hangt auch von Bcstandesstruktur ab. Mit der Stammzahlenentnahme (Durchforstung) verandert der Waldbauer die hydrologische Rolle des Bestandes; er vermindert die Interzeption und vermehrt zum Waldboden gelangtes Nieder- schlagswasser. Aber die extreme Auf\ockerung des Bestandes gibt nicht der hochste Wasser- dargebot; durch extreme Auflichtung treten .eine Reiche von Erscheinungen zu Tage, die be- riicksichtigt werden mi.issen. Die Interzeption der vermehrten Unkrautdecke und Strauch- decke vergrossert, die Morphologie der Baume ved\ndert sich nach zwei Richtungen hin: zur Verstarkung des Ast!angewachstums, was zu stumpfen Astablaufwinkel flihren kann , womit die Grosse der wasserft.ihrenden Aststrecke vermindert wird, und zur Anderung des Blattcharakters der Unterkrone. Der Baum bildet ausschliesslich Lichtb!atter und man kann hohe Transpirationsintensiti'iten in Form eines Luxuskonsums des Eigenwasserverbrauches erwarten. Der extreme Dichtschluss und der extreme Weitstand der Baume wirken bestandes- hydrologisch ungunstig und fi.ihren zu einem nur unbedeutenden Betrag des Wasserdarge- botes. Das Optimum des Waldwasserdargebotes liegt zwischen beiden Extremen. Es Jasst sich in jedem Waldbestand durch das mit dem optimalen Waldwasserdargebot verbundene okologisch bestimmbaren Aufl ichtungsprozent fixieren . * Ein in der Universitat Graz am L2. Mai 1975 gehaltener Vortrag. 288 UDK 634.0.892.4:634.0.174.7 Picea excelsa-f-634.0.174.7 Abies alba Uporaba in uporabnost smrekovega in jelovega lubja prof. Zdravko Tur k (Ljubljana) '~ Tur k, Z.: Uporaba in uporabnost smrekovega in jelovega lubja. Gozdar~ki vestnik 34, 1976, 7-8, str. 289-304. V slovenščini, povzetek v nemščini. Pri strojnem lupljenju smrekove in jelove oblovine na skladiščih odpade na lubje okoli 10 % celotne količine 1esa. Lubje je tam v napoto in ga moramo odstraniti . Nastane vprašanje v kakšen namen ga lahko smotrno uporabimo. Znanih je več načinov uporabe lubja, vendar je pri vseh pomembno, kdaj in kje je pri sedanjem postopku takšna uporaba v naših razmerah ne le tehnično izvedljiva, ampak tudi ekonomična. Za sedaj je kot kaže pri nas najbolj racio- nalna uporaba lubja za pogonsko kurilno peč žagarskega obrata, pri katerem je skladišče lesa · s stroj nim lupljen jem. Tur k, Z.: Uporaba in uporabnost smrekovega in jelovega lubja (Die Art und die Wirtschaftlichkeit der Ver- wendung von Fichten und Tannenrinde). Gozdarski vestnik 34, J 976, 7-8, pag. 289-304. In Slovene, summary in German. Bei der maschinellen Entrindung des Fichten und Tan- nen Rundholzes auf den HolzhOfen haufen sich grosse Mengen von Rinde an, etwa 10% der Holzmasse. Die Rinde ist dabei im Wege und muss daber entfernt werden . Deshalb ergibt sich die Frage wie und wozu man die Rinde wirtschaftlich verwenden konnte. Es sind mehrere Ver- wendungsarten der Rinde bekannt. Bei allen diesen Arten aber besteht noch immer das Problem, wie und wann die einzelne Methode der Rindenverwendung nach bisherigem Verfahten in unseren Verhaltnissen nicht nur technisch durchfUbrbar sondern auch wirtschaftlich ist. FUr jetzt scheint bei uns amwirtschaftlichsten die Verwendung der Rinde als Heizmaterial fUr den Heizofen des Sagebetriebes an dem betreffenden Holzhofe zu sein. l. Uvod Z uvajanjem strojnega lupljenja oblovine iglavcev - smreke, jelke - na skladiščih lesa nastane razmeroma velika količina lubja. To lubje pomeni za sedaj zvečine balast ali napoto, ki se je moramo znebiti čimprej in s čim manjšimi stroški. Pričakovati sicer je, da bo sčasoma, z ustreznimi ekonomičnimi načini uporabe, tudi lubje pomenilo vredno industrijsko surovino. že danes so znani različni, tehnično bolj ali manj dognani postopki uporabe, ki pa na žalost še niso dovolj ekonomični, to je, mnogokje ne krijejo svojih proizvodnih stroškov. Moramo namreč strogo ločiti pojem uporabe, to je možnosti izdelave nekega proizvoda iz določene surovine, v tem primeru iz lubja, od uporabnosti ah eko- nomičnosti uporabe, ki zahteva kritje proizvodnih stroškov. Načelo ekonomičnosti pa je v proizvodnji osnovno vodilo. Ko »odpadki« postanejo uporabna surovina, pa jih je primerneje poimenovati kot »ostanki«. * prof. Z. T., dipl. inž. gozd., Univerza Ljubljana, Biotehniška fakulteta, 61000 Ljubljana, Yu. 289 V danih razmerah moramo zato presoditi, kaj pride od razpoložljivih mož- nosti v poštev kot najracionalnejše. Zatorej moramo te možnosti vsaj orientacijsko poznati. Ta članek jih skuša nakazati na podlagi dosedanjih domačih in tujih izkušenj (po literaturi), ne da bi se spuščal v podrobnejšo obravnavo posamezne rešitve. 2. Nekaj pomembnejših podatkov o količini in sestavinah lubja Debelina lubja je pri različnih drevesnih vrstah različna. Najtanjše lubje ima npr. bukev, najdebelejše pa macesen. Debelina lubja, kot je znano pri vseh drevesnih vrstah raste z debelino debla drevesa, in sicer skoraj linearno. Medtem pa je volumoi delež lubja na deblovini drevja različne starosti ali debeline, in to pri isti drevesni vrsti, v razmeroma ozkem razponu. Na splošno je ta volumni delež ce kaj večji pri tanjši deblovini kot pri debeli. Ta razpon znaša npr.: pri jelovini 9-16 °/o, pri smrekovini 7-16 °/o in pri bukovini 5-8 °/o, računajoč odstotni delež od volumna deblovine skupaj z lubjem (lit. 22) . V praksi popolnoma zado- stuje, če računamo s poprečnim volumnim deležem, še zlasti , ker prevladuje v sečni masi debelejša deblovina ali oblovina. Pri tem velja omeniti še določeno ro.zliko, čeprav neznatno , vendar v nekaterih primerih vsega upoštevanja vredno . Ce namreč računamo odstotni volumni delež od volumna deblovine skupaj z lubjem, je le-ta pri smrekovini in jelovini za okoli 1 °/o (zaokroženo) večji od odstotnega volumnega deleža obeljene deblovine, to je od količine deblovine brez lubja. Odstotni volumni delež znaša namreč pri jelovini (v Sloveniji) zaokroženo 12 °/o od volumna deblovine z lubjem in 11 °/o od volumna obeljene deblovine, pri smrekovini pa analogno 11 °/o oziroma 10 o;o (lit. 22). V praksi zadostuje, če navedene odstotne volumne deleže lubja pri jelovini in smrekovini, ki ju navadno obravnavamo skupaj, zaokrožimo poprečno na 10 °/o volumna obeljene deblovinc ali oblovine. Le kadar se ta volumni delež nanaša zgolj na tanko ali drobno oblovino (npr. pri oblovini za celulozni in jamski les), računamo z ustreznim večjim odstotkom volumnega deleža pri lubju. Pri drugih drevesnih vrstah, s katerimi pa imamo pri nas malo opravka, znašajo omenjeni poprečni volumni deleži lubja (lit. 17): pri borovini okoli 12 °/o ; - pri macesnovini okoli 20 Ofo; - pri bukovini okoli 5-8 O/o. Teža svežega lubja je pri smrekovini in jelovini praktično enaka teži lesti oziroma le za okoli 5 Ofo manjsa. Zato je težinski delež svežega lubja praktično enak volumnemu, (lit. 22) . Teža osušenega lubja pa je odvisna od stopnje osuše- nosti, ki je zelo različna; odvisna je od načina manipuliranja z lubjem po Iupljenju. Lubje vsebuje ličje, to je notranji mehki del, ki opravlja na drevesu življenjske funkcije, in skorjo , to je zunanji mrtvi ali oleseneli del , ki varuje deblo pred zunanjimi vplivi. Delež ličja v lubju mladega drevja je mnogo večji kot pri starem drevju; s starostjo drevja naglo pada ta delež od okoli tri četrtine na eno četrtino . Glavne kemijske sestavine lubja iglavcev so: celuloza, lignin, tanin in mi- ner~lne snovi - pepeL Mineralnih snovi ima veliko več kot les, zato je za gnojilo mnOJO izdatnejše od lesa. Vsebuje pa tudi precejšen del kislinskih sestavin, ki 290 zakisanim tlom škodujejo, alkaličnim pa koristijo. Na pepel (po kurjavi), ki je zlasti dobro in neposredno uporabno gnojilo, odpade pri smrekovem, jelovem lubju od 2 do 3 °/o suhe substance. Zgradba lubja je drugačna kot pri lesu, čeprav ima nekatere podobne elemente tkiva, toda v drugačni sestavi. Lubje je zgrajeno iz vlaken sitastih cevi, parenhima in sklereid otrdelih vlaken. Ličje je zaradi vzdolžnih vlaken veliko bolj žilavo od zunanje otrdele skorje, ki je krhka. Prav glede trdnosti ali uporabnosti teh elementov pa se lubje zelo razlikuje od lesa. Vlakna v smrekovem lesu so npr. na nateg 24-krat močnejša od vlaken v ličju (lit. 17). Sestavine lubja omogočajo ob drugem dobro toplotno izolacijsko delovanje. 3. Možnosti uporabe lubja Danes so glede uporabe lubja znani različni postopki , za različne bolj ali manj uporabne proizvode, kot na primer za toplotno energijo, za gnojila, za nadomestilo lesnega iverja pri lesnih ploščah, za dodatek k živilski krmi itd. Najpomembnejši načini uporabe lubja, ki so sicer odvisni od možnosti prodaje ali kritja proizvodnih stroškov, pa so: briketiranje za kurjavo; sežiganje lubja v posebnih pečeh brez izkoriščanja toplotne energije; uporaba za pridobivanje toplotne energije v industrijskih obratih; kompostiranje za gnojenje; uporaba pri ivernih ploščah kot delnega nadomestila za lesno iverje. Vsi našteti načini uporabe lubja so glede tehnične izvedbe bolj ali manj dognani in izvedljivi, glede ekonomičnosti pa po večini še nezadovoljivi, oziroma so le tu in tam, v ustreznih pogojih, uresničene in možne ekonomsko pozitivne rešitve, največ za izkoriščanje toplotne energije. Zato tečejo raziskovanja po svetu naprej v raznih smereh, da bi našli za vse zadovoljivo ekonomično rešitev. Ob vedno večjem pomanjkanju različnih surovin in ob občutni dražitvi toplotnih virov, mora vsekakor nekaj pomeniti že dejstvo, da predstavlja lubje pri strojnem lupljenju veliko količino enotne surovine, katere nabava nič ne stane, ker je že tu oziroma so stroški njene dobave že kriti. Poleg tega prihranimo še tisti izdatek, ki ga sicer povzroča odstranjevanje lubja kot balasta. Do sedaj je bilo v naših in podobnih razmerah tudi v razvitejših deželah še najcenejše odvažanje lubja v bližnja odlagališča, če so bila le-ta na razpolago (lit. 6, 8, 29) . Te stroške , to je odvaž.anje z nakladanjem in razkladanjem lubja, lahko za konkreten primer tudi izračunamo . Tako lahko izvemo, koliko prihra- nimo, če odpade odvažanje. V prihodnje so takšna odlagališča vprašljiva tudi s stališča varstva okolja, ker izpiranje tanina in morebitnih antibiotikov, uporabljenih proti napadu insektov (pri oblovinj v lubju, ko ne pride pravočasno do lupljenja), lahko onesnaži vire pitne vode . Nekdanja uporaba smrekovega lubja za taninsko surovino tukaj ni navedena, ker ni več zanimiva. Potreba po taninu je namreč na splošno vedno manjša , vrh tega pa so na razpolago izdatnejše in cenejše surovine oz. viri. Lubje, napadlo pri strojnem lupljenju je za taninsko surovino vse preveč podvrženo kvarnemu vplivu vlage in smeti . Tudi ni več zanimivo ličenje za pletenje vrvi in podobno. 291 Glede na različne možnosti uporabe in odstranjevanja lubja moramo seveda v vsakem posameznem primeru presoditi, kaj je najbolj racionalno narediti takoj, kaj bo treba zasledovati in presojati pozneje, ko bodo posamezni načini uporabe lubja izpopolnjeni ali izboljšani in bodo postali ekonomični . Na to je treba misliti v prvi vrsti in se tudi tako izogniti prenagljenim večjim investicijam. 4. Briketiranje lubja za kurjavo V preteklosti je bilo precej navdušenja za briketiranje lesnih odpadkov, ki pa se ekonomsko ni obneslo, še zlasti, ker so se ti odpadki mogli uporabiti ne- posredno za kurjenje parnih kotlov; sčasoma so jih začeli uporabljati tudi kot surovino za lesne plošče. Lubje je za neposredno kurjavo malo uporabno, ker je prevlažno in kot takšno težko gori in malo zaleže, ker porablja toploto za lastno sušenje. Suho lubje ~icer izda okoli 4500 kcal/kg, torej najmanj toliko kot les~ toda opravka imamo z vlažnim lubjem. Strojno lupimo na skladišču praviloma svežo oblovino. Zato je lubje vlažno, s 40 do 600/o stopnjo vlage. čim višja je stopnja vlage, tem težje gori in tem manj toplote izda. Za izdelavo briketov je potrebno, da lubje zmeljemo v posebnih mlinih, osušimo (v pečeh z vročimi plini) in jih stisnemo v stiskalnici z velikim pritiskom. Kvaliteta briketov je pri tem odvisna od stopnje pritiska in vročine. Hkrati se želimo izogniti še dodatku posebnih lepil ali veziv. To vse pa povzroča precejšnje stroške. Po dosedanjem postopku, preskušenem v tujini, in po višini stroškov se ta izdelava ne izplača (lit. 17). 5. Sežiganje lubja v posebnih pečeh, brez uporabe toplotne energije če iz kakršnega koli vzroka ne moremo odvažati lubja v odlagališča in če ne potrebujemo toplotne energije oziroma se nam investicije zanjo ne izplačajo, potem prihaja v poštev peč za sežiganje lubja; s tem se ga dokončno znebimo. Vrsta takšne peči je francoska peč »Rees«. Znana je že okoli 50 let, ker je prej rabila za sežiganje žagovine in drugih lesnih odpadkov. Ima obliko stožca z zaobljena kapo (sl. 1). Sestavljena je iz standardnih aluminiziranih jeklenih plošč, ki omogočajo različne velikosti peči, s spodnjim premerom okoli 5-30 m in z višino 7-28 m. Na obodu ima peč oporno ogrodje. Peč sestavljajo s pomočjo dvigalnega žerjava. Obstajata dve vrsti peči: prva) z eno steno, ki rabi za seži- ganje počasno gorečega lubja, in druga, z dvojno steno, ki rabi za suhe lesne odpadke, pri kateri kroži med stenami zrak in hladi peč. Takšno peč za lubje imajo npr. na žagi v železni Kaplji, na avstrijskem Koroškem, kjer olupijo in razžagajo okoli 22.000 m 3 hlodov na leto, (lit. 31). Spodnji premer peči znaša 6,80 m, višina pa 8,65 m. V peč dovajajo zrak z ven- tilatorjem in s tem tako olajšajo ali pospešujejo izgorevanje lubja. Plamen poteka v polžastem kroženju, da lubje temeljito zgori in da ostanejo v dimu čim manjši delci, ki čim manj onesnažujejo okolje. V tej peči sežgejo okoli 9 ton lubja na dan, in to v 8 urah. V Ameriki je v tem smislu znana naprava »Wigwam Burners« (lit. 13). Pepel, ki ga je okoli 3 °/o, je odlično gnojilo. Uporabljajo ga lahko neposredno ali ga z določenimi dodatki še oplemenitijo. 292 Sl. 1 ))Rees« peč za se7.iganje lubja na žagarskem obratu v Zelezni Kaplji (na avstr. Koroškem) 6. Uporaba lubja za prjdobivanje toplotne energije Lubje lahko uporabimo kot kurjavo pri pečeh za segrevanje parnega kotla, ki daje pogonsko energijo lesnoindustrijskemu obratu, lahko pa tudi za proiz- vodnjo toplotne energije v druge namene, to je za segrevanje prostorov in zlasti za sušilnice žaganega lesa, ki porabijo veliko toplote. V prvem primeru, ki pride pri nas največkrat v poštev, ker rabi skoraj vsaka žaga segrevanje parnega kotla, lahko žagarski obrat z lubjem nadomesti drugo vrsto kuriva (lesne odpadke, premog, kurilno olje itd.). Za sam pogon strojev pa ne potrebuje toliko toplotne energije, kot jo zmore oddajati lubje. Tedaj je koristno, če se lubje v isti peči vsaj sežge, čeprav se višek toplotne energije spusti v zrak, da se obrat izogne drugim stroškom za odstranjevanje lubja iz mehaniziranega skladišča. Prevažanje viška lubja na kak drug obrat, se navadno ne spbča. V nasprotnem primeru, če obrat potrebuje toplotno energijo še za druge potrebe ali če lahko izkoristi v ta namen vse lubje, se splača večja investicija. Razpoložljivo lubje daje navadno v vsakem primeru več toplotne energije, kot jo lahko porabi lastni obrat za svoj pogon, sušilnice in prostore, če ima za to sodobno peč. če pa so za kurjavo na razpolago še lesni odpadki) nastane vpra- šanje, ali obrat lahko lesne odpadke koristneje uporabi. V vsakem primeru je v peči potrebno takšno kurišče oziroma ognjišče z ustrezno rešetko, da se lubje, ki ga predhodno zmeljemo ali zdrobimo in nato postopno dodajamo, najprej izdatno osuši, da bi nato čim bolje in popolneje 293 izgorevale. V peči okoli kurišča mora biti dovolj velik prostor, da se v njem nabira vroč zrak in plini, ki omogočajo sušenje zdrobljenega lubja. Kurilne naprave ali garniture se najbolj razlikujejo prav v tem, v kolikšni meri omogočajo predsušenje lubja v lastnem dimu ali segretem zraku, da bi bolje in učinkoviteje izgorevale, in v kolikšni meri omogočajo čiščenje dima od neizgorelih delcev lubja in saj ter njihovo vračanje v kurišče, da bi bil dim, ki končno izhaja iz dimnika, neškodljiv za okolje. Od tega je v glavnem odvisna tudi cena za takšno peč s parnim kotlom oziroma za celotno kurilno garnituro ali napravo. Obstajajo številni sistemi ter vrste in velikosti napr.:v, odvisne od potrebne količine toplotne energije ali od razpoložljive količine lubja. 6.1 Kurjenje z lubjem za osnovni pogon žagarskega obrata Na mnogih žagarskih obratih imajo peči s kotlom za vodo ali paro prirejene za kurjenje z žagovino in drugimi lesnimi odpadki s stopničastimi ognjiščnimi rešetkami, ki se dajo vsaj deloma uporabiti tudi za zdrobljeno lubje (sl. 2). Za lubje je potreben velik izgorevalni prostor. Potrebno je tudi okrepljeno dova- janje zraka (z ventilatorjem), da bi se v vročem zraku omogočilo predsušenje lubja in nato olajšalo in pospešilo izgorevanje. Pri tem se pojavlja tudi vpra- šanje posebne čistilne naprave za čiščenje dima, da ne bi neizgoreli delci v dimu preveč onesnaževati okolja. Pri kurjenju z lubjem nastaja namreč v dimu veliko bežečih delcev (lit. 13, 20). Glede na količino razpoložljivega lubja je za pogon strojev žagarskega obrata potrebna razmeroma majhna količina toplote. če skurimo vse lubje, spuščamo višek v zrak. Pri morebitnih rekonstrukcijah žagarskih obratov je treba vsekakor bolj ali manj upoštevati tudi uporabo lubja za kurjavo in tej prilagoditi kurilno napravo s pečjo in kotlarn ter dodatnimi napravami - vsaj dokler ni izgledov, da bi lubje mogli uporabiti za kakšen smotrnejši namen. Tam, kjer še kurijo z lesnimi odpadki, bo prav gotovo gospodarneje najprej lesne odpadke izkoristiti kot su- rovino za določene ustrezne proizvode in le-te pri kurjavi nadomestiti z lubjem. Enako oziroma še bolj bo koristno nadomestiti z lubjem kurilno olje. Takšen prihranek tudi pokaže, koliko se splača investirati, da bi lahko kurili z lubjem. Polnjenje in doziranje ter krmiljenje take peči je navadno ročno, medtem ko zmleto lubje dostavljajo do pečj bolj ali manj mehanizirane. Navaden pnev- matski donos lubja iz zunanjega prostora navadno ne ustreza, ker vlažno lubje v mrazu lahko zmrzne. Na začetku, preden se lubje dobro razgori in se ne segreje zrak v peči okoli kurišča, kjer se lubje pred izgorevanjem osuši, moramo peč zakuriti z lažje gor- ljivim materialom, to je z osušenimi lesnimi odpadki ali s kurilnim oljem. Kurišča ali ognjišča z rešetko so lahko različnih tipov in velikosti, kot se lahko vidi v raznih prospektih dobaviteljev kurilnih naprav. Proizvajalcev takšnih kurilnih naprav, bolj ali manj znanih, je veliko, npr. Weiss iz Frohnhausna (ZRN), Nitsche iz Salzburga (Avstrija), Mawera iz Hard (Avstrija) in razne švedske tvrdke. Za okvirno presojo ali zasnovo potrebne peči in kotla s pripadajočimi na- pravami oziroma kurilne garniture je treba predhodno ugotoviti: 294 i--------- -----L ___________ _______. Sl. 2 Primer kurišča s stopničasto ognjiščno rešetko . Označbe pomenijo mere različnih tipov glede na potrebno količino toplotne energije (po prospektu tvrdke Weiss) razpoložljivo količino lubja, izraženo s tisto težo delno osušenega lubja, ki pride do kurišča. če olupimo na dan, v 8 urah na primer, 250 ma oblovine, dobimo okoli 25m3 lubja. če računamo, da tehta zdrobljeno, deloma osušeno lubje okoli 700 kg/m\ pomeni to 17.500 kg lubja na dan ali 2200 kg na uro, računajoč osemurni delovnik; - toplotno vrednost lubja, ki znaša, odvisno od vrste kurilne garniture, to je od sposobnosti predsušenja in temeljitejšega izgorevanja lubja, okoli 1500 do 2500 kcal/kg; - količino toplotne energije na uro . če računamo na uro 2200 kg lubja po ok. 1600 kcal/kg, bi z lubjem pridobili zaokroženo 3,500.000 kcal na uro ; - potrebno količino toplotne energije, razčlenjeno po namenu - za pogon strojev, za sušilnice, za ogrevanje prostorov itd. ; - ceno za ustrezno kurilno garnituro, to je za peč s kotlarn in pomožnimi napravami oziroma za ustrezno izpopolnitev obstoječe kurilne garniture. Kurilna peč s kotlom in pripadajočimi napravami, kot je npr. pri nas na žagarskem obratu v Bohinjski Bistrici od tvrdke »Weiss« iz Frohnhausna, ZRN, z zmoglji- 295 Il Sl. 3 Mlin za lubje, postavljen na odru na koncu transporterja , ki odnaša lubje od lupilnega stroja, na centralnem mehaniziranem skladišču v Bohinjski Bistrici (foto ing. Remec) vostjo okoli 3,500.000 _kcal na uro, stane sedaj približno 400.000 DM (nemških mark) pred uvozom oziroma postavljena v Nemčjji; - prihranek, če nameravamo preiti iz druge vrste kuriva na lubje. Posebej moramo predvideti vrsto, velikost in stroške za: - mlin za lubje, ki je navadno postavljen na koncu transporterja m ki odnaša lubje od lupilnega stroja (sl. 3) ; silos za lubje z načinom prenosa do kurilne naprave; omrežje cevovodov za prenos energije iz kotla do mesta uporabe; dimnik ; stavbe; morebitne dodatne čistilne naprave za čiščenje dima - kadar gre za rekonstrukcijo obstoječih peči, ki še nimajo čistilnih naprav . Našteti podatki so potrebni tudi kadar želimo od dobavitelja kurilnih naprav dobiti ustrezno ponudbo. 6 .2 Intenz.ivno delujoča kurilna naprava za lubje Kadar potrebujemo več toplotne energije kot jo zmore intenzivno izkori- ščanje velikih količin razpoložljivega lubja in imamo možnost za ustrezno inve- sticijo, lahko pomislimo na intenzivno kurilno napravo. Posebnost teh kurilnih naprav je zlasti v načinu in intenzivnosti predsušenja lubja kot kuriva, in sicer v vročem zraku .in plinih na poti do kurišča , in v iz- datnosti čiščenja dima od neizgorelih delcev iubja in saj, da bi dim ne onesna- ževal okolja, kakor tudi v avtomatičnem doziranju ali dajanju in uravnavanju kurjenja. 296 Primer takšne kurilne naprave je na sliki 4, znamke »Weiss«. Se bolj inten- zivne in avtomatizirane, toda tudi temu primerno dražje, so švedske peči za industrijsko kurjavo z lubjem. Dosežejo toplotno vrednost lubja tudi čez 2500 kcal za kg lubja. Takšna intenzivno delujoča kurilna naprava za lubje je npr. na žagarskem obratu »Hespa« v Wiesenau, Avstrija. Ta žaga s centralnim meha- niziranim skladiščem lesa za hlode, s kanalskimi sušilnicami in avtomatskim sortiranjem desk, ki razžaga okoli 60.000 m3 hlodov iglavcev na leto, je mnogim našim strokovnjakom že znana. Za vse to in za ogrevanje vseh poslovnih in obratnih prostorov porabi ta obrat veliko toplotne energije, največ kar pride na žagarskem obratu v poštev, pa vendar razpoložljivo lubje presega navedeno potrebo za okoli 20 O/o. Kompletna kurilna in ogrevalna naprava, ki jo je poslala švedska tvrdka »Berg & Stark« iz Norrtalje Jeta 1970 je stala skupaj s silosom in mlinom za lubje ter prenosnim omrežjem za energijo ok. 7 milijonov avstrij- skih šilingov (po valutni vrednosti zaokroženo toliko novih dinarjev) že leta 1970 (lit. 18). Na podlagi navedenih podatkov, ker pač nimamo boljših, lahko sklepamo, koliko bi stala takšna kompletna peč danes in če bi se, kdaj in kje, splačala tudi pri nas. Konkretna cena dobavitelja je seveda odvisna od velikosti in zmogljivosti kurilne naprave in silosa, za kar so potrebni podatki, našteti v prejšnjem poglavju. Znani zastopnik švedskih lupilnih strojev »Cambio« G. Go- ransson iz Dunaja (Avstrija) dobavlja tudi avtomatsko, intenzivno kurilno na- pravo švedske tvrdke »Anga & Warme« iz Halmstada. Sestava takšne kurilne naprave in celoten potek delovanja sta razvidni iz slik 5-7, in sicer: po tiskanje zmletega lubja v silosu v polžasti transporter, ki 1 2 i 1 l 5 ,.--\ 1 1 ~_) ~-·f· - . -- 1 7 8 9 IC i,· 1 ' 12/J 11. IS 16 17 181920 11 n ?t Sl. 4 Garnitura kurilne peči in kotla z napravami za predsušenje kuriva in čiščenje dima (po prospektu lvrdke Weiss) Donos lubja iz silosa Varnostna loputa J Silos za lubje 4 Vpihovalni ventilator 5 Cevovod vpihanegu zraka 6 Električni stikalni pult 7 Gorilnik za kurilno olje Spodnji vpihovulnik zraka Uravnavanje vpihovanj a 10 Tokovod zraka 11 Uravnavanje dima po b:trvi 12 Izločevalnik nejzgorclih delcev 297 13 Loputa za uravnavanje dinHl 14 Tokovod dima 15 Vračanje dima 16 Vračanje neizgorelih delcev 17 Sesalnik dima 18 Uravnavanje drugotnega k - .. - - - , : 8 7 : L---------...J SL 6 Shematski tloris in naris garniture intenzivno delujoče kuriln::: peči in kotla za lubje z napravami za predsušcoje lubja in čiščenje dima (po prospektu tvrdke Anga & Varme) 1 Hidravlična črpalka :!. Hidravlični vnlj 3 Potiskova\ni drog v si:osu 4 Polžasti izno>Raziskovalni center Bison tovarn« v Zahodni Nemčiji (Lit. 3). Opravil je šte- vilne in obsežne raziskave o izdelavi ivernih plošč iz smrekovega in borovega lubja ter iz mešanice, z različnimi deleži dodatka lubja k lesnemu iverju. Pri tem je uporabil dosedanji postopek izdelave lesnih ivernih plošč, toda tudi z večjim dodatkom lepil in z večjim pritiskom pri prešanju plošč. Preskusil je lastnosti tako izdelanih plošč po običajni metodi laboratorijskega testiranja in jih primerjal z analognimi lastnostmi ivernih plošč iz samega lesa. Objavljeni podatki kažejo, da pri dosedanjem postopku izdelave plošč že primes lubja v količinah 10-15 O/o oslabi tehnološke lastnosti plošč približno za toliko odstot- kov, kolikor znaša delež lubja. Razpoložljiva količina lubja na skladiščih z me- haniziranim lupljenjem oblovine iglavcev, ki ga želimo uporabiti ali se ga znebiti, pa narekuje mnogo večji delež lubja v ploščah, vsaj okoli 50 O/o. Omenjene raziskave so hkrati pokazale, da se tudi pri velikem dodatku lubja, tudi nad 50 °/o, skoraj dosežejo lastnosti lesnih ivernih plošč, če dodamo razmeroma velik odstotek lepil (10-12 °/o po >>atro-teži« [teži suhe lesne substance) iverja, sicer pri samem lesnem iverju ok. 6-8 °/o) in s stiskanjem dosežemo gostoto plošč nad 800 kg/m3 . čim večja je dosežena gostota iverk, tem bližje so njihove tehnične lastnosti lastnostim lesnih iverk. Razumljivo je, da je ta postopek zvezan z večjimi stroški. Na slabšanje mehansko-tehničnih lastnosti plošč vpliva primešano lubje pred- vsem s svojim zunanjim delom, s skorjo, ki ima kratka vlakna in je krhka. Ta negativni vpliv je tem večji, čim večji je delež skorje v lubju. Ličje ima dolga žilava vlakna, tako da v mlinih povzročajo zagostitve in zato zahtevajo) da pred mletjem lubja uporabimo sekalni drobHnik ali poseben mlin. S stališča barve lubje na površini plošč ne moti, če je v finih, enakomerno razdeljenih delcih, ker se dandanes vrednost plošč presoja predvsem po finosti in povezanosti sestavnih delcev. če pa pri večji primesi lubja pridejo večji delci na površino plošč, nastanejo težave, kadar želimo na iverke nanesti tanko bar- vasto prevleko ali jih lakirati. V takem primeru mora biti vrhnja plast pri tro- slojnih ivcrkah vsaj pretežno iz lesnega iverja (lit. 3). Uporabo lubja pri izdelavi ivernih plošč pa zelo moti, če so med lubjem smeti, kot npr. pesek in strjena zemlja. Ta primes smeti je odvisna od načina spravila oblega lesa v lubju, in sicer v kolikšni meri vlačimo oblovino po tleh, kjer se v lubju nabirajo navedene smeti in podobno. Pri direktnem traktorskem spravilu ne pride do takšnega onesnaženja. Smeti v lubju so eden od vzrokov, da nekateri povsem odklanjajo lubje za plošče. Te smeti namreč krhajo obdelo- valne nože, tako pri izdelavi plošč kot tudi pri uporabi ali obdelavi izdelanih plošč. Takšno, zasmeteno lubje je le za kompostiranje in za kurjavo, kjer nave- dene primesi nič ne motijo, le da pri nekaterih preprostejših ognjiščnih rešetkah zapolnjujejo odprtine, ki jih je treba od časa do časa očistiti. 302 »Odvi.~na voda« (Glej prispevek na str. 281) Pomlad je rojstvo, Prah živ ljenja Foto Milja šega .6. rojstvo je življenje Povečan prerez hrastavega lesa L_ __________________ __ J L:e pa se deloma zasmeteno lubje le uporablja za plošče, je treba fino zdrob- ljeno lubje presejati, da bi tako odstranili vsaj večje smeti, ki motijo izdelavo in uporabo plošč. Dosedanje raziskave so torej pokazale, da je lubje mogoče uporabiti tudi v velikih količinah kot surovino za iverne plošče , toda vprašanje je, kdaj in za kakšno uporabo se plošče splačajo . Potrebno je zasledovati nove dosežke raz- iskav tako glede postopka izdelave plošč kot glede njihove uporabe, da bi lahko presodili , kdaj se lubje lahko uporabi in za kakšne plošče tudi pri nas. 9. Povzetek Pri strojnem lupljenju oblovine iglavcev - smreke in jelke - na mehanizi- ranih skladiščih, ki so pri nas na dovolj velikih žagarskih obratih, odpade mnogo lubja, in sicer ok. 10 °/o od količine lesa. Lubje je tam v napoto in ga je treba odstr~njevati. Zato obstaja vprašanje, kako bi ga lahko racionalno uporabili. Znanih je več načinov uporabe lubja, npr.: za brikete pri kurjavi, za kurjenje v pečeh na industrijski pogon in za sušilnice, za kompostiranje - gnojenje in za izdelavo ivernih plošč. Pri vseh načinih pa je še vedno problem, kdaj in kje je pri dosedanjem postopku uporaba lubja, v razmerah kot so pri nas, ne le teh- nično izvedljiva, ampak tudi ekonomična, to je, da krije proizvodne stroške. Za neposredno ogrevanje je lubje prevlažno, težko gori in malo izda. V in- dustrijskih pečeh je potrebno predhodno mletje in predsušenje lubja pa tudi čiščenje dima. Lubje ima odlične sestavine za gnojenje, toda treba ga je poprej kompostirati in mu dodati manjkajoče dušične snovi . Z lubjem lahko vsaj de- loma nadomestimo lesno iverje, posebno pri ploščah za izolacijske namene, toda pri tem zahteva ustrezen postopek, ki zagotavlja ekonomičnost. Možnosti moramo vsaj orientacijsko poznati, da bi mogli v danih razmerah presoditi , kaj pride kot najracionalnejše v poštev. Temu cilju je namenjen tudi ta članek. Z nadaljnjimi raziskavami iščejo v mnogih deželah izboljšave oziroma racio- nalnejše postopke. Ob vse večjem pomanjkanju različnih surovin in ob občutni dražitvi toplotnih virov je pričakovati, da bo lubje, ki naštete potrebe lahko nadomesti, prišlo do večje veljave, da bo njegova uporaba ekonomična tudi v naših razmerah. Zaenkrat je pri nas še najbolj racionalna uporaba lubja za pogonsko peč žagarskega obrata, pri katerem je skladišče lesa s strojnim lupljen jem. Literatura 1. Bender, F. : Chemische Venvertung, Gerbstoffgewinnung, Faserstoffe, Brennstoff, HZB (Holz-zentralblatt) 95/1969. 2. Bittner, A ., Schneider, A.: Wertvol!er Humus aus Rinde, HZB 73-74/1975. 3. Brinkmann, E.: Die Verwendung von Rinde zur Herstellung von Platten, HZB 68/1975. 4. Fecht, P.: Holz als Brennstoff wieder interessant, HZB 75/1975. 5. Fronius, K.: Was kostet die maschine!Ie Werkscntrindung, HZB 118/1970. 6. Fronius, K.: Wirtschaftlichkeit der Rindenverbrennung, HZB 46/1973. 7. Giinther, W.: Eine Moglichkeit der Rindenbeseitigung, Allg. FZS. 48/1971. S. Himmelmann, F. : Die Rindenverbrennung und ihre Probleme, HZB 46/1971. 9. Knigge, W., Schulz, H. : Grundriss der Forstbenutzung, Hamburg 1966. 10. Konigsbrunn, H.: Kompostierung von Schalrlnde, Holzkurier 36/1972. 303 11. Kraftbauer, A .: Was soli bzw. was konntc mit dem Rindenanfall bei zentraler Entrindung geschehen, Intern. Holzmarkt 23/1970. 12. Pečnik, F. : Mehanizirana skladišča oblovine, Gozd. vest. 1/1975. 13. Posch, H.: Die Rindenverbrennung, Allg. Fz. 11/1974. 14. Pesta!, E.: Wege zur Selbstversorgung, Holzkurier 2/1974. 15. Pesta!, E.: Ein Schritt zum geschlossenen Nahrstoffkreislauf, Holzkurier 21/1974. 16. Pesta!, E. : Technische und wirtschaftli che Aspekte der mechanischen Entastung und Entrindung, Allg. FZ. 11 / 1975. 17. Schneider, A ., Bau ms, M.: Wohin mit der Rinde, Stuttgart, 1970. 18. Roten, H .: Hespa-Sage, Wiesenau, Fliessbandarbeit vom Forst bis zum Brett, Holzkurier 51-52/1972. 19. Solbraa, K. : Fresh and Composted Bark as Soil Conditioner and Composting Bark, Norsk Skogind. 11/1967. 20. štejula, D.: čiščenje dimnih plinov pri kotlovnih napravah v lesni industriji Les 1-2/1976. 21. Touzet, G.: Herstellen und Yerwenden von Rindenkompost, Forstarchiv 11/1970. 22. Turk, Z., LipoglavJek, M.: Volumni in težinski delež lubja glede na premer deblo- vine jelke, smreke in bukve v nekaterih območjih Slovenije, Ljubljana, 1972. 23. Turk, Z.: Mehanizirana obdelava oblovine iglavcev in njena ekonomičnost, Ljub- ljana, 1974. 24. Turk, Z.: Mehanizirana skladišča lesa, Gozd. vestnik 6/1975. 25. Weber, G.: Bine Moglichkeit der Rindenbeseitigung, Allg. FZS. 48/1971. 26. Znaimer, F.: Mogliche Fehlerquellen bei der Rindenkompostierung, HZB 95/1969. 27. Anonymus: Rindenverwertung fiir Spanplatten, HZB 5/ 1971. 28. Anonymus: Verbrennung der Rinde, Holzkurier 36/1972. 29. Anonymus: Zur Rentabilitat der Rindenverbrennung, Holzkurier 46/1973. 30. Anonymus: Polen verarbeiten Baumrinde - Abfalle jetzt zu wertvollem Platten- material, Waldarbeit 10/1974. 