Nro96 @efef)eitimbbaš Zeitschrift in zwanglosen Heften — J1!?/?^ betitelt: »Krajnska Zh[e]beliza«, und «mt Sattog ben 28. fte= die Drucklegung / des von Ihnen Bruat 1830./ vorgelegten ersten Heftes, so wie *Paufc^et (Jer demselben beygefiigten Dedi- M4/R*tb/ kadon zu genehmigen geruhet. Es wird demnach Ihrem diefi- */• falligen Manuscripte das Imprima- Acclud: l exemplar tur hiemit ertheilt, und [i]Ihnen mitd.rmpr.-versehen. eineg der zwey &nher vorgelegten exemplare desselben im Anbuge riickgestellt. Laibach am [2i]26. Februar 1830. Kreizberg (m/p) Gold (m/p)20 Conclus: nach Antrag per unl Vorsitzend H. GubRath [Rr zl Ve/sel Abwesend: H. GubRath Rr Ziegler Vidi Vessel (m/p)21 Dringend22 Zum Exp. 5/3 830. — M eodl auf 1/2 B. mf. Ks (m/p) Coll. d° Th(alhammer) u. Kappler (m/p) — Exp. 6/3 W(agner) — ZR 6/5 Z odpravo cenzuriranega rokopisa in cenzurnega dekreta v roke Kastelcu — je bil uradni posel s I. Zhbelizo in bili akti o njem 6. III. 1830 zaključeni. O literarno velezanimivi nam točki, o Kopitarjevi cenzuri sami — pa nikjer v teh aktih niti besede! In žal, da pravtako tudi tam na Dunaju ne. Kopitarjeve »cenzurne pole« da tam o Zhbelizi ni najti več, pravi poročilo, niti e n e.23 Iz aktov bi torej ne bilo pričakovati k vprašanju nobenega prispevka več. Da Kopitarjeva uradna cenzura 1. 1830 o Zhbelizi I. pa ni bila tesnosrčna, priča dunajski toletni njen uspeh, in priča zapisana beseda: »Sie liefien Biirger's Leonore... passieren«. (Čop Kopitarju 12. V. 1833: ZMS V. 104). Da na nevoljo, da na jezno zamero takratne kulturne in literarne dominante v Ljubljani, priča trpki ljubljanski smeh Prešernov iz istega leta 1830: »Balade pet' je mlatva prazne slame , Je ,reč pohujšliva in zapeljiva', — L e n o r o bere naj, kdor ne verjame.« (Zhb. II., 1831, 36). Zgodovinski dokument, vzet iz življenja tistih dni!24 Kopitar, dium der h. Polizevhofstelle hat infolge hierortigen Einschreitens] iiber Ihr Gesuch ... 20 Kari Ritter v. Gold, konceptni praktikant, nameščen pravzaprav pri glavarstvu v L j. (»k. k. Kreis-amt« po takratnem, odtod »kresija«), kamor se je za stalno spet vrnil še 1. 1830; bil je dodeljen guber-niju le na pomožno poslovanje. 21 Vizum spet z lastno roko Vesselovo. 22 Z rdečim svinčnikom. 23 »tozadevnega cenzurnega lista nisem mogel v arhivu notr. min, najti niti enega, očividno so se takoj zavrgli«. (Fr. Kidrič: Veda L, 1911, str. 161). 24 Unserer (grofitentheil jansenistischen) Geistlich-keit, die doch das vorziiglichste krainische Lese-publikum ausmacht, scheint jede Art von Schrift-stellerev, die nicht auf die Bediirfnisse des L a n d -mannes (und zwar vor allem auf die geistli-c h e n) berechnet ist, wenigstens ii b e r f 1 ii fi i g, kakor videti, ni bil ubral svoje cenzure torej prav po mislih in srcu takratne Ljubljane; pogledal ni bil Zhbelize po otročji omejenosti »malega mesta«, presodil je ni po zamočvirjeni, zadušni tesnini »dolge vasi«! Opravil je svoj posel mirno uradno, brez kulturnega rabeljstva; usmeril je svojo presojo sam po nekoliko vsaj širšem razgledu državne prestolice ter ocenil, kakor »Schriften in a n d e r n Sprachen«,25 po kulturi in horizontu bolj svojega Dunaja kot stolne Ljubljane drobni pozdrav iz domovine, tisti »kranjski« rokopisek tam — leta 1830. Ta ugotovitev nam je mogoča, navzlic pičlim dokumentom; in ta ugotovitev je Kopitarju danes — v čast. Ali je bil vplival kaj — glas Schmid-burgov z dne 15. L? Ali morda kaj — beseda Čopova z dne 21. L? Recimo, da oboje; recimo, da je hotel vstreči cenzor osebno obema, pa da je zato zavzel njima prijazno stališče; toda častni fakt Kopitarjeve pametne cenzure ob I. Zhbelizi ostane tudi tako, naj so bili vplivi ali nagibi kakršnikoli! Drugo pa je vprašanje, ali je Kopitar pogledal in spoznal ter dopustil Zhbelizo kot prvi, skromni sicer, a drzno podjetni poizkus, ki sili in stremi iz omejenosti »malega mesta« tja nad zamočvirjenost »dolge vasi«! Nekako z mislijo Čopovo: »Auf jeden Fall ist die Sache als ein erster Anfang zu betrachten; mit der Zeit kann sie bedeutend besser werden.« (Čop Kopitarju 21. I. 1830: ZMS V. 95/6). Vprašanje — zase! Toda treba mu bo svoječasno posebnega poglavja, z nekoliko bolj globoko brazdo v njivo takratnih dni! V Ljubljani, 2. maja 1926. ZAPISKI. SLOVSTVO. Franjo Šuklje: Iz mojih spominov. I. del. V Ljubljani, 1926. Založilo Katoliško tisk. društvo. Natisnila Jugoslovanska tiskarna. Str. 217. — Ne mislimo še pisati podrobne ocene; to bo mogoče storiti ob celotnem delu in tedaj se bo moralo najti pero idejnega (ne praktičnega!) politika in širokega kulturnega zgodovinarja, ki bo prestavilo to knjigo iz njenih subjektivnih tokov v splošno veljavne vrednote in zgodovinsko ustaljen materijal. Danes nas to delo zanima predvsem kot izredno živ publicističen pojav, ki proži vrsto misli in pomislekov, tembolj, ker imamo za to dobo (od 1. 1860—1890) že kolikor toliko utrjeno zgodovinsko sodbo. Šuklje se je sicer poslovil od političnega življenja sine ira, zato seveda še ni razloga, da bi knjiga njegovih spominov ne bila pisana sine studio. Nasprotno, sodba in obramba je tako močna stran te knjige, da njena objektivna komponenta skoraj izgine in da imamo pred seboj izredno temperamentno zgodovinsko apologijo. Prav radi tega tudi kmalu naletimo na močno nasprotje med Šukljetom kot zgodovinskim akterjem in kulturnim zgodovinarjem erotisehe Poesie aber hochst s ii n d h a f t.« (Čop Če-lakowskemu 14. III. 1833: ZMS VI. 181). 23 Čop Kopitarju 12. V. 1833: ZMS V. 104. 159