Mir — bo'na tocke SLam Rimljaiii so imeli prislovieo: Si vis pawm, para bellum = 6e hočeš imeti mir, !x>di pripravljen ea Tojno. Zgodovina Evrope pred sedaiijo vojno ie dokaeala, da ta prislovica ni vseloj in povsod resiii&aa. ESvropske države so bile oborožene od nog do glar* i« tako pripravljene za vojno. Ohranil pa se s te« ai mir, marveft ie prišla vojna. Dandanašnji pa vidimo neko drugo pripravo za n»ir t obliki borbe, in to je boj za. mir. ˇ dragi polavici pretekle^a tedtaa so stopili v ta boj organizirani delavci v tvomicah za vojne potrebfičine in tudi v drugih. obratih po Nižje- in GorDje-Avstrijskem in Stajerskem. Ustavili so delo in so mirovali — za mir. Pognala jih je v štrajk nezadbToljnost z nezadostno hrano, še bolj pa želja po m; ru. Zato je bila prva točka ujihovih zahtev, naj vlada zagotori, da se mirovna pogajanja v Brestu-Litovskem ne bodo razbila ob zahtevah po tuji zemlji, in naj rlada odstrani vse ovire, ki preprečujejo mir, s tem, da brez ovinkov prizna nepotvorjeno, demokratično pravico samoodločevanja narodov v prepornih deželah. fOb koncu preteklega tedna je bil ta mirovni žtrajk^ končan. Delavci kajpada niso dosegli miru, ker to ne gre tako naglo, temveč izjavo vlade, da ne hrepeni po nobenem osvojevanju tuje zemlje ter da bo vse storila, da -se kakor hitro doseže mir. No, to je bilo znano že pred štrajkom. Nekaj pa so le dosegli delavci s svojim mirovnim štrajkom, česar boQo deležni' v doseženem miru, namreč obljubo vlade, da se bo občinski volilni red v smislu socialnodemo*.rati6nih zahtev preosnoval po načelih državnozborskega volilnega reda z dopolnitvijo proporcionalnega volilnega reda. Z bojein za mir so avstrijski socialni demokratje dosegli primeroma veSji uspeh, kakor so dru« Trockij v Brestu Litovskem. V Brestu Litovskem namreft pogajanja do sedaj aiso dovedla do dejanskega uspeha. Rusko naziranI«. ki ga z voliko zsovornostjo zastopa Trockij, stoji proti nemškemu naziranju. Gre z^a tisto ozemlje, ki je zasedeno od nemških in avstrijskih čet, to je za Pol.isko, Litvo in Kurons<vO. Rusko stališče je, da se naj ljudstvo samo z velikim in splošnim ljudskim glaBovan.jem odloči za pripadnost k tej ali oni državi in za državno obliko, kakršno hoče. Nemško stališče je izpofietka na vojaško oholi način izjavil, pruski geceral Hpflmann, češ, da se je ljudstvo t zasede- nih krajih, kakor na Poljskem, tako v Litvi iu Kuronski m na ziidcdeuiii otokih v riškem zalivu po svojih zusto;jnikiJi že izjavilo, ka^pada za NemiCiijO. 1/ te lzjave bi sledilo, da Nemeija Litve, Kuronske in otolrov v riškem zalivu ne mara več dati nazaj, temvftfi obdržati, čeprav tamkaj prebiva komaj 7% Neincev. Posledica pa bi n^jbrž bila prelom mirovnih pogajanj. Zato je državni tajnik pL Kiihlmann to vojaško izjavo ornilil s tem, cla je izrazil pripravnost Neinčije, da v zasedenih krajih obstoječe ljudske zasto;:P razširi in na tako razširjeni podlagi izpelje ijudsiVo glasovanje. Trockij pa je vztrajal pri zahtevi, naj se izvrši splošno ljudsko glasovanje, ki bo odločilo usodo teh pokrajin in določilo njih državno obliko V živahnili razpravali v Brestu Litovskem se ie j.ojavil spor med Rusi in Nemci tudi v vprašanju, ali in kdaj se naj umaknejo neinške in avstrijske čcte iz zasedeiiih ozemelj. Rusi zahtevajo, naj se to že (akoj ali prav kmalu zgodi, da se bo ljudsko glasovanje vrišilo neovirano v popolni svobodi, Nemčija in Avstrija pa to odklanjata iz vojaških ozirov in vz;iričo nejasnih in nemirnih razmer na Ruskem. Potežkofi^ so tudi zavoljo ukrajinske ljudovlade, ki se kot samostojna država v okvirju Rusije udeležuje mimvnih pofcfajanj. Med Ukrajino in boljševiško Rusijo še namrefi ::i dovolj pojasnjeno in določeno medsebojno razmerje in tudi meje med! obema državama š: niso določene. V Brestu Litovskem torej stoji rusko mnenje proti nemškeran mnenju in ni se §e našla osrednja 6rta, na kateri bi se dosegel sporazum in našla edinost. Med tem S9 se pogajanja dne 1.8. jan. ustavila do 29. januarja, .;cr je Trockij iz notranjepoliti6nih razmer odpotoval v Petrooiad, k.jer se bo tojeval ne za mir, ampak z& boijSevike. Tudi v Nemčiji še ni končan boj za mir in njegovo kakovost. Vsenemci ^e vedno na vse kriplje agitirajo za nemški zmagoviti mir, ki vsebuje pridobitve zemlje in odškodnine. Ker se državni kancler grol Hertling nofie vdati vsenemškim pretirancem, ga hočejo vrefii s kanclerskega stola in nanj posaditi znanega, Avstrijcem jako neljubega kneza Biilova, ki se je pred italijansko vojno pogajal z Italijo za odstop avstrijskih pokrajin, ali pa generala LudenGorffa. Dozdaj Hertling še sedi na kanclerskera stolu. Vsfinemoi pa nadaljujejo svojo borbo za nemški mir zmage. Ta notranji boj v NemSiji mofino vpliva na boj za mir v Brestu Litovskem.