31. Anonymus: Rindenverbrennung im Sagewerk. Eine Reesanlage in Bewahrung, Holz- kurier 25/1974, Gozd. vestnik 10/ 1975. DIE ART UND WIRTSCHAFTLICHKEIT DER VERWENDUNG VON FICHTEN UND T ANNENRINDE Zusammenfassung Bei der maschinellen Entrindung des Fichten- Tanncn- Rundholzes auf den Holzhofen, die sich bei uns bei geni.igend grossen Sagebetrieben befinden, haufen sich grosse Mengen von Rinde an und zwar rund W % der Holzmasse. Die Rinde ist dabei im Wege und muss entfernt werden. Dabei ergibt sich die Frage, wie und wann man die Rinde wirtschaftlich verwenden konnte. Es sind mehrere Yerwendungsarten der Rinde bekannt und zwar haupt- sachlich: fiir Briketten fur die Feuerung, zum Heizen der Heizofen in Jndustriebetrieben und fUr Holztrockenkammern, zur Kompostierung fiir Di.ingung sowie fur die Spannplatten- verwendung. Bei allen erwahnten Verwendungsarten besteht aber noch immer das Problem, wann und wie hei den bisherigen Verfahren ·die einzelne Verwendung in unseren Verhalt- nissen nicht nur technisch durchflihrbar, sonder auch wirtschaftlich ist, dass heisst, dass sie die Erzeugungskosten deckt. Fi.ir direkte Feuerung ist die Rinde Zil nass, brennt sehr schlecht und leistet wenig. Bei den Betriebsheizofen ist vorangehendes Mahlen und Yortroc:kung der Rinde, wie meistens auch die Reinigung des Rauches notwendig. Die Rinde besitzt vorzi.igliche Bestandteile fi.ir Di.ingung, muss aber vorangehend mit dem Zusatz von fehlenden Stickstoffmaterien kom- postiert werden. Die Rinde kano wenigstens teilweise Holzspanne fiir Spannplatten ersetzen, besonders fUr lsolierungszwecke, erfordert aber ein entsprechendes Erzeugungsverfahren um die Wirtschaftlichkeit zu befriedigen. Diese Moglichkeiten rnuss man wenigstens orientationsmassig kennen um bei den gege- benen Verhaltnissen beurleilen zu konnen, was atn rationellsten in Betracht kommt. Zu diesem Zwecke dient auch dieser Beitrag. Mit weiteren Untersuchungen, in vielen Uindern, werdeu Verbesserungen bzw. wirt- schaftlichere Yerfahren verfolgt. Bei immer grosserem Mangel an Rohstoffen und bei empfindlichcr Yerteuerung der W~irmeenergie ist zu erwarten, dass die Rinde, die diese Bedlirfnisse ersetzen kann, mit der Zeit einen wertvollen Rohstoff und Ersatz ergeben wird, deren Yerwendung auch in unseren Yerhaltnissen wirtschaftlich werden wird . Fur jetzt scheint bei uns die Verwendung der Rinde als Heizmaterial fur den Heizofen des Sagebetriebes an dem betreffenden Holzhof am wirtschaftlichsten zu sein. 304 UDK 634 .0. L 76.1. (.Maclura pomifera) Maklura - Maclura pomifera Schn. (Maclura aurantiaca Nutt., Taxylon pomiferum Raf.) dr. Richard Er ker (Ljubljana)'" Er ker, R.: Maklura - Maclura pomifera Schn. Gozdarski vestnik, 34, 1976, 7-8. str. 305-311. V sloven- ščini. Avtor obravnava area!, ekološke in biološke lastnosti maklure (Maclura pomi/era Schn.). Er ker, R.: Maklura - Maclura pomifera Schn. Gozdarski vestnik, 34, 1976, 7-8. pag. 305-311 . In Slovene. The Author beals with the occurrens and the ecological and biological caracteristics of Makfura pomifera Schn. Der Autor besprichl im Aufsatze die Vorkommen und die ecologische und biologische Merkmale von Maclnra po- mi/era S c/111. V Sloveniji gojijo v nekaterih parkih in vrtovih okrasno rastlino, ki se odlikuje po zelo lepih, rumenih plodovih, podobnim pomarančam, in slikovitem zlato ru- menem listju v jeseni. Zelo razširjena je tudi v živih mejah (živicah) . Ta rastlina, imenovana maklura, je tujka (cksota), doma v Severni Ameriki. Maclura Nutt. je rod listavcev iz družine murvovk - Moraceae, reda Urti- cales, podrazreda brezvcnčnic - Monochlamydeae, razreda dvokaličnic - Dico- tyledoneae, poddebla kritosemenk - Angiospermae in debla semenk -Sperma- tophyta. Rod l\1aclura ima samo eno vrsto. Ime je dobila po severnoameriškem priro- doznancu W. Maclurju v prvi polovici preteklega stoletja (Jovaoovic 5). Po Schencku (1.5) je maklura razširjena zahodno od reke Mississippi v ameri- ških državah Arkansas, Louisiana, Texas, Oklahoma in Kansas (Sl. 1). Od tod se je razširi la sredi prejšnjega stoletja v vse države ZDA in celo v južno Kanado (Ontario) . Maklura raste na jugovzhodnem robu ameriških prerij , in to deloma v čistih deloma v mešanih sestojih z nekaterimi vrstami hrastov ( Quercus sp.) in brin ja ( J uniperus sp.). V Evropo so jo prinesli leta 181.8 (Stefanovic 16). V domovini zraste maklura do 20m visoko in doseže debelina 50-80 cm (Schenck 15). Lubje je temno rumeno, v starosti rnxežasto razpokana. Mladike so tanke, cikcakaste (vijuge), rumeno sive ali zeleno sive, trnaste. Trni so kratki, ravni ali nekoliko zaviti, na vrhu rjavi~ spiralasto nameščeni na mladikah. Popki so drobni, okroglasti ali oval ni, sivo rjavi (Fukarek 4 ). Listi so premenjalni, jajčasti, 7-12 cm dolgi, 2,5-5 cm široki, pri dnu klinasti ali srčasti, na vrhu zašiljeni, celorobi, zgoraj temno zeleni, goli, spodaj svetlo zeleni in ob žilah dla- kavi. V jeseni postanejo zlato rumeni. Cvetovi se pojavijo istočasno z listi ter so dvodomni, nimajo venčnih listov, čaša pa je četverokrpasta. Prašni cveti * Dr. R. E., Univerza, Biotehniška fakulteta, Gozdarski oddelek, 61000 Ljubljana YU . 305 Post;~ja Nadmorska ~išina v m Oswcgo 270 M CO: E:G Drža va ·..:;.o,t. ~~ 39 K:1ns:Js Tabela l. Srednje mesečne temperature in padavine, srednje letne temperafure in padavine, absolutni letni maksimumi in minimumi, zadnje pomladanske in prve jesenske pozebe pri meteoroloških postajah v arealu Mac/ura pomi/era Schn. (po Schenku 15) ...; e«< CJlc ]~ ';jOj ... c Cl>·- 0 ~N o~ 37" 1100° 46' 02' . -ci v; ~ E - ~ ~ ~ c: ~~~ r~.:... T p 2,1 43 Mc> ec IH Im l•v 1 v 1 VI 1 vn 1 vm l•x 1 x 1 xr 1 xn 2,4 s. Vl ... Q) c. ...... 24/10. -------1--1 l--l--l---l--l--l--l--l--l--l--l--l--1--l--1--1---·---·---·---·--- Sedan 254 39 Kansas 37" lJ')' 96° 0\1' T p 1,0 36 2.7 38 8,9 1 J:.l,lll 19 .0 1 23.8 1 26.5 26.4 21,1) 15.5 61 Y4 127 132 94 89 104 76 8.9 46 2.0 38 14,2 935 44,4 -Jl, l 1 J214. 22/ 10. -------1--1 1 1--1---l--l--l--l--l--1--l--l--l--1--l--•--•---'---•---•---•--- Hu ga HU 40 O k la homa 34° (l()' 95° 30' T p 6.3 84 8.7 1 lU 1 17.61 21.5 1 25.9 1 27,9 1 27.9 1 24.3 18,3 12,5 61 89 119 157 102 1:<9 86 86 109 71 7.3 84 17,5 1137 42.8 -19,4 1 24(.\, 6/11. -------1--1 1--l--1---1--l--l--l--l--1--l--l--l--l--1--l--1---'---l---·---·--- Kemp 170 <10 Oklahoma :nu 45' %• 21' T p 6.2 53 5,6 1 12,9 1 IR.4 1 22,8 1 26.7 1 28,4 31.2 25,U 17,8 11.2 51 ll2 81 117 109 140 53 53 41 51 7.3 4fi 17,8 YIO -------1--1 l--1--1---1--1--l--l--l--l--l--l--l--l--1--l--1---'---·---·---·--- Clarksville 134 44 Texas 3.1" 37' 95" 02' T p 6.9 99 9.81 14,0 1 18,0 1 22.3 1 26,6 1 2B,6 1 28.5 1 25,4 11\1 ,1 1 13,3 1 7,9 91 104 145 142 112 102 '76 79 86 74 114 18.4 1224 -------1--1 1--1--1---1--1--l--l--l--l--l--l--l--l--l--l--l---·---·---·---·--- Denison 167 44 Texas 33" 4.5' 96" T 5,9 Y,O 13.2 .18,2 22,0 25.8 27.H 27,2 23.1 18,0 10,3 7,0 1 L7,3 Hot Spring.s 183 _J2_' ___ r ___ s6_) __ 59 ___ 6_1 _1_1 4 ___ I_I7 ___ s_1 ___ 8_9 ___ s_I ___ 6_3 ___ 9_' ___ fi_1 ___ 6_6 ___ 9_3_()_~----~----·~----~---- ------1--1 1 ~ci; 1 b~~ --~- fi! _8_9~_ 1ii~ \75~ 2~~i ~\~ 2(o~ 27.)~ 248~ 178~ 11\1~ ~ii 1 lj53 43.3 - 24,4 114. JJII. T 1 5,4 7.1 11.9 17 .U 21.0 25.4 27.2 26,7 23.5 17,6 11,2 6 ,71 16,7 1 4') ') 1 _ 24 4 1 18 3 47 A rkans<~s Little Rock: 169 47 Arkansu:; 34° 44' 92" 16' P 122 97 114 130 124 97 86 94 76 W 104 104 1217 -·- ' 1 • 14/ ll. 1 1--1 1--1---1--1--1--l--1--1--1--o--·-- Mena 338 47 Arkansas 34" 34' 94" 13' T p 5.1 99 5.9 97 42,8 -26,1 1 2813. 71! l. 6.7111.31 16.41 20,3124.7 126.6126.5 123,3 17,1 11,2 81 117 ' 147 1fi2 124 102 109 97 94 89 16,3 IJ IS 1 1--1 l--1--1---1--1--1--1--1--1--1--1--1--1--1--1--1---·---·---·---·--- Mount Nebo 533 47 Arkansas 35' 14' 93" 141 T p 3,5 86 3,7 1 10,5 1 15.0 119~4-1 23.1 1 24,5 1 24.9 1 22.0 15,1) 10.0 86 122 102 173 91 112 86 84 (.9 81 4.5 91 14,8 1183 36,1 -28,\1 1 280. 6/1 l. 1 1--1 l--1--1---1--1--1--1--1--1--1--1--1--1--1--1--1---·---·---·---·--- Conway 93 48 Arkansas 35° 05' 92° 25' T p 5.4 112 6.7 91 12.1 ] 14 16.6 124 21.0 127 25 .6 102 27,() S6 27,4 86 23.7 !;6 17,5 1 10,9 1 S.R 74 99 104 16,7 1205 45,5 -26, l 1 26/3. 2/11. 1 1--1 l--1--1---1--l--l--1--1--1--1--1----1--1--1--1--1---'---·---·---·--- Ncwport 70 48 Arkansas 35° 36' 9!0 15' T p 4.0 124 5,3 1 11.4 1 16.61 21.1 1 25.4 1 27.3 1 26.7 1 23.3 1 16.6 10,5 1 5.7 91 119 127 112 99 79 89 ')] 74 104 104 16.2 12l3 44,5 -25,5 1 26/3. 28110. 1 1 1 1--1--1---1--1--1--1--1--1--1--1--1--l--1--1--1---1---1---·---·--- Pocahontas 91 4!) Ar kansas 36'' 1 90'' 18' 591 T p 3.5 114 5.1 1 10,71 15.'71 20,2 1 24.7 26.S 1 26.3 1 23.0 116.4 10,4 84 117 127 124 R6 1()7 119 91 B4 91 4.5 94 15,(i 1238 -------1 1 l--1--1---1--1--1--1--1--l--1--1--1--1--1--1--1---'---1---·---·--- Rusell vi lle 106 Shrcvcpon 76 4& 46 Arkansas 3)0 ]()' 93" 08' T p 4.2 E6 4.41 11,31 16.1 1 20.9 1 25 . ~ 1 27.3 1 26.6 1 23.0 1 15.9 1 9 .9 S4 124 102 142 104 109 86 102 71 102 4.7 76 15,8 11!)!l 1 l--l--l---l--l--1--1--1--1--1--1--1--1--1--1--1---1---1---·---·--- Lcu:si;~n:l 32" 31' 93" 451 T p S.41 10.4 1 14.71 18,91 22,9 1 26.8 1 28.3 1 28.0 1 25,0 119,2 1 0.4 102 f.9 107 119 197 86 S6 63 79 74 91 9.5 114 18,R 1117 43,3 1 :20,6 6/3. 1211 t. Drevo maklure sestavljajo okrogle ali podolgovate viseče grozde na kratkih mladikah. Pestični cveti rastejo v gostih, okroglastih glavicah v pazduhah listov. Plod je rumeno zelen ali motna zelen, bradavičast, okrogel, 5-13 cm debel, podoben pomaranči, se- stavljen je iz številnih majhnih, podolgovatih, zraslih koščičastih plodičev. Seme je okoli l cm dolgo (Schenck 15). Razen opisane vrste je znana varieteta (različek) brez trnov: Maclura pomifera var . i.nermis Sc/uz. (Maclura aurantiaca var. inermis Andre). V naravnem arealu maklure je podnebje znatno toplejše kot pri nas, kar je razvidno tudi iz tabele J. V tej so prikazani podatki za srednje mesečne tempera- ture in padavine, srednje letne temperature in padavine, absolutne letne maksimu- me in minimumc, zadnje pomladanske in prve jesenske pozebe pri 15 meteoro- loških postajah . Iz navedenih podatkov sledi, da se gibljejo srednje letne tempe- rature od 14,2° do 18,80 C, da znašajo srednje januarske temperature od 1,0° do 8,4° C, srednje julijske od 24,50 do 28,6° C. Absolutni letni maksimum znaša 45,5° C, a absolutni Jetni minimum -34,4° C. Zadnje pomladanske pozebe se po- javljajo od marca do aprila, prve jesenske pa oktobra in novembra. Srednje letne padavine nihajo od 910 mm pri postaji Kemp, država Oklahoma, do 1353 mm pri postaji Hot Springs v državi Arkansas; poprečno znašajo 1145 mm. 307 Cvetovi na Mac/uri pomi/eri Maklurin plod Stika 2 predstavlja klimadiagram po Walterju za meteorološko postajo z naj- nižjimi poprečnimi, s1ika 3 pa z najvišjimi poprečnimi temperaturami v naravnem arealu maklure. Po mnenju mnogih avtorjev (J ovnnovič 5, Kri.issmann 7, Mayr 10, Petračič 1.1, Petrovič 12, Schenck 15, Stefanovic 16) raste mak1ura tudi na slabših tleh, toda v drevo se razvije samo na najboljših tleh. Maklura rabi dosti svetlobe za uspešno rast (Mayr 10, Petračic 11). Na pozebo je maklura občutljiva (Fukarek 4, Kriissmann 7, Mayr 1 O, Petra- čic l L, Stefanovič 16), zato jo je mogoče uspešno gojiti samo v toplejših predelih 308 - -~· 0': c r'):__c · -- ~~-. -~:_<· ·~--..................... _·-·-·-·-·-·~·-·-·-~--.J~. N A Sl. l. \ D \ \ "..· "-.. ....... "_ zaliv)~ PRIRODNI AREAL MAKLURE IMACLUR4 POMirERfl SCHN PO SCHENCKU 15) Po Jovanovicu (5) je maklura zelo odporna proti suši. Zaradi tega dobro uspeva tudi na gibljivih peskih. V bJi~ini Subotice je nasad maklure, kjer so 48 let stara drevesa debela od 14 do 30 cm v prsni višini , visoka pa od 10 do 18m (Petrovic 12). Po Kri.issmanm1 (7) lahko razmnožujemo makluro s semeni, s podtaknjenci in s koreninskimi deli (grebcnicami). Seme shranimo v suhem prostoru ter ga po- sejemo spomladi v ra~tlinjaku. Petrovic (12) navaja, da je treba plod po mnenju nekaterih naših drevesni- čarjev zmečkati ter seme ločiti od mesnatega dela z izpiranjem z vodo. Po izkuš- njah drugih pa je bolje, da plod zdrobimo, ga pustimo stati nekoliko dni in nato seme z mesom vred posejcmo. Tako pripravljeno seme baje ne preleži, medtem ko v prvem primeru temu podleže del semena. Podtaknjence uporabljamo zgodaj poleti. Najobičajnejši način razmnoževanja je s koreninskimi deli . Te narežemo v decembru ter jih damo v zaboje. Po Schencku (15) je indijansko pleme Osage uporabljalo makluro za loke. Prvim naseljencem južnoameriških prerij je maklura dajala kolarski les, drogove, držaje za sekire in pipe. Ko so gradili prek prerij železnico so iz maklure izdelo- vali železniške pragove in brzojavne drogove. Uporabljali so jo tudi pri gradnji mostov in tlakovanju cest. Razen v te namene so makluro uporabljali jn jo še danes rabijo za žive meje. 309 Sedan (254m) 100 80 60 40 20 Sl. 2. Klimadjagram po Walterju za postajo Sedan Les je zelo obstojen, a se težko obdeluje. Specifična teža svežega Jesa je 0,99, ana zraku sušenega 0,89. V odnosu na hrastovino (dob- Quercus robur L.) je 100 O/o, znaša čvrstost na zavijanje 158 O/o, čvrstost na pritisk 165 O/o , trdota 198 °/o in elastičnost 101 °/0. V Sloveniji gojijo makluro predvsem v živih mejah. Lepa ženska drevesa, ki že obrodijo, pa rastejo predvsem na Stajerskcm (Ormož) in Dolenjskem (Novo mesto). Shreveport (76m) 10 18 B° C 1117mm 2 00 100 Ili) 60 4 0 310 Sl. 3. Klimadiagram po Walterju za postajo Shrc- veport Literatura l . Anic, M .: Dendrologija, šumarski priručnik I, Zagreb 1946. 2. Brinar, M.: Gozdarski slovar, Ljubljana 1970. 3. Erker, R. : Opis gozdnega drevja jo grmovja (Dendrologija), Ljublj>ljubitelje« gora in narave. Nesreče pri gozdnem delu v Sloveniji število nesreč upada, resnost nesreč pa stagnira (število bolniških dni po nesreči). Narašča število nesreč na poti (podatki za te vrste nesreč niso zanesljivi - so sum- ljivi). Letos so bile že štiri smrtne nesreče pri gozdnem delu. Kočevsld DIT na E 6 Gozdarji kočevskega društva inženirjev in tehnikov so priredili za svoje člane in njihove družine izlet po delu E6-YU, ki pripada njihovemu gozdnemu gospo- darstvu oziroma obratu Velike Lašče. Prehodili so in ocenili pot med Turjakom in Mačkovcem kot zelo lepo in zanimivo. UDK 634.0.231 Naravno pomlajevan]e gozda (Knjiga referatov z zasedanja IUFRO v lsianbulu septembra 1975) Zasedanje Oddet"k<~ l Mednarodne zveze gozdarskih raziskovalnih ustanov (lUFRO), ki raziskuje probleme okolja in gojenja gozdov, je bilo posvečeno naravnemu pomlajevanju gozda. če želimo ohraniti gozd kot stabilen naravni ekosistem, tako je bilo rečeno na zasedanju, je treba ohraniti kar se da velik delež. 1wravnega pomlajevanja. Naravno pomlajevanje nam še naprej zagotavlja, da bomo ohranili dragocene avtohtone vrste, ki so danim razmeram najbolj prila- gojene. Pri naravnem pomlajevanju nastanejo raznoliki in mešani gozdovi, kar najbolj zdrav"i in stabilni, ki v največji meri ustrezajo varova!nim in socialnim nalogam. Naravno pomlajevanje je pogosto najcenejše in ni pomembno samo za naše gozdove ampak tudi za različne tipe gozdov na vsem našem planetu. To se je lepo pokazalo tudi na tem zasedanju Mednarodne zveze, kjer so bili obravnavani problemi nordijskih gozdov, gozdov zmernega podnebnega pasu, gorskih gozdov, subtropskih in tropskih deževnih gozdov. Naj navedem nekaj zaniniivejših ugo- tovitev iz knjige referatov s tega zaseclania. Gozdnogospodarske razmere in naravno pondajeYanje v Turčiji Turški predstavnik prof. F. SaatGioglu je v svojih dveh referatih predstavil gozdnogospodarske razmere in možnosti naravnega pomlajevanja gozda v Turčiji , Gozdovi pokrivajo samo eno četrtino dežele in šc ti so močno opustošeni. Velik problem je paša, posebno kozja, slaba zasedenost gozdarske službe, pomanjknnje cest. Klimatske in rastiščne razmere so na ozemlju Turčije zelo raznolike. Od iglavcev so pomembni bori, posebno brucijski bor (P. brutia), ki zavzema velike površine v mediteranskih področjih. Raste še rdeči bor ( P. si!veslris), črni bor (P. nigra) in pinija (P. pinea). Zanimive so razne vrste jelk, ki jih dobimo ponekod v gorovju ( A bies nordmanniana, A . bornmul!eriana, A. equi-trojani, A. cilicica). Potem zasledimo še smreko (Picea orienta/is) in razne vrste brinja (Juniperus). Za višje lege mediteranskega območja je zelo pomembna libanonska cedra (Cedrus libani). Od listavcev dobimo najrazličnejše vrste hrasta (Quercus) in tudi bukev ( Fagus orienlalis). čeprav so turški gozdovi degradirani, so ohrani lj naravni sestav drevesnih vrst. Avtor podrobno opisuje možnosti za naravno pomlajevanje. in dosedanje izkušnje z njim v raznih področjih Turčije. Tako je ugotoviJ, da turško gozdarstvo zaenkrat še nima tradicije in izkušenj, da mora obvladati dosti težje probleme kot npr. razvito srednjeevropsko gozdarstvo . 325 V posebnem referatu je turški predstavnik obravnaval prohleme naravnega po- mlajevanja v mediteranskem območju Turčije, ki obsega četrtino celotne države. Suha, vroča poletja zelo otežujejo pomlajevanje. Za razvoj podmladka je primerno le kratko pomladansko obdobje, ko zima naglo preide v poletje. V teh razmerah se dobro obnese brucijski bor s svojim kserofitnirn značajem, pa pinija, cipresa, razne vrste hrasta itd . V legah nad 1 000 m so razmere nekoliko ugodnejše, poletna suša se začne nekoliko kasneje. Med drugim najdemo tod libanonsko cedro, razne vrste jelk itd. V glavnem je problem mediteranskega področja velika sušnost. Drevje in tudi podmladek se mora preživljati tako rekoč le z zimsko vlago. Skrbno gospo- darjenje je zato še bolj potrebno. Koristila bi odprava ali vsaj omejitev kozje paše. Naravno pomlajevanje v sodobnem gozdarstvu Naš zastopnik prof. Mlinšek je opozoril na kritičen položaj v današnjem goz- darstvu, ki se rado vrti v začaranem krogu: sajenje -gnojenje - kemična zaščita rastlin - izginjanje naravne rodovitnosti tal - veliki stroški za varstvo gozda in za vzdrževanje rodovjtnosti tal. Po njegovem je gozdarstvo zašlo v neko splošno galopiranje, v katerem naravno pomlajevanje, ki zahteva svoj čas in gozdnogojit- veno prizadevanje, ni več zanimivo. Toda gozd brez naravnega pomlajevanja ni naravni ekosistem, ampak nestabilna umetna tvorba. Raziskave pomlajevanja naj bi se zato ne omejile samo na pomlajevanje nekaj drevesnih vrst, ampak na obnovo gozda v celoti, z vso njegovo floro in favno. Tudi delež pomlajevalnih površin ne bi smel biti prevelik, in sicer zaradi ekoloških in gospodarskih problemov, ki lahko pri tem nastanejo. Naravno pomlajevanje zahteva dobro poznavanje gozda in je obenem vzgojno sredstvo za zaposlene v gozdu. Umetno pomlajevanje ni nobena konkurenca naravnemu pomlajevanju, ampak ga mora primerno dopolnjevati. Ne bojmo se, da bi naravno pomlajevanje ogrozilo drevesničarsko proizvodnjo, po- trebe po sadikah so vedno večje. številčnost divjadi in pomlajevanje gozda Erwin Konig z gozdne raziskovalne ustanove Baden-Wi.irttemberg je obravnaval vpliv prevelike številčnosti divjadi na naravno pomlajevanje. O teh njegovih razis- kavah je poročal tudi Gozdarski vestnik 1976, št. 4, s . .166. Avtorjeve raziskave se nanašajo na mešane gozdove v jugozahodni Nemčiji in veljajo tudi za naše razmere. Uporabil je primerjanje podmladka na ograjenih in neograjenih površinah. Ugo- tovil je dober razvoj mešanega mladja na ograjenih površinah in na drugi strani oviran ali onemogočen razvoj mladja ter izginjanje ekološko in gospodarsko najbolj zanimivih vrst na neograjenih površinah. Kemična zaščita posameznih dreves, kot so razni premazi, se je pokazala kot neucinkovjta. Vzrok za stalno zmanjševanje deleža jelke v evropskih gozdovih pa vidi avtor v nezdravih razmerah lovnega gospodarjenja. Edina rešitev iz kritičnega položaja bi bilo zmanjšanje števila divjadi na naravno mero. Obseg škod je treba zasledovati in ugotavljati medsebojno zvezo z znižanjem številčnosti divjadi. 326 Naravno pomlajevanje v enodobnih visokih gozdovih Prof. Schmidt-Vogt iz Frcibuga (jugozahod na Nemčija) je dal pregled raznih oblik pomlajcvalnih sečenj (razni goloseki, robne, oplodne in podobne sečnje). Navedel je tudi izkušnje z njimi. Ugotovil je, da je minil čas toge uporabe teh pomlajevalnih metod. V skladu z danimi naravnimi razmerami in postavljenimi cilji je treba časovno in prostorsko kombinirati različne metode pomlajevanja . Nara\'no pomlajevanje v nordijskih gozdovih Prof. B;!)rset je poročal o problemih naravnega pomlajevanja v nordijskih goz- dovih.Zaradi močno razvite mehanizacije se v njih močno ponuja umetno pomla- jevanje. Toda iz gospodarskih razlogov in iz razlogov ohranitve zdravega okolja ima naravno pomlajevanje še vedno velik pomen. Nekateri gozdovi se celo zelo radi naravno pomlujujejo, kar je treba uporabiti. Stroški pogozdovanja so se v zadnjem času močno povečali. Vedno bolj je cenjen les pionirskih listavcev, kot je breza, trepetlika, jelša. Zato je dobrodošel tak naravni pionirski gozd listavcev, pod katerimi se rada naseli smreka. V višjih legah je gospodarjenje močno eksten- zivno, naravno pomlajevanje je težavnejše, toda še vedno najbolj racionalno. Velik pomen ima naravno pomlajevanje v gozdovih z varovalnim in socialnim namenom. Prof. Heikurainen iz Finske je obravnaval naravno pomlajevanje na močvirnih, barskih tleh, ki so v nordijskem pasu zelo razširjena. Na dreniranih in meliori- ranih barskih tleh je zelo pripravno uporabiti umetno pomlajevanje. Svoj pomen bo naravno pomlajevanje kljub temu obdržalo, ker so veliki stroški s pogozdo- vanjem, pa tudi zaradi ohranitve naravnih, zdravih in odpornih gozdov. Naravno pomlajevanje v srednjeevropskem gozdu Prof. Leibundgut (Svica) je obravnaval pomlajevanje gozda v zmerni klimatski zoni, kamor spada tudi naš srednjeevropski gozd. Naši gozdovi so v primerjavi z enoJičnimi nordijski111i gozdovi zelo raznoliki glede talnih tipov in gozdnih združb . Splošno veljavnih pravil za pomlajevanje gozda ni, treba se je prilagoditi danim razmeram. Znanje gojitelja se mora pokazati v načinu, kako vodi sečnjo, ela bo o pravem času dobil primeren podmladek. Najbolj je primerna takoimeno- vana svobodna tehnika gojenja gozdov, ki mora biti sinteza raznih urejevalnih ) ekonomskih, prirastoslovnih in ekoloških vidikov. Cilj pomlajevanja mora biti v tem, da z minimalnimi stroški pridobimo sestoje za vrednostno proizvodnjo. Dosedanje raziskovanje se je vse preveč ukvarjalo z umetnimi in čistimi gozdovi. Za naravne gozdove pa bi bilo potrebno obdelati še naslednje probleme: vpliv razvoja v mladosti na poznejšo rast drevja; problem alelopatije ; pojav izmene drevesnih vrst; prirastek mase jn vrednosti pri različnih gojitvenih ukrepih; vpliv mešanice drevesnih vrst na trajno biološko stabilnost gozdnih eko- sistemov. 327 Tehnika gojenja gozdov je prevzela nekaj metod iz kmetijstva, nekaj jih je pridobila z lastnimi izkušnjami. Pomlajevanje gozda je še vedno priučena in preizkušena tehnika. Gozdnogojitveno raziskovanje bi moralo nehati s stalnim premlevanjem tehničnih in kratkoročnih problemov in se več ukvarjati z eko- loškimi problemi naravnega gozda. Naravno pomlajevanje v tropskem deževnem gozdu Prof. H. Lamprecht (Gottingen) in prof. H. Finol (Venezuela) sta obravnavala naravno pomlajevanje v tropskem deževnem gozdu. Ti gozdovi se odlikujejo z ne- verjetno bujnostjo in prav tako z veliko občutljivostjo za grobo gospodarjenje. Pri zdajšnji eksploziji prebivalstva jih uničuje požigalno gospodarjenje domačinov (shifting cultivation), ki k.rčijo gozd, da za nekaj let pridobe nekaj poljedelske zemlje. Ker naravna rodovitnost tal hitro propade, vedno znova načenjajo gozd in puščajo za seboj nerodovitno zemljišče. Posledica tega je uničenje gozda na velikih površinah, erozija, uničenje pokrajine, revščina itd. Za trajno gospodarsko izrabo, kot jo razumemo pri nas, je tropski gozd manj primeren. Naravne gozdove zelo radi spreminjajo v nenaravne plantaže. Avtorja zato proučujeta možnost za naravno pomlajevanje v tropskem gozdu, ki naj bi dalo sestoje gospodarsko po- membnih vrst v katerih bo veljalo načelo trajnosti donosov. Za uveljavitev takšnega gospodarjenja bodo potrebni še veliki napori. Naravno pomlajevanje v gorskem gozdu Prof. H. Mayer z Dunaja je razpravljal o naravnem pomlajevanju v gorskem gozdu, ki ima poleg gospodarskih tudi pomembne varovalne funkcije. Za primer je vzel tipično vzhodnoalpsko gozdno združbo smreke (Homogyno-Piceetum myrtilletosum) v legah na 1400 do 1800 m nad morjem. Glavni gojitveni problem v teh gozdovih je zastaranost sestojev skupaj s pomanjkanjem podmladka . Tako grozi tem gozdovom izumiranje in propad njihove varovalne vloge ter s tem povečana nevarnost poplav, erozije, plazov itd. Temeljito je analiziral rastišče, rastlinsko združbo, cilje gospodarjenja s posebnim ozirom na varovalne funkcije gozda, ekologijo pomlajevanja, metode pomlajevanja, pogoje za uspešno pomlaje- vanje. še posebej je navajal potrebo po trajni rešitvi vprašanja divjadi. Naj citiram avtorjeve besede v dobesednem prevodu, v njegovem značilnem slogu: »Z iztrebJjenjem predatorske divjadi, z uvedbo zimskega krmljenja divjadi, s kumulativnim siromašenjem biotopa, z optimalnim gojenjem divjadi, so škode mnogovrstne: objedanje, uničenje stabilizirajočih primešanih drevesnih vrst, škode zaradi lupljenja in s tem trajno zmanjšana stabilnost sestojev, onemogočena je naravna obnova gozda, akutno so ogrožene varovalne funkcije gozda, onemo- gočeno je uspešno pogozdovanje teh vjsokogorskih leg, divjad uničuje naravne rezerva te.« Pomlajevanje v visokogorskem gozdu z gospodarsko in varovalno funkcijo je zelo zahtevno gozdnogojitveno delo. Zahteva dobro poznavanje razvoja v na- ravnem gozdu in dolgoročno predvidevanje razvoja. 328 Zaključki zasedanja V zaključkih zasedanja je rečeno, da naravno pomlajevanje zasluži v bodoč­ nosti več pozornosti. Raziskovanje se mora lotiti vseh problemov, ki so bili naka- zani tudi v referatih . Izrečeno je bilo priporočilo turškemu gozdarstvu, naj v vsej deželi postavi mrežo totalnih gozdnih rezervatov, ki bi rabili za študij osnovnih zakonov naravnega gozda. S tem bi se turško gozdarstvo priključiJo široki mednarodni akciji IUFRO za zaščito takih rezervatov. Poudarjen je bil še pomen znan_ja o naravnem razvoju gozda. V Turčiji so številni ostanki gozdov vsaj deloma pragozdnega značaja; le-ti morajo služiti pri študiju naravnega razvoja gozda. Ker so to zadnji ostanki gozdov na robu evropskega in velikega brezgozdnega azijskega prostora, je njihova zaščita še toliko večjega pomena. Gozdna favna je v Turčiji dobro ohranjena - vključno s predatorskimi vrstami kot so volk, medved, ris in razne ptičje vrste. Te vrste, ki so v Evropi iztrebljene, so znak zdravega, naravnega ekosistema. Iztrebitev teh živali bi pome- nila za deželo nenadomestljivo izgubo. Dobro je še ohranjena ptičja favna, skupno prek 400 različnih vrst. Kljub prizadevanju turških oblasti pa ta ptičja favna naglo propada. Temu ni krivo pospeševanje kmetijstva , ampak neurejen lovski turizem, zbiranje jajc, trofej itd. S tem roparskim odnosom so prizadete najbolj redke vrste , korist od tega pa ima le majhno število tujcev. če se bo tak razvoj nadaljeval še v bodoče, bodo mnoge vrste gotovo kmalu izginile. dr. Marjan Zupančič ·----------·- ------ - ----- OBVESTILO BRALCEM čeprav v poletnih mesecih več razmišljamo o hladni senci in o osve- žujočem kopanju pa vendarle naši gozdarji niso mirovali. Niso sicer toliko razmišljali, veliko pa so se družili, sestajali in si pripovedovali svoje iz- izkušnje. Zato je tudi ta številka bolj ••poletno lahko-tna«, toda zanimiva. Izdali smo jo 15 dni prej kot običajno, zaradi obvestila o predavanjih, ki bodo že takoj po 1 O. oktobru. Naj tu še enkrat opozorimo nanje! V številki 7-8 GV se nam je vrinila neljuba pomota. Avtor uvodnega sestavka Gozdnogojitvene, biološke in ekološke možnosti za povečanje odvišne vode iz gozda, JORG BARNER ni iz Graza kot smo zapisali, ampak iz Freiburga i. Br., ZR Nemčija. Tudi pri našem profesorju ERKERJU smo dodali črko, ki ni potrebna . Njegovo ime ni Richard, ampak preprosto slovensko, Rihard. Naj nam bo oproščeno! Zadnja letošnja številka (10) bo izšla okoli 20. decembra. Urednik 329 Oxf. 971(481 Oslo) XVI. Svetovni kongres Mednarodne zveze gozdarskih raziskovalnih organizacij (IUFRO) v Oslu, junija 1976 IUFRO, edina svetovna organizacija te vrste, prireja vsako peto leto kongres, na katerem se sestanejo raziskovalci s področja gozdarstva in lesarstva z vsega sveta. To pot je bila država gostiteljica Norveška. Njeni gozdarji, gozdarski oddelek agronomske visoke šole in gozdarski inštitut v Oslu, so z državno pomočjo priredili kongres v Oslu. Kongresu so posvetili veliko pozornost. Otvoritve se je udeležil prestolonaslednik Norveške Harald, kongres sam pa je odprl ministrski predsednik Edvard Nordl. V otvoritvenih in plenarnih zasedanjih sta z referati nastopila med drugimi Nobelov nagrajenec M. Borlaug, gozdar, ki je pozneje v raziskovanjih prešel na področje genetike v kmetijstvu, in nam vsem znani Thor Heyerdahl, raziskovalec starih kultur in enkratni »plovec« s Kon Tikijem. Za posebno svečano vzdušje je poskrbela norveška orkestralna glasba in glasba »treh rogov«. S šestnajstim IUFRO kongresom so gozdarji in lesarji ponovno opozorili svet nase in na svojo izredno pomembno aktivnost: pridelovanje lesa, raziskovanje lesa in varstvo naravnega okolja. Norveška si je s to skrbno organizirano prireditvijo utrdiia ugled v svetu in še posebej v Skandinaviji. Ta velika pozornost javnosti in vladnih organov Norveške kongresu, opozarja na izredno zavest in nasploh kulturen odnos do gozdarstva in lesarstva v tej deželi. Kongresa se je udeležilo po nepopolnih podatkih 66 držav z okoli 1100 udeleženci. Jugoslovani smo bili zastopani s 43 udeleženci. Na prvi pogled nekoliko veliko število, ki pa se relativno zmanjša, če upoštevamo naslednje: v IUFRO je včlanje­ n}h 79 držav s ca. 6600 raziskovalci. V tej številki ni zajeta Sovjetska zveza, prav tako članica IUFRO, ki ni prijavila števila svojih raziskovalcev. Jugoslavija je zastopana s 190 raziskovalci in se pojavlja po številu raziskovalcev v svetovnem Zai::etck kongresa JUFRO. kjer so bili tudi najvišji predst saj se gozdarji ukvarjajo z različnimi nalogami, tako da izrazito fundamentalno fizio- loških raziskav, pomembnih za doumevanje rastlinskega sveta, vse do interpretacije fizikalnik fenomenov, npr. radarja itd. Vsi naročeni referati so tiskani v kongresnih gradivih in jih je mogoče dobiti v najkrajšem času v gozdarskih bibliotekah po Jugoslaviji. Nenaročeni referati v kongresnih publikacijah niso tiskani. Mnenja sem, da bi naslove tiskanih refe- ratov za ves kongres objavili v vestniku. Pri netiskanih nenaročenih referatih pride to v poštev le za oddelek gojenje gozdov, ker drugih podatkov nimam. Naša želja je, da bi v naših glasilih objavili nekatere zanimiv~jše generalne referate, ki sem jih komentiral, seveda bo zanje potrebno poiskati dobre prevajalce. 334 Ekskurzije Drugj del kongresa je potekal po strokovnih ekskurzijah. Norvežani so se pri teh sicer dragih ekskurzijah organiza:::ijsko in strokovno ze!o izkazali. Vsaj takšna so poročila tistih udeležencev, ki so bili na posameznih potovanjih. Za obiskovalce, ki so se prvič srečali z gozdovi na visokem severu, so bili splošni in strokovni vtisi verjetno enkratni. Vsak gozdar, ki želi pravilno ceniti lasten gozd, se mora enkrat srečati s problematiko borealnega gozda in ga kritično primerjati z gozdom, ki ga ima doma. Pri tej primerjavi dobimo jugoslovanski gozdarji večvrednostne komplekse, kar se tiče našega naravnega bogastva, in manjvrednostne, kadar gre za naše delovne navade. Predvidenih je bilo vsega skupaj 16 strokovnih ekskurzij. Zaradi visokih stroškov so nekatere odpadle. Ekskurzije so obdelovale predvsem tematiko, ki jo direktno obravnavajo trajne organizacijske enote (divizije) v IUFRO. Razen dveh so vse potekale po južnem delu Norveške, ki kaže vsaj v vzhodnem delu vse karakteristike pravega borealnega gozda. V kolikor lahko kot sodelavec v tej organizaciji ocenim kongres, v toliko lah_ko rečem, da je kongres z razmeroma majhno posadko gozdarjev in lesarjev zelo uspel. Nemajhna zasluga gre za to Norveški in njenim strokovnim kolegom. Ob tem razmišljanju se mi utre misel: mar ne bi bilo prav, da gozdarstvo in lesarstvo Jugoslavije v bližnji perspektivi ponudi prireditev IUFRO kongresa pri nas. Za to je sicer še čas. Naslednji IUFRO kongres bo čez pel let na Japonskem; vendar bi kazalo o tem že zdaj razmišljati, kajti kot dežela na meji severa, juga, vzhoda in zahoda in z lastno družbeno potjo in enkratnimi rastiščnimi fenomeni, ki predstavljajo svet v malem, bi bili za takšen podvig zelo primerni in privlačni. ur. Dušan Mlinšek Dragi bralci! Tistim, ki niste utegnili poravnati naročnine za GV 1976, prilagamo v tej številki položnice. čeprav vemo, da vedno zmanjkuje ča~a za takšne drobnarije prosimo, da nm·oč­ nino poravnate. S tem boste priložili svoj delček k rednemu izhajanju revije. Uredništvo 335 UDK 907.1 Naloge gozdarja pri negi krajine Prostor, v katerem živimo, je iz dneva v dan vse bolj obremenjen. Glavni obremenjevalec je človek, ki s svojimi aktivnostmi najodločilneje posega v krajino. Vemo, da je najracionalnejši pristop k reševanju problemov preventiva. To pomeni predvideti vse možne posledice, ki jih povzroči vsakršno človekovo pose- ganje v prostor, ter onemogočiti vse negativne momente z izključitvijo določene dejavnosti oziroma s spremembo njene vsebine. Moramo priznati, da si marsikje zaradi nepravilne izrabe prostora spodkopujemo tla pod nogami. Mnogo nas je že stalo takšno zdravljenje kvarnih posledic izkoriščanja prostora po človeku. Zato mora biti vključen v reševanje problemov s tega področja prav vsak, saj je vsakdo od nas porabnik krajine; teža odgovornosti pa mora izhajati iz stopnje izkoriščanja in pomembnosti posamezne dejavnosti v določenem prostoru. Kaj pravzaprav pojmujemo pod krajino? Pod krajino pojmujemo obseg prostora, ki ga človek lahko obvlada s čuti in razumom. To je vsota osnovnih prostorskih elementov in posledica aktivnosti vseh dejavnikov žive in nežlve narave. V to vsoto je seveda vključen tudi človek kot najpomembnejši kreator krajine. V prostoru prihaja torej do navzkrižnih reakcij na relaciji človek-narava. Naloga pri negi krajine je, da preprečuje nastajanje konfliktnih situacij. Pri razmišljanju o nalogah pri negi krajine nimamo v mislih naravne krajine, kjer človek ni vključen ali pa samo v malem obsegu, zanima 11as krajina s člo­ vekom, torej kulturna krajina. Kot izhodišče za razmišljanje in nadaljnje ukrepanje pa mora biti opredelitev današnje podobe krajine, nato želene krajine (določena v okviru realnih možnosti), postavljeni morajo biti potrebni ukrepi za dosego le-teh in obstajati mora poraz- delitev nalog med porabniki krajine. Na območju občine Radlje so najmočnejši porabniki krajine: gozdarstvo s 66 0/0 vseh površin, kmetijstvo z 31 °/o vseh površin, industrija in urbana naselja s 3 o;o vseh površin. Iz podatkov je razvidno, da je najmočnejši porabnik prostora gozdarstvo. Tej ugotovitvi pa mora slediti tudi obseg nalog, ki jih ima gozdar v tem prostoru. S formiranjem kmetijske pospeševalne službe pri OK pa so naše pravice in seveda dolžnosti pri kreiranju krajine še večje. Postavljeni smo pred odgovorno nalogo: ohraniti podedovano krajino ter jo v bodoče še intenzivneje negovati. To pomeni, ela smo gozdarji že za v bodoče zadolženi za ohranitev prirodnih gozdov ter za gospodarjenje po sodobnih gojitvenih načelih. V integralni obliki s kmetijstvom pa pomeni, da je naša druga naloga obdržati človeka v tistih delih krajine, kjer so življenjski pogoji surovejši in kjer je potreben večji obseg dela za dosego poprečnega standarda. Gre ZCI hribovske kmetije, ki so neobhodno potreben element kulturne krajine in katerih opuščanje bi pomenilo zgubljeno bitko na relaciji človek-narava-družba. Iz že toliko primerov v Sloveniji, pa tudi na našem ožjem področju, ugotav- ljamo, da opuščanje kmetij negativno vpliva na videz krajine. Tej ugotovitvi pa sledi še naslednja, ki ne zadeva samo neposrednih dejavnikov prostora, temveč tudi široko družbo, da pomeni opuščanje kmetij na našem področju slabitev naših 3~6 meja. To je torej problem širše skupnosti in ljudje, ki delamo v teh krajih, priča­ kujemo moralno in materialno pomoč od nje. V gozdarstvu gradimo na kontinuiteti, naš cilj in obveza je trajnost donosov. Načrtujemo jo in spremljamo s pomočjo kontrolne metode. Ker vemo, da je krajino treba obravnavati tako, da je zagotovljena trajnost uporabe njenih dobrin ter da se negativni momenti v nasprotju z biološkim delom krajine izključujejo, je aplikacija načel kontrolne metode v ravnanju s krajino nadvse primerna. Nega življenjskega prostora na osnovi aplikacije prebiralnega gospodarjenja pa je zago- tovilo za smotrni gospodarski, socialni in kulturni razvoj človeka in družbe. Kot smo že ugotovili, imamo opraviti s solidno dediščino naših prednikov. V svojem prostoru so bili zelo dobri gospodarji in le tu ln tam imamo opravka z invalidnimi ekosistemi. Zapustili so nam prirodne gozdove, slikovite kmetijske površine, arhitektonsko zanimive zgradbe, v katerih je opaziti smisel za posnemanje narave, za skladnost in lepoto. In kakšna je naša žeiena krajina? želimo si ohraniti današnjo podobo krajine (s tetri, da bomo njive spreminjali v travnike) in že preventivno odstranjevali vse možne konflikte v razmerju porabnik-narava. Postavljenemu cilju sledijo ukrepi. Ti so širše družbeni, pri katerih so gozdarji iniciatorji, širše gozdarski in posebni gozdarski pri OK (obratih za kooperacij o). Med prve spada povezovanje vseh porabnikov krajine pri skupnih prizade- vanjih za ohranitev zdravega in lepega okolja. Aplikacija načela prebiralnega gospodarjenja in kontrolne metode v načrto­ vanje in izvajanje del vseh porabnikov prostora. širše gozdarski: V gozdovih gospodariti po že preizkušenih načelih svobodne gojitvene tehnike, katere glavna vsebina je nega. Naravno pomlajevanje vključevati kot vezni člen v obnovi sestojev. Pri izbiri drevesnih vrst upoštevati danost zemljišč. Kjer pride do opuščanja kmetijskih povšin, težiti za prirodno obnovo z upošte- vanjem pionirskih drevcsnih vrst (listje-barvitost, boj proti monokulturam). Zadrževati zaraščanje enklav v gozdovih. Pospeševati redke drevesne vrste, ki so zanimive zaradi estetskega videza m za prehrano divjadi ter ptic. Vzgajati in negovati polnilni sloj, s čimer se veča proizvodnja biomase in daje večje možnosti številnejši populaciji divjadi brez škod. Ohranjati stara in posebno oblikovana drevesa. Pripraviti učne objekte in posebne objekte za. rekreacijo. Pri gradnji komunikacij paziti na videz krajine in ohranjati posebnosti krajine. Obrati za kooperacija pa si morajo prizadevati za racionalno in smotrno upo- rabo kmetijskih površin, kar pomeni preusmeritev v živinorejsko proizvodnjo. Ohranjati avtohtone arhitekture in skladnost barv. Spodbujati k funkcionalni in estetski ureditvi kmečkega dvorišča in okolja kmečkih biš. S tem sestavkom sem hotela opozoriti na širše naloge gozdarja v nekem okolju. To področje dela je še razmeroma mlado, vendar se moramo gozdarji vanj vklju- čiti brez odlašanja, da nas ne bodo prehiteli in izpodrinili pri pomembnih odlo- čitvah gospodarjenja s krajino drugi, manj kvalificirani dejavniki. Tenka Modic, dipl. inž. goz.d . 337 UDK 634.0.174.7 Pseudotsuga Menziesii Mirb.: 23 /24 Nekaj izkušenj praktika o gojenju duglazije O duglaziji je pisal ing. F. Jurhar v Gozdarskem vestniku 1975, št. 6. Tu so podane značilnosti te drevesne vrste in možnosti za njeno vnašanje v naše ra~inere. Duglazija se odlikuje s hitro rastjo, visokim lesnim prirastkom, s kvalifetnim lesom, z močnimi dimenzijami. Glede rastišča je tudi manj zahtevna kot smreka, zelo pomemben je pa izbor pravilne provenience. Prav impozanten je prirastek duglazije. Npr. v Pečovniku pri CeJju je bila J. 1974 podrta 90- letna duglazija, prsnega premera 104 cm, višine 53 m in netto lesne mase 12m3. Za primerjavo je bila podrta enako stara in prav tako dominantna smreka, kjer je prsni premer znašal 49 cm, višina 33 m, lesna masa pa le 3 m3. Znano je, da duglazija prirašča znatno močneje kot naše najbolj produktivne vrste. (čokl, M.: Rast zelene duglazije v Slo- veniji, Zbornik JGLG, Ljubljana 1965). Ker sem se za duglazijo zelo zanimal že od leta 1950, bi želel podati nekaj svojih opažanj, zaključkov in praktičnih napotkov. Nahajališč duglazije je pri nas še malo. Eno tako pomembno nahajališče je celjski (mestni) gozd v Pečovniku pri Celju. Njegova celotna površina je 195,5 ha. Sestavljajo ga gozdne združbe A bieti Fagetum in deloma Luzulo Fagetum; je torej naravni bukov gozd s primesjo jelke. Z golimi sečnjami in s pomočjo pogozdovanja so ga spreminjali v smrekove kulture s primesjo duglazije. To je trajalo od l. 1870 pa do konca zadnje vojne. Vnašanje duglazije se je začelo Celjski (mestni) gozd v Pečovniku pri Celju - pomembno nahajališče duglazije v Sloveniji Foto: V. Berk 338 Odločilna vloga pri čiščenju debel od vej in dos.eganju polnolesnosli vladajočih dreves pripada obvladanemu drcvesnemu ~loju. Folo: A. Juršičeva l. 1883, največkrat kot spopolnjevanje. V času med obema vojnama so sadili duglazijo tudi v večjih skupinah. Največ takih skupinskih kultur je pa nastalo po l. 1950. Večjo ali manjšo udeležbo duglazije najdemo na površini približno 50 ha. Mešanje duglazije in smreke se je obneslo posebno na dobrih rastiščih z obilno robido in malino. Vnašanje duglazije je v Pečovniku posebno vabljivo zaradi praznin, ki jih puščajo pogosti velrolomi in snegolomi posebno v mlajših sestojih. Duglazija s hitro rastjo kmalu izpolni vrzeli. Poseben problem pri duglaziji je čiščenje od vej. Duglazija ima široko razrasle krošnje, je grobovejnata in se težko čisti. Ta problem lahko rešimo le s primcrnim polnilnim slojem, ki preprečuje preveliko vejnatost duglazije. Z ozirom na hitro rast dugla~ije mora biti osnovanje polnilnega sloja pravočasno, tudi nekaj let pred sajenjem duglazije. Tako naj se bodoči polnilni sloj dovolj okrepi. Izbira drevesnih vrst za polnilni sloj ni velika. Njihova rast mora biti dovolj hitra in prenašati morajo zasenčenje. V poštev pride zeleni bor (P. strobus) in še bolj črni bor. Morebitno preraščanje duglazije preprečimo z obglavljanjem in zalamljanjem. Dalje pridejo- v poštev še domači kostanj, siva in črna jelša, gorski javor, lipa, rdeči hrast. Tega je treba posebej zaščititi proti divjadi. Smreka se dobro obnese v polnilnem sloju in tudi kot primes v zgornjem sloju . Za tako sestojno primes so primerni še bukev, beli gaber, rdeči hrast. Za duglazijine sestoje oz. skupine je značilna hitra socialna diferenciacija. Hitro pride do jzločanja zaostalih konkurentov. Da ohranimo polnilni sloj, naj bodo sadilne razdalje med duglazijevimi sadikami najmanj 2m. Najboljši polnilni sloj je naravno smrekovo mladje, v katerega vnesemo duglazijo. V starejših sestojih je treba dobro premisliti, ko odstranjujemo tekmece okrog dominantnih 339 dreves. Tudi obvladana drevesa imajo svojo pomembno vlogo pri čiščenju domi- nantnega drevesa in pri grobo vejnati duglaziji je to posebno važno. Ze v uvodu je bila omenjena primerjava enako stare in enako dominantne duglazije in smreke. Razlika v priraščanju je naravnost ogromna. Smreka je imela v našem primeru kulminacijo tekočega prirastka že pri 50 letih, nakar je ta pri- rastek začel upadati. Nasprotno pa duglazija celo pri 90 letih še ni dosegla kulminacije prirastka. Ta primerjava kaže na sposobnost duglazije za proizvodnjo debelega in kvalitetnega lesa. Nadalje ta primerjava kaže, da je težko gojiti smreko in duglazijo skupaj v posamezni mešanici. Potek rasti je pri teh dveh vrstah preveč različen in zato tudi sečna zrelost. Ce bi gojili in sekali obe vrsti istočasno, bi morali sekati nezrelo duglazijo. Zato naj bo duglazija primešana domačim vrstam predvsem v skupinah velikosti 5 do 50 arov. če med skupinami duglazije posekama domače drevesne vrste, bi morda kazalo te praznine zapolniti z rdečim hrastom. Duglazija je nekoč že bila doma v naših krajih in je po zaslugi ledenih dob izginila. Ponovno vnašanje duglazije, seveda s previdnostjo in pravilno izbiro provenience, pomeni zanimivo obogatitev naših gozdov. Na vsak način zasluži duglazija več pozornosti. Alojz Mušič, višji gozd. tehnik Gozdarski študijski dnevi 1976 Vsakoletni gozdarski študijski dnevi, ki jih letos že devetič pnreJa gozdarski oddelek biotehniške fakultete, so se uveljavili kot najmasovnejša in najbolj učinko­ vita oblika dopolnilnega izobraževanja strokovnih kadrov. Uvedeni so bili z na- menom, da gozdarski izobraženci nenehno dopolnjujejo svoje strokovno znanje. Temu ustrezno je bila vsako leto izbrana študijska tema, ki je bila namenjena, bodisi najnovejšim dosežkom znanosti in tehnologije, ali pa je postavila v ospredje najbolj aktualno problematiko, s katero se gozdarji srečujejo v prasi. Tudi letošnji izbor teme je v skladu s tem načelom. Ta je toliko bolj aktualna, ker je tudi sestavni del akcijskega programa, ki so ga na pobudo republiškega sekretariata za kme- tijstvo, gozdarstvo in prehrano sprejeli in zagotovili svoje sodelovanje pri uresni- čevanju, svet za družbene in ekonomske odnose v kmetijstvu, godarstvu in na vasi pri RK SZDL, republiški odbor sindikata delavcev lesne industrije in goz- darstva Slovenije, zadružna zveza Slovenije, samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije, samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije, gozdarski oddelek BF v Ljubljani in izobraževalna skupnost za 80zdar- stvo v Ljubljani. Glede na družbenopolitično zapletenost gospodarjenja z zasebnimi gozdovi ter na specifične in zahtevne naloge, s katerimi se strokovni kadri srečujejo v skup- nem gospodarjenju z zasebnimi in družbenimi gozdovi, je takšna izbira letošnje izobraževalne teme vsekakor zelo aktualna in upravičena ter skladna z že omenje- nimi motivi in namenom študijskih dnevov. Pričakujemo, da bo posvetovanje, ki je bilo razgibano in bogato, koristilo našim gozdarskim strokovnjakom in organizatorjem pri njihovem delu v kmečkih gozdovih ter spodbudilo vsestranska razmišljanja o še intenzivnejšem vključevanju 340 zasebnih gozdov v skupno gospodarjenje tako z vidika napredka strokovnega ravnanja z njimi kakor tudi z vidika učinkovitega vključevanja te dejavnosti v razvoj naše samoupravne družbe. Kdo so bili predavatelji in o čem so govorili: prof. dr. Iztok WINKLER: Sedanje stanje in temeljni problemi gospodarjenja z zasebnimi gozdovi v SR Sloveniji, prof. dr. Franc GAšPERšič: Proizvodni potencial zasebnih gozdov, možnosti za njegovo izboljšanje in večje izkoriščanje, prof. dr. Amer KRIVEC: Specifične razmere v zasebnem sektorju gozdarstva v Sloveniji in možnosti sodobnega pridobivanja lesa, Metod VIZJAK, dipl. inž. gozd.: Nekateri vidiki orgaoizacije zasebnega sektorja gozdarstva, Branko KORBER, dipl. inž. gozd .: Vloga gozdarstva pri socialistični preobrazbi vasi . Lansko leto smo predavanja v celoti objavili v naši reviji. Letos so se orga- nizatorji odločili, da jih bodo objavili v posebni publikaciji. Izšla je v maju mesecu in jo lahko dobite na gozdarskem oddelku BF, Ljubljana Večna pot. Letošnji domačin, kranjsko gozdo gospodarstvo, je svoje goste sprejelo kot stare znance, prijateljsko. Njim in strokovnim organizatorjem študijskih dnevov, delavcem gozdarskega oddelka BF v Ljubljani za trud in prizadevanje, hvala iz slovenskih gozdov. mk Stališča in naloge ZIT gozdarstva in lesarstva Slovenije v antegracijskih gibanjih v gozdarstvu in lesarstvu Gozdarstvo in lesarstvo sta si prav gotovo zelo blizu, vsaj v nekem delu . Namreč na področju pridobivanja lesa in njegove primarne predelave. čeprav je to blizkost na oko kaj lahko ugotoviti, pa je potrebno opozoriti na posebnost, da povezovanje gozdarstva z lesno industrijo nikjer na svetu ni bogve kako uspelo, čeprav so se okoli tega tudi drugod zelo trudili . Ta ugotovitev velja seveda le za intenzivna nacionalna gozdna gospodarstva. Zelja in poskusov povezovanja teh dveh gospodarskih dejavnosti je tudi pri nas precej, od skromnih do večjih, v vseh povojnih letih. Brez dvoma je gospodarsko povezovanje, če je izpeljano na znanstveni in strokovni osnovi, družbeno in indi- vidualno koristno . Kadar gre za povezovanje, se spominjam Aškerčeve balade Svetopolkova oporoka, v kateri oče uči svoje sinove, kako je posamezna palica slaba in krhka ter da lahko le sveženj palic, povezanih, kljubuje večjim naporom in pritiskom. Gre za prastaro ljudsko modrost, ki velja še danes, tudi za sodobno gospodarsko povezovanje. Naša zveza je ocenila, da so bila integracijska prizadevanja v gozdarstvu in lesarstvu mnogokrat premalo strokovno pripravljena in da so člani zveze pri teh procesih preskopo sodelovali. Manjkalo je znanja in jasnih izhodišč, zato pa pri posameznikih tudi volje in strokovne ter politične prodornosti. Zategadelj je zveza pripravila v maju posvetovanje, ki je poskušalo opredeliti in ovrednotiti dosedanje integrDcijske procese, smeri in oblike v perspektivi ter mesto ZIT OL v teh gibanjih. 341 Predsednik zveze dr. Kovač je v uvodnem referatu tega posvetovanja analitično opredelil pomen integracijskih procesov v našem družbenem in gospodarskem življenju. S politično opredelitvijo so dobila stališča v referatu programsko vsebin8, na posvetovanju pa so dobila tudi programsko verifikacijo. Stališča ZIT GL Slovenije do integracij in do integracijskih gibanj v sloven- skem gozdarstvu in lesarstvu morajo temeljiti na: družbenoekonomski samoupravni stvarnosti in - na strokovno racionalnih izhodiščih in stališčih. Stališča in naloge zveze Zveza podpira vse vrste integracijskih gibanj, ki imajo za cilj povečati in racionalizirati proizvodne in ekonomske učinke vseh udeleženk in ki so v skladu s splošnimi družbenimi interesi. Integracijska gibanja znotraj ekonomskih subjektov je treba v polni meri pod- pirati in jih spodbujati povsod, kjer je to mogoče in smotrno. Horizontalne integracije so koristne in celo nujne, potrebna je le večja stro- kovna pripravljenost, usposobljenost in premišljenost. Vertikalno povezovanje različnih ekonomskih subjektov je smotrno in učinko­ vito tedaj, kadar obstaja jasen proizvodnogospodarski koncept, ki omogoča vsem udeleženkam doseganje boljših in racionalnejših učinkov in kadar je kadrovska zasedba taka, da omogoča realiziranje in vzdrževanje na predvideni in zaželeni ravni. Moramo pospeševati integracijo znanja in razuma v znanstvenoraziskovalnih in vzgojnoizobraževalnih institucijah. Javno in odločno je potrebno povedati svoje stališče do vseh integracijskih procesov posebno v primerih, ko gre za povezovanja, ki niso v interesu vseh udeleženk ali družbe, ki imajo začasen zunanji videz in nobene vsebinske per- spektive. Dosedanji potek integracijskih gibanj v gozdarstvu in lesarstvu ocenjuje zveza kot dokaj neustrezen. Vsi elaborati in pripravljalne ocene za integracijske procese, posebno vertikalne, so proklamirale racionalnost in dvig gospodarnosti poslovanja, pravtako pa garantirati vsem ekonomskim subjektom izboljšanje pootovanja. Rezultati so izredno skromni, tako v ekonomskem, kakor tudi tehnološkem pogledu. Tudi na področju dohodkovnib odnosov so ostali nedorečeni in neopre- deljeni, zato predvsem deklarativni in skromno konkretni. Iz navedenih stališč sledijo naslednje naloge članov ZIT GL: članstvo zveze .se mora aktivno, odgovorno, na osnovi strokovne presoje, vključevati v procese integracije in jih po svojih močeh v vseh pozitivnih primerih tudi samoiniciativno spodbujati. Javno mora nastopati proti vsem nestrokovno, tendenciozno, megalomansko in družbenopolitično nesprejemljivim integracijskim pobudam in procesom. Dajati mora pobudo za objektivne strokovne analize, elaborate in načrte p1i integracijskih procesih in aktivno v njih sodelovati. Po svojih močeh si mora prizadevati, da v spremenjenih integriranih pogojih izpopolnjuje svoje znanje in daje pobude za racionalen in kvaliteten tok in razvoj nalog in smotrov. 342 Povezuje naj svoje znanje in izkušnje v ožjem in širšem prostoru za napredek in razvoj procesov povezovanja in stroke kot celote. Podpirati moramo integracijo znanja in razuma stroke kot temeljno nosilka kvalitetnega razvoja strokovnih kadrov in znanstveno raziskovalnega dela. Spodbujati mora realen in zato objektiven ekonomsko in tehnološko naravnan razvoj integracijskih gibanj, ki bodo omogočila vsem udeleženkam uspešen razvoj v perspektivi, ne pa samo uspehe v lepo napisanih in prikazanih elaboratih. V Bosni in Hercegovini poudarjajo družbeni interes za ohranjanje in razširjanje gozdnih površin mk Skupnost za zaščito in razvijanje človekovega okolja POUNJE, Akademija znanosti in umetnosti SR BiH, Gospodarska zbornica SR BiH in drugi so v juniju tega leta pripravili v Bihacu posvetovanje s temo »Šume unsko-sanske regije«. Posvetovanje pa je po svoji vsebini in pomembnosti prerastlo problematiko citira- nega področja in je dobilo idejni in programski značaj. Poleg gozdarjev so na posvetovanju sodelovali tudi strokovnjaki za zaščito človekovega okolja in številni predstavniki družbenih in političnih organizacij. Dr. Aleš Bebler, predstavnik zveznega sveta za zaščito človekovega okolja, je s svojim uvodom intoniral celotno posvetovanje. Poudaril je pomembnost gozdov - naravnih ekosistemov - pri zaščiti in razvijanju človekovega okolja. V zvezi z razvijanjem aktivnosti pri zaščiti človekovega okolja je pohvalil prizadevanje skupnosti POUNJE, ki je prva take vrste v Jugoslaviji. Aleš Bebler je tudi povedal, da smo do svojega okolja še vedno preveč indolentni. Kako bi si tudi drugače lahko razlagali pojave, da izvajanje zakonskih predpisov in odredb odlagamo in prelagamo. Kot primer takšnega odnosa je na- vedel SR Srbijo, kjer so s posebnim amandmanom odložili izvajanje izredno naprednega zakona o vodah za dve leti. Zakon namreč tretira vode kot element v kompleksu človekovega okolja. Kot spodbuden odnos do teh problemov pa je navedel zakon o investicijski izgradnji v SR Sloveniji, ki vključuje v investicijske kriterije tudi ekološki kriterij. Vsekakor pa se naši ljudje in celotna družba vedno bolj zavedajo pomembnosti nujne zaščite človekovega okolja. Na posvetovanju so s svojimi prispevki sodelovali številni znani gozdarski strokovnjaki. Dr. N. Bojadžic- Značaj i uloga šuma u zaštiti i unapredivanju čovjckove sredine Dr. P. Fukarek: Osnovne prirodne karakteristike i šumska vegetacija Pounja; Dr. N. Bojadžic in sodelavci: Stanje šuma i šumskih zemljišta unsko-sanske regije; Dr. V. Stefanovic: Neke specifičnosti šumske vegetacije kanjona Une; J. Vrljičak, dipl. inž. šum.: Prirodne karakteristike šumsko-privrednog područja dravskog, kao baza za ocjenu značaja i ulage šuma; Dr. Z. Mičevic in sodelavci: šume kao modifikator klime; D. Dretnik, dipl. inž. gozd.: Dosadašnja iskustva u odnosima šumarstvo-čov­ jekova okolina - turizam. 343 Sledila je še vrsta prispevkov, ki so govorili o posameznih vegetacijah, talnih in gospodarskih elementih, ki nastopajo v kompleksu varstva človekovega okolja (gospodarska pomembnost nekaterih gozdnih združb, talne razmere nekaterih področij, lovstvo itd.) Predstavnik republiškega sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo SR BiH S. Butulija je seznanil udeležence posvetovanja o družbenih prizadevanjih za ohranitev in povečanje gozdnih površin v tej republiki. Z zakonom o amortizaciji gozdov je odnos do obnove gozdov precej spremenjen, saj sta pogozdovanje m nega neposredno odvisni od sečnje (oziroma obratno). Druga pomembna akcija, ki spreminja odnos do pogozdovanja krasa, je sprejetje zakona o krasu in oblikovanje interesne skupnosti za pogozdovanje krasa. To pogozdovanje financirajo občine in organizacije združenega dela, ki dajejo 50 Ofo sredstev. Preostalih 50 OJo dajejo republiški finančni viri. Z družbenim dogovorom se je 18 občin dogovorilo, da bodo letno pogozdile najmanj 800 ha površin. Dosedanji rezultati so spodbudni. Pogozdovanje krasa lepo napreduje. Letno porabijo v republiki približno 2,2 st. miljarde dinarjev za ta pionirska dela . Republiški sekretar je navedel tudi samoiniciativnost nekaterih občin, ki poleg tega dajejo še znatna dodatna sredstva za te namene. Občina Nevesinje daje na primer za pogozdovanje še 220 st. milijonov din, Mostar pa celo 300 milijonov din. Sekretar se je ob tej priliki zavzel tudi za to, da bi bil program o dolgoročnem pogozdovanju degradiranih gozdov in goličav v SR BiH čimprej verificiran. Pro- gram predvideva pogozdovanje v poprečnem letnem obsegu 14 800 ha v razdobju 40 Jet. Sredstva za realizacijo tega programa bi dobili iz področja razširjene reprodukcije gozdov, kar seveda pomeni rešiti nov finančni problem. če bi uspeli s programom o pogozdovanju krasa, redno pogozdovanje (eno- stavna reprodukcija) in če bi bil uresničen dolgoročni program, bi znašal poprečni Jetni obseg teh deJ 25 000 ha. Takšna akcija bo seveda zahtevala velika sredstva, perfektno organiziranost in ustrezno množino in kvaliteto sadik. Pogozdovanje je sestavni del družbenega programa za razvijanje človekovega okolja V sklepih posvetovanja je posebej poudarjena vloga gozdov kot naravnih ekosistemov v zaščiti in razvijanju človekovega okolja. Zato so udeleženci tega posvetovanja vztrajali, da postanejo pogozdovanja, nega in zaščita gozdov v okviru omenjenega dolgoročnega programa, sestavni del boja za zaščito človekovega okolja. Z realizacijo tega programa bi namreč znatno izboljšali življenjsko okolje v tej republiki. Močno bi se torej uveljavile splošne koristne funkcije gozda na tem področ ju. Na koncu so udeleženci posvetovanja zahtevali večje angažiranje pri zaščiti gozdov, oziroma pri seznanjanju prebivalstva s koristno vlogo gozdov (public relation). dr. Radoslav Curie, Sarajevo 344 Franc lvanek - doktor gozdarskih znanosti Dne 8. julija 1976 je na gozdarskem oddelku Biotehniške fakultete uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo >>Vrednotenje poškodb pri spravi lu lesa v gozdo- vih na Pohorju« tov. Franc Ivanek, šef plansko-analitskega sektorja gozdnega gospodarstva lvfaribor. V disertaciji uspešno in metodološko originalno obravnava vzroke, vrste in posledice poškodb, ki nastajajo pri spravilu lesa na Pohorju. Tov. Ivaneka pozna naša gozdarska strokovna javnost kot odličnega strokov- njaka za urejanje gozdov in ekonomska vprašanja. Rodil se je 5. oktobra 1929 v Tišini v Prekmurju. Na gozdarskem oddelku biotehniške fakultete je diplomiral leta 1954 in bil nato ves čas zaposlen v gozdarski operativi: delal je na gozdni upravi Velika Nedelja, na gozdnem obratu Ruše in v skupnih službah gozdnega gospodarstva Maribor. Leta 1973 je končal tudi podiplomski študij. že več let sodeluje kot sodelavec inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo pri raznih raziskovalnih nalogah. Sam ali s sodelavci je izdelal in deloma objavil 9 stro- kovnih in znanstvenih del, 2 investicijska programa in 17 gozdnogospodarskih načrtov, strokovno je vodil izdelavo 62 gozdnogospodarskih načrtov enot, izdelal pa je tudi več ekspertiz in strokovnih poročil. Tov. Ivanek je s svojim dvajsetletnirn delom pri urejanju gozdov v mariborskem gozdnogospodarskem območju dal osnovno vodilo načrtovanemu gospodarjenju z gozdovi v tem delu Slovenije. Neposredno je izdelal ali vodil izdelavo vseh na- črtov za gozdnogospodarske enote mariborskega območja. Odlika teh načrtov je v natančno ugotovljenem stanju in analizi proizvodnih dejavnikov, pri čemer je uporabil tudi sodobne statistične metode. Značilnost njegovih načrtov gozdno- gospodarskih enot je tudi temeljita analiza vzrokov in posledic za konkretno stanje sestojev. Ob dobrem poznavanju gojitvene tehnike je spretno uporabljal zlasti izsledke bioekoloških proučevanj v gozdovih tega območja in jasno oblikoval smernice za bodoče gospodarjenje in s tem tudi za neposredno izrabo teh iz- sledkov v praksi. široko poznavanje razmer mu je pri načrtovanju omogočilo kvalitetno sintezo med naravnimi, gospodarskimi in splošno družbenimi dejavniki. Njegovi načrti se zato odlikujejo z visoko stopnjo realnosti. Vse te kvalitetne elemente je Ivan ck združil pri izdelavi načrta za gozdno- gospodarsko območje v obdobju 1971-.1980. Pri 'Sestavljanju tega načrta. je izvirno prispeval k metodologiji vključevanja tehnologije, organizacije in ekouo- mike v kompleksno načrtovanje gozdnogospodarskega območja ter razširitvi tega načrtovanja na specifično problematiko nekaterih robnih področij. Ivanekova strokovna in znanslvena dela so rezultat poglobljenega teoretičnega znanja in velikih praktičnih izkušenj. Zato so pomembna za razvoj gozdarske znanosti, saj uspešno povezujejo teoretična izhodišča s konkretnjmi problemi stroke. Z dolgoletnim delom pri urejanju gozdov v severovzhodni Sloveniji, kot poro- čevalec za številne gozdnogospodarske načrte po Sloveniji ter kot član republiške komisije za obravnavanje gozdnogospodarskih načrtov je Ivanek dobil širok vpogled v celotni gozdnogospodarski kompleks v Sloveniji. V samoupravni inte- resni skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije vodi tudi komisijo za razširjeno gozdno reprodukcijo, kjer je pomembno prispeval k oblikovanju metodologije alokacije sredstev za financiranje razširjene gozdne reprodukcije v Sloveniji. 345 Ivanek ima bogate operativne izkušnje s področja urejanja gozdov, planiranja v neposredni proizvodnji ter plansko-analitskega dela v delovni organizaciji. Tako zna uspešno in celovito povezati biološke, tehnološke in ekonomske komponente gospodarjenja v nedeljiva celoto. Za uspešno gospodarjenje z gozdovi pa je to izredno pomembno in le malo strokovnjakov je pri nas, ki imajo za to ustrezno znanje. Tov. Ivaneku želimo, da bi še naprej širil svoje znanje in z novimi izkuš- njami bogatil gozdarsko stroko. dr. Iztok Winkler Marjan Lipoglavšek - doktor gozdarskih znanosti Mag. Marjan Lipoglavšek, dipl. ing. gozdarstva, sedaj asistent Katedre za izko- riščanje gozdov na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, je 8. julija t. l. uspešno opravil zagovor svoje doktorske disertacije z naslovom: Vpliv časovnega spreminjanja vlažnosti drobnega bukovega lesa na merjenje po teži. Disertacija obsega 262 strani, od tega 9 slik, 78 tabel in 64 grafikonov in daje znanstveno podlago za zelo aktualno vprašanje, ki nastaja v praksi pri merjenju bukovega lesa po teži. Takšno merjenje naj bi nadomestilo zamudno in drago drobljenje oblovioe v prostorninski les in njegovo nadaljnje nevšečno manipuliranje in merjenje v tej obliki. Lipoglavšek upošteva naše razmere in naše začetne težave ter skuša najti izhod v merjenju s pomočjo brutto teže brez laboratorijske meritve vlažnosti lesa. Tovariš Lipoglavšek, rojen leta 1941 v Ljubljani, je končal gozdarski študij na biotehniški fakulteti v Ljubljani 1965. leta. Po odsluženi vojaščini se je zaposlil pri gozdnem gospodarstvu Kočevje, pri urejanju gozdov, vse dokler ni leta 1968 sprejel asistentskega mesta na fakulteti. Potem je vpisal študij III. stopnje in končal 1973. leta z magistrskim delom: Spravilo lesa ·s konji v Sloveniji. Ves čas službovanja na fakulteti je poleg rednih pedagoških obveznosti sode- loval prri raziskovalnem delu ali ga tudi samostojno opravljal. Med specializacijo v Nemčiji je opravil raziskovalno nalogo o vplivu ropota pri delu z motorno žago. V času svojega strokovnega udejstvovanja tako v operativi kot na fakulteti je objavil tudi več strokovnih in znanstvenih del, ki pričajo o njegovi mnogo- stranski aktivnosti. čestitamo k doseženemu uspehu! prof. Zdravko Turk 346 Nekaj podatkov o slovenskem gozdarskem šolstvu Gozdarski šolski center Postojna V gozdarski tehniški šoli, šoli za gozdarje-gozdne delavce, tečaju za gozdne delovodje, tečajih za delavce na hidravličnem dvigalu, raznih tečajih za gozdne traktoriste, tečajih in seminarjih za gozdarske tehnike, bo v letu 1977 okoli 520 učencev in tečajnikov. Skupaj z učenci v dislociranih oddelkih šole za gozdarje, oziroma izobraževalnih centrih pri gozdnogospodarskih organizacijah, se bo v letu 1977 izobraževalo in usposabljalo okoli 830 učencev in tečajnikov, ali 11 0/0 vseh zaposlenih v gozdarstvu. V domu za učence bo v letu 1977 stanovalo okoli 200 učencev in tečajnikov. Biotehniška fakulteta - Gozdarski oddelek V Sloveniji jmamo tudi visokošolsko gozdarsko ustanovo. Le-ta deluje kot TOZD gozdarski oddelek v okviru biotehniške fakultete. Oddelek je zaradi spe- cifičnosti slovenskega krajinskega prostora, posebnega pomena gozdarstva za družbeno gospodarstvo Slovenije ter končno tudi zaradi jezikovnih posebnosti nujen, dosegel pa je tudi zelo lepe uspehe. V študijskem letu 1976 je bilo vpisanih 127 rednih študentov ter 30 študentov v podiplomskem študiju. Predvidevajo, da bo vpis v letnik 1976/1977 prvikrat omejen. Menda se bo lahko vpisalo 40 študentov. Letos bo diplomiralo 18 študentov ali 14,1 O/o vseh vpisanih. Za leto 1977 predvidevajo 20 gozdarskih diplomantov. Novega vpisa v podiplomski študij prihodnje leto ne bo. Računajo pa, da bomo leta 1977 dobili 10 magistrov gozdarskih znanosti in 3 doktorje. Predvidevajo, da bo letos v jeseni začela z delom višja gozdarska šola za gozdarske tehnike iz proizvodnje. Za začetek se jih bo lahko vpisalo 20-25. S to šolo uresničujemo koncept prehodnosti vzgojnega in izobraževalnega sistema. S tem tudi osvobajamo, oziroma odpiramo doslej zaprti poklic - gozdarski tehnik - s čimer imajo gozdarski tehniki možnost nadaljnega izpopolnjevanja pa tudi napredovanja. Zaradi racionalizacije izobraževalnega procesa v gozdarstvu ter v skladu z do- ločili srednjeročnega načrta razvoja vzgoje in izobraževanja v gozdarstvu za obdobje 1976-1980, bo v letu 1977 sklenjen samoupravni sporazum o sodelovanju in povezovanju gozdarskega oddelka biotehniške fakultete in gozdarskega šolskega centra v Postojni. mk 347 Novosti v gozdni mehanizaciji (s celovškega sejma in od drugod) Ne moremo trditi, da je letošnji celovški lesni sejem prinesel veliko novosti, vsaj v pogledu gozdne mehanizacije ne, ki nas v tem poročilu najbolj zanima . Veliko je bilo sicer drugih novosti , vsaj zunanjega videza, od nove veličastne dvorane iz prednapete zlepljene lesne konstrukcije, ki je zares impozantna stavba, do nove razporeditve in urejenosti samega razstavišča. Lupljenje Posebna zamm1vost, ki je pritegnila našo pozornost, je bila letos prvikrat postavljena lupilna garnitura v obratovanju, poleg že tradicionalnega žagarskega obrata. Lupilna garnitura s spremljajočimi podajalnimi, prenosnimi in sortirnimi napravami (tekočimi trakovi), z elektronsko napravo Reliste za izmero lesa in sekalno oz. drobilno napravo za drobljenje lubja, je vzbudila veliko pozornost med gledalci, ki so se vsakoletnega ogledovanja žage v obratovanju že nekoliko nave- ličali. Lupilna garnitura je bila izdelek firme Nicholson model A2 44> ki lahko olupi oblovino iglavcev in tudi listavcev od 12 do 112 cm premera s pnevmatičnim prileganjem lupilnih nožev in avtomatičnim centriranjem rotorja do premera oblovine. Zastopnik teh lupilnih garnitu je že znani Goes & Starhemberg, ki zastopa tudi firmo »Timberjack« za pregibne traktorje. Omenjeni celovški zastopnik je letos razstavljal na novem prostoru pregibnike ))Timberjack«, nakladalnike LMV, Banks-sekalne stroje pa tudi LOKOMO-ekipažo. Med temi stroji je vzbudil največjo pozornost nakladalnik za oblovino- Tim- berjack Log Loader z veliko zmogljivostjo) gibčnostjo in robustno izvedbo (slika 1). Razstavljena Nicholson lupilna garnitura je druga ga'rnitura v Evropi in je nekoliko večja od prve, ki jo je v lanskem letu odkupila firma Pfeifer v Imstu. Po tovarniških navedbah jo odlikuje: enostavna in robustna izvedba (naprava tehta 19,2 t) 348 Slika l. Nakladalnik za oblovino )) Log Loader cc avtomatično centriranje rotorja napram dimenziji oblovine enkraten obseg lupljenja od 12 do 112 cm premera pnevmatsko reguliranje naprave za beljenje (nožev) možnost, da spušča skozi že obeljeno oblovino prilagodljivost za beljenje vseh vrst lesa in dolžin. Ko omenjamo drobilec za lubje naj povemo, da je padlo v oči veliko število najrazličnejših drobilcev oz. sekalnih strojev. Izgleda, da je nastopilo za te stroje veliko popraševanje na tržišču. Uporabljajo jih za drobljenje lubja, ki ga prede- lujejo v kompost, za plošče ali ga kurijo; za drobljenje raznih vrst lesnih odpadkov, tako v industriji kot tudi v gozdu, za drobljenje papirja, kartona, umetnih snovi itd. Posek Za podiranje drevja smo videli na sejmu mnoz1co različnih znanih in manj znanih motornih žag (Stihl, Jonsereds, Husquarna, Dolmar, Solo, JO-BU, Homelite itd.) z večjimi ali manjšimi izboljšavami. Od teh omenjam le lanski »modni šlager<< Dolmarjevo motorno žago z Wanklovim motorjem in letošnji novi model Stihlove motorne žage »Stihl 042 AV electronic«, katero smo že dalj časa priča­ kovali. Ta motorna žaga ima naslednje izboljšave: - iz področja varnosti: zaporo plinske ročice, ščitnika za obe roki, napravo za lovljenje verige in Quickstop zavoro za verigo, ki omogoča varen zagon motorja ter prenašanje motorke s prižganim motorjem; - tehnične izboljšave: en vzvod za reguliranje zagona mrzlega oz. normalnega motorja ter ugasnitev, antivibracijski sistem, več drobnih priročnih izboljšav pri zaganjaču, filtru in uplinjaču; - gospodarnost dela: teža z gorivom napolnjene rnotorke je manj od 10 kg, moč motorke je 4,5 KM, oblikovana za podiranje in kleščenje, ipd. Strojev za podiranje drevja na samem sejmu nismo videli. Pozornost pa je vzbujaJo predvajanje filma o podiranju drevja na prostoru znane tovarne John Deer. Ta tovarna je izdelala stroj za podiranje (kot traktorski priključek), ki odreže (odščipne) drevo pri tleh, si ga položi ob stran, ga takoj očisti vej in odloži v vrsto na tleh, od koder se dalje transportira z drugo mehanizacijo. Podoben stroj je izdelala tudi kanadska tovarna Canadian Car Division, Hawker-Siddeley. Gre za stroj imenovan Sonic-Clipper z ultrazvočno vibratorsko sekalno glavo (Uitraschall-Vibrator-Falenkopf). Po Allgemeine Forstzeitung pa povzemamo, da je Poljska vlada kupila oz. sklenila pogodbo s to firmo za 300 kom. teh strojev za potrebe njihovega gozdnega gospodarstva! Posebnost tega stroja za podiranje drevja je v tem, da ultrazvočna vibratorska sekalna glava omogoča podiranje mehkega in trdega lesa (iglavcev in listavcev) do premera 50 cm tudi, če je ta les v zimski dobi zmrznjen. Podiranje s tako sekalno glavo skoraj v celoti preprečuje poškodbe lesnih vlaken; to pa zaradi tega, ker ima vibratorska sekalna glava v napravi za rezanje lesa nazobčano 8 m/m jekleno rezilo, ki proizvaja s pomočjo tresljajnega generatorja visokofrckvenčne vibracije) ki se okrepijo še s celo serijo vzmeti in kladiv. Ta stroj je bil prvikrat razstavljen na Ligna sejmu v Hannovru u preteklem letu. 349 Ni kaj reči. Stroji za podiranje drevja si razmeroma hitro utirajo pot v rav- ninskih predelih po vsej Evropi, da ne omenjamo drugih celin in spodrivajo motorno žago ter staro tehnologijo dela postavljajo na glavo. Kdo in kdaj bo pri nas prvi »preizkusni zajec«? Tudi Jugoslavija ima predele, kjer bi stroji za podiranje drevja prišli do veljave, za naše ožje razmere pa bo verjetno »območna miselnost« in način gospodarjenja pretrd oreh, da bi si 2 ali 3 delovne organizacije omislile tak skupen stroj in se spopadle z novo tehno- logijo dela. Spravilo Na področju spravila lesa nismo zasledili pomembnejših novitet, čeprav je bilo videti precejšnje število raznovrstnih traktorskih priključkov za adaptacijo običajnih kmetijskih traktorjev. Od teh je omembe vreden le HSM-vitel s ščitno desko, enobobenskim vitlom moči 4,5 t, hitrost 60 m/min, hidravlično sklopko in celotno težo 360 kg. Upravljanje z vitlom je lahko radijsko (slika 2). Za čiščenje gozdnih tal se je pojavil traktorski priključek Raumfix, nemške firme H. Wahlers iz Lauenbrilcka. Naprava služi, kot smo že omenili, čiščenju oziroma pripravi gozdnih tal. Pri tem odstrani tudi manjše štore. Kot prikluček se montira na vsak gozdni traktor z najmanj 80 KM (slika 3). Slika 2. HSM vitel za spraviJo lesa 350 Slika 3. Stroj za čiščenje in pripravo gozdnih tal Posebna zanimivost za spravilo tankega lesa vseh vrst iz redčenj je bila razstavljena Leykam Log-Line. To je polkrožna drča iz umetne mase, ki polo- žena na nagnjenem pobočju omogoča drsenje oz. spuščanje lesa, kakor po neka- terih lesenih drčah. Gre za vzdrževanje stare tradicije z uporabo novih prijemov oziroma materialov. Ta naprava je baje konkurenčna drugim spravilnim sred- stvom, zlasti v težko dostopnih terenih in pri drobnejšem lesu. žlebovi so narejeni iz polietilenske mase v dolžini 5 metrov, premera 35 cm, debelina stene pa je 9 mm. Tak posamezen kO'S tehta le 25 kg, sestavljajo pa se hitro in enostavno s primeži v poljubno dolgo drčo za spravilo lesa. Posamezni neobeljeni hlodi, dolžine od 1 do 6 m z maksimalnim premerom 34 cm, drčijo po tej drči že pri 15 o; o padcu. Elastičnos t in žilavost polietilenske mase omogočata optimalno krmarjenje drsečega lesa v žlebu in preprečujeta, da bi ga vrglo iz žleba na ovinkih ali na neravnih tleh in pri veliki hitrosti. Za delo s to napravo zadostujcta 2 delavca, zmogljivost pa je od 1,60 do 2,10 prm na uro . Napravo je razvila Mi.irztaler Papier und Zellstoff Akteingesellschaft (Avstrija) in je zaščitena (slika 4). O malih vitlih za spravilo lesa, na pogon motorne žage smo na tem mestu že nekajkrat poročali . Teh je vedno več, med seboj pa so si zelo podobni. Naj na 351 A;, ·. )' ! Slika 4. Leykam Log-Line za spravilo lesa Slika 5: Hoeg vitel - priključek za vse vrste motornih žag Slika 6. Priključek za lup- ljenje h\odov tem mestu omenim še najnovejšega, univerzalnega, za priključek na vse vrste motornih žag, HOEG-vitel (Hohenegger-Kirchdorf). Teža vitla (brez žice), je 10 kg, vlečna moč s 5 mm žico je 1300 kg, moč motorke mora biti najmanj 4 KM (slika 5). Ko že govorimo o priključkih, naj omenimo še en priključek, to je napravo za lupljenje lesa, izdelek istega podjetja kot je HOEG-vitel. Naprava je uporabna za debelejši pa tudi tanjši les. Delovna površina znaša 120 mm, tehta 2,5 kg, število obratov mora biti okoli 8000 na minuto, lahko pa se priključi na motorko z najmanj 1,5 KM. Naprava ima 4 nože, ki lupijo les, poganja pa jo klinasti jermen. O vibracijah te naprave ni ničesar povedanega (slika 6). 353 Slika 7. Motorka za drobno redčenje Z namenom, da bi olajšali delo v redčenjih, je znana švedska tovarna Husquarna izdelala motorno žago za redčenje, ki omogoča normalno delo brez pripogibanja. Funkcionalnost te žage je razvidna iz slike 7. Na področju traktorskega spravila lesa se je pojavila cela kopica novih gozdnih traktorjev. Med prvimi je švicarski univerzalni traktor Schilter UT, ki se uveljavlja 354 Slika 8. švicarski trak- tor Schilter UT tudi v avstrijskih gozdovih. Avtorji traktorja navaJaJO: da je revolucionarno in robustno zasnovan oziroma izdelan in da je zapolnil vrzel med običajnim, adapti- ranim kmetijskim traktorjem ter pregibnikom. Tak traktor, če je ves takšen, bi vsekakor odgovarjal tudi razmeram v naših gozdovih (slika 8). Avstrijska firma Steyer je dala na trg nov tip traktorja Steyer 8140 s 6-cilin- drskim motorjem, 120 KM pri 2200 obratih na minuto, 12 brzinah naprej in 4 brzinah nazaj. Po navedbah firme bi bil traktor uporaben tudi v gozdarstvu, vendar pa je namenjen bolj uporabi v kmetijstvu in drugih panogah. Tudi madžarska firma Magyar Vagon es Gepgiar je izdelala nov težak traktor tipa Raba-Steiger, ki je prvenstveno namenjen kmetijstvu, uporaben pa bi bil tudi za gozdarstvo. Iviotor ima 180 KM. Nakladanje Na področju nakladanja lesa je bjlo tudi precej novitet. Naj omenimo novo finsko nakladalno napravo Fiskars F 7000 Z, ki jo lahko montiramo za kabino ali na koncu šasije (slika 9). Najpomembnejše lastnosti so: zmogljivost 7000 kg, vrtljivost 415°, nizka gradnja, praktična celotna zložljivost, novi rotator, upravljanje z dvema ročicama (patentirana izvedba). Firma Penz pa je razstavila novo nakladalno napravo 8000 P z zmogljivostjo 8000 kg oz. »8000 H« za uporabo v gozdarstvu. Pri dolžini roke 6,70 m je zmogljivost 1.200 kg, pri 9,20 m (največja dolžina) pa 850 kg. Novi sta opori na Slika 9. Finska nakladalna naprava Fiskars F 7000 Z 355 Slika 10. Nakladalnik Pluz 8000 P obeh straneh kamiona, oziroma nakladalne naprave. Vrtljivost je 400°, celotna teža te naprave pa je 1 700 kg. Zložljivost naprave je 2, 1 Om (slika 1 0). Firma »Atlas« pa je razstavila 2 nova modela nakladalnih naprav. Gre za tip AK 3500 v dveh izvedbah in sicer z zmogljivostjo 7,5 t ter 6,5 t in za tip AK 4600 z okrepljeno jzvedbo AK 4010, za nakladanje oziroma razkladanje dolžin- skega lesa (slika J 1). Tehnični podatki so: Slika 11. Nakladalna naprava Atlas AK 4010 356 koristni tovor na dolž. 1 m dolžina nakladalne roke koristni tovor pri maksimalni dolžini roke lastna teža brez prijemalnika in z nalitim oljem Sajenje AK 4010 8,0 t 7055 mm 1180 kg 1960 k~ AK 4600 10,0 t 7450 mm 1400 kg 2490 kg Za vse) ki se ukvarjajo s prometom sadik, pa bo zanimiva novost pakiranja sadjk v styropor po ideji nemškega prodajalca. Sadike, vsajene v lončke iz poly- sterola, v katerih se lahko koreninski sistem nemoteno razvija in so dovolj velike in primerne za prodajo, je zapakiral v dve polovični , identični posodi iz styropora. Ena posoda velikosti 11 X 11 X 36 cm tehta le 50 g. Notranja izdolbina oziroma rebra fiksirajo sadike tako , da jih zaščitijo pred udarci, pritiski, ternperaturnimi spremembami ipd. Pa še kulturna in okusna prodaja, za katero kupec rad pri- makne kakšen novčič več! Seveda prihaja to v poštev le za dragocenejše drevesne vrste, okrasne rastline itd. (slika 12). Premerba Na koncu naj omenimo še švicarsko novost za taksatorje - avtomatično registrirno klupo, ki za nas sicer ni nič novega, saj si je pred leti naš inštitut :.:~ · t<.~ ~ • f'.l- - • '•'::i . - ·. - ~-:r, · · . - i Slika 12. Sadike v ambalaži iz Styropora 357 močno prizadeval da bi jo izpopolnil in so za njen razvoj gozdna gospodarstva namenila znatna sredstva. Pri izdelavi prototipa pa je vse skupaj mirno zaspalo in še nikogar ni bilo, ki bi se zaradi, takrat potrošenih razmeroma velikih sredstev (manjkala je le še »pika na i«), kaj razburjal. Sedaj triumfirajo drugi, kjer bi lahko mi. Nič zato, jih bomo pa poleg vsega truda in vloženih sredstev kupovali v tujini! Avtomatično registrirno klupo je izdelala - kdo pa drug - švicarska firma Swiss Perfo v Saint Croix. Gre za avtomat, montiran na klupo, ki avtomatično beleži na trak podatke premerbe stoječega drevja (ali podrte oblovine). (Slika 13) Zapisovanje podatkov beleži naprava s štirimi gumbi, od katerih opravlja vsak po 16 različnih funkcij oziroma zapisov. Leva dva gumba sta med seboj neodvisna Slika 13. švicarska automatična klupa Swiss perfo in služita zapisovan ju splošnih in specialnih podatkov, kot so na primer: št. oddelka, drevesa, vrsta drevja, kvaliteta drevja ( oblovine) in podobno. Druga dva, desna gumba pa sta preko zobnikov povezana s k1upo (premerko) tako, da se avto- matično, brez čitanja, zabeleži premer izmerjenega drevesa. Vse štiri vrste številk oziroma črk na štirih gumbih isto2asno zapisujejo podatke v dveh glavnih kolonah in 8 kanalih na traku (z luknjanjem traku), medtem ko samo pritiskamo na vzvod ročaja na aparatu. Podatki s traku se lahko obračunavajo na vsakem dokaj sodobnem računalniku . Celotna naprava s klupo skupaj tehta le 2,3 kg. Klupo izdelujejo v standardnih merah, dolžine 50, 60, 80, 100 in 120 cm. Standardno merjenje premera je lahko prirejeno na 1 cm ali 1/2 cm. Klupa pa ima lahko centimetrsko ali tudi drugačno skalo. Navedeni aparat pa se, razen za izmero drevja ali oblovine, lahko uporablja tudi za druge namene oziroma za registriranje drugih standardnih ali specialnih podatkov, kot na primer pri inventurah, statistikah, pri geodetskih izmerah, v in- dustriji (številčno programirani izdelovalni stroji), itd. Vse vrste podatkov lahko beležimo v napravo neposredno »iz roke« ali pa avtomatično tako, da napravo povežemo (kot je to primer s klupo) z drugimi merilnimi n<1pravami. Vsekakor ima ta Swiss Perfo aparat mnogostransko uporabnost! Ciril Remic, dipl. inž. gozd . 358 Iz domače in tuje prakse ANALIZA BIOTOPOV DIVJEGA PETELINA V šVICARSKEM PREDGORJU Kurt Eiberle: Zur Analyse eines Auer- wildbiotops in Schweizerischen Mittelland, Forstwissenschaftliches Centralblatt, april 1976, str. 108-124. življenjsko obmcčje divjega petelina se je v zadnjih desetletjih zaradi klimatskih sprememb, kot v drugih alpskih deželah, tudi v švici močno skrčilo. često pa je opaziti, da se divji petelin iz klimatsko bolj ugodnih leg umika v refugije v vlaž- nih in hladnih gorskih gozdovih, kjer je uspeh reprodukcije, zaradi poznih pomla- danskih ohladitev in snežnih padavin, še posebej problematičen. Z namenom, da bi razjasnili vzroke tega fenomena, so sodelavci Inštituta za go- jenje gozdov pri ETH v Zurichu pod vod- stvom dr. Eiberle-ja opravili raziskave o vplivu strukture gozda in topografskih pogojev na razširjenost divjega petelina v predgorju švicarskih alp. Kot vzorčno območje je bil izbran okoli 400 ha velik dcl korporacijskega gozda v kantonu Zug, z nadmorsko višino 860 do 1225 m. Lesna zaloga območja znaša v povprečju 320 m:3jha, povprečni letni etat pa 7 rn3(ha. Celotno območje, ki je ob koncu tedna preplavljeno z izletniki iz širše okolice ZUricha, je prepredeno s številnimi dobro vzdrževanimi in promet- nimi kamionskimi cestami, ki pa so ob nedeljah za javni motorni promet zaprte. Kljub povečani vznemirjenosti s strani izletnikov in gozdarskih del, v zadnjih 20 letih ni bilo opaziti močnejših sprememb razširjenosti divjega petelina in gozdnega jereba znotraj območja. Oba, petelin in jereb, sta v celotnem kantonu Zug že od leta J 950 trajno zaščitena (!). Znotraj vzorčnega območja so bila v letih 1973 in 1974, v različnih letnih ča­ sih ivršena opazovanja jn vsa mesta, kjer se je divji petelin redno pojavljal so bila označena v karti. V celotnem območju je bilo s sistema- tičnim vzorčenjem, mreža vzorčnih plos- kev na vsakih 100m, analizirane 14 raz- ličnih faktorjev okolja: nadmorska višina, nagib, relief, oddaljenost do najbližje vode, kamionskih cest in sprehajalnih poti, razvojni stadij gozda, sklep, površino in pestrost menjave razvojnih oblik gozda, in drugo. Po istem kriteriju so bile znotraj ob- močja analizirane vse površine, na katerih je bila s predhodnimi opazovanji ugotov- ljena redna prisotnost divjega petelina . S primerjavo rezultatov obeh preizkusov je bilo mogoče ugotoviti kateri od prouče­ vanih faktorjev, oz. njihove kombinacije odločilno vplivajo na razširjenost te ži- valske vrste. Tako so ugotovili, da petelinu najbolj ustrezajo odrasli sestoji razrahljanega skle- pa, v katerih se mozaične prepletajo raz- lične razvojne stopnje gozda. Obrati z golosečnjami, s kratko obhod- njo delujejo na obseg populacije močno negativno, zato jih je treba črtati s sez- nama načinov gospodarjenja v petelinjih območjih. Da bi ohranili petelinu čim večji živ- ljenski prostor je treba izbrati tak način gospodarjenja z gozdom, ki upošteva in zagotavlja prirodno pomlajevanje z dolgo pomladitveno dobo, torej skupinsko pre- biralno in skupinsko postopno gospodar- jenje. Ugotovljeno je bilo tudi, da ima bližjna gozdnih cest in sprehajalnih poti ter šte- vilčnost predatorjev vlogo glede razširje- nosti divjega petelina v širšem prostoru. Petelina torej ohranjujemo z aktivnim oblikovanjem in ohranjevanjem življenj- skega okolja, ne pa po poti vzpostavljanja »sekundarnih pragozdov«, t.j. z izločanjem površin iz rednega gospodarjenja ali pa z zapiranjem gozdov za obiskovalce in pre- povedjo gozdarskih opravil. Pri tem pa avtor opozarja, da je treba (iz ekolo;kih razlogov) v času reprodukcije po mož- 359 nosti povsem ustaviti dela v gozdu, vsaj v širši okolici rastišč. Kaj se je mogoče koristnega naučiti iz študije, ki jo je opravil Eiberlc s sode- lavci? Prvič, da je razširjenost in usoda gozd- nih kur v nekem okolju, razen od klimat- skih oscilacij (na te ne moremo vplivati), odvisna predvsem cd načina gospodarjenja z gozdom in pa od odstrela! Glede od- strela je treba problem od samega odstrela divjega petelina razširiti na uravnavanje številčnosti parkljaste divjadi v petclinjih obn1cčjih, cd česar v veliki meri zavisi uspeh in smctrnost čim prirodnejšega na- čina gospodarjenja z gozdom, na način, ki ga z vidika ohranjevanja divjega petelina priporoča tudi Eiberle. Obenem je ta študija še dokaz več, da od načina kako zastavimo sekiro, ne zavisi Ic tre~jnost proizvodnje v gozdu, pač pa tudi stabilnost celotnega kompleksa živ- ljenja v gozdnem prostoru. Prav bi bilo, da to resnico sprejmemo za svojo, sicer bo širša, ekološko osveščujoča se družba pri- čela s prstom kazati tudi na našo stroko . Miha Adamič, dipl. inž. gozd. SIMPOZiJ O UN!čEV ANJU PLEVELA Prvi sestanek komisije za uničevanje plevelov v gozdarstvu 1' okviru jugoslo- vanskega simpozija o boju proti pleve/om v sadovnjakih in vinogradih - Pec, 24. do 26. V l. 1976. Vsako leto organizira jugoslovansko društvo za raziskovanje in uničevan je ple- vela simpozij oz. posvetovanje o zaščiti rastlin s kemičnimi sredstvi - herbicidi . Zaseda.nja so vsako leto v drugem kraju , obravnavajo pa zaščito v vseh biotehniških panogah . Letošnji simpoztj je bil 12. po vrsti in je imel poudarek na sadjarstvu in vinogradništvu. Gozdarsko problema- tiko vključujejo med druge panoge in je zato zastopana z majhnim številom pri- spevkov. Organizacijo je poleg zgoraj omenjenega društva prevzel Biotehnični institut iz Peci v sodelovanju z industrijo pesticidov, med- tem ko je bil pokrovitelj simpozija po- krajinski sekretariat za kmetijstvo, goz- darstvo in gospodarjenje z vodo Kosova . Društvo za gozdarstvo kot tako doslej še ni organiziralo nobenega posebnega po- svetovanja, vendar je bil ta simpozij v veliki meri blizu gozdarski problematiki. Kajti problemi zaščite rastlin v sadjarstvu so podobni našim v drevesnicah in nasa- dih, predvsem kar se tiče plevelnc flore in samih herbicidov. Skoraj vse izsledke iz sadjarstva lahko prilagodimo gozdarstvu. Referati so obravnavali naslednja pod- ročja : plevelno floro in vegetacijo, biolo- gijo ekonomsko pomembnih plcvelov, eko- nomske vidike uporabe herbicidov, agro- tehnične in druge načine za uničevanje plevelov, nove herbicide ter mehanizacijo za uporabo herbicidov. Referati so bili na splošno zan im ivi, predvsem tisti, ki so ob- ravnavali biologijo plevelov, druge možne načine zatiranja ter ne nazadnje izsledke o novih hcrbicidih. Biologijo plevelov goz- darji vse premalo poznamo, kar je tudi eden od vzrokov morebitnih slabih učin­ kov pri tretiranju. Simpozij je trajal tri dni in se je zaklju- čil z občnim zborom društva. Zadnji dan je bil namenjen za oglede raznih nasadov po Metohiji , kjer so že uporabljali raz~ lične hcrbicidc . Po končanem simpoziju pa je imela po- sebna, na novo ustanovljena Komisija za uničevanje plevela v gozdarstvu, svoj prvi sestanek. Okvirno smo se dogovorili za svoj program dela, za podrobnejši pro- gram pa se bomo zbrali jeseni. Bili smo mnenja, da moramo organizirati posveto- vanje, na katerem bodo obravnavani naši specifični gozdarski problemi, kajti Ic na ta način bo zaživela dejavnost naše komi- sije. - Iz Slovenije sva bila prisotna Ic dvn gozdarja. Marjana Pavle, dipl. inž. gozd. POSLOVNO ZDRUžENJE PO NOVEM Osnutek zakona o združenem delu po- stavlja združevanje gospodarstva na nove osnove. Poslovno združenje gozdnogospo- 360 darskih organizacij, ki je v minulem ob- dobju igralo vlogo koordinatorja interesov slovenskih gozdnih gospodarstev, mimo tega pa je imelo tudi pomembno družbeno vlogo, v spremenjenih samoupravnih us- meritvah te vloge ne more več imeti. Zato išče slovensko gozdarstvo novo organi- zacijsko in samoupravno obliko organiza- cije, ki bi lahko na novi, delegatski osnovi, učinkovito povezovala in zastopala inte- rese panoge. Gozdarske temeljne organizacije so mn~­ nja, da je republiška samoupravna inte- resna skupncst za gozdarstvo tista, kjer bi lahko slednje učinkovite združevale, ne le sredstva, ampak tudi določene strokovne, organizacijske, komercialne in druge de- javnosti. Neracionalno bi lahko bilo, če bi pri posebni inštituciji združevali sredstva (SlS) in pri posebni delo (Poslovoo zdru- ženje ali zbornica). Bržčas bi bilo hvale- vredno, če bi takšno reorganizacijo iz- peljali čimprej, saj je že doslej padla marsikakšna pikra na račun počasne po- rabe združenih sredstev v SlS pa tudi na račun uradniške organizacije PZGO. NADALJEVALN~ ~TUDIJ ZA GOZBARSKE TEHNIKE Eden izmed sklepov lanskoletnih študij- skih dni na Bledu, je bila organizacija permanentnega izobraževanja gozdarskih strokovnjakov, posebej pa še organizacija nadaljnega izobraževanja gozdarskih teh- nikov. Komisija za organizacijo visokošolskega študija pri izobraževalni skupnosti za goz- darstvo pospešeno pripravlja program za ta študij. Okvirno besedilo za lik diplo- manta je komisija že sprejela. ))Diplomant mora na podlagi marksi- stične znanosti in potreb samoupravne socialistične družbe aplikativno obvladati biološke, tehnološke in ekonomske organi- zacijske vidike gospodarjenja z gozdovi za samostojno izvajanje nalog v večjih in zahtevnejših gozdnih revirjih družbenega in zasebnega sektorja.« Komisija pa je naletela tudi na nekaj dilem, ki jih je poskušala rešiti s pomočjo rezultatov ankete, ki jo je izvedla repub- liška izobraževalna skupnost med gozdar- ~.kimi tehniki pred leti. Nekaj teh je: ali bo lo permanentna študijska ob- lika, ali občasna; ali redni, ali izredni (ob delu) študij; denar, pre stori ; ali ne obstaja nevarnost odtujitve dipl. inžinirjev od gozdarstva; vprašanje družbenega priznanja no- vega poklica; problem bodoče organizacije goz- darske opera ti ve; način povezave z visokošoskim štu- dijem itd. Kdaj bo to izobraževanje steklo pa je odvisno tudi cd samega postopka razprave in sprejemanja te novosti v našem izobra- ževanju. mk DRAžJE §AD!KE V SEZONI 1976/77 Odbcr za gozdno drevesničarstvo pn PZGO je že v juniju sprejel sklep o po- dražitvi sadik v novi sezoni. Podražilo se bo tudi seme. Razlogi za zvišanje cen so običajni : podražitev reprodukcijskega m:1- teriala, predvsem pa. želja proizvajalcev pa tudi gozdarstva, da si proizvajalke sadik in semenja s prihodki zagotove tudi svojo razširjeno reprodukcijo. Potrebujejo novo mehanizacijo in hladilnice . Odbor se je zedinil tudi o tem, da velja podražitev že za jesen tega leta, ker je narava proiz- vodnje v drevesnicah in pogozdovanja i>sezonska« in ne ))koledarska«. Skratka bolj prav je, da je pogozdovanje v jeseni in spomladi stroškovno izenačeno. Bojda tudi vse drevesnice po svetu izdajajo ka- taloge in cene poleti, oziroma v začetku jeseni. Nove cene so prikazane v tabeli. Cene gozdnemu semenju pa so nasled- nje: Jelka 120 din črni bor 200 din Rdeči bor 900 din Zeleni bor 400 din 361 Ekstra kvaliteta I. kval. razred 11. kva!. razred ::::1 ;::l ::::1 1 <::1 '- - cd C1:! E ._ .... cQ5 E .... c;; c-;_9. s Cl) ~ o Cl) <':1 c:: E ~ E ~ o Cl) ·~ o 'O c:: Cl) .!<: c:: Cl) .!<: E > c:: o .!<: VRSTA SADIK co Q) ;čj:j "O o Q) ;t;; "O t cd )čj:j "O '""' (':! · ;;: C1:! o ..... cd ·;;: ~ o ·;;: C1:! o ZA POGOZDOVANJE N o.~ o O.t:.ll Cl O.t:.ll o > 11) oo .....-< 11) co o Q) i:J() o --...:.:: <::1 Q) ·-...:.:: C1:! 11) .-< ·-...:.:! C1:! il) .--1 .5 c "' c:: c: cd c:: "' c c: c::"' c: c:: -c -;E -c:: ~6 ro -c:: "@6 cd -<::~ .!o<: c:c:E 6 Q) c: E 5 E ~ E E ~ E O ·- ·c: e a - ~ E cd ' - ·- 1-o 6 --"o cd'- ·c: t 6 ·-" u c;:~·-..... - .s cd u c" .5o .5 cd c:"O .5 <::1 c:"O <':1..0 ·-o ·-o .... o :;E~> ::8 c: > c)> ::E...:.:: > ~C::> u> ::8...:.:!> ~ c: > c)> U) Larix sp. (decidua in leptolep.) 1 1 s 4 20 600 3 12 500 2 6 400 2 1 s 5 40 1.800 4 25 1.500 3 18 900 1 + 1 6 40 2.000 5 30 1.700 4 15 1.500 1 + 2 8 70 3.000 6 50 2.500 4 30 2.000 Picea abies 2 1 s ...j. 15 soo 3 10 400 2 6 300 1 3 1 s 5 25 1.000 4 18 800 ,... 12 700 _) 2+2 6 4J 2.500 5 25 2.200 4 l.. O 2.200 2 + 3 3.500 2.800 2.500 Pinus sp. (corsicana, nigra, silvestris, 1 1 s 2 12 300 2 7 200 1 4 150 strobus) 2 1 s 4 18 800 3 12 600 :; 8 500 1 + 1 5 25 1.700 4 15 1.500 3 12 1.200 1 + 2 8 50 2.500 6 4) 2.000 5 30 1.800 2 + 1 2.500 2.000 1.800 Pseudotsuga menziessi i 2 1 s 4 25 2.000 3 18 1.500 2 12 J .000 2 + 2 12 70 4.030 10 60 3.500 8 58 3.000 1 ·- Acer species in Fraxinus exelsior 1 1 1 s 5 30 1.000 4 2.0 700 3 15 soo 2 1 s 8 80 2.500 6 50 2.000 4 30 1.800 3 1 s 3.700 3.000 2.700 1+2 12 150 4.000 10 100 3.000 8 60 2.500 1 .. Alnus glutinosa l 1 s 5 30 (i00 4 25 500 3 15 400 2 1 s 6 60 2.000 5 50 J.500 4 40 1.200 1 + 1 8 80 2.500 6 60 2.000 4 50 1.500 1 + 2 10 150 4.0C·O 8 100 3.000 6 GO 2.500 PROIZVODNJA MASE ALI PROIZVODNJA VREDNOSTI Reininger, H.: Schlagweiser Betrieh oder Zielstarkenutzung? (Obratovanje z enodobnimi gozdovi ali izrabo ciljnih sor- timentov?) Allg. Forstztg. Wien, 1976, F. 5, s. 142-147. članek zagovarja že znano, a premalo upoštevano misel, da je za gospodarjenje z gozdom pravzaprav odločilna proizvod- nja vrednosti in ne proizvodnja mase. Hkrati navaja zanimive podatke o cenah lesa v Avstriji, iz katerih je razvidno, da je ne glede na kvaliteto pri debelejših sortimentih cena lesa znatno višja. Toda to še ni vse, treba je upoštevati še delo- vanje zakona o razmerju kosov in mase (Sti.ick-Masse Verhaltniss). Enostavno po- vedano, pri drobnem lesu je za 1 m3 lesne mase veliko več stroškov P~"'i odkazilu, po- seku, spravilu itd. kot pri debelem lesu. Tako je dokazano, da imamo z drobnim lesom velike stroške in da zanj dobimo malo denarja. Avtor predlaga, naj bo drevje zrelo za posek, ko doseže svoje optimalne dimen- zije. To vodi do obravnavanja posameznih dreves, kar je tudi bistvo intenzivnega go- spodarjenja. Avtor predlaga tudi zanimive novosti. Tako naj bj se letni etat računal po vrednosti lesa in ne po njegovi koli- čini. če sekamo le debel les, je za izpol- nitev etata potrebna manjša količina lesa. In nasprotno, če sckamo Ic droben les, je za izpolnitev etata potrebna večja količina lesa. Tak izračun etata bi branil pretirani posek vrednejših gozdov, vzpodbujal bi prilagajanje tržišču. Trajnost gospodarje- nja bi se kazala v tem, da ne bi nikoli pre- več osiromašiti vrednosti določene lesne za lege. Zanimiva je tudi misel, naj bi pri negi odraslih elitnih dreves bolj prizanašali nji- hovim konkurentom. Avtor ne zagovarja pretiranega zmanjševanja podstojnih dre- ves, ker ta drevesa razmeroma hitro iz- polnijo praznine v zgornjem drevesnem sloju ter na ta način postanejo nosilci vrednostne proizvodnje. Gospodarjenje, ki ima za svoj cilj proiz~ vodnjo optimalnih debelin, je pravzaprav intenzivno gospodarjenje z daljšimi ob- hodnjami in ·ima vrsto prednosti glede ohranitve naravnosti gozda, naravnega po- mlajevanja, zdravja in odpornosti gozda, a tudi glede varovalnih in socialnih funk- cij gozda. Seveda lahko takoj ugovarjamo, da so poseki pl'J takem gospodarjenju premalo koncentrirani, da omejujejo gozdno meha- nizacijo. Avtor navaja skandinavske izkuš- nje, da je koncentracija poseka 50 m3Jha že dovolj velika, da so stroški poseka in spravila v znosnih mejah. še bolj po- membno pa je, da bolje plačan les brez težav povrne stroške, ki nastanejo pri bolj skrbnem poseku in spravilu. Celo v Skan- dinaviji, kjer imajo idealne pogoje za me- hanizacijo, spoznavajo, da ima mehaniza- cija svoje meje in da bi les večjih dimen- zij pomenil racionalizacijo gospodarjenja, pa čeprav bi bili poseki manj koncentri- rani . To velja toliko bolj za srednjeevrop- ske razmere, kjer so pogoji za proizvodnjo debelega lesa dosti boljši kot v Skandina- viji. dr. Marjan Zupančič KNJIŽEVNOST ZASNOVA UPORABE PROSTORA - GOZDARSTVO Dr. 2ivko Ko.~ir, dipl . inž. gozd. Izdala zavod SR Slovenije za dmžheno planiranje in inštitut za gozdarstvo in lesarstvo pri hiotehniški fakulteti v Ljubljani. Broši- rano, 145 str., Ljubljana, junij 1976. Izšlo kot znanstveno-raziskovalna naloga pri omenjenih izdajateljih. Pomen gozdov in lesne proizvodnje za naše gospodarstvo ter vloga gozdov pri vzdrževanju ravnotežja v prostoru, ki je potrebno za skladno in trajno delovanje 363 vrste naravnih pa tudi gospodarskih zako- nitosti, narekuje takšno gospodarjenje z gozdovi, ki bo zagotovilo njihovo trajnost, ne Ic glede trajnega pr.irastka lesa, ampak tudi glede vseh drugih koristi v gozdnem in ostalem prostoru Slovenije. Poleg lesnoproizvodnih koristi gozdov prihajajo vedno bolj v ospredje tudi dru- ge, ki lahko prevladujejo nad tistimi , ki izhajajo iz proizvodnje lesa. Ta proces šc ni zaključen ; s splošnim gospodarskim razvojem, porastom urbanizacije in indu- strializaoije se večajo koristi, ki jih nudi gozd. Spričo pomembnega deleža gozdne proizvodnje pa bo potrebno tudi v pri- hodnje upoštevati obojne kor;sti gozda, to je njegove proizvodne in neproizvodne funkcije. To pa terja, da se pri načrta­ vanju in urejanju našega prostora načr­ tuje jn gospodaDi z gozdovi v okviru tistih naravnih zakonitosti, ki bodo zagotovile uveljavljanje njihovih vscsplošnih koristi . Namen dela je ovrednotenje gozdnega prostora SR Slovenije po varovalnem in lesnoproizvcdnem pomenu na osnovi na- ravnih razmer. Vrednotenje temelji na proučevanju in kartiranju gozdnih združb, ki je bilo opravljeno v sklopu operativnih fitoceno- loških kartiranj v merilu 1 : 10.000 ter na tej osnovi izdelane gozdnovegetacijskc karte Slovenije v merilu 1 : l 00.000. Ta metoda vrednotenja je bila objavljena tudi v GV št. 6/75. Pri raziskovanju je avtor analitično uporabjl bogate nume- rične, biološke, geološke in druge podatke o slovenskih gozdovih . Naloga je del široke analize sloven- skega naravnega in gospodarsl>Poklici v gozdarstvu«. - Predavanja in predvajanje filmov o gozdarstvu na vseh osnovnih šolah in na drugih ustanovah. Organiziranje izletov v gozdove pod strokovnim vudstvom gozdarjev. -· Izgradnja gozdne učne poti Pečovnik-Celjska koča (do tedna gozdov 1977). - Povezovanje gozdarstva z ostalimi asociacijami in kompleksom naravovar- stvene dejavnosti (hortikultura, lovstvo, varstvo ptic, ribištvo) . --· Sodelovanje gozdarstva pri varstvu okolja in urejanju prostora (s KS). - Izdelava filma »Celjani in okolje«. Ker Gozdno gospodarstvo Celje še nima posebne organizacijske enote za to de- javnost, je to prvo akcijo, oziroma izpolnitev teh prvih nalog prevzelo celjsko DIT goz- darstva in lesarstva. S to obvezo hoče društvo reaktivirati svoje nekdanje delo in vlogo, ki je v zadnjih letih nekoliko zbledela . mk 367 Celjski DIT in okolje Poročali smo že, da teCCJO v Celju živahne razprave o okolju v katerem živijo Celjani. Tudi DIT (skupen, vse panoge) je pri- redil seminar, v katerega je vključil osem referentov. Govorili so fiziki, kemiki , me- talurgi, pravniki in drugi, vsi zaposleni pri največjih cnesnažcvalcih celjskega okolja. Poslušalci so bili razočarani, pečat vsemu pa sta dala ekologinja EMO Celje )n predstavnik hidrometeorološkega zavo- da iz Ljubljane, ki sta z izbranimi be- sedami podčrtala prizadevanja Cinkarne, železarne in EMO pri ohranjanju okolja . Kazno je bilo, da koncept seminarja ni bil pravilen, ni bil problemski . Poslu- šalci niso bili zadovoljni . Scminnr o varstvu gozdov Poslovno združenje gozdnogospodar- skih organizacij Slovenije je s sodelova- njem Republiškega sekretariata za kme- tijstvc, gozdarstvo in prehrano ter BF, katedre za varstvo gozdov, organiziralo ZAIPIIS NA IBlUIKVU Fo1o: prof. Franjo Rainer dvcdncvni se1ninar o varstvu gozdov, ki je bil sredi junija na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani. Na semiaarju je bilo okoli 1 OO poslu- šalcev iz vseh slovenskih gozdnogospodar- skih organizacij . Predavali so dr. Winkler, mgr. Rovan, dipl. inž. gozd. Bleiweis, dipl. bio!oginja Hočevarjcva in dipl. inž. gozd. Titov!ick. Slovenj Gradec Na velikem kmetijskem sejmu v No- vem Sadu je švedska tovarna gozdarske opreme Jonsereds pokazala svoje izdelke. Priznanje za gozctarje iz Slovenj Grad- ca ozirorna tovariše, ki delajo v TOZD transport in servisi, posebno pa za tova- riša Vrbnjaka, je vabilo tovarne, da prav oni s svojimi stroji in ljudmi opravljajo vse demonstracije v sejemskih dneh. Tovariš Vrbnjak in Lesna iz Slovenj Gradca sta dobila tudi priznanje Zvezne gospodarske zbomic;; Sveta za šumarstvo i industriju za preradu drveta, odbora za uvodženjc mehanizacije u šumarstvu, za dosežke pri uvajanju mehanizacije v ju- goslovansko gozdarstvo. Viharnik št. 5 GLJN Nazarje po novem Gozdno gospodarstvo Nazarje Gozdarstvo še vedno išče najprimer- nejšo samoupravno in gospcdarsko orga- 368 nizacijsko ,obliko. Tudi Nazarčani niso bili zadovoljni z dosedanjo organizirano- stjo, zato so dolgo in vztrajno iskali novo rešitev. Znano je, da je prejšnja oblika zago- tavljala maksimalno vertikalno povezavo, to je povezavo med gozdarstvom in na- daljnjo predelavo. če so bili v tej aso- ciaciji urejeni tudi dohodkovni odnosi, potem nova oblika ne more prinesti kaj bistveno boljšega. Za resnično avtonomijo delavcev in posameznih temeljnih orga- nizacij združenega dela pa morajo seveda biti ti odnosi urejeni. Nova oblika naj bi to zagotovila. Po novem bodo Gozdno gospodarstvo Nazarje sestavljale naslednje temeljne or- ganizacije : V družbenem sektorju tri TOZD, v zasebnem sektorju dva obrata (občina Mozirje in občina Velenje) ter TOZD za gradnjo jn transport. Takšna oblika je bila definitivno spre- jeta z izvolitvijo samoupravnih organov in s konstituiranjem drugih teles junija letos. Semenska plantaža čretež Bilo je že zapisano na tem mestu, da bo v čretežu pri Mokronogu osnovana semenska plantaža macesna in duglazije. Cepljenkc pripravljajo v drevcsnici TI- šl NA in jih bedo posadili na novem ob- je]< tu v sezoni 1976/ 1977. Investitor je GG Brežice - TOZD Mokronog, ki je investicijski program že pripravil in ga prediožil Samoupravnj in- teresni skupnosti za gozdarstvo, ki bo pri- spevala del sredstev. Strokovno nadzorstvo v plantaži bo imel gozdarski inštitut. Ra- čunajo , da bo plantaža po določenem času dajala toliko semena, da bo moč vzgojiti 8-10 milijonov sadik, kar bi približno zadoščala za bodoče potrebe v slovenskem gozdarstvu. Zapisnik zbora 27. 5. 1976. Samoupravno sporazumevanje otežkočajo različni naravni pogoji gospodarjenja Zbor delegatov za samoupravno spo- razumevanje gozdarske panoge in njegova komisija so na seji ugotovili, da je spo- razumevanje zelo otežkočeno, ker so po- goji gospodarjenja v različnih predelih Slovenije različno »dobri«. Velike razlike v delitvenih razmerjih pa tudi v deljtvi osebnih dohodkov med posameznimi pod- pisnicami sporazuma, opozarjajo na težo problema. Delegati so se zavzeli za elimi- nacijo rentnih vplivov pri določanju delit- venih razmerij v samoupravnem spora- zumu gozdarske panoge. V tej zvezi je skupna komisija tega zbora dobila po- sebne naloge. Izvoljena je bila tudi nova komisija v kateri so Glažar Franc, (Po- slojna), šarler Božo, Remec Franc, (Bled), Jagodic Franja , (Kranj) in Kozelj Janez, (Slovenj Gradec) . Zapisnik zbora 27. 5. 1976. Slovenj Gradec Koroški gozdarji so aktivni in uspešni delavci tudi na širšem družbenem in go- spodarskem področju . TOZD gradnje in turizem (LESNA Slovenj Gradec) je do- bila letos ob sklepnih proslavah občinske­ ga praznika, občinsko nagrado za u!;pešno gospodarjenje. (Vodja TOZD je Dušan Dretnik , dipl. inž. gozd.) . Direktorja obrata za kooperacija Rav- ne Jože la Logarja pa so v občini Ravne prav tako počastili z občinsko nagrado za uspešno delo na gospodarskem in druž- benem področju . Viharnik št. 5 Založba BOREC išče pomoč Knjige GOZDOVI NA SLOVEN- SKEM ji ne gredo v denar. Zato je pred- lagala PZGO, da bi gozdnogospodarske organizacije odkupile preostalo zalogo teh knjig. Ker gre res za »našo« knjigo, smo se gozdarji odločili, da bomo za svoje strokovne, vzgojne in propagandne po- trebe odkupili še ·1500 knjig. Založba naj bi odobrila tudi določen popust. Res smo predvsem gozdarji dolžni , da to knjigo spravimo med ljudi, saj gre kot 369 rečeno za »našo« knjigo. Res pa je tudi, da je založnik dolžan skrbeti za prodajo in nositi riziko, kar ima vračunano tudi v ceni knjige. Pa še to je res, da si založba BOREC sploh ni bogve kako prizadevala knjigo prodati. Zanašala se je na gozdarje, odklonila je tudi reklamno sodelovanje Gozdarskega vestnika. Raziskovanje in denar Direktor Gozdarskega inštituta dipl. inž. gozd. M. Kuder je na seji UO PZGO v maju letos poročal o raziskovalnem delu inštituta. Le-ta je imel v letu 1975 šest splošnih ·in deset skupnih raziskovalnih nalog. Pri raziskavah so sodelovali inšti- tutski, fakultetni in operativni gozdarski strokovnjaki. Slovenske gozdnogospodarske organi- zacije so inštitutu neposredno (prek PZGO) prispevale v lanskem letu 283 st. milijonov din za raziskovalno delo. Letos je delež mnogo večji, saj znaša 358 st. milijonov. Tega si gozdnogospodarske or- ganizacije razdelijo po ekonomski moči. Po 5. točki pogodbe je inštitut dolžan predložiti izdelane elaborate gozdnogo- spodarskim organizacijam o zaključenih raziskovalniJi nalogah. Zapisnik seje UO PZGO, maj 1976 Republiških gozdarskih tekem ne bo Tako je odločil UO PZGO. Najprej je obstajala ideja, da bi te tekme priredili v okviru LESARlADE. Toda po splošni sodbi to >>ne gre skupaj«. So pa tudi drugi razlogi, ki tej prireditvi niso naklonjeni. Ustvarjanje profesionalcev, pospeševanje pretiranega dela z motorno žago in veliki stroški takšnih prireditev ob slabem eko- nomskem stanju gozdarstva so samo neka- teri od njih. Toda profesionalizmu bi se dalo iz- ogniti s spremenjenimi tekmovalnimi pra- vili. Slišati tudi še ni bilo, da bi kdo od tekmovalcev zaradi tekem zbolel (problem je drugje) . In končno : tekme, ki bi bile primerno organizirane in popularizirane, bi lahko gozdarstvu samo koristile. Mi- slimo, da je ta vrednota tekem sploh naj- večja. Tekme, ki so zgolj zaradi tekme, da razdelimo nagrade, proglasimo zmago- valce in so običajno »zaplankane« okoli in okoli, so zgrešile osnovni namen. še vedno imamo lahko za vzor tekme v Rogaški Slatini 1970. leta. V Idriji brez počitka Gozdarji v Idriji •imajo 1ctos zares polne roke dela. V začetku leta se niti niso prav zavedli kaj pomeni 90.000 m3 polomije, ki jo je prinesel lanski jesenski ledeni dah. Po nekoliko lagodni pomladi so poleti zagrabili, da kar škriplje. 10.000 m3 lesa je treba pripraviti in izvoziti vsak mesec. Dnevno prepeljejo v Novo Gorico 300 prm drv in približno 350 ma hlodovine drugim kupcem. Primorska sama tega ne zmore. V gozdu pomagajo tudi idrijski rudarji. Po gmajnah odmevajo narečja vseh slovenskih pokrajin pa tudi drugih jugoslovanskih narodov. Stroji vseh vrst in porekel odstranjujejo polomijo po skrb- no pripravljenih gojitvenih in spravilno- transportnih načrtih. Vsi so prepričani, da bodo naravo končno le ugnali. Nadležno drobljenje Gozdna posest na Slovenskem je po- razdeljena podobno kot kmetijska, ne- ugodno. Saj ima 44 °/o gozdnih posestni- kov le do '1 ha gozdov. Poprečna zasebna gozdna posest pa se zaradi različnih vzro- kov (prodaja gozdov, delitev gozdov, za- radi dedovanja itd.) še manjša. Tako se je naprimer v zadnjih sedemdesetih letih po- prečna gozdna posest zmanjšala od 5,5 ha na 1,0 ha v letu 1970. Hrana za gozdne delavce Gozdno gospodarstvo Celje je v za- četku septembra pripravilo tekmovanje svojih gozdnih delavcev na Boču. Hkrati je organiziralo posvetovanje o topli pre- hrani gozdnih delavcev na delu, o prevo- zih na delo in nastanitvi na deloviščih. 370 Tekma je zaradi dežja žal odpadla. Organizatorji, delavci TOZD BOč iz Pod- četrtka, so tekmovalni prostor zelo domi- selno pripravili in ga kljub slabemu vre- menu ,izročili prebivalcem Rogaške Sla- tine v rekreativne namene. Ker ni bilo tekem, so 1meli razpravljalci na posveto- vanju več časa za pošten razgovor o pre- hrani. Sodelovali ;so tudi republiški ·in zvezni sindikalni funkcionarji ter gozdarji z GG Maribor, AK Ptuj, GG Brežice ter gozdarji iz Koprivnice in Džurmanec. To- varna živil SAVA iz No vega Sada je po- kazala svoje projzvode - pripravljeno hrano. Obilni obroki (450 g) so v posebnih aluminijastih zavojih, ki jih je potrebno pogreti v vroči vodi. Rižoto, pasulj, vampi, čufti, boranija so tekniti vsem, le peklo je preveč. Predstavniki tovarne pa so oblju- bili, da bodo za slovenski trg hrano manj začinili, ali pa jo bodo pripravili v razli- čicah. Pa še eno dobro lastnost ima ta hrana, ni draga. Obrok (malokdo zmore celega) stanc le 11.00 din . Hrabrost ali kaj drugega Na 3. zasedanju skupščine samotlprav- ne interesne skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije so v 6. točki dnevnega reda raz- pravljali o izdaji mnenj za nove kapacitete v predelavi lesa . Gre za nove predelovalne zmogljivosti v Sevnici, Vrhniki in Ptuju v višini prek 100.000 m3 lesa. Gozdarji na skupščini so brez obotavljanja pristali! Le- sarji so bili nezaupljivejši. Toda ob samo- zavestnih gozdarskih obrazih so končno tudi oni prikimali. Stroški poslovanja SlS za gozdarstvo Slovenije znašajo v letu 1976 117 starih milijonov. Zapisnik seje skupščine SlS 7. 7. 1976. Julija razdeljenih šele 450 starih milijonov SlS za gozdarstvo je na seji skupščine 7. julija dodelila 300 st. milijonov Tolmin- cem za gradnjo cest (po kriteriju: v pri- meru večjih naravnih nesreč) . Enak znesek jim je obljubila še za leto 1977. Za gradnjo cest, ki so pomembne z ekonomskega in socialnega vidika za pre- bivalce predelov, ki jih te ceste odpirajo, so črnomaljci dobili 150 starih milijonov. Ves ostali denar pa bo razdeljeval po ve- veljavnih kriterijih izvršilni odbor skup- nosti pozneje. (Zapisnik seje skupščine 7. 7. 1976). Delegati so se razšli z željo , da bi se to zgodilo še pred zimo. Na skupščini so sprejeli tudi predlog, da se 25 o;0 vseh zbranih sredstev za grad- njo cest pri SlS za gozdarstvo SR Slove- nije uporabi v obmejnih 'področjih za skladnejši gospodarski razvoj vseh pokra- jin SR Slovenije. 37.1. ZANIMIVA PREDAVANJA V začetku šolskega leta bo v okviru svobodne katedre predaval profesor za gojenje gozdov v Gbttingenu, ZRN, prof. dr. H. Lamprecht. Predavatelj prihaja s rosredovanjem nemškega informacijskega centra v Zagrebu . Govoril bo o gozd- rogojitvenih in o gozdnogospodarskih problemih v tropskih gozdovih, kjer je vrsto let deloval (v Venezueli), kot profesor za gojenje gozdov. Prav tako bo v začetku šolskega leta nastopil z vrsto predavanj prof. dr. Paava Havas, Oulu, Finska. Obisk sta organizirali univerzi v Oulu-ju in v Ljubljani . Gost bo predaval o problemih pri gospodarjenju z gozdnimi in s sorodnimi ekosistemi v borealnem področju. Imeli bomo priložnost slišati o zanimivostih in o gozdnogojitvenih problemih z dveh geografsko in rastiščno ekstremno različnih območij, ki jih slabo poznamo in so za pravllno vrednotenje gozda v našem prostoru izredno zanimivi. Obe seriji predavanj bosta za krog gozdarskih strokovnjakov pomembni, saj širita naš ho- rizont in prispevata k razumevanju gozdarske problematike v deželah, s katerimi iščemo sodelovanje in kjer se naši strokovnjaki pojavljajo kot sodelavci in sveto- valci. Predavanja bodo v nemščini oziroma v angleščini. Za pisane povzetke in za prevajanje bo poskrbljeno. Zaradi zanimivosti predavanj priporočamo, da se jih udeleži čim večje število gozdarjev. Naprošamo vas, da si za to priložnost vzamete čas. PREGLED PREDAVANJ V LJUBLJANI (Prof. dr. H. Lamprecht, Gbttingen) Tropski gozdovi in tropsko gojenje gozdov 11.10. 1976, ponedeljek, 10.-12., 14.-18. Tema 1: Tropski prostor in tropsko rastišče (Uvod, definicija, razmejitev, najvaž- nejši specifično tropski rastiščni faktorji) Tema 2: Rastišče, sestav in zgradba najvažnejših tropskih gozdnih formacij (vednozeleni in v deževni dobi zeleni vlažni gozdovi, v deževni dobi suhi gozdovi, tropski iglasti gozdovi, galerijski gozdovi, mangrove) 12. 10. 1976, torek, 9.-13 . Tema 3: Človek in gozd v tropskem prostoru v preteklosti, sedanjosti in bodoč­ nosti. (Preobilje gozdov - »Shifting cultivation" - eksploatacija - za- četek izgradnje tropskega gozdarstva - narodnogospodarski pomen gozda v tropskih državah v razvoju) 13.10.1976, sreda, 8.-13. Tema 4: Gozdnogojitvene naloge in postopki v tropskem prostoru (Gozdnogojit- veno načrtovanje - direktna oz. indirektna premena do sedaj negospo- darjenja gozda v gospodarjenje po načelu trajnosti - osnovanje in gospodarjenje z lesnimi plantažami) 15. 10. 1976, petek, 9.-11. Tema 5: O smislu gozdarske pomoči pri razvoju z vidikov dežel z razvitim gozda rs tvom. Vsa predavanja bodo na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo pri BF Ljubljana, Večna pot 30 (vel. predavalnica). Točen urnik predavanj prof. dr. P. Havasa bo objavljen naknadno. 372 UDK 634.0.923.4 Problemi slovenskih kmečkih gozdov in malih žagarskih obratov Jz razprave 2AGARSTVO NA SLOVENSKEM prof. Franja Sevnika Površina gozdov na slovenskem ozemlju je od velikih agrarnih kriz v evrop- skem gospodarskem prostoru koncem 19. jn v 20. stoletju stalno naraščala. Krne- tovald so opuščali slaborodna zemljišča, ki so povečini prehajala v gozdnogospo- darski proizvajalni sektor, pretežno kot samonikla - divja grmišča; smotrna po- gozditev Je-teh terja zlasti velika investicijska sredstva. Opuščanje takšnih kme- tijskih zemljišč je bilo močno v vsej Jugoslaviji zlasti po drugi svetovni vojni, ko je naša nagla napredujoča industrija zaposlila mnogo mladih kmetijskih delavcev in se je tudi »zdomstvo« čezmerno razmahnilo. Spričo takšnega razvoja čaka samo v Sloveniji že okoli 155.000 ha opuščenih malolastniških kmetijskih zemljišč na pogozditev1 ; okoli dve tretjini te površine je nastalo v zadnjih 20 letih. Po podatkih inventarizacij gozdov v Sloveniji je bila skupna površina: leta 1955 leta 1973/1974 907.000 ha, 1.021.651 ha~ Po lastninskih kategorijah pa je bilo razmerje družbenih gozdov (v upravi gozdnogospodarskih in drugih organizacij) ter zasebnih gozdov takole: Leta 1955: Leta 1974: Družbeni gozdovi 333.000 ha ali 36,7 OJo 389.437 ha ali 38,2 GjQ Zasebni gozdovi 574.000 ha ali 63,3 0Jo 632.214 ha ali 61,8 OJo V publikaciji Winkler, I.: Ekonomski polozaj kmečkih gozdnih posestnikov v Sloveniji3 daje avtor tudi kratek oris proizvodnega potenciala zasebnih gozdov. Ob glavnih osnovnih podatkih pravi » ... da imajo zasebni gozdovi v slovenskem gozdarstvu pomemben delež tako glede na površino kot tudi glede na strukturo drevesnih vrst in lesno zalogo. Iz znanih, zlasti socialno-ekonomskih razlogov, so bili zasebni gozdovi v preteklosti čezmerno izkoriščani, zato so sedaj slabše ohra- njeni kot družbeni.« V povojnem času, v socialistični preobrazbi našega gospodarjenja z gozdom m lesom, je dobilo žagarstvo v Sloveniji zelo pomembno vlogo. Za njegov go- 1 GLEJ: Gozdarski vestnik 1975, str. 471, kjer strokovna komisija za razširjeno gozdno reprodukcijo pri PZ GGO Ljubljana navaja natančno površino 154.896 ha. 2 Republiški gozdarski inšpektorat (Sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo) v Ljubljani: Pregled gozdov v SR Sloveniji - po gozdnogospodarskih območjih - za leto 1973. :1 To temeljito znanstvenoraziskovalno elelo je i.tdala biotehniška fakulteta, inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, odsek za ekon0miko, Ljubljana, 1969. 373 spodarski in tehnološki razvoj je bila nadvse pomembna uvedba socialističnega načrtnega gospodarstva. V prvem petletnem planu gospodarskega razvoja Slovenije (1947-1951) so bile takole začrtane splošne smernice za razvoj žagarstva: »Razviti in usmeriti lesno industrijo v čim popolnejše in boljše izkoriščanje razpoložljivih surovin in odpadkov. Ustanoviti v ta namen kombinatno lesno industrijo v ljubljanskem in novomeškem bazenu. Izvesti koncentracije malih žag, likvidirati zastarele žage in pravilno razmestiti nove žage ... « Leta 194 7 je obratoval o v Sloveniji skupno 1785 zasebnih venecijank, leta 1965 pa naj bi jih ostalo le še 200, ustrezno razporejenih po 60 občinah. Cenijo, da jih je v tem letu obratovala še okrog 250. Zakon o gozdovih iz leta 1965 je na novo uredil žaganje z venecijankami ali drugimi žagalnimi napravami v svojem 19. členu, v katerem je predviden dvojni re7.im za zasebne lastnike žag: 1 za uslužnostno žaganje lesa za potrebe prebivalstva, ki imajo občinsko do- voljenje za takšno razžagovanje; 2 z.a žaganje lesa za neposredno domačo porabo lastnika ali imetnika žage, za kar pa občinsko dovoljenje ni potrebno. Tudi novi zakon o gozdovih iz leta 1974 v svojem 46. členu nadaljuje isti režim: razne težave in protislovja, ki so se v desetletju trajanja prejšnjega zakona pojavila, skuša rešiti na ekonomski način. Cenijo, da je bilo leta 1970 okrog 4000, 1975 . pa že nad 5000 žagalnih naprav, ki siromašijo zasebne gozdove. To je zelo zaskrbljujoč razvoj, zlasti spričo dejstva, da se nabavljajo še zmogljivejši stroji kakor so venecijanke. Toliko malih žagar- skih obratov oziroma delovnih mest še ni bilo nikoli v slovenskem žagarstvu. V povojnem obdobju je bilo pri iskanju najustreznejših načinov gospodarjenja na področju kmetijstva in gozdarstva4. izdanih več pomembnih zakonov v težnji, da bi se premagale negativne posledice raznih v nuji zgrešenih gospodarskih ukre- pov, težav v politiki cen in splošne nedograjenosti našega novega gospodarstva. Z zakonom o gozdovih iz leta 1965 so skušali ugoditi nezadovoljnim kmetom, ki so se pritoževali zlasti zaradi odvzema njihovih žag za svojo uporabo, in obrtnikov, 1ast- nikov venecijank, nezadovoljnih zaradi ukinitve njihovih žagarskih obratov. Po- magati je veljalo predvsem kmetom v oddaljenih gorskih naseljih. Določene go- spodarske olajšave pa so bile predvidene tako za prave kmete, katerih glavni dohodki izvirajo iz kmetijskih dejavnosti, kakor tudi za polkmete, lastnike gozdnih parcel, katerih glavni dohodki izvirajo iz nekmetjjskega delovnega razmerja, obrti, pokojnine in podobno. Pojem kmeta in polkmeta je na široko razložen v našem zakonu o kmetijskih zemljiščih iz leta 1974 (člen 4 str. 25). V tujih deželah različno opredeljujejo v mešanih gospodarstvih običajne pojme: čisti kmet in dvojni poklic delavec-kmet (radnik-seljak, ouvier-paysan, Arbeiter-Bauer). polkmet ali polpoljedelec, pol- proletarec, idr. 4 Na podlAgi zvezne gozdnogospodarske uredbe (1946) in zveznih zakonov o cozdovih so sledili republi~ki zakoni o gozdovih v letih 1950, 1953, 1961, 1965 (z dopolnilom 1970), 1974 in uredba 1975. 374 L ,,Jekleni'' škodljlvci Zasebne ·žage spet rase jo kot gobe po dežju, in to ne ravno v prid ·razum· nemu gospodarjenju - Samo na območju GG Maribor 900 zase~nih žag NI ~e tako daleč čas, ko so z utemeljevanjem, da gre za racionalizacijo, na ·vseh 1 re pred _ če~rt st.oletja .zaradi koncih in kra j-ih Slovenije, zapirali žage - ~e s posebno ihtlo tako imenovane ractonahzactJe .usta.no.vi\1 <»- veneci.ianke. Kar neverjetno je, kako so v ~:!.njih let~h po . Slo~~ji stotine žag · ~m~ie t~\no~r~!ru~:O in žagic dobesedno pognale kot gobe po dezJU. V enJ samJ. občuu. v slo~ensk?' dovoljevati neaospodamosti. bist.riški se zdaj vrti nič ma.nj kot 211 žag. Gozdno gospodarstvo Manbor Je Najbolje b: '0:~. da bi uza. recimo sklenilo·, da bo dalo svoje privoljenje, da občine na njegovem območju konili zasebno žagarsko o- odpro največ 300 žag. zdaj pa Jih imajo že kar okoli 900. · · brt · in predpisali vodenje . . . knjig. Glede primerne..aa ~t.e- Nepojmljivo j·~. da !ahko Naj bodo še tako moderne, 1 bili km celuloz:m l:S. vila takšnih žag bi bilo tre- nza la.stne potr-ebe kmetov« pa gotovo za kakth. 10 od· Ta~ne :r.asebne zage se ba le ol?uditi spomine, kje obrat.uje toliko žag. To rusa stotkov slaMe izrab1jo hlo- se~·eda zelo Lzplačajo. Na. . so nekoč takšne obrrne ža- nelcdanje pr:miWI'Tle žage na dovino kot sodobne žage )es· njih žagajo lllia črnO<< pose- ge :ie bile . Takšna urediteV vod."''j pogon. nmp;;\< hitre nih komb:natov. Se,·eda pll kan les :n lako se je mogo- hi b:la lud: pravičnej~ · od elek~rlčne tračne 2agE:; niso ·gredo na !.eh zasebnih žagah če h.goniti dolgi v.rSti d.aja· sedanje, ko med gozdrumt pa več tako malo~t'!•·ilni za.. t.nko rekcč ,. nič Lud velik~ tev . od prometnega _davka m posesLnikJ tistr z žagami sebntkl. }Ci ·majo >>z~ iastne količ:.ne ž.an1anja m krajni· b :oloSke amorl~J~ prek pravzaprav Uživa.;o privileglj. potrebe<< celo polnojannen~J:te,· _. kov, k5 bi jih lahko upora· prispevka m pokntJe stro- Ce pa se 'že _ne bi odločlli Tudi ~lovensko časopisje je večkrat opozarjale na škodljivost množice kmečkih žag na Slovenskem (»Delo)prelivajo«· tudi v nabavo novih, dokaj modernih žagalnih naprav z večjo zmogljivostjo od venecijank. Nedovoljene oz. neugotovljive sečnje »Črne sečnje«, so dokaj pogoste, gredo v škodo gozda in na~e lesne industrije družbenega sektorja. Le-ta mora vse več lesne surovine nabavljati v tujini, kajti družbeni gozdovi, sicer dobro strokovno oskrbovanj, ne morejo kriti primanjkljaja tehni- škega lesa za pohištveno in celulozno industrijo. K temu pridejo še devizni izdatki, poraba električne energije in dragocene nafte za pogon. Tako razsipavamo denar za večjo storilnost v razžagovanju lesa iz prevelikih sečenj na mnogih površinah gozdov zasebnega sektorja. S tem se zvišuje kriza v naši lesni industriji ter naša negativna trgovinska in plačilna bilanca . Tako nnstaja tudi večja inflacija v jugoslovanskem narodnem gospodarstvu. S pričujočim sestavkom smo v glavnih obrisi11 očrtali vsebino in težino našega problema zasebnih gozdov v zvezi z malimi žagarskimi obrati. Njegovo smotrno reševanje pa sodi predvsem med deloYne naloge novih družbenih organizacij, kot s Glej: Zakon o kmetijskih zemljiščih (s komentarjem in napotki za prakso), Ljubljana 1974, str. 5. 375 so: Samoupravna skupnost za gozdarstvo SR SloveniJe in Sestavljena organizacija združenega dela gozdarstva in lesne in:fustrije. V prvi vrsti je treba gozdne fonde, naš najvažnejši in neusahljivi vir - če se z njimi smotrno in načrtno gospodari - vse bolj krepiti in njihovo surovino-les pravilno izkoriščati, ter hkrati tehniški les najvestneje načrtno predelovati. To terja večjo družbeno odgovornost, ki nasproti škodljivim zasebnim ego:stičnim težnjam nalaga nove, smotrnejše ukrepe. Tako gozdov1i zasebnikov kot žagalne naprave bi morale priti spet pod podoben strožji gozdnogospodarski režim kot so bili po zakonu o gozdovih iz leta 1955 in jih vsaj družbeno upravljati. To velja za lastnike »polkmete« in to na relativno gozdnih tleh v ravninskih predelih. Za dejanske kmete, ki živijo pretežno od svoje kmetijske dejavnosti, bi se uveljavljale določene olajšave oz. svobodnejše gospodarjenje z gozdom in lesom, če bi disci- plinirano izvajali ustrezno gozdno in lesno gospodarsko politiko. Podobne slabe skušnje glede zasebnih obrtnih žag kakor v Sloveniji imajo tudi v Bosni in Hercegovini. Iz poročila v časopisu Delo z dne 3. l. 1976 v članku »Zagarji delajo škodo. Prisvajajo si družbeni leiJ in nepremišljeno redčijo gozdove« posnemamo naslednje: »Leta 1967 so v Bosni in Hercegovini dovolili zasebnikom, da se ukvarjajo z žaganjem lesa kot obrtniki, danes pa, ko so se razmere v gozd- nem gospodarstvu precej spremenile, jim je postalo žal. Zdaj menijo, da bi se z žaganjem lesa smele ukvarjati le družbene žage. Zasebni žagarji si namreč prisvajajo družbeni les, nepremišljeno redčijo za- sebne gozdove, nezakonito trgujejo z lesom, ne plačujejo davkov in podobno. Republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo celo meni, da so te posledice zasebnih žagarjev tolikšne, da ovirajo normalno gospodarjenje z bosanskoherce- govskimi gozdovi. « Zanimivo je tudi, kako obravnavajo vprašanje »kmetov-gozdarjev« in >>pJl- kmetov« na švedskem. Stane Krašovec, upokojeni redni profesor ekonomske fakultete v Ljubljani, .ki je objavil več razprav o mešanih krnečko-nekmečkih zaposlitvah in dohodkih (zadnja v hrvatskem časopisu >>Sociologija seta« št. 4, leta 197 4 pod naslovom >>Porast mješovitih domacinstava i problemi njihova istraživanja«), je ugotovil v zadnjem desetletju močno naraščanje števila »kmetov-delavcev« v nekaterih razvitih državah zahodne Evrope in ))kmetov-gozdarjev« (bodisi lastnikov gozda bodisi gozdnih delavcev) na Švedskem. So pa mcd švedi hude polemike, pravi Krašovec, ali je to zdrav pojav ali ne. švedski vladi so taki >>polkmeti(< nezaželeni in jim ne daje niti posojil niti garancije za posojila, češ da itak imajo obilen skupni dohodek, ker zaslužijo še zunaj kmetije. Zagovorniki »kmetov-gozdarjev« na- sprotno zahtevajo zanje državne podpore, da se ne bi izseljevati in bi se na tak način počasi zapiralc šole in institucije ter bi skratka izginjala cela naselja; kajti sama zemlja na tistih področjih ni posebno dobra za obdelovanje. 376 UDK 634.0.945.4 Samoupravna izmenjava dela in sredstev združenega dela vključuje tudi dogovarjanje o financiranju znanstvenega in raziskovalnega dela Vsaka gospodarska ali družbena dejavnost mora razvijati svojo raziskovalno dejavnost, sicer ji grozi pešanje, ki ima lahko daljnosežne posledice v razvoju do- ločene panoge ali dejavnosti pa tudi v razvoju celotnega gospodarstva. V različnih ča~ovnih obdobjih in v različnih sistemih so se večkrat pojavljale dileme: razvijati svojo lastno, nacionalno raziskovalno dejavnost, ali ne. Predvsem velja to za manjše in manj razvite narode. Izkustva kažejo, da je takšna alternativa neute- meljena in škodljiva. V razvoj nekega gospodarstva spada tudi organizirano znan- stYeno delo. Ali: znanstveno raziskovanje je sestavni, organski del, njegovega razvoja. Zgrešeno je mišljenje, da mora znanstveno delo vedno prinašati le epohalna odkritja. Izpopolnjevanje neke tehnologije, na primer, zahteva proučevanje tisočih manjših in večjih procesov, vplivov, odvisnosti, ki jih je treba rešiti v specifičnih okoliščinah, kjer so tuja odkritja često neuporabna. Takšno kompleksno obrav- navanje določenih družbenih in proizvodnih problemov pa jasno zahteva lastno znanstveno in inventivno dejavnost. Da ne govorimo o potrebnosti tega dela na tistih področjih, ki so specifična v našem narodnem življenju in gospodarjenju. Drug problem pa je seveda obseg razvoja znanstvene dejavnosti. Slej ko prej predstavlja eno omejitev moč narodnega gospodarstva. Drug kriterij, ki ji določa otseg, pa je družbeno ekonomska politika. Zelo pomembno je, da je znanstveno delo učinkovito organizirano. Brez pre- tiravanja lahko trdimo, da je to delo drago in da je lahko ta denar izgubljen, če ne izvaja nalog izhajajočih iz samoupravnih, oziroma družbenih potreb. Zato hočemo v skladu z racjonalnimi načeli organizacije znanstvenega dela le-to vključiti v samoupravno izmenjavo dela in sredstev združenega deJa. Do neke mere smo že uspeli urediti organizacijsko povezanost, oziroma vplivanje finan- cerjev ali porabnikov tega dela z delavci v znanstvenoraziskovalni sferi združenega dela. Manjkajo pa še učinkoviti samoupravni inštrumenti, ki bi zagotavljali res- ničen ekvivalent izmenjanega dela. Gre za to, da bi imeli pri izmenjavi enoten kriterij, ki bi moral imeti bržčas tržni značaj. Tako objektivizirana menjava dela, bi zagotavljala tudi zavesten in intenziven vpliv vseh delavcev v združenem delu. Odveč je dodati še to, da bi tako vzpostav- ljena menjava dela zagotavljala maksimalne rezultate. Z namenom, da bi bilo čimveč delavcev v gozdarstvu seznanjenih z znanstve- nim in raziskovalnim delom naših znanstvenih ustanov, prinašamo pregled te de- javnosti. Nosilka tega dela v gozdarstvu je biotehniška fakulteta, oddelek za goz- darstvo ter inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije. Iz tabele so razvidne teme raziskovalnih nalog v letu 1976 in njihov~ nosilci. Financerji so raziskovalna skupnost Slovenije (prva finančna kolona) in predlaga- telji (druga finančna kolona). V tretji finančni koloni so prikazana skupaj sredstva, kii bodo potrebna za realizacijo določene naloge. 377 Varstvo okolja (Projekt) INšTITUT ZA GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO SLOVENJJE (Raziskovalna organizacija) l. Poškodbe vegetacije vsled onesnaženega ozračja Marjan šolar 2. Spreminjanje kulturne krajine v SRS zaradi zaraščanja Mil an Ciglar 3. Uporaba herbicidov v gozdarstvu Marjana Pavle 4. Novi gozdni rezervati v Sloveniji Mlinšek Dušan Skupaj predlagatelj Skupaj projekt 234.00 216.400 111.000 240.008 801.400 801.400 100.000 144.300 74.000 160.000 478.300 478.300 Intenziviranje proizvodnje v gospodarskih gozdovih (Projekt) INšTlTUT ZA GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO SLOVENIJE (Raziskovalna organizacija) 5. Drevesne vrste-bori na Balkanskem polotoku 84.000 36.000 Mlinšek Dušan 6. Vodni režim pri različnih gozdnih vrstah in oblikah 168.000 71.500 Smolej Igor 7. Vegetacija gozdov plemenitih listavcev 86.000 37.000 Piskernik Milan 8. Mineralno gnojenje z ozirom na gojenje gozdov 108.500 108.500 Zupančič Marjan 9. Biologija semenitve v pragozdu in gospodarskem gozdu 37.800 16.200 Horvat-Marolt Sonja 10. Mikroflora v pragozdovih Slovenije 165.000 165 .000 Hočevar Fran.~iška-Stana 11. Degradirana gozdna tla in vegetacija 145.000 96.700 Sušin Jože 12. Medsebojna razmerja elementov hrane v tkivih drevja 62.000 6"J .400 Kalan Janko 13. Dinamika rnsti in priraščanja smreke 110.000 50.000 Sgerm Franjo 14. Biološki ukrepi za ravnotežje v kompl. gozd-divjati 115.000 115.000 Cop Janez Skupaj predlagatelj 1,081.300 757.300 Skupaj projekt 1,081.300 757.300 Uvajanje plantažne proizvodnje lesa v Sloveniji (Projekt) INSTITUT ZA GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO SLOVENIJE (Raziskovalna organizacija) 15. Topolovi hibridi, njihova izbira in gojitev la5tnosti Božič Janez Skupaj projekt 378 314.600 169.400 314.600 169.400 334.000 360.700 185.000 400 .000 1,279.700 1,279.700 120.000 239.500 123.000 217.000 54.000 330.000 241.700 123.400 160.000 230.000 1,838.600 1,838.600 484.000 484.000 Racionalizacija izkoriščanja gozdov (Projekt) INšTITUT ZA GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO SLOVENIJE (Ra.ziskovalna organizacija) 16. Načini mehaniziranega spravila lesa 95.500 95.500 191.000 Krivec Amer 17. Ergonomske značilnosti mehaničnih spravilnih sredstev 25.500 25.000 51 .000 Lipoglavšek Marjan 18. Odprtost gozdov v Sloveniji 135.000 57.800 192.800 Dobre Andrej 19. Odvisnost učinka sečnje in izdelave od prsnega premera 90.400 90.000 180.400 Winkler Iztok 20. Terminologija iz področja izkoriščanja gozdov 21.500 21.500 43.000 Turk Zdravko Skupaj predlagatelj 367.900 290.300 658.200 Skupaj prujekt 367.900 290.300 658.200 Skupaj projekti 2,565.200 1,695.300 4,260.500 Individualne naloge {Projekt) INšTITUT ZA GOZDNO JN LESNO GOSPODARSTVO SLOVENI.JE (Raziskovalna organizacija) 21. Osnovni parametri erozije na zlivnih območjih 73.000 73.000 146.000 Zemljič Marijan '22. Oblikovanje in sanacija odkopnih in nasipnih brežin 151.000 51.000 202.000 Dobre Andrej Skupaj predlagatelj 224.000 124.008 348.000 Skupaj individualne naloge 224.000 124.000 348.000 Skupaj podpodročje 2,789.200 1,819.300 4,608.500 Toliko o gozdarstvu. Da bi lahko ocenili tudi njegov položaj, oziroma pomen v druščini ostalih družbenih in gospodarskih dejavnosti, pa še tile podatki: V celoti smo v Sloveniji v letu 1976 namenili za raziskave in opremo ter kadre raziskovalnih ustanov 390,7 mio din. Od lega je razdeljenih samo za raz- jskave 228,0 mio din. Posamezna področja so dobila naslednje zneske: Strojništvo Geologija , rudan;tvo in metalurgija Elektrotehnika Avtomatika, računalništvo in informatika Kemija Matematično fizikalne vede Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo Graditeljstvo Kmetijstvo, živilstvo in veterinarstvo Biomedicinske vede Skupaj SRS 379 8,870.250 13,652.213 5,825.700 1,662.000 22,747.500 400.000 5,751.900 5,160.000 4,286.700 1,093.500 69,449.763 20,697.250 31,855.164 13,593.300 3,878.000 50,746.500 400.000 1.3,421.100 12,040.000 10,002.300 1,893.500 158,527.114 29,567.500 45,507.377 19,41.9.000 5,540.000 73,494.000 800.000 19,173.000 17,200.000 14,289.000 2,987.000 227,976.877 Marko Kmecl , dipl. inž. gozd. UDK 659.23/.25 Hitro do informacij Poslovna informacija je sporočilo o dogodkih, ki potekajo v zunanjem okolju delovne organizacije in v njej sami. Prav tako v vsakdanjem življenju stalno sprejemamo in sporočamo informacije. Kibernetik Wiener je zapisal: »Jaz sem informiran - pomeni, jaz vem.<< Podatek je sporočilo o nekem dogodku ali po- javu, kateremu je mogoče določiti ime in obseg in ga predstaviti z besedami ali številkami. Vsak podatek še ni informacija. Podatki so vrednostni, na primer: število kupcev, količjna blaga! število ur itd. Obdelani podatki so sporočila - ti imajo na eni strani pošiljatelja, na drugi pa prejemnika sporočila. Informacije so tisti deli sporočila, ki prejemniku pomenijo neko novost in mu omogočajo dolo- čeno delovanje za boljše reševanje postavljenih nalog. V delovnih organizacijah teko sporočila od posameznika do posameznika po bolj ali manj ustaljenem redu. Vse elemente, ki sodelujejo pri tem prenašanju sporocil, lahko poimenujemo kot neki sistem sporočanja ali informacijski sistem. Informacijski sistem je sestavljen iz podsistemov, ki so sami zase sistemi. Tako se informacijski sistem pojavlja na več nivojih, na vsakem pa spet v več variantah. Podatke v informacijskem sistemu je potrebno urediti in obdelati v koristne infor- macije, temu pravimo proces obdelave podatkov. Proces obdelave podatkov je sestavljen iz naslednjih faz: zajemanja in zbiranja podatkov, - obdelave podatkov, - dajanja informacij, rezultatov obdelave. Te faze v procesu obdelave podatkov so enake pri ročni in računalniški obde- lavi. Ročna obdelava podatkov zahteva veliko časa in človeškega napora, do rezul- tatov pa je treba priti čim hitreje. Zato je človek v proces obdelave vedno bolj vključeval tehnične pripomočke. Danes so v samo obdelavo podatkov vključeni najmodernejši pripomočki - računalniki. Hitrost delovanja računalnikov merimo v mili, mikro ali nanosekundah. čas celotnega procesa obdelave podatkov pa ni odvisen le od hitrosti računalnika, temveč tudi od hitrosti zbiranja podatkov, njih prireditve za računalnik in posredovanja rezultatov tja, kamor so potrebni. Razvoj tehnologije je omogočil, da so računalniki poslali vedno hitrejši, na področju za- jemanja, zbiranja in dostave podatkov pa ni takšnega tehnološkega napredka. Morali bi skrajšati čas, ki preteče od trenutka nastanka podatka do njegove »predaje« računalniškemu sistemu na eni strani, na drugi strani pa tudi čas, :ki je potreben za to, da dobljene rezultate obdelave posredujemo na pravo mesto. Za gozdarstvo je značilno, da podatki nastajajo na skoraj 100.000 ha veliki površini, in to istočasno. Gozdna gospodarstva, ki uporabljajo računalnik Republi- škega računskega centra, morajo podatke, zbrane na enem mestu, prenesti do računalnika v Ljubljani. Velika kapaciteta računalnika in možnost priključitve računalniških terminalov ter telefonske povezave so omogočili hiter prenos po- datkov do centralne enote računalnika. Tehnično je najmanj izpopolnjena zbiranje podatkov od mesta nastanka do terminala, kar sicer zahteva veliko časa. časovna enota je tu mesec, teden, dan je že velik uspeh; medtem je enota pri prenosu podatkov od terminala do računal- 380 Skica procesa obdelave podatkov \ ..1 !:: -.. -- RACUNALN!K 1 En ote z,, lvle~t'( Bi t:OV 1vl i 1 i ' nwrjenjc t~clcn v mikro. hit ro st i d,ln se kundi n saj je še pred nedavnim obstajala dilema, ali je povezava s terminalom po tele- fonski liniji do računalnika zaradi visokih stroškov upravičena ali ne. Hitro se je izkazalo, da bi bilo delo brez terminala nemogoče, prav tako bomo v prihodnosti morali tehnične pripomočke za prenos podatkov približati mestu nastanka po- datkov Nesmotrna bi bilo čakati na nove tehnične rešitve, da bi s tem skrajšali čas zbiranja podatkov s terena. Cilj skrajšati čas procesa obdelave podatkov je do določene meje mogoče doseči z organizacijskimi izboljšavami. Prav gotovo so tu še velike rezerve, ki bi jih lahko izkoristili z dobro pripravo in nenehno jzboljšavo sistema. Pri uvajanju računalništva v poslovanje organizator najčešče prouči le obde- lavo podatkov z računalnikom, zajemanje in zbiranje podatkov pa brez posebne priprave zahteva od sodelavcev. Najmanj pa prouči dajanje rezultatov končnemu uporabniku . To ni prav. Vse faze procesa obdelave podatkov je treba proučiti, ker so med seboj soodvisne in povezane. Iz slabo pripravljenih podatkov najboljši računalniki in programi ne morejo izračunati točnih rezultatov. Prav tako rezultati 381 na nepravem mestu in ob nepravem času nič ne koristijo. Pri slabo proučenem zajemanju in zbiranju podatkov ter dajanju rezultatov čas procesa tudi z uporabo računalnika ne bo krajši od ročne obdelave. V takem primeru nam vsa elektron- ska hitrost računalnika ne odpravi dolgega čakanja na rezultate. Z računalniško opremo, ki jo imajo gozdna gospodarstva danes in z dobrimi kadri mora biti čas od nastanka podatkov do rezultatov krajši, kot je bil pri ročni obdelavi. že ročne obdelave je treba preanalizirati in proučiti uporabo računalnika. Prav tako je treba proučiti zajemanje in zbiranje podatkov ter dajanje rezultatov. Pri tem pa morajo imeti tisti, ki so vključeni v obdelavo, naslednje cilje: koristne informacije, - točni reLultati, - čimkrajši čas od nastanka podatkov do rezultatov. Ko obdelava z računalnikom že teče, jo mora organizator spremljati in ugotav- ljati pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti. Seveda pa spremembe ne smejo biti prepogoste. Načeloma naj ne bi bile več kot enkrat letno. Pogoste spremembe so često nepremišljene, vpliv na celoten proces je težje analizirati, najbolj nevarno pa je, da s tem zmedemo ljudi. Spremembe je smiselno vpeljati istočasno z zakon- skimi spremembami. Intenzivno naj bi organizator spremljal obdelavo prvo leto, popolnoma pa je ne sme opustiti nikoli. Prav tako mora programer stalno skrbeti za vzdrževanje programov. Ko proces obdelave podatkov že daje točne rezultate in koristne informacije, je treba čas obdelave še vedno skrajševati in iskati boljše rešitve. Tako smo pri obdelavi podatkov odpreme in prodaje na Gozdnem gospodarstvu Bled skrajšali čas na 2 dni. V začetku je od nastanka podatkov do izdelave rezultatov preteklo 17 dni. Podatke je bilo treba ročno prenesti do računalnika v Ljubljani. Zbiranje podatkov s terena je trajalo 10 dni, kasneje 5 dni. Sedaj, ko obdelava teče že četrto leto, je zbiranje dnevno, kar je omogočilo, da so bila letošnja polletna poročila o prodaji in odpremi lesa narejena 2. julija, podatki pa so nastajali še 30. junija. To je le eden izmed dokazov, da se čas pro- cesa obdelave podatkov da do neke mere skrajšati tudi brez dodatnih tehničnih pripomočkov, čeprav je razmerje med dnevom in nanosekundo zelo zelo veliko. Za končnega uporabnika rezultatov pa vsak prihranjeni dan pri obdelavi lahko veliko pomeni, če rezultate s pridom uporablja. Jože Skumavec, dipl. inž . gozd . 382 UDK 634.0.907 Gozd in gozdarstvo v kompleksu varstva okolja Okolje je prostor, v katerem lahko sočasno deluje ali se medsebojno izklju- čuje cela vrsta naravnih, gospodarskih, tehničnih, demografskih, socialnih in družbeno-političnih procesov. Zdi se mi, da nimamo dovolj jasne predstave o tem, kaj je to varstvo okolja. Ali gre za varovanje naravnega okolja, urbanega okolja ali za zavarovanje okolja na sploh. Kaj pa, če to okolje ni takšno, kot si ga želimo? V glavnem imamo dve vrsti okolja: naravno in tisto, v katerem je človek s svojimi vplivi načel ali porušil ravnotežje naravnih procesov. Ker je gozd oz. gozdno okolje v Sloveniji najbolj tipičen predstavnik naravnega okolja, bi v tem sestavku nanizal nekaj misli o njegovem varovanju. Samo nedotaknjen naraven gozd, to je pragozd, je v pravem pomenu besede pristno naravno okolje. Takih površin pa je v srednjeevropskem prostoru zelo malo. Zaščitene so kot naravovarstveni ali študijski objekti. Varovanje teh kom- pleksov se v celoti razlikuje od varovanja ostalega gozda kot ekološke celote. Zato ni moj namen, da bi se podrobneje spuščal v to strogo naravovarstveno problematiko. Delovanje človeka v gozdnem prostoru je imelo v preteklosti in ima še danes marsikje škodljive posledice. V takem primeru govorimo o degradaciji gozda. Tak gozd še vedno predstavlja gozdno okolje, vendar ne takšno, ki bi bilo zaželjeno. Vedeti moramo, kakšen gozd je naše željeno okolje. Kajti samo gozd, ki v okviru rastiščnih pogojev daje možne lesnoproizvodne in opravlja hkrati varovalno in socialno vlogo, lahko velja za družbi potrebno gozdno okolje. želel sem poudariti, da uporabljamo pojem varstvo okolja preveč na splošno in da bi bilo potrebno tako kvalitativno kot kvantitativno ovrednotiti zaključene enote ali sisteme v skupku varstva okolja; med njimi bi gozd predstavljal eno izmed prvobitnih naravi najbližjih in najbolj ohranjenih enot, ki bi s svojim širokim spektrom delovanja lahko vplival na prostor zunaj njega. Cilji gospodarjenja z gozdom morajo biti takšn1, da bodo ostale neokrnjene in po možnosti tudi povečane vse tri vloge gozda. Zaradi degradacij gozdnih ekosistemov bodo marsikje potrebna dodatna sredstva, in to vsem pri posrednih gozdnih koristih, ki so v interesu družbe. Gledanje, da je gozd tovarna lesa, da raste gozdno drevje več ali manj samo od sebe, da so škode v gozdovih zgolj gospodarske narave, izražene kot izguba na lesni masi, prirastku, manjši vrednosti sortimentov in eventualnih večjih vlaganjih v obnovo in varstvo gozdov, žal še ni povsem izumrla. Pozabljamo na posredne gozdne koristi. Za pravilno prestavitev njihovega pomena nam manjka njihovo ovrednotenje. če gozd s svojo raznolikostjo v zgradbi, sestavi in dinamiki bioloških pro- cesov opravlja mimo lesnoproizvodne še niz varovalnih in socialnih funkcij, kot so varovanje tal pred erozijo, regulacija vodnih, klimatskih in vremenskih razmer, blažitev hrupa, ugoden vpliv na zmanjšanje emisij, dajanje delovnemu človeku nujno potrebni rekreacijski prostor, in je hkrati v pretežni večini Slo- venije najpomembnejši nosilec tipičnih krajinskih oblik - potem je prikaz po- 383 mena gozdov samo glede na njihovo lesnoproizvodno vlogo močno pomanj- kljiv. V naglem industrijskem razvoju zadnjih let smo ponekod popolnoma pozabili na varovanje naravnega okolja. Tako je za po::;led~cami prekomerno onesnaženega ozračja do leta 1975 propadlo preko 1000 ha gozdov, nadaljnih 2500 ha je bilo tako močno poškodovanih, da so propadle vse tri osnovne funkcije gozda. Izpad 1esnoproizvodne vloge, v celoti ali samo deloma, zasledimo na nadaljnjih 20.000 ha gozda, kjer je bil opazen vpliv emisije. Večina poškodovanih in uničenih gozdov je bila takšne narave, da so bile daleč v ospredju prav posredne gozdne koristi. Tako pomen varovalnih nalog v Zasavju in Mežiški dolini ni treba po- sebej poudarjati. V okolici Celja, ki je večje mesto, pa je posebno pomembna prav socialna vloga gozda. Ali smo vse to kdaj, razen v zadnjem obdobju z be- sedami, skušali pravilno ovrednotiti? če bi, potem bi gledanje na širši pomen gozdov v določenem prostoru, moralo že prej sprožiti temeljito akcijo za varo- vanje naravnega gozdnega okolja, in to z dogovori, ukrepi, zakonodajo in vzgojo ljudi. Gozdarji smo že zelo zgodaj pričeli z opozarjanjem sem in tja na akutno degradacijo gozdov v okolici večjih industrijskih središč. Toda kdo se je pred dobrimi desetimi leti skušal ali znal poglobiti v pomen posrednih gozdnih funkcij? Neštetokrat je bilo povedano, da katerakoli funkcija gozdov prenese samo dolo- čene obremenitve in da moramo, če hočemo ohraniti njih vsestranski pomen, dobro poznati vse dopustne obremenitve. še danes, ko govorimo o gozdu kot o večravenski zaključeni ekološki celoti, ki prečiščuje onesnaženo ozračje ali preprečuje širjenje onesnaženja, pozabljamo, da ima določena gozdna združba v določeni razvojni fazi, letnem in dnevnem času ter vremenu omejeno prečiščevalno sposobnost. Pozabljamo, da je čiščenje ozračja s pomočjo vegetacije pravzaprav konzumacija in nevtralizacija polucije, da se organizmi gozda ob tem izčrpavajo in tudi propadajo. Zgovorna priča temu so prej navedene številke o poškodovanih in uničenih gozdnih kompleksih. Obsežnost degradiranega naravnega okolja naj nam bo v opozorilo, da se moramo stvari lotiti drugače. že samo zaradi posledic onesnaženega zraka na gozdno rastlinstvo se pred nas postavlja cela vrsta vprašanj, ki jih bom skušal nakazati in jih dati na tem mestu v premislek in kritično presojo, iz katere naj se jzoblikuje pravilna politika reševanja perečih vprašanj s področja varstva na- ravnega gozdnega okolja. Gozdovi so dodeljeni v upravljanje gozdnogospodarskim organizacijam, v manjši meri pa tudi kmetijskim kombinatom in zadrugam. Le neznaten del gozdov upravljajo po splošnih principih gospodarjenja z gozdovi tudi industrijski obrati. Gozdarstvo kot gospodarska panoga mora v smislu zakona o gozdovih gospodariti z gozdovi po načelu trajnosti . Krepiti mora produkcijsko sposobnost gozdov. že ta enostavni ciklus je v okviru panoge z ekonomskega gledišča močno labilen. Z današnjim gledanjem na gozd kot na naravno tvorbo, ki ima poleg lesnoproizvodne vloge tudi vse bolj pomembne varovalne in socialne funkcije, pa vsaka ekonomika povsem odpove. Z drugimi besedami, če družba vse bolj potrebuje posredne gozdne koristi jih mora krepiti, ponekod vzpostaviti nazaj, in za to prispevati svoj delež. Zmotno in nevzdržno je stališče, da mora goz- darstvo v celoti skrbeti za varovanje gozdnega okolja, ne glede na negativne 384 vplive, ki izvirajo iz drugih dejavnosti. Po svoji strokovni usposobljenosti smo gozdarji to dolžni in sposobni izvrševati, vendar vse to daleč presega naše fi- nančne možnosti. Drugo, večkrat obravnavano vprašanje pa je vprašanje dopustnih obremenitev gozda v smislu varovanja vseh nalog gozda. Prekomerne obremenitve skoraj vedno povzroče redukcijo ali celo propad funkcij gozda. Kaj smemo, kaj lahko v tem primeru žrtvujemo? Na primer, tudi z najsodobnejšo tehnologijo danes še nismo zmožni popolnoma preprečiti onesnaževanja okolice, ki ga povzročajo industrija in energetski obrati. Ce bomo hoteli imeti tik ob industrijskih obratih gozdove z vsemi tremi neokrnjenimi funkcijami, ne bomo prišli daleč. Potruditi se moramo, da bomo s tehničnimi in biološkimi ukrepi in s pravnimi normativi upravnih organov in odgovornih služb poskušali obvarovati čimveč funkcij gozda. Ce to ni izvedljivo, potem smemo dopustiti, da propade lesnoproizvodna vloga gozda. Poseg v varovalne in socialne vloge je v vsakem primeru nedopusten. V primeru, če bomo morali v korist neke druge gospodarske dejavnosti žrtvo- vati lesnoproizvodno funkcijo gozda, v splošno družbeno korist pa vzdrževati, tudi z večjim vlaganjem, posredne vloge gozda, je potem naloga družbe, da ta dodatna sredstva tudi zagotovi. Delež gozdarstva pri oblikovanju teh sredstev je pravzaprav skrit že v odpovedi donosov s teh površin. Ko gozdarstvo kot panoga na teh površinah pomaga s svojimi strokovnimi uslugami, je to prav- zaprav že drugi prjspevek gozdarstva pri varovanju ogroženih gozdnih ekosi- stemov. Pogosto smo priča trditvam, da morajo za varstvo gozdnega okolja prispevati prav vsi, v največji meri pa gozdarstvo samo. Takšno stališče je pravilno samo v primeru, če gre za varstvene ukrepe, ki izvirajo iz gozdnogospodarske dejav- nosti same ali pri manjših elementarnih nesrečah. Popolnoma nesprejemljivo pa je v primerih, ko gre za varovanje gozdnega okolja, ogroženega zaradi drugih vzrokov, kot je npr. onesnaženo ozračje. S tem prispevkom želim doseči, da bi gozd v kompleksu varovanja naravnega okolja postavili na pravo mesto in s tem popolnoma odpravili zastarelo pojmo- vanje, da je gozd skrb gozdarjev, da prenese v smislu varovanja posrednih gozdnih koristi vsakršno obremenitev in da je gozdarstvo odgovorno za vse nepravilnosti, motnje in degradacije, ki se ne glede na vzroke pojavljajo v gozdnem okolju. Gozd je eno naših največjih naravnih bogastev in prav gotovo daleč najbolj ohranjena naravna tvorba z vsestranskim varovalnim, socialnim in proizvodnim pomenom. Kot tak mora gozd glede na dejansko in vplivno površino dobiti v kompleksu varstva naravnega okolja in okolja nasploh prioritetno vlogo. Ni pretirano, če zaključimo, da so vplivi posrednih gozdnih koristi prisotni na slehernem kvadratnem metru naše domovine. Gozdno okolje varujemo ne zaradi gozda samega, temveč predvsem zaradi izrednega pomena gozda za celotni živ- ljenjski utrip določenega prostora. Marjan šolar, dipl. inž. gozd. 385 Partizan - mladinec, prvi iz vrst gozdarjev v okupirani Ljubljani Lani smo praznovali 30-letnico na,~e revolucionarne zmage nad fašisti in njiho- vimi zavezniki v drugi svetovni vojni. Letos praznujemo 35-letnico vstaje jugo- slovanskih narodov leta 1941. Golih rok, v težkih okoli.~činah, je naš narod kot en mož vstal in se uprl mnogokrat močnejšemu sovražniku. Ta slavni boj so bojevali nešteti znani in neznani junaki. Cesto niso imeli drugega orožja kot \"ero v zmago. !v/ed njimi je bilo tudi veliko gozdarjev, ki so bili partizanskim borcem zelo dobrodošli, predvsem kot vodniki po neskončnih gmajnah in gozdovih. Naš dolg je, da se tem našim tovarišem oddolžimo, ohranimo spomin nanje, na njihovo vero, na njihovo žrtev. Profesor Franjo Sevnik je >>živa zgodovina« partizanskega gozdarstva. V se- stavkih, ki jih bomo objavili v naslednjih številkah, bo orisal nekaj najsvetlejših partizanskih gozdarskih likov. V posebnem dokumentarnem sestavku pa bo opisal medvojna prizadevanja slovenskih gozdarjev, da bi že tedaj postavili temelje po- vojnemu gozdarstvu. Zahvalju_ioč tako organiziranemu delu (predvsem pisca, pro- fesorja Sevnika), je lahko naša domovina takoj po vojni nemudoma pričela z obnovo. Hkrati je gozdarstvo kalilo svojo organiziranost in brez obotavljanja, pospdeno izgrajevala svojo strokovno fiziognomijo. Lahko trdimo, da je bilo gozdarstvo ob naši zmagi leta 1945, zahvaljujoč takšnemu delu med vojno, ena najbolje organiziranih panog in je zategadelj lahko takoj učinkovito prevzela ogromne naloge pri obnovi razdejane domovine. Uvodni sestavek je profesor Sevnik posve1il Mirku šušteršiču, sinu našega znanega strokovnjaka. Urednik Mirko šušteršič mlajši , je bil edini sin našega odličnega lovskega in gozdar- skega strokovnega pisatelja Bogomira šušteršiča, 1 - diplomiranega gozdarskega inženirja, in njegove žene Marice, roj. Polak. Rodil se je v daljni Baranji v vasi Zmajevac ob Donavi 4. 11. 1922, kjer je takrat njegov oče služboval kot gozdni upravitelj na veleposestvu Belje. Malega Mirka sem videl še v otroški zibki, ko sem prišel ob novem )etu 1923, na povabilo šušteršičevih, v Belje na lov. Na tiste davne mlade dni me še sedaj, ko to pišem, spominja jelenje rogovje na steni. Od tedaj naprej sem z zanimanjem spremljal tudi razvoj bistrega dečka, vse od njegovih otroških do študentovskih let. Družinica se je kmalu potem preselila 11azaj v domače slovenske kraje, najprej na Javornik pri Jesenicah, od tam pa po daljšem času v Ljubljano. Po maturi na ljubljanski realki se je Mirko odločil za gozdarski študij. Vpisal se je prehodno na tehniško fakulteto (gozdarske še ni bilo) univerze v Ljubljani, in to z namenom, da porabi doma priložnost za pridobitev osnovnega znanja iz gozdarskih predmetov. V prostem času je rad spremljal pri gozdarskem delu svo- 1 »Mirko ŠliŠteršič starejši«, (roj. 12. 9. 1891 v Kropi na Gorenjskem) je bil od leta 1941 aktivist OF v Ljubljani. Po kapitulaciji Italije so ga nacisti zaradi izdaje prijeli in odvedli najprej v koncentracijsko taborišče Dachau, potem pa v delovno taborišče Al\ach, odkoder se je po vojni srečno vrnil. 386 L študent Mirko šušteršič pred odhodom v partizane jega očeta, ki je takrat kot pooblaščeni gozdarski inženir vodil tudi gozdnom·eje- valna dela za revirje začasne državne uprave razlaščenih veleposestniških gozdov (ZDU) nad So1esko in Stražo ob Krki na Dolenjskem. Bil je tudi dober lovec in vnet gojitelj divjadi. Kot tedanji predsednik ZDU sem rad vzpodbujal Mirka, naj se ob delu v gozdovih izobražuje in tako vživlja v poklic gozdarja, ki je postal v vojnem easu še pomembnejši . Zlasti se spominjam večkratnih posvetov v revirju Brezova reber. Poleg po- vsem gozdarskih del smo obširno obravnavali tudi prizadevanja generala Rupnika za nujno ureditev obmejnega obrambnega pasu na slovenskem ozemlju, pri čemer so sodelovali tudi gozdarji. Največ pogovorov se je nanašalo na politični razvoj po izbruhu nacifašističnega zločinskega divjanja in vojnih požarov okoli naše države. _Maturant Mirko, ki je bil včlanjen v SKOJ (Zvezo komunistične mladine Jugoslavije), je z zanimanjem sledil našim preudarjanjem o vlogi slovenskega ljud- stva v predvideni vojni in o neposrednih nalogah, ki čakajo nas gozdarje. Jasno nam je bilo, da se bo treba v primeru vojnega spopada umikati proti Bosni oziroma proti gorskemu svetu sredi države; spričo tega bodo naši dolenjski, kočevski in notranjski gozdovi izredno važni za ugodno povezavo s hrvaškimi v Gorskem kotarju. Zaradi kraškega sestava tega ozemlja je bilo tod nadvse pomembno dobro evidentirati vse redke vodne izvire, jih ograjevati in čistiti; dalje vzdrževati v do- brem stanju gozdarske in logarske hiše, zlasti pa delavske in oglarske koče v goščavah: poleg tega skrbeti za zaloge orožja, hrane in raznovrstne vojne opreme po številnih skritih kraških jamah in g[obelih. Po gornjih načelih so sledila tudi službena navodila zanes[jivemu osebju goz- darskih terenskih organizacij ZDU. Ob napadu naojfašistov na Jugoslavijo leta 1941 se je mladinec Niirko včlanil v prostovoljsko vojno obrambno organizacijo. Z njo je dospel v usmerjenem hitrem vojnem pohodu do Zagreba, kjer pa so jih zajeli v klešče ustaši in Nemci. Vendar se 1nu je posrečilo izmuzniti sovražnikom in se peš vrniti prek Zaloga v Ljubljano. 387 Tu se je vključil v ilegalno uporniško gibanje in začel aktivno delovati v Osvobo- dilni fronti. Deloval je predvsem v skupini za razoroževanje italijanskih vojakov in za pri- dobivanje orožja partizanom po paroli, naj si vsak partizan sam priskrbi čim več orožja. Nekajkrat je prinesel celo domov Italijanom zaplenjeno orožje, in to je bil najbrže vzrok, da so dne 12. 2. 1942 malo po sedmi uri prišli ponj štirje itali- janski detektivi. K sreči je bil velik sneg in hud mraz, pa jim je avto obtičal v snegu. Medtem je Mirko, ki je bil še v postelji, utegnil odvreči v sneg na ravni strehi hiše italijansko puško, ki jo je nekaj dni prej skril - ne da bi bil domačim kaj povedal-- v klavirju. Puške v snegu pa detektivi pri preiskavi niso našli. Po aretaciji je Mirko detektivu, ki ga je s pištolo v roki stražil pri oblačenju v kuhinji, ušel, medtem ko so ostali trije detektivi premetavali po hiši. šušteršičeva hiša v Ljubljani ima namreč dva vhoda: glavnega iz Ptujske ulice, drugega iz Mariborske ulice; le-ta se ne uporablja in je dejansko zaprt z železno vrtno ograjo. Detektivi so prišli in se motali okoli glavnega vhoda, lvlirko - brez klobuka in zimske suknje - pa je medtem ušel prek pregraje v Mariborsko ulico. Na begu ga je opazil italijanski šofer, ki je na vogalu tičal z avtom v snegu. Ob- vestil je o tem detektive, vendar je bilo njihovo zasledovanje brezuspešno. Mirko je srečno prišel do univerze, kjer so mu tovariši dali zimsko suknjo in klobuk. Potem je prišel v naše stanovanje, kjer je prenočil in dobil mojo kapo polhovko ter očala. Deloma maskiran s šminko in z očali, je od tedaj dalje sodeloval s so- šo!ci pod partizanskim imenom France Logar. Mcd tovnriši je bil tudi p::snik Karel Destovnik-Kajuh, katerega je pripeljal v domačo hišo že okrog božiča 1941. Maturant Mirko šušteršič -- s kolesom - v družbi s pesnikom Kajuhom na njegovi desnici 388 Le-ta se je potem pri njih deloma skrival in hranil, stanoval in nočil drugod, skoraj ves čas do svojega odhoda v partizane 1943. lela. Fašisti so še nekajkrat ponoči pridrveli v šušteršičevo hišo pod pretvezo, da iščejo sina Mirka, vmes pa kradli in ropali po omarah, predalih in shrambi ter grozili s pištolami, a krivca niso našli. V maju 1942 je bil Mirko od dela v zaledju poklican prek Kajuha v partizane. Pri odhodu je povedal, da se je javil za Gorenjsko, ker jo dobro pozna. Prideljen je bil nazadnje Gregorčičevi brigadi kot politkomisar ter je organiziral več diver- zantskih podvigov na železnico, mostove, žage in drugod. V neki hajki, ki so Spominek v gozdu pri Mošenjski planini sledile v gorovju po veliki partizanski bitki pri Dražgošah, pa je bil smrtno zadet; padel je 10. 9. 1942 pri Mošenjski planini na Jelovici. Njega in njegovega padlega soborca je pokopal skupaj na istem kraju njun partizanski soborec Mirko Ambrožič iz češnjice pri železnikih. Po končani vojni pa je inž. Sušteršič dal na njun grob postaviti spominek, kakor ga kaže naša po- doba. V septembru 1949 sta bila oba pokojnika prenešena v skupno grobnico v Radovljici. Tam na Gorenjskem počiva mladi junaški Mirko Sušteršič med padlimi par- tizani in drugimi žrtvami, ki so se s svojim bojem za svobodo našega na smrt obsojenega naroda vključili v neštevilne jugoslovanske vrste bojevnikov proti naci- fašizmu. Naše misli čestokrat pororoajo k njim in navdaja nas globoko spošto- vanje, ponos ter hvaležnost, ker so pripomogli k temu, da sedaj v miru živimo v naši svobodni domovini. prof. Franjo Sevnik 389 Raziskov_aJna dejavnost v gozdarstvu je za vso Slovenijo orga- nizirana enotno v okviru inštituta za gozdno in lesno gospodar- stvo pri BF, kjer sodelujejo vsi poklicni raziskovalci te stroke (20), univerzitetni učitelji in asistenti (18) ter več stalnih raz- iskovalcev-zunanjih sodelavcev. Karakteristične in posebno ugodno za našo stroko je, da pri raziskovalnem delu sodeluje pomembno število (do 60) sodelavcev iz opera ti ve z visoko izo- brazbo, kar omogoča z relativno skopimi sredstvi obsežne raz- iskave, hiter prenos dosežkov raziskovalnega dela v prakso in poglobitev znanja strokovnjakov v proizvodnji. Ta prednost vse- kakor daleč preseže nekatere težave, ki nastajajo zaradi neenake organizacije dela poklicnih raziskovalcev in univerzitetnih uči­ teljev, ki v nekaterih drugih strokah in drugih republikah otež- kočajo delo po enotnem načrtu. Vodilno načelo pri usmerjanju in načrtovanju raziskovalnega dela je proučevanje specifičnih slovenskih problemov gozdarstva ter prenos in prirejanje tujih raziskovalnih dognanj v našo prakso. Raziskovalno delo v gozdarstvu se odvija v okviru treh go- zdarskih projektov in projekta o varstvu okolja. Proučevanje intenziviranja proizvodnje v prirodnih gospodar- skih gozdovih zajema problematiko gojenja gozdov v najširšem pomenu besede, proučevanje naravnih rastiščnih potencialov za- radi povečanja proizvodnje lesa in krepitve splošnih funkcij gozdov. Pri tem upoštevajo naravne gozdove pa tudi možnosti razširjanja proizvodnje na premalo izkoriščena gozdna in druga zemljišča. V okviru projekta »Uvajanje plantažne proizvodnje lesa v SR Sloveniji« preučujemo poleg raznih topolovih hibridov tudi semenarstvo, drevesničarstvo, fertilizacijo in delovanje herbici- dov. Področje racionalizacije izkoriščanja gozdov zajema prouče­ vanje metod in dela pri uvajanju sodobne mehanizacije, ki mora hiti prilagojena tako naravnim kot gospodarskir1; razmeram v Sloveniji. Pri tem je treba upoštevati ekonomsko izkoriščanje strojev, človeški faktor pri organizaciji dela in ohranitev narav- nih ravnotežij v prostoru. 390 Pri načrtovanju in urejanju prostora iščemo povezavo z dru- gimi .koristniki zelenega prostora. Pri tem posvečamo posebno pozornost pravilnemu vrednotenju vseh funkcij gozdov. Razisko- valno delo na tem področju usmerjamo k proučevanju korenitih sprememb kulturne krajine, kot posledice sprememb gospodar- ske in socialne strukture. Vsi sodelavci inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo kot edinega »izvajalca« raziskovalnega dela na področju gozdar- stva v Sloveniji se trudimo, da bi našli rešitve za vse probleme, ki se pojavljajo pri reševanju dolgoročne in kratkoročne proble- matike gospodarjenja z gozdovi, vključno s strokovnim izpopol- njevanjem kadrov. Vendar pri tem delu vedno ne uspevamo v celoti zaradi preskromnih kadrovskih in materialnih pogojev ter same narave znanstveno-raziskovalnega dela v gozdarstvu. Ločevanje raziskovalnega dela v gozdarstvu in lesarstvu ne vpliva pozitivno na razvoj raziskovalnega dela obeh strok, še posebno, ker so pogoji dela z ozirom na prostore in opremo skromni. Sorodnost obeh panog tako po problematiki kot po kadrih (večina so gozdarji) je tako tesna, da cepljenje in drobljenje raz- iskovalnega dela obeh področij zmanjšuje učinkovitost in obseg tega dela. Kadri in oprema so ob koordiniranem raziskovalnem delu obeh področij lahko mnogo bolj smotrno izkoriščeni. Raziskovalno delo ni poceni, tudi gozdars.ko ne. Zato mo- rajo biti rezullati tega dela v celoti praktično uporabni. Nova ustavna načela in načela zakona o združenem delu omogočajo učinkovito povezovanje gozdarske operative z znanstvenim in ra~skovalnim delom. S pogostejšim in angažiranim dogovarja- njem, bomo spoznali operativne raziskovalne potrebe gozdarstva in lesarstva, kar nam bo omogočalo delovno orientacijo, pa tudi bolj nemoteno financiranje. še tesnejše povezovanje našega dela z operativnimi gozdarskimi strokovnjaki bo zagotovilo hitro apli- kacijo domačih in tujih gozdarskih raziskovalnih rezultatov v našem gozdarstvu in lesarstvu. Imamo torej zakonske, družbene in strokovne pogoje, da te skupne interese tudi samoupravno utcmeljimo. Milan Kuuer, dipl. inž. gozd. 391 Obisk na Norveškem Rekli bi lahko, da se norveski in slovenski gozdarji poznajo že od mladih nog. Domala vsa leta, od konca druge svetovne vojne, so romali slovenski študentje gozdarstva na svojo prakso na Norveško. Katere so tiste skrite vezi in nagibi, ki so tako silovito zvabljali naše mlade ljudi v to oddaljeno deželo, čisto na drug konec Evrope, je pravzaprav težko uganiti. Pokrajina srednje Norveške je zelo podobna slovenski, ljudje so mnogo bolj odprti kot so ostali severnjaki, to je res. Toda nihče od tistah, ki so bili na Norveškem, ni mogel natančneje in globlje opredeliti te splošne naklonjenosti naših ljudi do te dežele. Vsi, brez izjeme, so se vračali navdušeni in navdušenost ni popustila tudi dolga leta pozneje. Zelijo si ponovnega srečanja s to domačo deželo. Nekaterim je to uspelo. Na Norveško pa je odšlo v poslednj1ih letih tudi nekaj organiziranih skupin slovenskih goz- darskih inženirjev in tehnikov. Kdo bi le pozabil srečanja s čudovito reko Glommo, neupravičeno pozabljenim Bergom, z resnobna bosonogo Rangerhill, s toplo do- mačnostjo gozdarske hiše na Andorfrudu, s simpatična naivnim J ennssnom, s skriv- nostno lepim gozdnem svetom okoli Sundvollna, s pokrajino, ki ji je domačnost udahnit človek in s človekom, ki mu je blagost poklonil gozd. Bela hiša z rdečo streho Seveda ni takšna hiša nič posebnega. Pri nas jih je tudi veliko. Se več jih je na Norveškem. Toda ta lesena hiša, vsako leto sveže pobarvana, je tako tipični element severa, da se prišleku takoj vtisne globoko v spomin. ln kadar se hoče čez čas spomniti obiska, mu v spominu zraste kot aviza v filmu značilna podoba osamljene bele ali rdeče domačije sredi bujnega zelenila gozdov, travnikov ali močvirij. Prav lakšna je bila tudi gozdarska hiša na Andorfrudu. Najprej asfaltna cesta, ki je postajala vse ožja, ovinkasta in luknjasta. 5 kilo- metrov iz mesta pa je bilo tudi te sladkosti konec in najin VW je poskakoval po malo ~irši poljski poti, ki so jo bili ravnokar prekrili z ugaski. Nekaj rdečih in 392 Gozdarska koča na Andorfrudu 1 Tipična lesena nordijska hiša nekaj samotno belih lesenih hiš je zdrknila mimo. Nikjer žive duše. Najine misli pa so poskušale za kakšnim vogalom najti znan obraz; malce negotovo sicer, kajti že pet, šest let je minilo od zadnjega srečanja. Pred vhodom na posest stoji ob cesti velik zidan portal, ob strani dve viseči svetilki iz kovanega železa. Morda je prav ta hiša najin cilj. Namesto zvonca nekakšno tolkalo, odzvala se je le napeta tišina. Dolgo je bilo treba čakati, končno pa je pogledala iz temne notranjosti neprijazno veliko skuštrano ščene. Nekaj nerodnih kretenj v opravičrilo in hitrih nog sva jo ubrala v najin VW. Zmotila sva se. Nisva prišla prav. če prav premisliš pa ne moreš zgrešiti. Tam, kjer cesta zavije v zeleno globino smrekovih gozdov, sta zadnji dve hiši. Nobene table. Nič ne vprašava. Zdi se nama, ne, natančno veva, da je tu dom gozdarja Skurdala. Cviljenje zavor na sveže posutem pesku je zdramilo trop psov, čistih ovčarjev, ki so gopodarju čuvaji in družabniki. O, sreča, njihov lajež je obvisel na visoki mreži okoli pasjega hleva. Saj drugače ne more biti. Ta hiša je gotovo prava, šele pozneje spoznava odkod ta gotovost. Nepregledna planjava obrasla z gozdovi, na robu hiša, pri vhodu ceste v gozd lesena zapornica. Takšno predstavo o gozdarjevem prehiva1išču smo dobili še kot otroci iz pravljic, v strokovni šoli se je ta idilična predstava še učvr­ stila, žal pa pozneje zbledela. 393 Dan dolg cel dan V prijetnem polmraku se nas je zbralo kar precej. Preudarni oče Sverre Skurdal, skrbna mati lnger, ki ima nekaj švedske krvi v sebi, pa dve bosonogi navihanki, šegava Syny>ve in resnobna nežna Rangerhil1 - obe bi lahko stlačili med 10 in 20 let. Mlad fant, imenovali ga bomo kar vojak, ker bo iz nadaljnje pri- povedi izginil (že naslednje jutro se je poslovil kot rekrut) je domači sin, ki se je tudi zapisal gozdarjenju. Družbo nam je delal še bradati Jenssen, vnet občudovalec življenja v naravi, in nekaj šarmantna sivih tetk. Ker noči ni in ni hotelo biti, je bilo časa za kramljanje na pretek. Ko se je končno zmračHo, ob enih ponoči, smo se skozi škripajočo leso zapeljali v temno kraljestvo losov. Losov sicer nismo videli, začutil.i pa smo na najbolj liričen način dom tega ponosneža nordijskih gozdov. Izvir filozofskega in Jikovnega navdiha Zakaj je bil ta kraj najprimernejši za Trockega, ki je bival teden dni v gozdarski hiši na Andorfrudu, ko je bil na begu iz Rusije v Mehiko, ne ve niti Inger niti RangerhilL Ali mu je druščina nordijskih ovčarjev in nepreglednih gozdov prina- šala duševno pomirjenje, ali ga je navdajal občutek varnosti v smrtni preganjavici. Kmalu nato so se zle slutnje uresničile. V Mehiki so ga ubili. Umetniške inspiracije je v tej hiši črpal tudi sedanji največji norveški likovni umetnik Kaifjeld. Motivika in ideja njegovih del (mnogih) sta neposredno ali po- sredno vsebovali navzočnost te pokrajine in njenih ljudi. Predmeti, pohištvo, strop- na luč, kljuke, da, celo duh lesenih sten v spalnici, kjer sva trudoma premagovala svetlo polarno noč, so oživljali te spoštljivo veličastne in zanimive spomine. Tradicija V Skog-jakt-fiske muzeju v Elverumu je zbrano vse bogastvo in prikazana tudi avtohtonost norveškega narodnega gozdarstva. Razkošna in sodobna ureditev mu- zeja, še zlasti pa veliko obiskovalcev so odraz odnosa današnje generacije Norveža- 394 Razkošno in smotrno ure- jen muzej za gozdarstvo, lov in ribištvo v Elverumu Kmalu bo zime konec . Namesto ob kurilo se grejcjo na toplem sončku nov elo narodnostnega gospodarskega izročila. Njihov odnos do narave in do gozda je še vedno prvinski, konkreten in tesen; odvisnost od narave in njenih dobrot je v njihovi genetski osnovi - kot bi temu danes po gozdarsko rekli . Gozdar Berg )z Elveruma, ki je sicer že v pokoju, to prvinsko zanimanje po- oseblja, saj nama je z globoko zavzetosijo pripovedoval o preteklih in sedanjih problemih norveškega gozdarstva, ki tudi (kot naše) z dosti muke išče svoj novi obraz v zrcalu družbenega in gospodarskega odnosa do okolja. Seveda ne gre lahko . Nameravani obisk pri elverumskih gozdarjih nas je prepričal, da je admini- strativnih problemov tudi drugod dovolj. Trikrat v enem dnevu smo obiskali go- zdarje na Skogfylke, da bi kaj več izvedeli o njihovem delu in trenutnih problemih. Vendar zaman. Zelo pomembnih sej ni hotelo biti konec. Vsemogočna birokracija nam ni poklonila niti kratkega, spoznavnega snidenja . Sindikat in sindikalna lista Gospod Alstrem (ime je izmišljena) je vstal, si pretegnil dolge nordijske ude, kajti sedel je. že osem ur in to nekaj dni zapored. Za letos je končano, si je mislil in utrujeno stegnil roko prek mize (to je lahko storil spričo dolžine svojih rok). Nekaj je zagodel. Ni moč reči, ali je bila zahvala, ali pozdrav. Tudi prijazno ni bilo, bilo je nekaj olajšujočega in utrujenega hkrati. 395 Rahlo se je poklonil, samo z glavo. Kdor ga je poznal je vedel, da to momljanje ne more biti niti zahvala niti pozdrav, ampak nekaj kar je veleval bonton, oziroma šola kolikor toliko lepega vedenja. Pogajanja med lastniki gozdov in zastopniki sindikata gozdnih delavcev so bila končana. Gospod Alstrem je vodil sindikalno delegacijo. Sprejeli so (in podpisali) pogoje nagrajevanja gozdnih delavcev, ki bodo veljali za vso Norveško. Tu so zapisane norme za sečnjo in drugih gozdnih del ter akordni ceniki. Določena so nadomestila za prevoze na delo in na delu, terenski dodatki, kilometrina, nado- mestila - skratka vse tisto kar spada v dobro sindikalno listo. Ta določitev velja za vso Norveško celo leto. Nikomur niti na misel ne pride, da bi jih kršil. Norvežani še nimajo, kot njihovi sosedje Svedi, plačevanja dela po časovni enoti, plačujejo po učinku. Pravijo, da Sli tega še ne morejo privoščiti. Takšen način plačevanja po delu je seveda drag, saj je treba vsakemu izmeriti njegov učinek (kot pri nas) kar pa ni poceni. Gospod Alstrem ni zadovoljen. Drugo leto mora izbojevati več socialnega varstva, čeprav gozdnega delavca že sedaj ne morejo poslaviti pred vrata kot metlo. Izdelal je 5630 kg lesa Norvežani prodajajo ves les Jesnim predelovalcem po teži, po vnaprej dogovor- jenih cenah. O cenah se dogovorijo v začetku leta. Les vozijo na žage ali tovarne na kamionih aJi vagonih, kjer jih posebne, nevtralne organizacije stehtajo. Ta organizacija si tehtanje seveda zaračunava. Tehtni listek pa je osnova za vse na- daljne kupoprodajne postopke, prav tako pa tudi za plačilo »tehtarske« usluge. Ker pa po drugi strani še vedno plačujejo gozdarjevo delo po učinku, ki ga merijo v kubičnih metrih, ne morejo razširiti meritvenih podatkov pri prodaji do obračuna dela gozdarja v gozdu. Ostaja torej še vedno neljuba prekinitev v po- slovno-proizvodnem toku, ki ima negativen vpliv tudi na razvoj gozdarske tehnolo- gije, pa tudi podražuje jo. Pomislite koliko faktorjev, meritev, včasih tudi sumni- čenj je vmes, pa izgubljenega časa. Gozdni delavec je dobil plačano izdelavo istih hlodov namesto po toni, po kubiku. Tako se enkratno merjenje še ni moglo uve- ljaviti. Naš znnnec je kupil 87 kg lesa za ograjo. Gozdni sklad Tudi Norvežani imajo nekaj zelo razdrobljene posesti. Pa ne samo to. Naravna obnova gozda je marsikje zelo počasna, ponekod celo nemogoča. Denar za ob- navljanje in negovanje gozdov zbirajo s posebno institucijo, ki je z~lo podobna našemu skladu za biološka vlaganja. Dajatve v ta sklad so razmeroma zelo visoke. Razloček je Je v tem (od naše organizacije), da vsak lastnik razpolaga samo z de- narjem, ki ga je sam prispeval v ta sklad. To seveda dostikrat onemogoča nor- malno reprodukcijo vseh gozdov. To pomanjkljivost poskušajo posamezni lastniki popraviti s sosedskim dogovarjanjem o izposojanju denarja iz sklada za repro- dukcijska dela v gozdu, najprej pri enem lastniku, nato pri drugem, tret_i~m itd. 396 Drevo ni moglo pasti Pokrajina srednje Norveške je zelo podobna naši slovenski, tisti okoli Pohorja. Mogoče je tudi to vzrok, da smo Slovenci na Norveškem tako domači. Večji del Norveške pa je z gozdarskega vidika maJo zanimiv, saj je pokrajina pusta in ne- dobrotljiva. Pionirske gozdne združbe pričajo, da so klimatski in ta1ni pogoji ostri in nenaklonjeni. čeprav je slika slaba, vendar dovolj učinkovito predstavlja težavnost zimske- ga dela v gozdu na Norveškem Gozdni delavec dela v dosti trših delovnih pogojih kot naš. Vsa secnJa teče praktično v zimskem času. Polmeterski sneg ni nobena ovira. Sekajo pa dostikrat tudi v metet globokem ali še globljem snegu. V kratkem poletnem obdobju opravljajo mirno sečnje tudi gojitvena dela. V zadnjih letih jih vse bolj pogosto nadlegujejo tudi razni škodljivci, zlasti zalub- niki. Marsikod lubadarja niti poznali niso, zato je za njih nekaj novega, boj s tem nevšečnežem pa nedognan. Laična razlaga za ta pojav, da se je lubadar pojavil v večjem obsegu tudi tu, bi bila lahko v klimatskih otoplitvah, ki jih poznamo v zadnjih letih. Izkoriščanje gozdov je podobno kot pri nas. Svedska in finska tehnologija s processorji pri njih skoraj ne pride v poštev, saj so reljefni pogoji tu popolnoma drugi. 397 Silvifuturum - sredi nor- veških planjav, kjer je vse preskrbljeno z.a študente gozdarstva in njihove pro- fesorje , pa tudi za kakšne- ga gosta Silvifuturum - gozd bodočnosti Takšno ime nosi fakultetno posestvo v srednji Norveški, kjer opravljajo štu- dentje gozdarstva svojo šolsko prakso in vaje. Tu preizkušajo nove gojitvene ukre- pe ter lastnosti najsodobnejših gozdarskih strojev in naprav. Obseg te posesti je precejšen. Kratek sprehod skozi te gozdove pa obiskovalca prepričuje, da je preiz- kušanje na teh površinah zares intenzivno. (Glej barvno prilogo!). Norveški »Gozdarski vestnik« Naš obisk na Norveškem smo izkoristili tudi za obisk uredništvu njihovih stro- kovnih revij in časopisov. žal urednika nismo našli, vezi pa so bile vseeno vzpo- no rs~ skogbruk Wergelandsveien 23 B, Oslo 1 Redak.sjon : 46 69 40 Annonseavd : 69 56 45 Bank.giro : 7001.05.21198 Postgiro : 18214 .·M~~l(e~~22h elf Landrnark (ed·tor - in - chief) Glava norveške gozdarske revije in pozdrav njenega urednika 398 stavljene. Dogovorili smo se za zamenjavo revij, urednik pa je naknadno poslal bralcem GV v imenu norveških gozdarjev prisrčne pozdrave. Zanimivo je, da imajo zasebni lastniki gozdov svojo gozdarsko revijo, vsi ostali (državni gozdovi) pa svojo. Prva prinaša več novic, komercialnih in drugih aktual- nih člankov, druga pa se bolj posveča strokovnim razpravam in ocenam. Obe reviji vodi isti profesionalni urednik. Hkrati je zadolžen za popularizacijo vloge gozdov v drugem tisku. S financiranjem revij ni nobenih težav. Zadnjo noč v toplem domu pri Skurdalovih nihče ni spal. Prijetni pogovori o gozdarstvu, kultuT'i in drugem so posrkali polarno noč vse do jutra. Rangerhill in Syn~ve sta imeli kratko zaspano krizo, ki pa sta jo hitro prebrodili. Le prijatelju Jennssnu ni pomagala niti slivovka. Z drgetajočimi napori je razklepal veke, ki so venomer, kakor svinec, silile skupaj. Midva pa sva z yztrajanjem hotela odmakniti trenutek slovesa od domačega in idiličnega Andorfruda, kjer se že od nekdaj stap- ljajo materialne, duhovne in družbene vrednot~ v podobo nordijske človečnosti. Franc Oblak - osemdesetletnik Marko Kmecl in Danijel Soster Rojen je bil v Borovnici v šestčlanski družini že- lezniškega uslužbenca dne 11. 'J 2. 1896. Njegov otro- ški svet je bil borovniški viadukt, proti Ljubljani ali Trstu drdrajoči vlaki, predvsem pa pet lokomotiv, ki so bile stalno pod paro in s katerimi je njegov oče kot kurjač potiska! pretežke vlake iz Borovnice v breg do Planine, pogosto celo do Postojne. Svet že- leznice ga je že v otroških letih tako osvojil, da si kakšne drugačne službe še predstavljati ni mogel in je zato pozneje, preden se je zapisal gozdarstvu, naj- prej postal železničar. Domačo ljudsko šolo je obiskoval pet let, šolanje je nadaljeval v humanistični, tedaj edini slovenski gimnaziji v šentvidu pl"i Ljubljani , kjer je pozneje kot vojak s fronte maturiral leta 1917. Vsa vojna leta- do novembra 1918 -je služil pri Kranjskem 17. pešpolku na tirolski fronti; bil je med redkimi srečneži, ki so odnesli zdravo kožo. Oblakov primer nam pove, kako je Slovenija prišla do najbolj potrebnih go- zdarjev. Ob zlomu Avstro-Ogrske ni bilo pri nas niti 30 aktivnih inženirjev gozdar- stva. Zato je komisija za pospeševanje visokošolskega študija v Ljubljani spodbu- jala k vpisu gozdarstva~ ki je bil l. 1919 možen v okviru Jugoslavjje le v Zagrebu, sicer pa na Dunaju, na visoki šoli za zemljiško kulturo, kjer so se prej šolati skoraj vsi slovenski gozdarji. Komisija je obetala štipendije v skromnem znesku 300 kron mesečno, vendar je s svojo propagando dosegla, da se je na gozdarski fakulteti v Zagrebu vpisalo č~z 60 slovenskih študentov, med katerimi jih je 20 diplomiralo 399 že leta 1922 in 1923 -med njimi tudi Oblak. Ostali so se preselili v Ljubljano in tod nadaljevali študij na gradbeni ~n strojni fakulteti, ki sta sredi leta 1919 že bili v okviru na novo ustanovljene univerze. V gozdarstvu je začel delati leta 1923 kot pripravnik (vježbenik) na direkciji Djudjevačke imovne občine v Bjelovaru. Tam sta bila soseda s pok. dr. R. Pipa- nam, ki _je bil tedaj gozdni upravitelj v čazmi. Po enem letu je bil najprej preme- ščen na mesto gozdnega upravitelja v M·odrušu (direkcija Ogulinske imovne ob- čine), potem pa še v Plaškem. Vse prodaje so tedaj opravljali na panju; s sečnjo in izdelavo gozdnih sortimentov v lastni režiji še niso niti poskušali. Iz Plaškega so Oblaka prestavili nazaj na direkcijo v Ogulinu, kjer je dobil nove naloge s pod- ročja urejanja gozdov. Naloge v zvezi z organizacijo urejanja gozdov, so ga leta 1933 za krajši čas vrnile v Bjelovar, od koder ga je ministrstvo gozdov in rudnikov v Beogradu avgu- sta 1934 premestilo v Skopje za vodjo taksacije v Vardarski banovini. Banovina je obsegala vso Makedonijo in del pokrajine Kosovo (do Prištine), ne pa Metohijo. Na tem položaju je do l. 1941 postal najboljši poznavalec makedonskega bogastva in revščine gozdov; ing. Stj. Surič in dr. Pipan iz ministrstva sta ga večkrat obiskala in ga spodbujala k pospeševanju inventarizacije gozdov. Tehničnega lesa makedon- ski gozdovi skoraj niso zmogli, še ohranjeni gozdovi pa niso bili dostopni. Dve večji parni žagi (ob Treski in v Skopju) sta na primer dobivali hlodovina iz gozdov Mokre planine in Mojstira (porečje Ibra), ki so jo plaviti po Ibru do Kosovske Mitrovice, od tod pa prevažali po železnici do oddaljenosti okoli 150 km. Po vrnitvi iz nemškega ujetništva je prevzel službo na direkciji gozdov v Nišu, kjer se pa zaradi VOJnega stanja ni na terenu in ne v pisarnah skoraj ničesar delalo. Poleti 19-i-5 se je vrnil v Slovenijo in se takoj vključil v oddelek za urejanje gozdov. Leta 1954 je po prvem direktorju Francu Ulčarju postal glede na vrstni red drugi direktor GG Ljubljana. Na vprašanje, kaj smatra za najvažnejši dogodek v razvoju in utrditvi ljubljanskega gozdnogospodarskega območja, je Oblak brez pre- mišljanja odvrnil, da je bila najpomembnejša priključitev gozdnega revirja Ravnik in sicer 1956. leta. Potem ko je preživel fronte in ujetništvo v dveh svetovnih voj- nah ter po 40 letih aktivne gozdarske službe, je marca 1962. leta postal upokojenec in sedaj živi v svoji leseni hišici na Viču. Osemdesetletniku Francu Oblaku iskreno čestitamo in želimo še mnogo let dobrega zdravja! L. Z. 400 Kmečko gozdarstvo na občnem zboru slovenske zadružne zveze Zadružna zveza Slovenije je za svoj občni zbor pripravila tudi zanimivo analizo o kmečki gozdni proizvodnji. Podatki še niso popolni, ker nove samoupravne oblike zasebnega gozdarstva v Sloveniji še niso popolnoma zaživele, pa tudi povsod še niso dokončno oblikovane. Kljub temu pa nudijo dovolj temeljit pregled o tržni zmogljivosti naših kmečkih gospodarstev in o možnosti, oziroma interesu gozdnega posestnika sodelovati pri gospodarjenju v svojem gozdu. čeprav je dohodek kmeta, kadar opravlja gojitvena ali druga dela v svojem gozdu, že nekaj časa ugodno urejen (njegov neto dohodek je enak bruto dohodku rednega gozdnega delavca) kmetje zelo redko delajo v svojem gozdu. še največ sekajo in spravljajo. Iz tabele je razvidno, da pa ostalih del (gojitvenih) skoraj ne opravljajo. Zakaj se branijo ravno teh del, ni ugotovljeno. Posek in spravilo lesa opravijo naši kmetje skoraj v celoti sami (glej tabelo!). Produktivnost tega dela žal ni izmerjena. Velikokrat pa se nizka produktivnost skriva v visokih rentah. Takšna predvidevanja imajo osnovo tudi v prejšnji ugo- tovitvi, da lastnikom gozdov ni veliko do del, kjer zraven ni rente, čeprav je delo samo razmeroma dobro plačano. Zategadelj je pomembno predvsem naslednje: Kmetje lastniki gozdov potre- bujejo tako organiziranost, ki jim bo omogočila, da bodo z združevanjem dela in sredstev učinkovito vključeni v celotni gozdni proizvodnji - ali drugače, da bodo življensko zainteresirani za krepitev proizvodnih zmogljivosti lastnih gozdov. Oblikovanje TOZD in obratov za kooperacija in njihovo združevanje v gozdno- gospodarsko organizacijo posameznih območij, je potekalo po ustavnih načelih in splošnih predpisih, ki za to področje veljajo. V bistvu gre za to, da imajo kmetje in delavci pravico in dolžnost, da organizirajo TOZD oziroma obrat za kooperacija za tisti del gozdnogospodarskega območja, ki pomeni zaokroženo celoto, v kateri se da rezultat njihovega skupnega dela samostojno izraziti kot vrednost v delovni organizaciji ali na trgu, in v katerem lahko delavci oziroma kmetje uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne interese. Zakon v tem pogledu določa samo, da obrat za kooperacija ne more biti organiziran za manjšo organi- zacijsko enoto, kot je bjl svoječasno gozdni obrat. TOZD ali obrat za kooperacijo pa se ne moreta izločiti iz gozdnogospodarske organizacije, razen v primeru, če se spremeni gozdnogospodarsko območje. Uresničevanje nalog, ki so obratom za kooperacija z zakonom zaupane je predvsem odvisno od razvitosti samoupravnih odnosov. Gre torej za to, kako kmetje lastniki gozdov v obratih lahko uveljavljajo svoje samoupravne pravice in dolžnosti. Po splošni oceni pa danes obrati za kooperacija še niso usposobljeni za opravljanje nalog in funkcij, ki jim gredo v smislu zakona o gozdovih, saj je v njih še vedno nekaj takšnih odnosov, ki so bili značilni za prejšnjo organizi- ranost kmetov lastnikov gozdov v samoupravnih skupnostih. Pri tem ne gre za načelo, da naj vsak obrat opravi vsa dela za vsako ceno, oziroma da naj bi za različne kakovostne in količinske naloge imeli enak kadrovski sestav v vseh obratih. To je predvsem stvar notranje organiziranosti in med- sebojnega sodelovanja, odvisno pa je tudi od zahtevnosti strokovnih in drugih 401 Potiatki o sečnji v obratih za kooperacija Del sečnje Etat po Blagovnn Domača ki so jo Naziv organizacije GG načrtu Sečnja 1975 proiz- poraba opravili za leto 1975 vod nja lastniki sami v m3 GG Celje 1 1. OK Laško 20.500 14.183 9.243 1 3.241 11.804 2. OK Celje 26.000 24.24L 13 .218 1 7.830 20.549 3. OK Vransko-Zalec 43.900 38.569 24.186 L0.282 34.436 4. OK Sl. Konj.-Vit. 34.200 32.044 22.405 5.409 26.097 5. OK Kozjansko 27.310 26.069 6.148 16.595 22.739 6. OK šentjur 26.120 23 .303 11.172 8.769 19.939 GG Ljubljana 7. OK Ljubljana 28.626 27.850 16.321 11.509 25 .944 8. OK Domžale 29.033 30.492 26.553 12.064 24.873 9. OK Kamnik 36.000 32.000 23 .700 8.300 vse 10. OK Vrhnika 15.981 15.553 12.990 2.210 15.200 11. OK škofljica 24.172 22.346 16.720 5.626 2L432 12. OK Zas. Zagorje 36.911 28.574 24.962 4.928 36.911 13. OK Logatec 30.236 26.399 20.500 5.899 26.119 1 14. OK Litija 31.400 25 .000 JS.OOO 10.000 24.800 GG Novo mesto 15. OK Novo mesto 30.201 19.298 6.670 10.155 10.155 16. OK Podturen 10.486 5.763 4.222 878 878 17. OK črmošnjice 8.819 9.000 7.076 122 122 18. OK črnomelj 24.386 27.767 13 .580 10.701 10.701 19. OK Trebnje 19.355 20.090 9.735 7.766 7.766 20. OK Straža 34.966 22.061 J 5.434 3.767 3.767 GG Po~tojna 21.. OK Postojna 1 "J2.811 105.377 74.520 30.857 99.1.28 GG Kočevje 22. OK Ribnica 97.513 7.1.150 55.070 16.080 67.000 GG Tolmin 23. OK Idrija 94.539 73.792 50.875 22.917 68.66l GG Kranj 24 . CK Kranj 145.525 121.921 82.676 28.393 111.069 GG Bled 25 . OK Bled 70.440 56.808 43.236 1l.849 52.706 GG Brežice 26. OK Brežice 97.500 65.500 34.231 31.269 65.500 27. GLIN Nazarje 99.227 - 82.050 8.099 80 .79~ LESNA Sl. Gradec 28. OK Slov. Gradec 150.560 136.1"14 121..210 14.904 134.157 29. OK Ravne na Koroš. 30. OK Dravograd 31. OK Radlje ob Dravi GG Maribor 32. Sl. Bistrica 29.570 33 .207 31.871 1.336 30.954 33 . OK Ožbalt 34. OK Ptuj 35. OK Maribor 16.268 12.900 12.020 8RO 11.750 36. OK Lovrenc na Poh. 37. Zavod Kras-OK Sež. 38. KIK Pom ur.- OK M. Sobota 44.549 30.450 LO.l32 16.420 30.000 SKUPAJ 1 1.497.092 1 1,177.821 1897.726 1 329.055 1 1,127 .949 402 Srečno in uspešno novo leto 197 7 lellJl lennssen: Splavar Jenn Jennssen: Najvišj(' močvirje JW s1•etu Zima v fjordu M. Kmecl: Norveška - slovenska gozdarska kooperacija Pregled gozdnogojitvenih del v obratih za kooperacijo v ha -- 1974 1975 Od tega so lastniki sami 1974 1975 Naziv organizacije o o l c ~ c ~ - ~ ·- ~ 11.) c ~ r.:: c ·- c "O Il.) "O tl.) "O 1 o~ ~ ~ N "' > N cd > N c;: > o ~.-:::::ro o ::!J."'::' <:;:! c =.o.-::~ o M .-::!"' Cl) Cl) Ol) 1::!) ~ ·~-o ::·o~ ~ ::: ·o~ o ~ "043 o .... o~ 0.. "O Ci.J"O 0.. -o O!Ju 0.. ""O Oli-;:::; 0.. -;:::; CJJ-;:; GG Celje 1. OK Laško 12,42 60,38 8,60 60,51 1,00 - - - 2. OK Celje 19,82 132.36 18,00 149,45 - - 0,50 -- 3. OK Vransko-2alec 19.67 210,09 17,07 214,82 0,50 -- 1,50 - 4. OK Slovenske Ko:tj . Vitanje 14,00 177,17 11,20 160J4 - -- - - S. OK Kozjansko 9,04 64,7t 11 ,06 70;34 2 ,55 -- 1,00 - 6. OK šentjur 19,55 80,59 15,20 133,25 1,00 - 3,00 - GG Ljubljana 7 . OK Ljubljana 10,00 139,37 9,07 130,67 - - - - 8. OK Domžale 11,65 129,40 14,10 133,10 -- - 8,10 10,70 9. OK Kamnik () 2,30 6 2,30 4 1,50 3 1,30 10. OK Vrhnika 11,59 98,01 14,51 112,27 - -- - - 11. OK škofljica 5 ,87 99,56 14,45 107,50 - - - - 12. OK Zasav. Zagor. 35 137 36 148 14 54 21 88 13. OK Logatec 4,5 202 4,7 248 0 ,5 51 0,5 62 14. OK Litija 17 260 18 295 - 15 - 20 GG Novo mesto 15. OK Novo mesto 3,57 144,SJ 1.74 127,53 ·- - -- - 16. OK Podturen 5,50 25,08 5:6o 4"1.00 -- - - - 1 17. OK črmošnjice 3,30 49,80 3,00 34;90 - - -- - 18. OK črnomelj s:o3 297,70 8,14 205,47 - - -- -- -- 19. OK Trebnje 3,73 163,82 6,60 162,34 -- --- -- -- 20. OK Straža 2l,06 13R,4S 17,45 155,61 - -· - -- GG Postojna 21. OK Postojna 114,3 765,9 132,3 1181,6 -- - - -- - GG Tolmin 22. OK Idrija "15 290 19 390 5 40 6 50 GG Kočevje 23. OK Ribnica 59 391 105 399 16 3 28 40 GG Kranj 16 2~-. OK Kranj 55 544 74 742 29 90 83 GG Bled 25. OK Bled 37,21 561,33 43,23 522,02 - 28,23 3,65 43,42 GG Brežice 26. OK Brežice so 605 98 729 --- - - - GLIN Nazarje 27 . OK Nazarje 44,43 571,86 60,66 607,42 -- 25,35 - 20,88 LESNA Sl. gr. 28 . OK Slovenj Gradec 102 1073 105 2309 - - - ·- - 29. OK Ravne na Kor. 30. OK Dravograd 31. OK Radlje ob Dravi GG Maribor 32. OK Ožbalt 14,8l 174,40 13 112 3,20 6,40 5,60 11,60 33. OK Slov. Bistrica 34. OK Ptuj 35. OK Maribor 36. OK Lovrenc na Poh. 3,00 67 2 1 54 - - - - - 37. Zav. KRAS - OK Sež. 38. Pomur. - OK M. S. 2 167 10 134 - - - - SKUPAJ 1 768,05l7823.14l902,77l9872,25l 76,75 j314,48l 97,85 1430,90' 403 nalog ter velikosti obrata. Nujno pa je, da mora biti v obratu toliko sposobnih kadrov, da bo lahko obrat opravil vse naloge, skratka da bo samostojen gospo- darski subjekt. Slaba organiziranost obratov za kooperacija je v nasprotju z ustavnimi načeli in v bistvu onemogoča vsebinski razvoj samoupravnih odnosov in interes lastnikov gozdov za racionalno in učinkovito gospodarjenje z gozdovi. Rezultat lakšne organi- ziranosti je tudi skrito prelivanje dohodka iz obrata za kooperacija v druge TOZD. V prihodnjem srednjeročnem obdobju čakajo slovensko gozdarstvo obsežne naloge. Ob rastočih potrebah po lesu bomo morali vsekakor bolj racionalno izko- ristiti proizvodni potencial zasebnih gozdov. Ob maksimalni predvideni višini etata v 1980. letu, ko naj bi posekali 3.600.000 m3 ter maksimalni industrijski porabi lesnih ostankov, bo tedaj v Sloveniji primanjkovalo že okrog 1.000.000 m3 lesne surovine, če ne bomo realizirali sečenj v zasebnih gozdovih. že zdaj posekama 500.000 m:l manj, kot je načrtovano. Nujno je torej, da obrati za kooperacija prevzamejo v celoti vse naloge, ki jih jim je zaupal zakon o gozdovih, hkrati pa iščejo pot za sodobno in racionalno gozdno proizvodnjo ter za zmanjševanje proizvodnih stroškov pa tudi stroškov gospodarjenja z gozdovi. Se podatek iz letošnjega finančnega načrta zadružne zoeze. PRISPEVEK, KI GA PLAčUJEJO čLANICE ZVEZI V LETU 1976: l. Kmetijske zadruge in obrati za kooperacije od dohodka ustvarjenega v letu 1974 v višini 2. Gozdna gospodarsva oz. obrari za kooperacija v gozdarstvu od vreJnosti odkupljenega lesa od kmetov v letu 1974 v višini 3. Trgovske organizacije združenega dela od dohodka v letu 1974 v višini 4. Zavarovalnice od dohodka v letu 1974 v višini 5. Druge članice zveze oJ Johodka v letu 1974 v višini 0,305 Ofo 0,100 °/o 0,055 OJo o:o9o OJo 0,170 °/o članice plačujejo prispevek po navedenih stopnjah, vendar tako da plačajo kmetijske zadruge najmanj 2.000 din, obrati za kooperacija najmanj 5.500 din, nobena članica ne plača več kot 40.000 din. Kjer v tabelah podatki manjkajo pomeni, da jih organizacije niso poslale . Po poročilu zadružne zveze Slovenije 1972-1976 priredil Marko Kmecl. Hortikultura je tudi gozdarstvo Na gozdnem gospodarstvu Brežice najdemo svojevrstno TOZD. šefova pisarna je bolj podobna sobi uspešnega športnega društva, kakor organizaciji, ki se ukvar- ja z gozdarsko dejavnostjo. Vrsta plaket, kolajn, zastavic in drugih priznanj priča o uspehih, ki imajo poleg strokovnega tudi družbeni in javni pomen. Zal brežiško VIII. gozdnogospodarsko območje nima istih naravnih možnosti za svoj razvoj kot nekatera druga območja, zato so bili tamkajšnji gozdarji pri- siljeni poseči tudi po drugih delih, da bi sebi, pa tudi svojim obubožanim hostam, zagotovili kolikortoliko normalen razvoj. 404 Ko smo obiskali drevesnico Rimš. smo dobili tudi bar- vno 'raz:glednico, ki kaže vhod v drcvesnico in slo- vensko rastlinsko posebnost .A z.aleo pont ico, ki je doma v teh krajih Drevesnica z okrasnim rastlinjem, ki je vključena v TOZD hortikultura, plan- taž.e, gradnje in urejanje gozdov, je dosegla lepe uspehe. S pravilno strokovno za- snovo in uspešnim komercialnim prijemam se je uspela vriniti med vodilne sloven- ske hortikulturne kreatorje. Danes pod vodstvom inženirja Marjana Hladnika (gozdarja) ponuja in izvaja po vsej Sloveniji in v Zagrebu kompletne hortikulturne ureditve okolja raznih objektov pa tudi parkov in celih predelov. Izbor okrasnih grmovnih in drevesnih vrst v drevesnici Rimš (ob avtocesti Ljubljana-Zagreb, odcep za Krško) je naravnost razkošen. Cene so nižje kot pri vseh ostalih velikih in malih tovrstnih proizvajalcih po Sloveniji. Takšna usmeritev je TOZD zagotovila življenjski prostor na gozdarskem pod- ročju, hkrati pa ji je zagotovila prodor v druga področja družbenega in gospodar- skega življenja, zlasti v področje gospodarjenja s prostorom, ki postaja vse bolj pomembno. Ze dolgo želimo, da bi naše gozdarstvo prevzelo pobudo v varovanju okolja in v gospodarjenju s slovenskim prostorom. Ne, ni megalomanija. Gozdovi pokrivajo dobršen del slovenske zemlje. Kaj je bolj naravnega kot, da pri načrtovanju po- rabe tega in drugega prostora, vodijo gozdarji. To je področje, kjer se lahko go- Priznanje z letošnje cvet- lične razstave v Ljubljani . 405 zdarstvo in gozdarji uveljavijo tudi s sedanjim znanjem. Praktični vzor takšni so- dobni gozdarski usmeritvi je omenjena TOZD v Brežicah. 1 zlata in 1 bronasta kolajna na Zagrebu 74, J. bronasta na cvetlični razstavi v Ljubljani 75, 1 srebrna in 1 bronasta na letošnji hortikulturni prireditvi v Brežicah ter 3. mesto na cvetlični razstavi letos v Ljubljani je bera priznanj, ki izpričuje pri- zadevanja pa tudi optimalno gospodarsko usmeritev. Poslednje priznanje iz Ljub- ljane pravijo, da je najvrednejše. Z njim so tudi uradno prevzeli žezlo najboljših slovenskih hortikulturcev. Prvo mesto je bilo namreč dodeljeno pridelovalcem re- zanega cvetja, drugo aranžerjem šopkov, tretje mesto pa je dobil najboljši slovenski pridelovalec okrasnega grmičevja jn drevja. mk Novice z EG-VU Junija letos je bilo v Comu (Italija) šesto evropsko srečanje popotnikov in letna skupščina evropske popotniške zveze. Jugoslavijo so na tem zboru zastopali Milan Ciglar in Slavko Preložnik kot predstavnika E6- YU ter rovariša Kos in črnivec, ki sta zastopala Planinsko zvezo Slovenije. Kazno je, da je evropska popotniška organizacija v rahli krizi. Starostna struk- tura popotnikov je visoka, stiki z vzhodnimi državami ne morejo zaživeti, zamuja- nje pri programih itd . Nekateri so mnenja, da bo treba vodstvo organizacije po- mladiti in organizirati posebne mladinske odseke. Evropska mestna pešpot Vsi , zlasti severnjaki , potihem in naglas, priznavajo Jugoslaviji poseben po- men v razvijanju evropske popotniške ideje. Na skupščini so želeli, da srečanje v naslednjem letu organiziramo v Jugoslaviji, kar pa so naši zastopniki odklonili zaradi organizacijskih in finančnih težav. Izrazili pa so pripravljenost, da organi- ziramo srečanje v letu 1978 . E6 je po splošni oceni najbolje vzdrževana pot v Evropi. :Menda je obeležena tudi že na Danskem. Svedi imajo težave. Ko bo pot v naslednjih letih končana, bo vodila od Nordkapa pa do Olimpa v Grčiji . 406 Nova članica evropske popotniške zveze je postala španija, ki ima 350.000 (~lanov. Novi predsednik zveze je .švicar, podpredsednika pa sta Nemec in Francoz. Letos so gozdni obrati na poti obnovili označbe in dopolnili smernike. šoštanj- čani pa so svoj del pešpoti opremili še z ličnimi klopcami za počivanje. Popotniki so jih zelo veseli, Je čistoča ob njih rahlo šepa. Vso pot je do konca oktobra prehodilo 122 popotnikov. Od teh jih je 6, kakor smo že poročali, pot prehodilo že v letu 1975. Dvajset »absolventov« E6-YU je iz sosednjih držav Avstrije in ZR Nemčije . Najmlajši na cilju v Kastavu nad Reko je bil doslej Rok Preložnik iz Velenja, ki ima vsega 10 let. Komisija za tisk in propagando pri PZGO izdaja obvestila, publikacijo v kateri objavlja vse tehnične podrobnosti E6. V tem glasilu zbirajo tudi vse pripombe popotnikov, dobrodošle pa so tudi ideje o nadaljnjem razvijanju te poti. Pot vodi prerezno skozi vse tipe naših slovenskih gozdov, vodi tudi ~kozi naj- bolj tipične socialne sredine Slovenije. Poprečno število popotnikov je bilo v je- seni 250. Njih število skokovito raste, zato je to ena od najlepših priložnosti, kjer bi gozdarji lahko občanom ponudili nekaj znanja o gozdu, naši dejavnosti in nje- nemu pomenu v družbenem in gospodarskem življenju. Za zdaj je ta možnost slabo izkoriščena. Odbor E6-YU je na seji v oktobru (čudovit jesenski dan na Dolinah pri Tro- janah) ugotovil, da so osnovna dela na poti končar:a in da bo naslednja etapa nje- govih prizadevanj veljala organizaciji skupinskih popotovanj, stopnjevanju propa- gande (našitki, nalepke, razglednice itd.), zbiranju gradiva za vodnika in seveda postopno opremljanje poti s tablami s kulturnimi, zgodovinskimi in gozdarskimi podatki. Sestanka se je udeležil tudi predstavnik Planinske zveze Hrvatske z Reke. Učitelji in dijaki srednje gozdarske šole iz Postojne so sklenili, da bodo orga- nizirano (vsi skupaj) prehodili E6-YU. Hvalevredna pobuda, ki bo imela zagotovo tudi globok vzgojni učinek pri usposabljanju mladih gozdarskih strokovnjakov za bodoče naloge. ŽE SEDAJ MISLITE N.A 19. MAREC 1977! Takrat je sicer Jožefovo, toda to sploh ni pomembno. Ta dan bo--- 407 Nadaljevanje v prihodnji številki. mk IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE VAROVANJE SIBIRSKIH GOZDOV G . Bogdan o w ski : Die SoH:jet- union Lasst sich den Schutz der Sibirischen Waldcr etwas kosten . Ho/z-Zentra/blatt , Stuttgart, .št. 94, str. 1266. Gozdovi v Sibiriji imajo 34 milijard m=l lesnih zalog pa vendar so zbudili pozor- nost šele v zadnjih 40 letih, ko so pričeli intenzivno odpirati vzhodne predele Sov- jetske zveze. To je tudi privedlo do razvi- 'tega industrijskega načina izkoriščanja teh predelov. Tako bo na primer lesna indu- strija v Bratsku v kratkem prcdelala letno polnih 7 mio m:~ lesa. V celoti je na raz- polago za porabo 6 mio ha .tajge. Takšni posegi v gozd seveda niso brez posledic. Da bi se izognili škodljivim poja- vcm, ki nastajajo kot posledica poseganja v življenje gozda je nujno, oprijeti se ob- sežnih varstvenih ukrepov, ki zajemajo ne- go gozdov, obnovo s pogozdovanjem, ukrepe za varstvo pred gozdnimi požari ter za zatiranje škodljivcev . V večini sibirskih gozdov ni več ne- sorazmernosti med posekom in pogozdo- vanjem . V Krasnojarski regiji vzhodne Si- birije, kjer je 20 o;0 vseh lesnih zalog v SZ ter se na leto izkorišča več kot 2.0 mio m:J visokovrednega lesa , se istočasno zasa- di 30.000 ha z barom, maeesnom, sibir- skim barom, smreko in jelko, in to s sadi- kami jz drevesnic. že samo v tej regiji je več kot 150 gozdarskih obratov, katerih delo podpira krasnojarski oddelek Zvezne- ga raziskovalnega inštituta z uvajanjem novih orodij in postopkov. Gozdarski inštitut v Krasnojarsku se že več kot 25 let ukvarja s problematiko pre- prečevanja in zatiranja gozdnih požarov . Preizkušajo sadike, ki so odporne proti ognju, se pa navadno slabo ujemajo z do- mačimi vrstami. Siroki zaščitni pasovi naj bi vjsokovredne gozdove porazdelili na okoli 4 ha velike parcele in .tako ustvarili prepreke proti prodiranju požarov, kar se je v praksi pokazalo za uspešno. Za ugotavljanje gozdnih požarov so na razpolago letala, ki pomagajo odkrivati požare in o njih obveščati. Poleti 1974 so v tajgi ob Angarj posku- sili avtomatski sistem za upravljanje varst- va gozdov in za gašenje požara, izdelan v Leningrajskem inštitutu za gozdarstvo. Ta sistem omogoča hitro ugotavljanje po- žara, njegovo omejitev in tudi h1tro zatrt- je. V času, ko je nevarnost požarov, oprav- ljajo kontrolne preglede z letalom tudi po 3-krat dnevno, kot neke vrste rednega pa- truljiranja. Leta 1975 je taisti inštitut začel s po- skusi za reševanje problemov s padavina- mi. V južnih predelih SZ so pravkar uvedli postopek za preprečevanje toče. Pri tem uporabljajo rakete z reagenti, ki vplivajo na plasti oblakov, da v predelih, kjer jim grozi suša ali požar, začne deževati. Zatiranje sviloprejke je zlasti v Sibiriji zelo važno. Dokler niso bile dovolj znane biološke lastnosti tega škodljivea, toliko časa so bili tudi ukrepi proti njemu brez uspeha. Ob zadnji veliki epidemiji tega škodljivca v regiji Krasnojarska pred sed- mimi leti pa so z uporabo kemičnih sred- stev uspeli zavarovati 190.000 ha . Prišli pa so do zaključka: enkratna uporaba stru- pov ne vodi do bistvenih sprememb; gozd je v zadostni meri sposoben, da v enem ali dveh letih sam »ozdravi«. To pa velja le za sibirski gozd, ki je tolikšen, da bi ga bilo mogoče v teku 50 do 100 let le en- krat poškropiti s kemičnimi sredstvi za zatiranje škodljivcev. Veliki lesnoindustrijski kompleksi, kot je Bratski veliki kombinat na območju frkut- ska ter pravkar nastajajoči vzhodnosibirski lesnoindustrijski kompleks v regiji Krasno- jarska, čigar poraba lesa bo za 150 o;o več­ ja kot v Bratsku, tesno sodelujejo z go- zdarskimi službami jn znanostjo, in ,to gle- de pogozdovanja kot tudi varstva gozdov in okolja . Na ta način si nenehoma izme- njavajo izkušnje z gozdarskimi znanstve- niki jn gospodarstveniki drugih dežel. 408 Rezultati sovjetskih poskusov v prostra- nih gozdovih Sibirije so predmet velike po- zornosti, saj bodo v podobni oziroma pri- lagojeni obliki lahko ~porabni tudi na dru- gih gozdnih območjih naše Zemlje, ali pa bodo nudili pomembna napotila pri reše- vanju problemov v lastni deželi. Vladislav Beltram, dipl. inž. gozd. ZASEDANJE MEDNARODNE ALPSKE KOMISIJE Sredi septembra 1976 je bilo v Heiligen- blutu (Avstrija) redno zasedanje medna- rodne alpske komisije (CIPRA), v kateri ima svojega predstavnika tudi Jugoslavija. Po prejsnjem dokajšnjem mrtvilu je v zadnjih dveh letih delo komisije spet ožive- lo, posebno po velikem mednarodnem po- svetovanju o bodočnos·ti Alp, ki je bilo v Trentu (Italija) septembra 1974. To posve- tovanje (glej Gozd. vest. št. 10/1974) je te- meljito osvetlilo vse nevarnosti, ki jih po- vzroča hitra industrializacija, razvoj ener- getike, gradnja naselij in cestn~ga omrežja, turistična ekspanzija, torej vse kar načenja obstojnost naravnih ter socialnih ravnote- žij v alpskem prostoru. S tem v zvezi je sprejela mednarodna alpska komisija po- sebne naloge. V minulem letu je obravna- vala vprašanja, ki zadevajo interes širše alpske regije, predvsem v zvezi z energet- skim izkoriščanjem alpskih voda, z grad- njo velikih avtomobilskih cest, snovaojem velikih turističnih središč, ustanavljanjem velikih nacionalnih parkov in rezervatov. Poglavitno vprašanje letošnjega zaseda- nja je bilo pojavljanje ekoloških posledic zaradi opuščanja kmetijskih zemljišč in za- oemarjanja gospodmsko nedonosnih goz- dov. Na zasedanju so se dotaknili tudi spreminjanja vodnega režima, ki nastaja kot posledica tehničnih posegov v naravo, zaradi ncnačrtnega razvoja alpskih naselij, posebno turističnih središč, in zaradi grad- nje cestnega omrežja. Pri reševanju teh problemov se je pokazalo kot nujno uskla- jeno prostorsko načrtovanje, čigar vodilo bodi dejstvo, da je mogoče uravnavati traj- no in vzajemno delovanje ekoloških in so- cialnih dejavnikov v prostoru le ob zago- 1tovitvi obstoja domačega prebivalstva. Vsi zunanji vplivi, kot npr. industrijske in tu- ristične investicije, priseljevanje, gradnja velikih cest ipd., ne smejo načenjati in razkrajati družbene celovitosti alpskega prostora. O vseh posegih vanj mora zato razpravljati in samostojno odločati domače prebivalstvo. V okviru političnih in gospo- darskih sistemov posameznih alpskih držav je treba zagotoviti ustrezno samouprav- nost ter samostojnost občin in večjih teri- torialnih enot. Mednarodna alpska komisija je tokrat razpravljala tudi o vprašanjih, ki zadeva- jo snovanje dveh velikih alpskih nacional- nih parkov: nemškega v Berchtesgadnu z 210 km2 in avstrijskega v Visokih Turah z 2400 km:.?. Pri snovanju tako razsežnih na- cionalnih parkov je treba seveda upošte- vati vrsto dejavnikov in interesov, pri čemer prihaja do številnih nasprotij . Z nji- hovo ustanovitvijo nikakor ne sme biti prizadet življenjski obstoj domačega pre- bivalstva, treba pa je upoštevati tudL po- trebe energetike, prometa, turizma in gozd- nega gospodarstva. V okviru navedenih problemov je ob- ravnavala komisija tudi bolj ali manj neposredna gozdnogospodarska vprašanja. Zanimivo je bilo vprašanje, kako na opu- ščenih kmetijskih zemljiščih ustanavljati ali vsaj zavirati degradacijske procese, in vprašanje o realnih, tj. ekonomsko dopust- nih možnostih za .tovrstno ukrepanje. žal, takšne možnosti so zelo majhne. Pogozdo- vanje opuščenih planin in drugih pašnikov, tudi tistih ob zgornji gozdni meji, je sicer možno, vendar so stroški zanj zaradi ne- ugodnih terenskih in drugih ekoloških raz- mer ter zeto drage delovne sile tako vi - soki, da jim ni kos .~e tako bogato gospo- darstvo. Večina razpravljalcev je menila, da so takšne pobude, v glavnem prihajajo iz Svjce, nerealne. Pogozdovanje visoko- gorskega sveta je povezano z gradnjo cest. V kolikor je njih gradnja sploh mogoča, odpira nove ekološke probleme, ker se s cestami povečuje erozija, plazovitost in se estetsko uničuje po kraj ina idr. Posebno ne- varnost za uspevanje ·tako zasoovanih na- sadov pa pomeni divjad, katere število je 409 skoraj povsod v Alpah kot posledica eno- stranskega razvoja lovnega gospodarstva rako naraslo, da je praktično onemogoče­ no kakršnokoli pomlajevanje alpskih goz- dov. Zaradi visokih stroškov se na težjih te- renih vse bolj opušča nega gozdov ter skrb za njih naravno pomlajevanje, tako da je ponekod že v velikem obsegu opaziti nji- hovo zastaranje. Propadanje teh gozdov bo odpiralo v prihodnosti premnoga eko- loška vprašanja. Stroški za nego in obnovo gozdov v težavnih alpskih predelih se mo- rajo pokrivati tudi iz drugih virov in ne samo iz sečnje in prodaje lesa . Zanimivo je bilo tudi vprašanje o gospo- darjenju z gozdovi v okviru posameznih nacionalnih parkov . želja nekaterih njiho- vih pobudnikov je, da naj bi sleherno go- spodarjenje v njih, torej tudi sečnja, po- polnoma prenehala. Tako poenostavljeno gledanje pa seveda ni moglo prevladati. Obstojnost gozdov, ki tudi v nacionalnih parkih že zdavnaj niso več pragozdovi, je povezano s smotrnim gospodarjenjem in obnavljanjem. Slednje pa mora seveda upoštevatj namene nacionalnega parka: varstvo naravnih vrednot, raziskovalno ue- lo in informiranje velikega števila obisko- valcev o pojavih v naravi . Precejšen prob- lem je za nekatere nacionalne parke lov, tako npr. v bodočem nacionalnem parku Berchtesgaden, kjer je Je-ta v veliki meri domena »generalnih direktorjev«, ki si predstavljajo nacionalni park kot svoj bo- doči lovski rezervat. Prihodnje zasedanje mednarodne alpske komisije bo v Jugoslaviji . S tem v zvezi bo treba že sedaj začeti z organizacijskimi in vsebinskimi pripravami, ki naj bi se na- našale predvsem na vprašanja slovenskega alpskega prostora. Milan Ciglar, dipl. inž. gozd. GOZDNI BONTON so pozdravjli številni posamezni ljubi- telji narave pa tudi organizacjje. Dnevni listi in revije so obvestili svoje bralce o izidu tega poučnega »UČbenika«. Vpraša- nje pa je seveda, če ta izdaja prihaja v roke tistih, ki bi jo morali prebrati. Gozd- na gospodarstva so sicer naročila 20 000 izvodov, toda v recepcijah hotelov in zdravilišč , šolah, planinskih postojankah in drugod, BONTON zelo težko najdemo. [AKTUALNO 1 GOZD BONTON Gozdovi so vir lesa. Človek ga uporablja v vsakdanjem življenju že od svojega "otroštva". Gozdovi pa niso samo naravna _ industrija za prtdob !\~anje lesa, temveč w pred- vsem v~ našega temeljnega življenj- skega vira - kisika. Clovek je, žal, vse prepozno zaznal kakšna nevar- nost mu grozi z uničevanjem goz- dov, ki je bilo pospešeno najbolj v okolici industrijsko razvijajočih se mest. Kmalu je izsekam in požga- ninam sledila tudi invazija ljudi v osrčje izvira kisika. Razvoj avto- mobitizacije je ta vdor ~e po!p~il. Mnogi obiskovalci gozdov pa se niso zavedali, da si s svojimi neod- govornimi dejanji zoper naravo (z onesnaževanjem okolja) režejo tudi vejo, na kateri sadijo. Zato so morali zakonodajalci vpisati v za- kon o gozdovih tudi člene o varstvu gozdnega okolja in za k~i­ tev so predvideli tudi visoke denar- ne kazni tako z:a OZD kot zaseb- nike. Mnogi ss svojih dejanj proti naravi ne zavedajo. O tem 10 bili premalo poučeni. Zato jt' kot nal~č pri!la v javnost zlofenka "Gozdni bonton". ki s primernimi barvnimi fotografijami in karika turami Bofa Kosa poljudno pou· čuje vsakogar. kako mora ravnati med bivanjem v gozdu. <:::30.:3? 410 IZKUšNJE PRI UPORABI OBVEJEVALNEGA IN LUPILNEGA STROJA ETE 100 Hoferer J., Mahier G., WolfE.: Erfahrungen beim Einsatz des Entastungs- und Entrindungs Geriites ETE 100; Allg. Forstzeitschrijt, 18/1976. V Zahodni Nemčiji so po principu nji- hovega znanega obvejevalnega stroja za drobno drevje ASTAB (glej GV 1/1974, str. 45) konstruirali nov stroj za obvejeva- nje in lupljenje debelega drevja ob gozd- nih cestah. Stroj je v obliki priključka do- dan močnemu traktorju (z okoli 100 KM). Drevje podrejo z motorko in ga neokleščc­ nega s traktorjem privlečejo na kamionsko cesto. S traktorjem potegnejo nato drevo skozi klestilno-lupilno pripravo in to z de- belejšim koncem drevesa naprej , ter s pav- lekom ob klestilnib in lupilnih nožih, ki se najprej odprejo, nato pa objamejo deblo , opravijo obdelavo. Stroj zmore obdelati drevje z debelinami do 65 cm, vendar je optimalni učinek pri drevju s prsnim pre- merom 40-50 cm . S tem strojem se lahko opravi tudi samo obvejevanje, če je lup- ljenje drugače rešeno. Stroj je še v stadiju prototipa, čeprav so opravili z njim že precej poskusov. Po- skusi so pokazali določen prihranek na času in pri naporih v primerjavi z ročnim delom. Ekonomičnost tega dela pa je še problematična in močno odvisna od debe- line drevja in od vprašanja, kje je spravilo ncokleščcnega drevja tehnično in ekonom- sko izvedljivo. Na ravninskih in lahko pri- stopnih terenih, kot so mnogokje v Srednji Evropi in pri golosečnjah, je to povsem nekaj drugega kot v gorskih predelih. če presojamo ta stroj z našega vidika, se srečamo z enakimi težavami kot pri vseh današnjih težkih strojih za sečnjo in obdelavo v gozdu. Kaže pa vztrajno pri- zadevanje, kako mehanizirati ali raciona- lizirati tudi kleščenje drevja in obenem razbremeniti motorista, ki dela z ročno motorko. še posebej gre to prizadevanje v smeri, da bi kleščenje opravili ob ka- mionskih cestah, v gozdu, da bi se tako izognili prevozu neokleščcnega drevja do 4.ll mehaniziranih skladišč. O tem pričajo tudi poskusi kleščenja ob kamionskih cestah s švedskim strojem Processorjem OSA 705, kot so jih med drugim opravili v Avstriji in kot je to razvidno iz članka : »Strojno obvejevanje v gorskih gozdovih« (Oberleit- ner, F .: Maschinelle Entastung im Gcbirg5- wald, Holzkurier, 42/.1.975). S tem strojem stanc kleščenje pri njih , pri dobro organiziranem delu, za okoli 1/ :1 več kot kleščenje z ročno mo:torko, seveda zelo odvisno od delovnih pogojev ali mož- nosti spravila neokleščenega drevja do gozdnih cest. Kombinirani težki stroj za kleščenje in lupljenje pa je odveč, kadar že obstoja. mehanično lupljenje na mehaniziranem skladišču. Koristen pa je tam. kjer luplj e- nje še vedno opravljajo s prevoznimi lu- pitnimi garniturami kot je razširjeno rav- no v Zahodni Nemčiji. Pri nas bo še dolgo časa ustrezalo le ob- vejevanje ali kleščenje z motorko v gozdu in mehanično lupljenje na centralnih me- haniziranih skladiščih . Pač pa lahko pri- čakujemo, da bodo nenehna prizadevanja ali raziskovanja in preizkušanja pripeljala tudi pri obvejevanju do ustreznega stroja, ki bo gospodaren tudi v takih razmerah, kot so pri nas , še zlasti z naglo dražitvijo delovne siJe , ko postaja melnnizacija vs~ bolj ekonomična. Prof. Zdt"avko Turk SREčANJE GOZDARSKIH GENETIKOV Letošnje zasedanje sekcije za genetiko in žlahtncnjc gozdnega drevja pri skupno- sti fakultet in inštitutov za gozdarstvo in predelavo lesa Jugoslavije je bilo v Slove- niji v času od 20. do 24. septembra L976 . Udele~ili so se ga predstavniki znanstvenih in raziskovalojb inštitucij 'ter gozdarske prakse: iz Bosne in Hercegovine 7, iz L:rn-:; gore l, iz Hrvatske 8, iz Makedonije 3, iz Slovenije 5 in iz Srbije 8. Srečanje in strokovne ekskurzije je or- ganiziralo poslovno združenje gozdnogo- spodarskih organizacij Slovenije s sodelo- vanjem inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo ter podjetja Semesadike Mengeš. Udeleženci zasedanja so si ogle- dali: semenske sestoje visokogorske smreke na Pokljuki, semenske objekte črnega bora na Kra- su (Križki gori), kulture grške jelke, Gabrov dol in parkovni gozd »Cirje« pri Komnu, -- semensko plantažo nižinskega macesna Markovci pri Ptuju, - nižinske gozdove v Pomurju, semenske gozdove črne jeJše v Polanskem logu, semenarna in gozdne drevesnice v Mengšu in drevesnice v Ti~ini, v kateri gojijo tudi cepljenke zelene duglazije in češkega macesna za novo semensko plantažo pri Mokronogu. Za ekskurzijo je bilo pripravljeno stro- kovno gradivo, ki so ga dobili vsi udele- ženci . Pri izdelavi gradiva in v razpravah na objektih so sodelovali strokovnjaki gozdnega gospodarstva Bled, zavoda za pogozdovanje in melioracijo krasa Sežana, gozdnega gospodarstva Maribor, KIK Po- murka TOZD gozdno in lesno gospodar- stvo Murska Sobota in podjetje Semesa- dikc Mengeš. Na zaključku srečanja v Moravcih - predsedoval mu je prof. dr. Milorad Jo- vančcvic iz Sarajeva- so bili sprejeti po- membni sklepi in smernice za razvoj gozdnega semenarstva in drevesničarstva za razvoj semenskih plantaž gozdnega drevja idr. Podrobno poročilo s sprejetimi sklepi bo GV objavil naknadno. Franjo Jurhar, dipl. inž. gozd . ZA NAPREDNO GOSPODARJENJE V ZASEBNIH GOZDOVIH Ogromna večina gozdov v Sloveniji pri- pada zasebni lastnini. Hektarski prirastek v teh gozdovih v poprečju močno zaostaja za onim v družbenem sektorju. Ta veliki primanjkljaj prizadeva tako lastnika kot celotno skupnost, predvsem lesnopredelo~ valno industrijo itd. Gozdna gospodarstva so zadolžena tudi za pospeševanje sodobnega gospodarjenja z gozdovi v zasebni lasti. Kljub najboljšim prizadevanjem pa njihov strokovni kader seveda ne more do slehernega zasebnika s svcjimi potrebnimi in koristnimi strokov- nimi nasveti . So ~tudi izjeme, kjer je gospodarjenje posameznih lastnikov-kmetov že izredno napredno in naravnost vzorno, kar naj bi bilo za vzgled drugim gozdnim posestni- kom. O tem sem se že dolgo tega tudi sam prepričal, ko sem videl lepo negovane zasebne gozdove z velikim prirastkom kva- litetnega Jesa. čeprav njihovi lastniki niso imeli strokovne izobrazbe, so pravilno iz- koristili lastne dolgoletne izkušnje, kaj je sestoju in drevesu potrebno za pravilen in ekonomsko pomemben razvoj. Tudi nara- va sama je dober učitelj človeku, če jo pravilno dojema. Morali bi ugGtoviti take vzorne primere v naši republiki ter njihovim lastnikom po- deliti posebna priznanja- morebiti neke vrste diplome, ki naj bi bile obenem tudi pobuda drugim posestnikom, da bi se rav- nali po praktičnih nasvetih dobrega gospo- darja. Gozdna gospodarstva imajo na tem pod- ročju največ možnosti, da uvedejo takšno pomembno gospodarsko akcijo ter da ob svojih -strokovnih kadrih najdejo 'tudi po- trebne prostovoljne delavce za napredova- nje gozdarstva v zasebni lasti . Vse ,to ne zahteva mnogo materialnih sredstev in na- porov, temveč le pravega razumevanja in dobre volje . Vladislav Beltram, dipl. inž. gozd. ALI EVROPA LAHKO ZADOVOLJI SVOJIM BODOčiM POTREBAM PO LESU Ste in 1 i 11 , H.: Kann Europa seinen wkiinftigen Ho/zbedarf decken?- Agrar. Rundschau, 3!1976 Znana mednarodna organizacija FAO objavlja od časa do časa analizo doseda- nje potrošnje lesa in bodoče potrebe po njem v evropskem ,in svetovnem merilu. 412 Tako je za Evropo objavila takšen prikaz leta 1953 in 1964, zdaj ga pripravlja za leto 1975, hkrati s prognozo do leta 2000. V Evropi (razen Sovjetske zveze, toda vključno s Turčijo, Ciprom, Malto in Iz- raelom), je bilo v letih 1971 !73 potrošene poprečno 425 milj . ma lesne surovine) od tega 60 milj. drv in 365 milj. ms tehnič­ nega lesa. To pomeni v skupni količini za 42 °/o več oziroma pri tehničnem lesu za lOS O/o več kot v letih 1949/51. V nekako 25 letih se je torej poraba tehničnega lesa podvojila, in to v precejšnji meri na račun drv. V tem obdobju so bile velike spremem- be pri porabi različnih vrst oblik lesa. Poraba za projzvodnjo celuloze in lesnih plošč se je dvignila za 357 0/0, medtem ko se je poraba drv, jamskega in podobnega lesa zmanjšala za 44 o; (}. Za 126 milj. m3 povečana poraba lesa je našla svoje kritje v različnih virih, in sicer: 42 milj. ma v povečani sečnji lesa (za prib!. 14 O/o), .40 milj. m:J v močno po- večanem izkoriščanju odpadkov in ostan- kov lesa, ki je porastlo za ok. 800 o;0, in 44 milj. m3 v zvečanem uvozu lesa. Poleg tega je zvečana poraba tehničnega lesa našla kritje za ok. 50 milj. m3 rezerv v močni preusmeritvi drv v tehnične name- ne, saj se je potrošnja drv zmanjšala ko- ličinsko za več kot polovico. Torej je bila večina vsega porasta tehničnega lesa omo- gočena z ustreznim izkoriščanjem lesc- nih odpadkov in drv, kar pomeni brez dvoma velik napredek na tem področju . Najnovejša študija FAO napoveduje za leto 2.000 porabo okoli 630 milj. m3 lesne surovine, to je povečanje za ok. 205 milj. m3 ali za skoraj 50 o;0 . Od tega naj bi odpadlo 80 milj . ma na lesne odpadke in ostanke ter 550 milj . m3 na deblovino. Največji dvig porabe lesa pričakujejo za lesne plošče, papir in karton . Seveda so pri tako dolgi časovni projekciji mogoči tudi novi proizvodi iz lesa, ki jih danes še ne poznamo; takšen primer je bil v pre- teklosti z ivernimi ploščami. Za kritje napovedanega zvišanja porabe lesa pridejo v poštev isti štirje viri kot prej, a z drugačnim deležem. Pri tem je zlasti pomembno, koUko lesa dajo sami evropski gozdovi. Na podlagi anketiranja posameznih evropskih držav bo povečanje sečenj v letu 2000 za ok. 76 milj. ms ali za 23 O/o. To pomeni etat ok. 3 ms na ha . Ob upoštevanju gozdnega potenciala je ta številka prej prenizka kot previsoka. Na račun lesnih odpadkov in ostankov naj bi prišlo ok. 80 milj. ma, kar pomeni več za 40 milj. ma oziroma za 100 Ofo. To re- lativno povečanje je mnogo manjše kot je bilo doslej, ker so odpadki že sedaj močno uporabljeni, čeprav se bo ponekod, zlasti v skandinavskih državah, razvito izkori- ščanje celih dreves, skupaj z vejami in panjcvin.o. Za razliko od navedenih pove- čanih virov lesa za tehnične namene pa od preusmeritve drv, ki je doslej v veliki meri omogočala dvig proizvodnje celuloze in lesnih plošč, ni pričakovati pomembnih zvišanj. V mnogih deželah je namreč po- raba drv dosegla tako nizko stanje, da glede na ceno in pomanjkanje drugih energij ni pričakovati znatnejšega nadalj- njega zniževanja. Preostane le še večji uvoz lesa. Skupaj z dosedanjim uvozom, ki znaša 44 milj. m3 bi bilo leta 2000 potrebno uvoziti ok. 130 milj. m3 . K temu je treba prišteti še nadomestilo za ok. 30 milj. m3 ustalje- nega izvoza lesnih proizvodov v neevropske dežele. To pomeni skupaj 160 milj. m3 ali pri učinkovitejšem izkoriščanju doma- čega lesa nekaj manj. Potencial sovjetskih gozdov je tako velik, da bi zlahka krili primanjkljaj Evrope, ne računajoč na do- liv lesa iz Amerike, Kanade in afriških dežel. Toda v Sovjetski zvezi so glavne rezerve lesa v Sibiriji in drugih azijskih predelih, ki so transportno usmerjeni na vzhod, medtem ko v njenem zahodnem delu, ob rastočih domačih potrebah, ne bo viškov v lesu. Največ nudi uvoz lesa iz afriških »držav v razvoju«, še zlasti, ker ima evropska lesna industrija možnost po- magati afriškim državam z investicijami in znanjem, da se primarna predelava lesa razvije tudi na njihovih tleh. To narekuje njihov gospodarski razvojni interes, da bi uvažali tudi polfabrikate in ne le hlodc oziroma gozdne lesne surovine. 413 Povečana potreba po drobnem indu- strijskem lesu za proizvodnjo celuloze, pa- pirja in lesnih plošč bo narek:ovala ali večji uvoz takšnega lesa in tudi sekancev ali poseganje po debelejšem lesu s tržno konkurenco. Obstaja precejšnja možnost, da se zniža izkoristek v žagarski industriji s puščanjem večjih okrajkov oziroma s profiliranjem hlodov, to je z izdelavo se- kancev iz manj uporabnih delov hlodov. Seveda so ob tem potrebne ustrezne tržne cene. Verjetno bo prišlo do kombinacije navedenih načinov. Navedena, perspektivno vse bolj rastoča poraba lesa v Evropi, ki že sedaj presega obstoječo zmogljivost njenih lastnih goz- dov, narekuje, da povečamo gozdno pro- izvodnjo. Glede na pričakovani ogromni porast prebivalstva in gospodarski dvig dežel v razvoju, se bo potreba po lesu verjetno še stopnjevala tudi po letu 2000, v naslednjem stoletju. Zato moramo upo- števati predvsem količino prirastka lesa na ha in ne le odstotek prirastka glede na lesno zalogo, ki sloni na zemljiški renta- bilnosti. Ta odstotek je npr. v skandinav- skih gozdovih, ki imajo nižjo zalogo lesa, znatno večji kot drugod z večjo zalogo lesa na ha. V gorskih gozdovih je ohrani~ tev večjih zalog lesa oziroma vzgajanje primerno debelega drevja še posebej nuj- no. Dosledno zakonu o kosovnem volum- nu, ki pove, da so stroški proizvodnje gozdnih lesnih proizvodov tem manjši, čim debelejši je les, se namreč izboljša izko- riščanje gozdov, ki je sicer zvezane z več­ jimi stroški kot v nižinah jn ekonomsko problematično. To pravilo potrjuje tudi razprava isteg avtorja, prof. dr. H. Stein- lina, v zvezi s ~tudijo FAO za leto 1964, katere povzetek je objavljen v Gozdar- skem vestniku štev. 9-10/1966 str. 306 pod naslovom »Primerjava stroškov in do- hodkov med tako imenovanim klasičnim in modernim gozdarstvom«. prof. Zdravko Turk KNJIŽEVNOST FIZlOLOšKA EKOLOGIJA RASTLIN Lar c h er W.: Physiological Plant faktorjev. Namen avtorja je v knjigi »spo- ročiti pojmovni okvir, na katerem temelji ta znanstvena disciplina, omogočiti vpogle- de v temeljne mehanizme in interakcije znotraj sistema rastlina-okolje in predsta- viti sedanje probleme na tem hitro se raz~ vijajočem področju.« Snov, ki jo obrav- nava knjiga, je razdeljena po vsebini na več delov. Te dele povezujejo osnovni ekološki zakoni: o pretoku energije, kro- žen ju snovi in prilagajanju na življenjske pogoje. Vsebina posameznih delov knjige pa je: poraba ogljika in proizvodnja suhe snovi, poraba in kroženje dušika, poraba in kroženje mineralnih elementov, vodni odnosi, vplivi temperature, periodičnost v klimi in rastlinju. Medtem ko je v prvih delih knjige v ospredju predvsem meta- bolizem rastlin in rastlinskih ekosistemov, so v zadnjih delih poudarjeni vplivi zuna- njih faktorjev - vode in temperature - na ?.ivljenjske procese v rastlinah, združ- bah in sestojih. Ecology, Springer- Verlag, Berlin, H eidel- berg, New York, 797 5, 252 strani, 152 pri~ kawv, 40 tabel, cena Dlv! 46.- Ekologija je ena najhitreje se razvijajo- čih znanstvenih disciplin. Hitremu napred~ ku ekološke misli je prisluhnila tudi izdaja- teljska dejavnost, ki nam v zadnjih letih predstavlja res raznovrstne knjige o eko- logiji - od poljudnih, ki bralca šele uva- jajo v ekološke odnose, do zelo zahtevnih znanstvenih del, ki posegajo na zelo ozko področje odnosov med živjmi bitji in nji- hovim okoljem. Larcherjeva. knjiga spada po svoji ~te­ rnatiki med precej zahtevna znanstvena elela. Knjiga namreč obravnava ekofizio- logijo rastlin, ·to je tisti del rastlinske eko- logije, ki se ukvarja s fiziologije, spreme- njeno zaradi menjajočih se zunanjih 414 ~ . . . f· l '. ·:. • • - • • ' • • • . l . ! j • Knjigo odlikuje jedrnata beseda, zato je snov zgoščena. Besedilu je dodana mno- žica zelo ilustrativnih in skrbno izbranih prikazov in tabel. Knjiga ni napisana po- ljudno, za razumevanje obravnavane snovi je potrebno vsaj osnovno znanje iz rastlin- ske fiziologije. Delo je prevod nemške izdaje »Okologie der Pflanzen«, ki jo je izdala l. 1973 založ- ba Eugen Ulmer. ' Igor Smolej, dipl. inž. gozd. GNOJILNI POSKUS V ODRASLEM BOROVEM GOZDU NA PSEVDOGLEJU PRI POLJANI V Ml!~žlšKI DOLINI (SLOVENIJA) Dr. M. Zupančič, dipl. inž. gozd., zbornik gozdarstva in lesarstva 14 Xt. 1/76 1za 14 straneh. Založil inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo biotehniške fakttl- tete univerze v Ljubljani. Poskus z gnojenjem je bil napravljen v alpskem fitogeografskem področju Slove- nije in sicer v primarnem borovem gozdu. Tla so siromašna tudi zaradi intenzivnega steljarjenja, zbita so in močno zakisana. Sestoj je bil pognojen z NPK 15:15:15. Skupna površina poskusnih ploskev (3) je 0,63 ha. Uporabljeno je bilo ] 300 kg gno- jila. Poskus je pokazal skromne rezul.tate. Vzrok za slab uspeh so verjetno izredno slabe sestojne in rastiščne prilike. Marko Kmecl, dipl. inž. gozd. VPLIV SMREKOVEGA SESTOJA NA PRIJETNOSTNI PARAMETER G i et l G. in H. Mayer: Der Ein- fluss eines Fichtenbeslandes auf Becha- glichkeitsparmneter, Forstw. Cbl., vol . 95, nr. 2 ( 1976), .s·tr. 125-142 Ena od vej meteorologije je tudi biome- teorologija, ki proučuje vpliv vremena ali posameznih vremenskih dejavnikov na ži- ve organizme. Od stanja atmosfere je nam- reč v precejšnji meri odvisno, ali je dolo- čeno okolje, npr. travnik, mesto, gozd, primerno za bivanje in obstanek organiz- ma v njem in ali se bo ta organizem ugod- no počutiL Omenjeni biološki vidik pro- učevanja ozračja je prodrl tudi v gozdar- stvo oziroma v gozdarsko meteorologijo. Sestavek Gietla in Mayerja je zače-tek -to- vrstnih raziskav in skuša odgovoriti na vprašanje, ali je ozračje v srnrekovern se- stoju prijetno za bivanje in delo. Vsak organizem, tudi človeški, se pri- lagaja na razmere v svojem okolju. Tem- peratura je eden pomembnejših faktorjev okolja, vsekakor pa je pomembna za člo­ vekovo počutje. V primeru, ko se visoki temperaturi pridruži še visoka zračna vlažnost, se človekovo telo s težavo prila- gaja na razmere v okolju, človek občuti neprijetno »soparnost«. Nasprotno počutju ob soparici je občutje »prijetnosti« okolja. Oba izraza »prijetnost« in »soparnost(( okolja sta običajna v meteorofiziologiji. čeprav jih občutimo subjektivno, sta v splošnem odvisna od zračne temperature in vlažnosti, hitrosti vetra, dolgovalovnega sevanja okolice, telesnega dela in obleke, ki jo nosimo. Prijetnost in soparnost okolja oziroma mejo med njima je mogoče določiti z raz- ličnimi izrazi: z vrednostmi ckvivalentne temperature, parnega pritiska vodnih hla- pov v ozračju, efektivne temperature ali temperaturno-humidnostnega indeksa . Vsi ti različni izrazi so izračunani iz osnovnih meteoroloških elementov (temperature in vlažnosti zraka, parnega tlaka, sevanja in vetra) in v temperaturnih stopinjah, torih ali z indeksom izražajo skupen vpliv vseh teh elementov na organizem. Vpliv kakega dejavnika. je najlepše vi- den, če mu je za zrcalo postavljeno nje- govo nasprotje. TudL v tej raziskavi je bilo gozdnemu okolju za primerjavo postav- ljena prosta atmosfera. Meritve potrebnih meteoroloških elementov so potekale eno leto v enodobnem sestoju čis-te smreke, stare 79 Je.t, na Bavarskem. Lastnosti czračja v sestoju je predstavljala meritve- na točka na višini 2m nad tlemi, prosto )nove«, vsi so izkušeni strokovnjaki, ki so bili že doslej na vodil- nih mestih. Z bogatim znanjem in izkuš- njami bodo zagotovo lahko zelo uspešno usmerjali in dograjevali svoje gozdnogo- 423 spodarske organizacije v strokovnem ir1 samoupravncm smislu . Tovarišem Jožetu Uranku, dipl. inž. gozd., GG Na- zarje, Srečku Dobljekarju, gozd. teh., GG Ma- ribor , Antonu Počivavšku, dipl. inž. gozd., GG Ljubljana, 1 ožetu Petriču, dipl. inž. gozd., GG 1'-!ovo mesto in Teodorju Oršaniču, dipl. inž. gozd., GG Brežice, iskrene čestitke in srečno roko. GG Kočevje Na Kočevskem dela v gozdovih veliko delavcev iz drugih republik. Zato so se odločili, da bodo zgradili sodobno delav- sko naselje na Marofu (Kočevje). Naselje bo imelo 120 ležišč ter obrat za družbeno prehrano in vse potrebne objekte ter na- prave za dobro in domače počutje ljudi, ki so daleč od doma. Ob tej priliki so prvič uresničili osnov- no ustavno načelo o združevanju sredstev. Delavsko naselje bodo zgradili delavci s skupnimi sredstvi iz treh temeljnih orga- nizacij združenega dela: TOZD Pugled, TOZD Rog in TOZD transport-gradnje. PoHetna izguba ,. gozdarstvu V polletju slovenska gozdna gospodar- s-tva ne kažejo razvescljivih poslovnih re- zultatov. Večina je končala z izgubo. Redka so tista, ki jim je kaj ostalo. čeprav polletni obračun ni dokončen in torej po njem še ne gre soditi o koncu, pa je do neke mere le simptomatičen . Značilno je, da so izgube predvsem posledica nizkih prihodkov v tem obdobju. V drugem polletju gre na bolje in vsi upamo, da bo konec dober. Računalništvo v gozdarstvu Pri PZGO v Ljubljani obstaja že od leta 1970 računalniška komisija. člani ko- misije so strokovnjaki, ki v gozdnih gospo- darstvih vodijo računalniš1vo. Redno se sestajajo in usklajujejo razvoj računalni­ ške obdelave podatkov v slovenskem gozd- nem gospodarstvu. Izmenjava programov, načrtovanje novih obdelav, nabava raču­ nalniške opreme so glavne, vendar ne edi- ne, naloge ·te komisije. Njeno delo je pomembno zlas.ti zato, ker je organizacija poslovanja in računalniške opreme po po- sameznih gozdnih gospodarstvih, zelo raz- lična. Prav na tem področju je čutiti mo- čan vpliv komisije, saj se način poslovanja, sicer počasi, vendar pa vztrajno izenačuje. Tako bomo končno lahko pripravljali ana- lize gospodarjenja za vsa gozdna gospo- darstva po enotni metodologiji . Prav sedaj komisija pripravlja enotne programe za obračun osebnih dohodkov, ki je zagotovo najbolj kompleksen in za- hteven. že danes pa lahko z veseljem trdimo, da je stopnja računalniške obdelave podatkov v gozdarstvu na visoki ravni, med prvimi. 424 VSEBINA l. GOJENJE GOZDOV Gojitveni cilji: sestavljanje in uporaba kataloga ciljev (seminar), Marjan Zupančič . 1 študijsko potovanje domačih in tujih strokovnjakov in znanstvenih delavcev s področja gozdne genetike in vzgoje sadik po Jugoslaviji (od 31. 5. 7. 6. 1975), Sonja Horvat-Marolt. 7 Srbska mladina bi rada ozelenila domovino 25 O rdečem hrastu, Vitomir M i ku 1 eti č . 67 Redčenje, Jvlarjan Zupančič . 70 Pridelovanje in poraba gozdnih sadik v Sloveniji, Franjo Ju r har 74 Smotrno gojenje gozdov kot faktor clwnomizacije gospodarjenja v organizacijah združenega dela v gozdarstvu, Miloš 1 ef t ic . 81 Teorija in pral